/Primorski Začel seje boj m oblast Vojko Coua Caiju Borisu je uspelo Gpričliivo TTrpmaoati neokomunistiCnega teieca, voditelja ljudsko-rodoljubnega bloka, Gena-roja Zjuganova. Niti naj-Ve^P optimisti niso pricako-ya^> da bo razkorak znašal r?1 odstotkov. Prav ta UešCeča rmaa* ^ v.; Kmalu vir skrbi za Borisa Medna, saj je na dlani, da se ]® med Jelcinovimi pristaši zadel boj za prevlado, za MovCitev zmage. Medtem ko so se novopečeni ruski bogatini od-c!ahnib po večmesečni mo-^ tn so nazdravljali s potold Mipanjca, ker komunisti fi.1 d° ogrozili njihovih Mikih dobičkov, pa sta si e v lase skočila premier ernomirdin in resnični Mjagovalec volitev, general bed. Jelcinu je nekdanji Poveljnik 14. pridnjesterske aEroade zagotovil vsaj deset rotiijonov glasov in mu s eni zagotovil blešCeCo 2°TOgo. Lebeda je Jelcin Pred druHun krosom nmri- volitev hn 26 sekretarja ruskega atnesa sveta taVr. rta t vamo- ^eosedniku v svojih rokah Mjvec vzvodov oblasti. To seveda ni po godu Cerno-roirdinu, ki je bil v bistvu potisnjen v ozadje. 2e res, da mu ie Tetrin “ za sestavo vlade, a kaj ko Lebed predlaga naj vanjo vstopijo tudi komuni-su- Za zagovornike libera-bzma je tak predlog dobe- S®U210 nfiTAtliVrn • vamosti samo s polidjo°ti groislu,bamiPinv5S, Clovek,bgajejeldllpo. sredno že imenoval za svojega naslednika, se zavzema za družbeni mir, ki je uresničljiv le s pomočjo vseh pohtiCnih sil, predvsem pa Ijudsko-rodoljub-ega bloka. Lebeda so DfllUrfitf nnrl^-nU __• a™acle, zaposleni v držav-111 ^dustriji in tisti ruski nacionalisti, ki hočejo mir, rod m ugled, ne da hi jim mio treba korakati pod rdečimi ah carskimi zastavami. Prav zato je nasprotnik divjega liberalizma in zahteva državne posege v JCOnst c+T*«-i4v-xx"l*-i "L _________r_____________ uarstva. Cemomirdin se mu bo poskušal postaviti po robu, kar pa bo izredno težko. Lebed je namreč atipični Doli ti k In na ven olo- bhžjo ruski miselnosti. Da bo trd in nevaren oreh priča tildi njegova izjava: »Kdor prvi strelja, se bo zadnji smejaL..« Št. 145 (15.589) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. __________________ TRST - m. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600___ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPEČ. IN ABB. POST. GR. 1/50% 1500 UR PETEK, 5. JULIJA 1996 I Prodi o uspehih »semestra« EU RIM - Premier Romano Prodi je med glavne dosežke italijanskega vodenja Evropske unije omenil tudi pridruženo članstvo Slovenije v Evropski uniji. O tem je spregovoril na včerajšnji seji senatne komisije za zunanje zadeve, ki je bila posvečena prav italijanskemu »semestru« v EU. V razpravi je sodeloval tudi senator Darko Bratina, načelnik Oljke v tem parlamentarnem telesu. Na 2. strani I Strategije za prometne zveze TRST - Na pobudo deželne uprave Furlanije Julijske krajine je bilo včeraj v Trstu mednarodno zasedanje, na katerem je bil govor o strategijah za izgradnjo cestnih in železniških povezav, ki jih predvideva koridor št. 5 (Trst - Ljubljana - Budimpešta - Lvov - Kijev). Sklenjeno je bilo, da bo ustanovljena delovna skupina, ki bo proučila možnost ustanovitve meddržavnega konzorcija. Na 3. strani I V Trstu na ogled riepolove risbe TRST - Razstava Tiepolovih risb je prva od treh, ki jih bodo na pobudo tržaškega odbomištva za kulturo v razdobju desetih dni odprli v mestu. Od včeraj so v Občinski galeriji in v muzeju Sar-torio na ogled Tiepolove risbe, ki sodijo v bogato zapuščino rodbine Sartorio. Kot je poudaril tržaški odbornik za kulturo Damiani, se je kulturna ponudba mesta v zadnjem obdobju znatno izboljšala, kljub skromnim sredstvom. Na 8. strani RUSIJA / $ POMOČJO PRISTAŠEV GENERALA LEBEDA Car Boris prepričljivo premagal Zjuganova MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je v drugem krogu predsedniških volitev prepričljivo premagal svojega neo-komunističnega tekmeca Genadija Zjuganova. Prejel je namreč 53,7 odstotka glasov, ko so pregledali že 97 odstotkov glasovnic, Genadij Zjuga-nov pa 40,41 odstotka, proti obema je glasovalo 4,86 odstotka volilcev. Udeležba je bila 67,25 odstotka, precej višja od napovedane, kar je tudi eden od vzrokov, da je Jelcin tako prepričljivo zmagal. Zjuganov je včeraj priznal poraz, a s svojimi 40 odstotki in z večino v ruskem parlamentu predstavlja tako politično moč, na katero bo Jelcin moral računati. Tega se dobro zaveda Aleksandr Lebed, ki kljub svojemu protikomunizmu razume hotenja navadnih ljudi, ki so siti kriminala, korupcije in stopnjujoče bede. Zato predlaga, da komunisti odgovorno stopijo v vlado. Zahod se je torej z Jelcinovo zmago oddahnil, a ga že skrbi rastoča politična moč Lebeda, ki bi lahko s pomočjo ITALIJA 7SINDIKALNA KRONIKA Udeleženci kongresa CGIL s ploskanjem pozdravili besede VValterja Veltronija RIMINI - »Med vami se počutim doma«. S temi besedami je podpredsednik vlade VValter Vel-troni pozdravil delegate in goste vsedržavnega kongresa CGIL, ki so s ploskanjem in z glasnim odobravanjem nekajkrat prekinili njegov govor. Veltroni je prišel v Rimini z jasnim namenom, da - podobno kot dan prej Romano Prodi - ponudi roko sindikatom ob zagotovilu, da vlada s prepotrebno sanacijo državnih blagajn ne bo prizadela šibkejših družbenih slojev in tudi ne osnovih temeljev social- ne države. Kljub temu pa je podpredsednik zagovarjal proračunsko usmeritev Prodija in "super ministra" za gospodarstvo Carla A. Ciampija. Generalni tajnik CGIL Sergio Cofferati je pozdravil Veltronijeve besede, največji italijanski sindikat pa bo delo Prodijeve vlade ocenil po njenih stvarnih dejanjih. S tem je dal spet zelo jasno razumeti, da verjame v sporazum, tako o zajezitvi inflacije kot o novih delovnih pogodbah. Na 2.strani komunistov zavrl divji liberalizem. Predlagal je namreč visoka davčna bremena za izvoznike ruskih strateških smo vin, s tem pa je že stopil na prste Cernomirdinu, ki je kot nekdanji predsednik Gazproma (sovjetska plinska industrija) eden od velikih bojarjev tega sektorja. Kot sekretar vsemo- gočnega sveta za državno varnost, ki nadzoruje policijo, tajne službe in vojsko, bi rad Lebed tudi s pomočjo komunistov stopil na prste skorumpiranemu državnemu gospodarskemu aparatu, ki je z divjo privatizacijo obubožal državo in si zagotovil mastne zasebne zaslužke. Ruse čaka sedaj težko in negotovo obdobje, ker je država globoko načela finančne rezerve, da bi omilila bedo in zagotovila Jelcinu zmago, v Kremlju pa se je začel nevaren boj za prevlado. Na sliki (telefoto AP): predsednik Boris Jelcin in nekdanji general Aleksandr Lebed. Sredstva za Italijane v Sloveniji in Hrvaški TRST - Italijanskim skupnostim v Sloveniji in Hrvaški je Italija s konvencijo med zunanjim ministrstvom in tržaško Ljudsko univerzo dodelila osem milijard lir za letošnje leto. Pretežni del sredstev bodo porabiti za popravila, adaptacijo, gradnjo ali nakup sedežev in za šolo. Med zaznavnejsimi postavkami je tudi znesek za sredstva javnega obveščanja, med katerimi bo odslej tudi tiskovna agencija ALA v Kopru. Del sredstev bo Sel za razne kulturne pobude in za tradicionalna srečanja. Na 10. strani Danes v Primorskem dnevniku Novi prijemi v urologiji Na pobudo urološkega oddelka katinarske bolnišnice in urološkega inštituta je bil v Trstu odmeven mednarodni specialistični tečaj, posvečen kirurškim posegom »brez reza«. _ Stran 3 Morilka ponovno v zaporu Elena Giraldi, 29-letna Tržačanka, ki je obtožena umora, je znova v zaporu. Na zatožni klopi pa se je včeraj spet znašel tudi bivši zaročenec umorjene. Stran 4 Tretja Postaja Topolovo Jutri se v mali hriboviti vasi v Benečiji začenja že tretja razstava instalacij z vrsto spremljevalnih prireditev, ki se lahko ponaša z velikim uspehom prejšnjih izvedb. Stran 8 Sampras in Ivaniševič izločena Na teniškem turnirju v VVimbledonu sta se na tribune preselila tudi American Pete Sampras in Hrvat Goran Ivaniševič. Izločila sta ju Nizozemec Richard Krajicek oziroma Avstralec Jason Stol-tenberg. Stran 12 VATIKAN / NA VČERAJŠNJEM URADNEM SREČANJU Premier Prodi in papež tudi o sodelovanju s Slovenijo VATIKAN - Med včerajšnjim pogovorom sta se papež Janez Pavel II in predsednik vlade Romano Prodi (na sliki-Telefo-to AP) dotaknila tudi odnosov med Italijo, Slovenijo in Evropsko unijo. Omenila sta prvo srečanje po papeževem prihodu iz Slovenije, nakar je Janez Pavel II želel zvedeti od gosta o premikih v odnosih med državama ter v odnosih med Evropsko unijo in Slovenijo. Prodi in njegov gostitelj sta vsekakor obravnavala predvsem odnose med Rimom in Vatikanom, beseda pa je tekla tudi o pripravah na sveto leto. 2 Petek, 5. julija 1996 ITALIJA, GOSPODARSTVO SENAT / V PRISTOJNI KOMISIJI Prodi pozdravil sklep o pridružitvi Slovenije v EU V razpravi se je oglasil tudi slovenski senator D. Bratina RIM - Med glavne uspehe rimske vlade v obdobju Šestmesečnega predsedovanja Evropske unije je premier Romano Prodi uvrstil tudi zeleno luC za pridruženo Članstvo Slovenije v Evropski uniji. Ministrski predsednik, ki je o komaj izteklem semestru včeraj popoldne poročal v senatni komisiji ža zunanje zadeve, je s tem v zvezi poudaril velik pomen asociacije Slovenije v EU in tudi dejstvo, da so vse članice Unije toplo pozdravile tudi premik v italijansko-slovenskih odnosih. V razpravi, ki je sledila Prodijevemu poročilu, se je oglasil tu- miritev slaviji, di slovenski senator Darko Bratina (na sliki), ki je bil pred kratkim izvoljen za načelnika Oljke v tem zelo pomembnem parlamentarnem telesu, ki mu predseduje Giangiacomo Migone (tudi on pripada levi sredini). Bratina je v svojem kratkem posegu omenil zelo pozitivne učinke, ki ga bo bo imelo pridruženo Članstvo Slovenije na ves obmejni prostor, na Furlanijo-Julijsko krajino ter na ves italijanski severovzhod. Omenil je tudi vlogo srednjeevropskega prostora v pospešenih procesih evropske integracije, katerih sestavni del je po novem tudi Slovenija. Ministrski predsednik je na splošno seveda pozitivno ocenil t.i. italijanski semester, (EU predseduje sedaj Irska) čeprav ne gre podcenjevati težav, ki spremljajo evropsko združevanje, predvsem na področju skupne finančne in gospodarske politike. Posebno pozornost je pri tem omenil boju proti brezposelnosti, ki je trenutno glavni problem Evropske unije, čeprav je bilo tudi na tem področju storjenih nekaj spodbudnih korakov. Prodi je nato omenil pobude EU za po-- - v bivši Jugo- afero norih krav in odnose z bivšimi komunističnimi državami. V tem okviru je izrazil zadovoljstvo rimske vlade nad izidom predsed-niških volitev v Rusiji. Dotaknil se je tudi Bližnjega vzhoda ter prizadevanj za mir mea Izraelom, Palestinci in so-s e d n j i m i arabskimi državami. V svojem posegu se je premier zaustavil tudi pri vladnih naporih za dosego finančnih parametrov, ki jih določa sporazum iz Maastrichta. Izrazil je pričakovanje, da bo Italija v kratkem spet postala polnopravni član Evropskega monetarnega sistema in da se bo hkrati aktivno vključila v izvajanje sporazumov iz Scbengena. Končal je z optimistično oceno, da Italija na gospodarskem področju prav nič ne zaostaja za Veliko Britanijo in da se po zadnjih vidnih uspehih v boju proti inflaciji zelo približuje Franciji. 4. JUUJ1996 v LIRAH 2 S valuto nakupni prodajni | ameriški dolar 1506,00 1546,00 nemška marka 992,00 1018,00 S francoski frank 292,00 301,00 rt holandski gulden 881,00 907,00 F 2. belgijski frank 47,70 49,70 g E funt šterling 2344,00 2415,00 o ^ irski šterling 2402,00 2475,00 8 55 danska krona 256,00 264,00 <5. grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1104,00 1138,00 1? japonski jen 13,60 14,10 1$ švicarski frank 1198,00 1234,00 avstrjski šiling 140,30 144,60 inf norveška krona 232,00 239,00 S 'pr švedska krona 226,00 233,00 <9i Jj, portugalski escudo 9,50 9,90 španska pezeta 11,70 12,30 1 avstralski dolar 1175,00 1211,00 t madžarski florint 11,00 14,00 5 slovenski tolar 11,00 11,60 s hrvaška kuna 265,00 290,00 RIMINI / VSEDRŽAVNI KONGRES VSEDRŽAVNE DELAVSKE ZVEZE CG1L Veltroni: Vlada hoče dialog s sindikalnimi organizacijami »Nujno sanacijo javnih financ ne bo prizadela šibkejših slojev« _______POMAKNJEN ROK__ Konkordat do 31 .VI. Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu obvešča, da je bil pomaknjen rok za davčni konkordat do 31. julija 1996. Podjetniki in profesionalci se lahko poslužijo konkordata za leto 1994 s predložitvijo prošenj na posebnem obrazcu do 31. julija oz. do 5. septembra 1996, Ce vložijo tudi magnetsko registracijo za kompju-tersko obdelavo. V poštev pridejo individualna podjetja, posamezni profesionalci, profesionalna združenja, osebne družbe in družbe kapitalov (z omejenim jamstvom, delniške, zadruge), ki v letu 1994 niso presegli 10 milijard lir prihodkov. Med prihodki se ne upoštevajo morebitni prejemki od prodaje vrednostnih papirjev. Nadaljnji pogoj je, da prihodki, to je prodaje podjetja, desegajo vsaj 85 % vseh prejemkov, iz katerih so izključene plusvalence in izredni prejemki. Za konkordat lahko zaprosijo tudi upravičenci, ki imajo v teku pregled davCne uprave pod pogojem, da niso podvrženi kazenskemu postopku. Podobno kot za masovni konkordat 1987-93, bodo upravičenci morali doplačati višje neposredne davke IR-PEF, IRPEG, ILOR ter IVA in morebitni INPS, kot tudi denarne kazni v znižani meri. Davčni urad bo do 30. novembra 1996 sporočil, Ce je prošnja zavrnjena oz. bo davkoplačevalca povabil, da pristane na konkordat. Ce odgovora davčnega urada ne bo, bo treba do 15. decemba 1996 plačati potrebni znesek. Ce plačilo prese- ga 5 milijonov lir (oz. 10 milijonov lir za družbe), se višji znesek lahko poravna v dveh obrokih do 31.3.1997 in do 30.9.1997 z dodatkom 10 % obresti. S konkordatom je definiran dohodek podjetja in svobodnega poklica. Hkrati davčni uradi ne bodo preverjali dohodkovnega stanja osebe s postopkom t.im. »redditometra«. Zainteresirani naj se Cimprej obrnejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-362949), saj zaradi dopustov ne moremo zagotoviti ureditev formalnosti za zamudnike. RIMINI - »Med vami se počutim doma«. S temi besedami je podpredsednik vlade VValter Veltroni včeraj dopoldne pozdravil delegate in goste vsedržavnega kongresa CGIL, ki so s ploskanjem in z glasnim odobravanjem nekajkrat prekinili njegov govor. Veltroni je prišel v Rimini z jasnim namenom, da -podobno kot dan prej Romano Prodi - ponudi roko sindikatom ob zagotovilu, da vlada s prepotrebno sanacijo državnih blagajn ne bo prizadela šibkejših družbenih slojev in tudi ne osnovih temeljev socialne države. Kljub temu pa je podpredsednik zagovarjal proračunsko usmeritev Prodija in "super ministra" Carla A. Ciampija, tudi pri načrtih, ki so razdvojib in v bistvu še razdvajajo CGIL in Palačo Chigi. Veltroni je v štirideset-minutnem posegu zagovarjal nenadomestljivo družbeno in politično poslanstvo sindikatov, tudi v trenutku, ko je na oblasti leva sredina, pa je treba strogo ločiti vlogo vlade od sindikalnih organizacij. Ministrski predsednik si ne žeti tako imenovanih prijateljskih sindikatov - je poudaril govornik - ampak si hoče zaupanje sindikalnih zvez, podobno kot vseh družbenih komponent, zasluziti in pridobiti s konkretnimi dejanji ter uspehi. Prodijeva vlada zato trdno verjame v politiko dogovarjanja in sporazumevanja, tako s sindikati kot z zastopniki delodajalcev. Med temeljnimi strateškimi cilji Prodijeve Oljke sodi načrtovana stopnja inflacije 2, 5 odst. v letu 1997, Čeprav bodo za dosego tega cilja še potrebne precejšnje žrtve. Veltroni je glede tega skušal prepričati generalnega tajnika CGIL Sergia Cofferatija in delegate v Riminiju, da bo znižanje stopnje inflacije blagodejno vplivalo na celotno družbeno in gospodarsko stvarnost. CGIL, kot znano, ne oporeka temu vladnemu cilju (inflacija na 2, 5 odst), očita pa Prodiju, da je v zadnjih proračunskih dokumentih zanemaril ukrepe za zajezitev brezposelnosti ter da je bil presplošen na področju boja proti davčnim utajam, ki močno bremenijo proračunsko "luknjo". Podpredsednik vlade, ki je tudi minister za kulturo, je priznal, da bo treba pri obnavljanju delovnih pogodb zagotoviti delavcem vsa potrebna jamstva, kar pa po njegovem ni v nasprotju s pogumno politiko znižanja inflacije. Slednja, je še poudaril Veltroni, je največji sovražnik delavcev in upokojencev, saj jim letno zmanjšuje kupno moč, hkrati pa povečuje življenjske stroške. Veltroni je zavrnil očitek, Ceš da je vlada premalo pozorna do problemov brezposelnosti. To je nasprotno njena prioritetna naloga, kot stalno ponavljajo Prodi in po vrsti vsi gospodarski in finančni ministri. Podpredsednik ministrskega sveta je odkrito namignil na možnost skrajšanega delovnega urnika in na nadomestilo (350 milijard ECU), ki jih Evropska unija namenja članicam za boj proti brezposelnosti, ki ne izključuje možnosti skrajšanega delovnega urnika. Prepotrebna sanacija državnih blagajnj po njegovem vsekakor ni v nasprotju z obrambo socialne države, saj gre za dve vzporedni in komplementarni zadevi. Cofferati (na sliki AP skupno s podpredsednikom vlade) je precej pozitivno ocenil Veltronijeve besede ter njegov poziv k dialogu, za konCno oceno napovedanega proračunskega manevra pa bo zveza CGIL počakala na iztek soočenja o tej problematiki. Zadovoljen nad Vel-tronijevim posegom je tudi generalni sekretar CISL Sergio D’Antoni, ki je med prvimi toplo pozdravil finančno usmeritev Prodijeve vlade. Bolj zadržan pa je sekretar UIL Pietro La-rizza, ki že nekaj Časa poziva vse sindikalne organizacije k odločnejšemu boju proti inflaciji. 4. JUUJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1511,00 1541,00 nemška marka 996,00 1014,00 francoski frank 292,00 302,00 holandski gulden 879,00 904,00 belgijski frank 47,89 49,69 funt šterling 2341,00 2421,00 irski šterling 2398,00 2493,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 6,20 6,80 kanadski dolar 1103,00 1138,00 švicarski frank 1202,00 1227,00 avstrijski šiling 140,04 144,54 slovenski tolar 11,00 11,35 4. JULIJ 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1526,150 ECU — 1903,110 — nemška marka — 1003,390 — francoski frank — 296,860 — funt šterling — 2383,080 — holandski gulden — 894,470 — belgijski frank — 48,747 — španska pezeta — 11,929 — danska krona — 260,440 — irski funt — 2444,590 — grška drahma — 6,389 — portugalski escudo — 9,762 — kanadski dolar — 1122,750 japonski jen — 13,834 — švicarski frank — 1217,800 — avstrijski šiling — 142,560 — norveška krona — 235,370 — švedska krona — 229,880 — finska marka 328,270 12. APRIL 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt šterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 nizozemski gulden 89.387 89.497 89.607 Švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29.375 29.435 29.495 danska krona 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska peseta 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 RUBRIKE, MNENJA IN VESTI Petek, 5. julija 1996 3 G L OSA Premostiti miselne pregrade Jože Pirjevec Kongres, ki smo ga organizirali pejsnji teden na jezeru Como, je bil po svoje nadvse Poučen in poveden. Okvir zanj je nudilo prestižno italijansko-nemško kulturno središče ”Vila Vigoni”, kjer se že dobro desetletje na rednih semi-rrarjih srečujejo intelektualne elite obeh narodov. V program omenjenih srečanj je oil v zadnjem času yključen tudi problem italijanskih in nemških stikov s sosedi, kar je nudilo priložnost za razgovor o zgodo-vlru italijansko-slo-venskih oziroma slo-Vensko-nemskih (av-strijskih) odnosov v našem stoletju. Pobu-oa, ki je verjetno prva te vrste, saj do sedaj Slovenija na internacionalnih kongresih ni iiastopala kot subjekt, temveč samo kot privesek jugoslovanskega občestva, je nudila priložnost za marsikatero ugotovitev in razmislek. Predvsem za tezo, da smo sicer Slovenci slovanskega rodu in da nas na slovanski svet veže nešteto čustvenih, jezikovnih in zgodovinskih spon, da smo pa z dru-Se strani tudi rezultat stoletnih kontaktov s svojimi severnimi in Južnimi sosedi. Slo je Pogosto za nevarna razmerja, ki pa so vendar ustvarila vrsto izbirnih sorodnosti, brez katerih bi Slovenci ne bili tisto, kar smo. Ce naj nadaljujem z besediščem, vzetim iz evropske literature, bi z Manzonijem dejal, a nismo bili lončeni vrč med dvema želez-»na, temveč da smo Ital™3*1- med Nemci in tabjanr uveljaviti kot zredno odporna stvar-s > zmožna prenesti marsikateri robat sunek, obenem pa zajeti vase vse, kar je pljusk-.1 j pkmenitega z ene ln uruge strani. V isti sapi pa je treba tudi ugotoviti, da sosede sicer dobro Poznamo, da imamo Precej jasno podobo o em, kakšni so bili naši odnosi z njimi skozi stoletja, posebno v času, ko so navalili na nas s svojim nacionalizmom in imperializmom, da pa oni v bistvu o nas malo vedo. To me ni čudilo preveč v italijanskem primeru - saj je samo v Trstu najti nekaj mlajših kolegov, ki so se pri svojem delu dotaknili tudi slovenske stvarnosti - kolikor v nemškem. Pri sestavljanju spiska zgodovinarjev, ki naj bi jih povabili na srečanje, se je izkazalo, da v Nemčiji sicer ne manjka specialistov za jugoslovansko zgodovino, da pa jo marsikdo pojmuje kot srbsko ali hrvaško in da na temo slovensko-nemških odnosov nima kaj povedati. Da rešimo situacijo, smo morali povabiti na simpozij tudi kolege iz Avstrije in Švice, kar je seveda obogatilo našo diskusijo, ni pa moglo zakriti dejstva, da je informacija o nas na velikih nemških univerzah in znanstvenih inštitutih (pa seveda tudi na italijanskih) nadvse skromna. Mislim, da je ta ugotovitev - mimo vseh zanimivih, pogosto briljantnih referatov, ki smo jih slišali - še najbolj pomemben rezultat našega srečanja: če hočemo v Evropi, v katero stopamo, odigrati vlogo, ki ne bo samo obrobna, se bomo morali pošteno potruditi, da se bomo zasidrali v zavest sosedov in se s svojo kulturno ponudbo vključiti mednje. V tem smislu bo treba verjetno premostiti marsikateri predsodek pri njih, marsikatero miselno pregrado pa tudi pri nas samih. Na to me je opozoril znani dopisnik časopisa Frankfurter Allgemeine Zei-tung Viktor Meier, ko mi je dejal, da smo preveč drobnjakarski, da smo preveč zagledani vase in v svoje travme, češ da smo sedaj postali državni narod in da se moramo kot taki tudi obnašati. Njegove besede sem sprejel z rezervo, saj bi jih bilo mogoče tudi tolmačiti kot sugestijo, naj pozabimo na bridko zgodbo naših odnosov z Italijani in Nemci. Obenem pa le nisem povsem prepričan, ali nima delno tudi prav - kajti zares se včasih zdi, da predstavljamo lastno stvarnost na način, ki ni daleč od samopomilo-vanja in da je ne znamo bolj suvereno vključiti v širši evropski okvir. Zato nam manjka morda tudi primerne samozavesti, govorne spretnosti in diplomatske izkušnje, ki pa si jih ni mogoče pridobiti, če ne s pogosto vajo. V tem smislu je bil kongres v ”Vili Vigoni” koristen začetek. TRST / SREČANJE O KORIDORJU ŠT. 5 Os Trst - Kijev strateško važna Ustanovljena bo delovna skupino TRST - Predstavniki slovenskega ministrstva za prevoze ter dežel alpsko rodanskega območja (v Franciji), Koroške, Pije-monta, madžarskega področja Szabolcs-Szatmar-Bereg in Furlanije Julijske krajine »se obvezujejo, da bodo pri svojih vladah podpirali oportunost o ustanovitvi delovne skupine, ki naj olajša dovršitev propedevtičnih in izvršilnih faz, ki so potrebne za uresničitev koridorja št. 5 (cestnih in železniških osi Trst - Ljubljana - Budimpešta - Lvov - Kijev) in ki naj predvsem prouči možnost o ustanovitvi transnacionalnega konzorcija med zainteresiranimi državami in deželami«. S tem odstavkom se zaključuje »priporočilo«, ki se je izoblikovalo včeraj v Trstu ob zaključku zasedanja, ki je bilo namenjeno čezmejnemu sistemu prevozov. Priredila ga je deželna uprava FJK - zastopala sta jo odbornika Alessandra Guerra in Giorgio Mattassi - da bi potrdila (včeraj so jo potrdili tudi italijanska vlada, zunanje ministrstvo, ministrstvo za prevoze in Srednjeevropska pobuda) »strateško važnost, ki jo ima uresničitev koridorja št. 5 za integriran razvoj prevozov in prometa na osi 45. vzporednika; namen uresničitve tega koridorja je izboljšanje pogojev stabilnosti in miru, obenem pa tudi izboljšanje gospodarskih, socialnih in kulturnih vezi med drža- vami tega področja.« Potrebno je torej - kot so sicer vsi soglasno podčrtali, med katerimi tudi tržaški Zupan Riccardo II-ly, izdelati organski predlog, ki naj bo deležen ko-munitarnih finančnih sredstev, ki so na razpolago za gradnjo transevro-pskih in panevropskih transportnih mrež; poleg tega je treba čimprej indi-viduirati primerne operativne instrumente za uresničitev pobude in pri kateri naj sinergično sodelujejo razni odgovorni subjekti. Deželna odbornica za zunanje odnose Alessandra Guerra je med drugim podčrtala, da je treba, v perspektivi širše koopera- cije med obmejnimi območji, tudi v sektorju velikih infrastrukturnih načrtov, preusmeriti »krmilo pristojnosti« na deželno raven. Deželni odbornik za prevoze Giorgio Mattassi pa je potrdil, da se je po nekaterih študijah (s hitrejšo železniško zvezo med Trstom in Ljubljano) že povečal potniški promet po železnicah. Gotovo je, kot je bilo tudi včeraj potrjeno, da je o prometni osi Trst - Budimpešta - Kijev smiselno govoriti le v primeru, da bi istočasno uresničil železniško visoko hitrost med Turinom in Benetkami ter hitrejše železniške zveze med Benetkami in Trstom. TRST / USPEL TEČAJ Novosti v urološki kirurgiji TRST - Z vztrajnostjo in primernimi izbirami je mogoče marsikaj doseči, tudi na zdravstvenem področju. Novoimenovani primarij urološkega oddelka katinarske bolnišnice (mesto je prevzel 1. februarja) Giampaolo Bianchi v dokaz svoje trditve navaja uspeh specialističnega tečaja, ki ga je njegov oddelek organiziral v sodelovanju z urološkim inštitutom (vodi ga prof. Belgrano) in pa sprotne izboljšave, do katerih prihaja v bolnišnici. Tečaj, ki je bil od 30. junija do 2. julija, je bil namenoma zastavljen strogo specialistično, pretežna teža pa je bila dana praktičnemu delu, saj številni strokovnjaki niso predavali, temveč operirali, slušatelji pa so operacijam sledili v neposredni televizijski povezavi. Organizatorji so namreč izbrali zelo specifično temo, minimalno invazivno in »enodnevno« kirurgijo v urologiji. Gre za tako imenovane operacije »brez rezov«, pri katerih se kirurgi v glavnem poslužujejo posebnih sond, vodijo pa jih mikro televizijske kamere. Kot je razločil prof. Bianchi, je namen takšnih posegov dvojen: takšni posegi so za paciente veliko manj boleči in vse krajši, za zdravstvene strukture pa cenejši, saj odpravijo precej dni hospitalizacije. Vendar pa je zaenkrat mogoče uporabiti te »hitre posege« pri približno 20 ods. primerov, ostalih 80 še vedno sodi v okvir tradicionalnih prijemov. Množična udeležba na tržaškem tečaju (sodelovalo je 36 predavateljev in okrog 150 slušateljev) je potrdila, da je povpraševanje po sličnih pobudah veliko, Trst pa očitno na tem specialističnem področju uživa v zdravniških krogih dovolj ugleda. Kot že rečeno, so predavatelji v praksi pokazali, kako je treba »miniinvazij-sko« kirurško poseči v posameznih primerih, slušatelji pa so lahko sproti postavljali vprašanja. Operacije so tudi posneli in slušatelji bodo prejeli videokaseto. Ce je bil za posameznega udeleženca tečaj priložnost, da se je seznanil z najnovejšimi tehnikami zdravljenja (tržaški urološki oddelek je med boljšimi in ne samo v italijanskem okviru) in se spoznal s številnimi kolegi, je tržaški javni zdravstveni strukturi prinesel novo potrditev na mednarodni ravni. Pobudo, pri kateri sta sodelovala tudi tržaška univerza in krajevno zdravstveno podjetje, je finančno podprla vrsta stanovskih organizacij. (bip) PISMA UREDNIŠTVU O sožitju, žitju, filojugoslovanstvu in vključevanju v italijanske stranke Naj mi bo dovoljeno, da odgovorim (upam še) prijatelju Mariju Maverju, ki me je označil za manipulatorja resnice. Ne bom odgovarjal na te očitke, to bom raje storil takrat, ko bova z Maverjem skupaj in naju bo prevevala »mehkoba« in bova imela priložnost spregovoriti o širinah in ozkostih, tako telesnih kot mentalnih. Spomnil bi ga le, da je bilo moje pisanje razmišljanje na besede, ki so jih drugi izrekli v Ljubljani in Gorici in ki so se mi zdele preostre in neutemeljene. Ustavil se bom pri trditvah, ki sem jih dal v usta gospodu Lojzetu Peterletu, ki je v Gorico prišel kot predsednik delovne skupine parlamentarnega odbora za mednarodne odnose. In prav zaradi njegove funkcije so se mi zdele nekatere njegove trditve neprimerne, tudi ker dvomim, da so bile izraz celotnega odbora, ki mu predseduje. Glede sožitja in žitja je g. Peterle tako povedal: »Slovensko državo načeloma oziroma glede na njeno ustavno zapisano skrb za slovenske manjšine ne zanima vprašanje sožitja, marveč vprašanje žitja. Kajti sožitja ne bo, če bo enega zmanjkalo in če bo čedalje več komponent in v bist- vu čedalje manj Slovencev«. Rad bi samo spomnil, da če ne bomo znali ustvariti primernega in konstruktivnega dialoga z italijansko večino, predvsem z njeno demokratično izraznostjo, dvomim, da nam bo uspelo kakovostno slovensko žitje. Zato se mi zdi se kako pomembno, da Slovenija skrbi in podpira sožitje, kajti dejstvo je, da bomo kot manjšina zelo malo dosegli, če za našimi zahtevami in pogledi ne bo stala tudi italijanska država. Toliko o vrednoti sožitja. Tudi zaradi tega ne gledam na vključevanje Slovencev v italijanske demokratične stranke kot na negativno dejstvo. Tudi zaradi tega ne, ker je naša pluralna razčlenjenost izraz demokratičnih izbir posameznika in jih je treba spoštovati, ne pa na vsakem koraku prepričevati o zmotnosti teh izbir in o zveličavnosti vključevanja v edino slovensko stranko. Kar zadeva filojugoslovanst-vo je g. Peterle izjavil: »Ce Jugoslavija tukaj (v zamejstvu) ni še čisto razpadla, ne morem pomagati. Mislim, da je to tudi še dejstvo, ampak tudi to se bo še zgodilo in bomo prišli v nove čase«. Na podlagi teh trditev in miselnih logik sem napisal razmišljanje za Odprto tribuno. Ce sem napačno razumel in ocenil besede g. Peterleta, nimam nikakršnega problema, da se mu tudi javno opravičim. V njih pa sem razbral nekakšno opredelitev v smeri samo enega dela zamejstva. Upam, da se motim. Lepo bi bilo, da bi se okoli teh vprašanj oglasili tudi drugi, saj bi le tako dosegli tisto pluralnost idej in pogledov, ki je podlaga za vsako demokratično soočanje. Problematika sožitja in žitja, filojugoslovanstva, vključevanja v italijanske stranke je namreč pomembna za našo manjšinsko stvarnost in zato moramo o njej razpravljati in okoli določenih problemov tudi bolj vehementno izraziti različna mnenja. Javnost ima pravico, da je o vsem tem seznanjena. Tudi zato sem se oglasil v Odprti tribuni. S spoštovanjem Rudi PavSiC SKD in manjšinska gospodarska vprašanja Spoštovani, v vašem časniku je 29. junija izšel članek z odmevi na sprejem resolucije o manjšinah v Državnem zboru. V njem se pisec sklicuje na pisanje Dnevnika in navaja, da naj bi predsednik SKD, Lojze Peterle nasprotoval reševanju težav slovenskih podjetij v Benečiji. Podobno se je za Dnevnik izrazil tudi predsednik Državnega zbora Jožef Školč. V SKD ostro zavračamo takš- no interpretacijo nastopa Lojzeta Peterleta. Zamejski javnosti so namreč še posebej znana prizadevanja Lojzeta Peterleta za reševanje manjšinskih gospodarskih vprašanj - posebej v Benečiji, kjer je slovenstvo še v posebno težkem položaju - in za angažiranje Republike Slovenije oz. Vlade za pomoč tem podjetjem. Kot doslej pa Slovenski krščanski demokrati vztrajamo pri tem, da se k tej pomoči pristopi sistematsko, ne »po domače« - kot bi morda nekateri politiki želeli, ob zagotovitvi transparentnosti poslovanja omenjenih podjetij in brez nepotrebne politizacije teh vprašanj. Lepo pozdravljamo Valentin Hajdinjak Služba za stike z javnostjo pri SKD Tiskarski škrati V moje pismo uredništvu »Kje so bili Slovenci«, objavljenem 3. julija so se vrinili trije nezaželjeni tiskarski škrati, zato vas prosim, da objavite popravek. Pravilno se glasi 1. stolpič »...vabil, ki so dajala...«, ne dajale 2. ' stolpič »...ponuja se mi sam (odgovor) od sebe...« namesto samo 3. stolpič zadnji stavek »... vsakodnevnega obveščanja...« namesto občevanja Zahvaljujem se vam za pozornost Lelja Rehar Sancin NOVICE PRIHODNJE ŠOLSKO LETO MATURA / ZAVOD J. STEFAN Načrt za valorizacijo devinsko-nabrežinskega teritorija Valorizirati Kras in celotno ozemlje devinsko-na-brežinske občine; obenem okrepiti turistično ponudbo in rekreacijske službe tega področja in najprej pomisli na prebivalstvo Trsta ter obalnega pasu in torej na zunanje obiskovalce. Iz teh predpostavk je nastal usmerjevalni načrt za valorizacijo kraske tipične turistične ponudbe, ki ga je pripravila devinsko-nabrežin-ska občinska uprava. Načrt bo predstavljen zborničnemu predsedniku Adalbertu Donaggiu, županom tržaške pokrajine in pokrajinskemu komisarju danes ob 11. uri na sedežu TZ. Dopis Lucijana Malalana sen. Darku Bratini Ludjan Malalan, ki je bil pred 20 dnevi žrtev rubeža s strani davčnega izterjevalca Tržaške hranilnice in dveh uniformiranih pripadnikov državne polidje, je poslal senatorju Darku Bratini dopis, s katerim ga vabi, da v zvezi s tem dogodkom poseže s poslanskim vprašanjem neposredno pri ministru za notranje zadeve, da »se ta krivica, storjena meni osebno, moji družini in vsej slovenski skupnosti v Italiji čim hitreje popravi, in da se ukradene premičnine vrnejo v najkrajšem času na svoje mesto«. Skupina Casino Royale na prazniku SKP v Miljah Na proštom nekdanje ladjedelnice Felzegi v Miljah se ob glasbi, debatah, videoprojekdjah in raznih kioskih nadaljuje praznik komunističnega glasila liberazione. Današnji spored je še posebno vabljiv, saj bo nastopila slovita glasbena skupina Casino Royale, po dveh letih spet na Tržaškem s svojo angažirano glasbo. Večer bo izjemoma z vstopnicami (15 tisoč lir). Jutri ob 19. uri bo spet na vrsti javna debata, ki jo bo vodila danica vsedržavnega vodstva SKP Elettra Deiana o temi »Meje sodalne države v Evropi po Maastrichtu. Sledil bo ples ob zvokih skupine Mamafastalla, Monfalcon (SKP) o avtobusih med Hrvaško in Trstom Deželni svetovalec SKP Fausta Monfalcon je vložil in-tepeladjo glede kontingentiranja meddržavnih javnih prevozov med Hrvaško in Trstom. Monfalcon izhaja iz dejstva, da je v veljavi medvladni sporazum, ki dejansko zmanjšije število prihodov avtobusov hrvaških družb v Trst, kar bo negativno vplivalo ne samo na mestno gospodarstvo in trgovinske dejavnosti, ampak tudi na celotno deželo. Svetovalec Monfalcon zato vabi predsednika deželnega odbora in odbornika za prevoze, da bi Cim prej posegla pri vladi in ji nakazala možnost za spremembo omenjenega medvladnega sporazuma. Center za teoretsko fiziko tudi v Seulu V Seulu je bil ustanovljen institut, ki je povsem podoben Mednarodnemu centru za teoretsko fiziko; imenuje se APTCTP, združuje pa vse najvažnejše države vzhodnega dela Pacifika. Pri ustanovitvi novega instituta je sodeloval tudi miramarski, saj so skoraj vsi člani novega instituta obenem pridruženi člani miramarskega centra in so v njem preživeli dolga študijska obdobja. V šolske klopi se bodo najprej I vrnili višješolci Zanje se pouk prične 11.9. Medtem ko so na višjih srednjih šolah maturitetni izpiti še v polnem teku, je deželni šolski urad že določil, kdaj se bo pričelo prihodnje šolsko leto. Počitnice se bodo najprej končale za višješolce, ki se bodo v šolske klopi vrnili 11. septembra. Nekaj dni kasneje, in sicer 16. septembra, jim bodo sledili najmlajši, v otroških vrtcih, istega dne se bodo v učilnice vrnili tudi na osnovnih in nižjih srednjih šolah. Božične in novoletne počitnice bodo od 23. decembra do 6. januarja 1997, velikonočne pa od 27. do 31. marca 1997. Pouk bodo lahko prekinili tudi ob nekaterih drugih priložnostih (krajevnega ali državnega značaja), vendar največ za tri dni. Poleg tega bodo učenci in dijaki razumljivo prosti ob nedeljah, pouka pa ne bo niti 1. novembra, 8., 25. in 26. decembra, 1. in 6. januarja (ko so itak počitnice), 25. aprila, 1. maja, prvi ponedeljek po veliki noči in ob praznovanju patrona. Pouk se bo najprej končal v zadnjih razredih poklicnih in umetnostnih zavodih, in sicer 7. junija 1997, nakar bodo imeli izpite. Sledili jim bodo na osnovnih in na nižjih srednjih šolah (TO. junija 1997), 14. junija na višjih srednjih šolah, 30. junija pa v vrtcih. Na posameznih šolah lahko koledar tudi nekoliko priredijo, vendar morajo zagotoviti vsaj 200 efentivnih dni lekcij. DEŽELNI SKLEP h Dve milijardi občinam za zajezitev razlaščanj Dežela je namenila dve milijardi lir občinam, ki bodo z omejevanjem razlaščanj za ljudske gradnje in urbanistične posege izkoristile zapuščena območja, posebno sredi mestnih jeder. Gre sicer za dokaj skromno investicijo, ki pa dokazuje, da je dežela nekoliko spremenila dosedanjo politiko, ki je spodbujala širjenje mestnih jeder v okolico večjih naseljenih področij. Finansiranje so vključili v rebalans deželnega proračuna na predlog pristojnega odbor- nika Roberta De Gioie, ki je bil zaradi tega tarča nekaterih pohtičnih kritik. Odbornik je izrazil upanje, da bo Dežela v prihodnje namenila več sredstev tovrstnim posegom na zelo delikatnem področju razlaščanj in ljudskih gradenj. S tem naj bi odpravili težave, ki so se npr. v zadnjem času pojavile pri Sv.Jakobu pri ljudskih gradnjah "Ponzanino", s katerimi so nezadovoljni tako lastniki stanovanj, kot prebivalci, ki so bili zaradi gradnje novega naselja ob stanovanja. Dijaki solidno pripravljeni Dijaki poklicnega zavoda Jožef Stefan, ki bodo uspešno opravili maturo, se v glavnem še niso o tile čili, ali bodo nadaljevali študij, ali pa se zaposlili; nekateri bodo svoje znanje izpopolnili na univerzi, druge pa privlačuje čimprejšnja zaposlitev. Mnogi so zrelostne izpite že zaključili, sedaj pa si bodo privoščili nekaj zasluženega oddiha in nato dokončno odločali o svoji bodočnosti. Na zavodu smo včeraj prisluhnili štirim kandidatom na zrelostnem izpitu; nasplošno lahko ugotovimo, da so bili solidno pripravljeni. Presenetljivo je morda, vsaj tak je bil naš vtis, da so se med humanističnimi predmeti bolje znašli in jih obvladali, kot pa med elektronskimi flipi, impulzi in matematičnimi formulami, ki so nekaterim tu pa tam ustvarjale kakšno težavo. Prvi kandidat se je takoj spoprijel s slovenščino in odgovarjal najprej na vprašanja o Alojzu Rebuli in Borisu Pahorju, nato pa o Prežihovem Vorancu, Cankarjevih Podobah iz sanj in Zupančičevi Dumi. Odgovarjal je dokaj sproščeno, kakor tudi na vprašanja o elektroniki. Drugemu kandidatu, ki je pisal referat o Cirilu Kosmaču, je dokaj ugajal pisateljev način pripovedovanja; govoril je o Tantadruju, na katerega Kosmač gleda kot na umetnika, ki živi v o-kolju, kjer ga ljudje ne sprejemajo. Govoril je nato o Borisu Pahorju, Slavku Grumu in o ekspresionizmu Ivana Preglja. Z odgovori na vprašanja o enosmernem in izmeničnem toku ter o elektronskih stikalih pa je bilo njegovega izpita konec. Tretjemu kandidatu je komisar najprej naložil nalogo iz matematike, ki jo je dobro rešil, nato pa je odgovarjal na vprašanja iz italijanščine. Med knjigami (številnimi, kar je bilo razvidno tudi iz slovenske naloge), ki jih je prebral, se mu je najbolj vtisnila v spomin »II nome della rosa« Umberta Eca, dobro pa je poznal tudi dela Giovannija Verge in Eugenia Montaleja. Za nadaljnji študij pa si je kandidat že izbral navtično inženirstvo. Četrti kandidat, kateremu smo prisluhnili, je po dobro rešeni nalogi iz matematike odgovarjal na vprašanja iz slovenščine; govoril je o Samorastnikih - simbolu slovenskega naroda, ki ga močnejši sosedje hočejo uničiti - Prežihovega Vo-ranca in o Kocbekovem Strahu in pogumu, oziroma o razklanosti med idejo človeka in zgodovinskim okoljem ter zaključil s Cankarjevim avtobiaografskim romanom Na klancu in njegovim sporočilom: kdor se rodi na klancu, tam bo tudi ostal, pa čeprav se mu ob koncu ponuja simbol upanja v boljše življenje. ________OBTOŽENA JE UMORA________ Giraldijeva spet v zaporu Na zatožni klopi se je včeraj znašel bivši zaročenec umorjene Elena Giraldi, ki je 10. septembra 1993 z nožem umorila 28-letno Annama-rio Vicig, je spet v zaporu. Po nalogu sodnikov jo je policija aretirala in odpeljala v Videm (v Trstu ni ženskega oddelka), ker mora v ječi ostati še dobrih sest let. Giraldijeva je že bila zaprta v Vidmu, kjer pa se je njeno zdravstveno stanje še poslabšalo, saj si je tudi poskusila vzeti življenje. Premesti-h so jo v center za mentalno zdravje v Nabrežini (sodniki so jo priznali za delno neprištevno), potem ko je ka-sacijsko sodišče menilo, da je pravica do zdravja važnejša od prestajanja kazni v zapom, vsaj dokler razsodba ne postane polnomočna. Ta je postala polnomočna konec lanskega leta, pretekla pa je tudi šestmesečna odložitev, ki jo je sodišče priznalo januarja letos, da bi Giraldijeva lahko nadaljevala z zdravljenjem v Nabrežini. Prav včeraj pa se je na zatožni klopi spet znašel Gian-paolo Costanzo, ki naj bi bil po skoraj splošnem prepričanju moralno kriv za vse, kar se je pripetilo. Obtožujejo ga izkoriščanja prostitucije, vendar so proces odložili (že pred časom so ga oprostili obtožbe nenamernega umora). Takoj po umoru Vicigove je prevladovalo mnenje, da je za tragedijo krivo ljubosumje, kasneje pa je prišla na dan bedna zgodba o izsiljevanju in pornografskih posnetkih. Costanzo je bil namreč za- ročenec Vicigove, imel pa je tudi krajše razmerje z Giral-dijevo. Slednji je pokazal slike Vicigove v nedvoumnih pozah z namenom, da bi jo prisilil v odnose v troje, s prijateljem Alessandrom Prodanem (zaradi izkoriščanja prostitucije je bil že obsojen na 4 mesece zapora). Vse to naj bi Giraldijevo, ki je itak imela psihične težave, povsem zbegalo in jo privedlo do tragične odločitve. Odložili proces proti P. Sancinu Pozabili so obvestiti prevajalca in zapi-sničarko za slovenski jezik in proces so morali odložiti. Primož Sancin se bo tako pred sodnike vrnil 3. oktobra letos, ko mu bodo sodili zaradi upiranja in povzročitve telesne poškodbe policistu, ki mu je skušal preprečiti, kot je zapisano v obtožnici, da bi fotografiral v notranjosti kvesture. Dogodek se je pripetil pred tremi leti, 8. marca 1993, ko je Sancin prišel na kvesturo z namenom, da v slovenščini napisano pismo izroči za kvestorja. NAPAD NA ANARHISTE Tudi tretji napadalec je mlad desničarski skrajnež Policija je identificirala in prijavila sodnim oblastem še tretjega člana skupine skrajhnih desničarjev, ki so 30. junija v Ul. Madonnina napadli in pretepli mlada anarhista (oba sta se morala zateči po zdravniško pomoč, enega so precej težko ranili po glavi). Napadalec ima 17 let, torej ni še polnoleten, sporočih pa so samo začetnici njegovega imena in priimka, in sicer L.K. Znan je kot pripadnik »ul-trasov« in sodi v krog skrajnodesničarskih skupin. Ukradli tri koze Neznanci so prejšnjo noč ukradli tri koze (pritlikavke), ki so jih imeli na območju čistilne naprave v Zavljah. Prostor je ograjen, koze pa so jim prihranile precej dela, saj jim ni bilo treba kositi trave: živali so jo vso pomulile. Tatovi so v prostor vdrli skozi enega od vhodov. Meso teh koz ni užitno. Ukradla sta avto Avtomobil fiat 500, ki sta ga ukradla na Drevoredu Čampi Elisi, sta zelo malo »uživala«; kmalu po kraji ju je zalotila policija in tudi prijavila sodišču. Mladeniča, ki sta si »privoščila« vožnjo s tujim avtom, sta stara 17 let, znani sta le njuni začetnici, F.Z. in C.L. Slednji se bo moral zagovarjati še zaradi vožnje brez ustreznega dovoljenja. Avtomobil so vrnili lastici, Giuseppini Reti. Zaprli agencijo za stave Kvestor je odredil zaprtje agencije za stave »SST Internationale Šport Betting« v Ul. Timeus 14, ki jo je vodila Magda Miori. Ukrep v tem smislu so dostavili že prejšnji mesec. Svojčas so agencijo že zaprli in osebe, ki so jo vodile, prijavili zaradi hazardnih iger, vendar sodstvo ni sprejelo take obtožnice. rjDREVI V ŠTIVANSKI CERKVlh Koncert vokalne skupine »Musiča noster amor« V novi cerkvi sv. Ivana v Stivanu bo drevi ob 21. uri koncert vokalne skupine »Musiča noster amor«, ki deluje v okvim tržaške Glasbene matice. V njej sodelujejo Nataša Gregori. Tamara Stanese, Silvia Mosco, Bogdan Kralj, Janko Ban in Tomaž Simčič. Umetniško vodstvo skupine, ki je nastala na začetku leta 1995, je prevzel Janko Ban. Glavni namen skupine je izvajati renesančno glasbo v solistični zasedbi. Repertoarna izbira se začenja pri skladatelju Ja-cobusu Gallusu in njegovih madrigalih in motetih. Ni slučaj, da nosi skupina ime po začetnih besedah enega najznamenitejših madrigalov slovenskega renesančnega skladatelja. In prav Gallusu bo namenjena večina sporeda, saj bo skupina uvodoma zapela tri mote-te, nato pa še štiri Gallusove madrigale. Skupina, ki se pripravlja tudi na nastop na letošnjem zborovskem tekmovanju C. A. Seghizzi, in sicer v kategoriji vokalnih skupin, pa sega tudi po vokalni literaturi Gallusovih sodobnikov. Tako primerja glasbene vidike drugih skladateljev ožjega in širšega območja. V tem smislu bodo podali še tri madrigale Alessandra Orologia, Gallusovega sodobnika, le da je živel štirideset let dlje. Kot Gallus je tudi Orologio deloval v Pragi. Rodil pa se je v kraju Aurava pri Pordenonu. Na koncertu, ki ga bo povezoval znani strokovnjak za renesančno glasbo, mag. Ivan Florjane, pa bomo slišali se po en madrigal Ciaudia Monteverdija, Carla Ge-sualda in Luca Marenzia. S priredbo tega koncerta pa župnijska skupnost iz Devina, Stivana in Medje vasi ter devinski zbori potrjujejo že uveljavljeno tradicijo poletnih koncertov vokalne glasbe v gornji in zdaj v glavnem obnovljeni cerkvi v Stivanu. Marico Tavčar -SbožEK IA RUPE OB PEČINII-, Foto natečaj: Doživljanje Opčin-vas ljudje in čas »Osnovne sestavine za ustanovitev nekega krožka, Se zlasti kulturnega, so: skupina, ki se za to zanima, ozemlje, na katerem razvijati dejavnost, in neki cilj. Vse to prekuhaš na nizkem ognju in dobiš zmes, ki je sama po sebi nestabilna, a lahko ohrani visoko sto-pnjo gostote, Ce jo stalno premešavamo«. Tako pra-yij° pri Kulturnem krožku ”Ob pečini - La Rupe", ki je nastal prav tako in že več let skusa z raznimi pobu- d&mi doseči rili Vi sn si oa •zastavili ustanovni člani " spoaoujau zavest o potreoi vzajemnega poz navanja oz. sožitja med slovensko in italijansko skupnostjo, ki živita na Opčinah. Pot, ki jo je krožek izbral in začel uveljavljati, gre ®kozi kulturno uveljavljanje in ovrednotenje Doma tirdina, ki je, kot pravijo člani krožka, zrastel za vas ^ lUora Zfltn nnstati X7SP Voli stičiSčP xrasi in r-^uivcuoev. uoiocin je seveda treoa, pravijo, Kaj zj krožek pomeni vas, ki za stare openske družine pra1 SOtOVn ni in n , tnm no i. rreoa vcepiti neki čut pripadnosti, ki bo gotovo prine-Sel boljše sožitje, medsebojno poznavanje in spoštovanje. »Za dosego rezultatov je potrebnega še veliko de-ia,« pripominja predsednik krožka Elio Gurtner. »Začrtani program nam je doslej omogočil, da smo Pnredik vrsto predavanj o raznih temah, predstavitve raznih knjig s sodelovanjem Kulturnega društva t abor, ter društvene večerje in izlete, vendar nekakšna krona vse naše dejavnosti je bil fotografski natečaj z razstavo. Fotografske leče so se zazrle v openske KIATIPP Tn ’’VvrxTnoiti -rvrnor-iarrcilo rlo or» IjudjG uuuze spoznali zanimive vaške značilnosti«. Natečaj je spodbudil prireditelje in ljubitelje foto-da so se odločili tudi za fotografski tečaj in v okviru krožka se je tako izoblikovala fotografska sku-Pjna, ki pridno nadaljuje začeto delo. Rezultat je raz-Pls drugega natečaja, ki bo skušal tokrat ovrednotiti oveski aspekt vasi, ki je bil na prvem natečaju nekoliko v ozadju. Tema je namreč »Doživljanje linHlP in Maclrvt/ io noirvot nn omoni ^m za eno sekcijo, ah 15 tisoč lir za dve. Dela v skrbni embalaži, zato da bodo lahko vmj a po posti), morajo dospeti najkasneje do 2 s°^oto ^4- septembra letos na sledeči našlo i no*™11 k1'020^ La Rupe - Ob pečini, Proseska uh< iib •' ^4016 OpCme - Trst (tel. 040/214407). Možr ^ 1G C10 Sta Vf 1l "h i rii TT/-.Z-1-V-. v, 1 -i 4-.11-1-1 i-i iib • yulD upcme - rrst (tel. 040/214407). Mo J je dostaviti tudi neposredno, vedno na istem siovu, vsak dan, od ponedeljka 9. do sobote 14.: em ra, od 18. do 20. ure. Dela hn ncenievala ]cr drej Pisani Koncertni večer MePZ Primorec-Tabor • ie v cerkvi sv. Andreja v Trebčah a^jučm večer MePZ Primorec Tabor, ki ga vodi nainrp' j' Številno publiko se je pevski zbor Teža J Pre<*stavil s tremi narodnimi pesmimi Jakoba redili q ° ^ fe s trenti pesmimi Ziljske ohceti v pri-ralna of1? ^naSaka. Na programu je bila nato sak-Kastol' 38 J? .z avi0rji iz protestantske dobe (Matije štirim' Cw M®1023 Trubarja in Jurija Dalmatina) in |pn;i .Vadbami Pavleta Merkuja, program pa je sk-torjev 1ZVa^an)e skladb Štirih sodobnih btvanskilr av- njim Z akustiko je koncert lepo uspel; z j so bib zadovoljni predvsem zborovodja ter pev-pevke, ki so med sezono vložili veliko truda in h rV 23 s?;a^10 izpopobrjevanje; zadovoljni pa so bili lahk Ste . ® poslušalci, ki so v polni cerkvi Se enkrat Ko pnslubnib lepemu izvajanju ne samo narodne, auapak tudi in predvsem zahtevnejše sakralne glasbe. KINO affARlSTON " * 21-30 »Le • \aita elettive«, r. Paolo Vittorio Taviani, i. Isa-°etie Huppert, Fabrizio oentivoglio. inEXCELSIOR ‘ 17.45, 1.9-15, 20.45, 22.15 »In Walt8DisCn0eyPiPPO<<’ Pr0d' EKCELSIOR AZZURRA " 18.50, 20.25, 22.00 »Uoom generation«, r. ^regg Araki, prepovedan mladini pod 18. letom. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Desperado«, i. Banderas. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Gli anni dei ricordi«, i. VVino-na Ryder. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.15, 18.45 »Balto«, risanka; 20.30, 22.15 »Giu le mani dal mio periscopio«. NAZIONALE 3-15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’eser-cito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporoča-nio. da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na Počitnice na telefonsko številko 7796800 - vsak dan od 13.00 do 19.00 SKD SLAVEC RICMANJE - LOG priredi danes, 5., 6., 7. in 8. julija SAGRO V RICMANJIH naŽREBČEVEM Spored: Danes, 5. 7.: ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. Jutri, 6.7.: ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Long Slunk. V nedeljo, 7. 7.: ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 kon- cert godbe na pihala Breg, zvečer ples z ansamblom Long Slunk. V ponedeljek, 8. 7.: ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Status Symbol. - Delovali bodo dobro založeni kioski. - Le TU j no. 30 /e/ ŠD Sokol v Nabrežini rujno, vince pij Pokušina domačih vin DANES, 5. julija: 18.00 odprtje kioskov; 19.00 košarkarska tekma; 20.30 ples z ansamblom "Kvintet MI”. JUTRI, 6. julija: 8.30 začetek balinarskega turnirja; 18.00 odprtje kioskov; 19.00 nagrajevanje; 19.00 koncert godbe "La ranocchia” Orentano (Piša); 21.00 ples z ansamblom ”Keydea”. NEDELJA, 7. julija: 17.00 odprtje kioskov; 19.30 nastop show dance skupine Saloha iz Trsta; 20.30 ples z ansamblom "Kvintet MI”. Praznik bo na igriSCu SD Sokol v Nabrežini — Vabljeni! PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK in GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredita Vaški praznik 6., 7. in 8. julija na Proseku Danes, 5. julija, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri otvoritev razstave narodnih noš in ob 20.30 ples z ansamblom Keydea. Delovali bodo dobro založeni kioski ŠPORTNO O A 1 A ZDRUŽENJE VJIMUM organizira do 7. julija na športnem objektu na Padričah 'SPORI IN ZABAVO” s turnirjem v odbojki in malem nogometu. Večere bodo popestrili ansambli Happy Day, Status Symbol, Long Zlunk ter Alessandra e il guartetto Edera. Vabljeni! ASS0CIAZI0NE SP0RTIVA ŠPORTNO ZDRUŽENJE SV. IVAN, PODLONJER ŠPORT IN PRIJATELJSTVO ŠPORT E AMICIZIA LONJER, KATINARA Prireja v BAZOVICI od danes, do 7. julija PRAZNIK ŠPORTA Kioski bodo delovali od 18. ure dalje - Ples Igrali bodo: LONG SLUNK, ZERO NEGATIVO, GLI ASSI Zupnjija sv. Janeza Krstnika iz Devina in devinski pevski zbori vabijo na koncert vokalne skupine "MUSIČA NOSTER AMOR” iz Trsta, ki bo v novi cerkvi v Stivanu danes, 5. julija, ob 21. uri. Madeleine Stovve. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Goodbye Mr. Holland«, i. Richard Dreyfuss. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La massaia in calore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 20.00, 22.10 »Sabrina«, i. Harri-son Ford, Julia Ormond. ALCIONE - 20.00, 22.00 »La sindrome di Stendhal« r. Dario Argento, i. Asia Argento. LUMIERE - 20.30, 22.15 »L’arcano incantatore«, r. Pupi Avati, i. Stefano Dio-nisi. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 5. julija 1996 CIRIL IN METOD Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 23.39 in zatone ob 10.43. Jutri, SOBOTA, 6. julija 1996 IZAK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20.5 stopinje, zračni tlak 1021.5 mb narašča, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 73-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: David Milič, Federica Corso in Alberto Barriviera. UMRLI SO: 56-letni Lui-gi Mosetti, 87-letna Antonia Kafer, 82-letni Aldo Marzini, 73-letni Ferruccio Gilardi, 82-letni Pietro De Mezzo, 71-letni Vittorio Del Fabbro in 83-letna Ca-terina Degrassi. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. JULIJA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za naj-nujnješe primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovan-ni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. hi PRIREDITVE SK BRDINA organizira danes in 6., 7. ter 8. julija SMUČARSKI PRAZNIK, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah. Zabavali vas bodo Status Symbol, Happy day in Kraški kvintet z Bracom Korenom, v nedeljo bosta nastopala Ton-ca in Vanka in pihalni orkester iz Trebč. V jutri in nedeljo bo odprta radioamaterska postaja sekcije A.R.I. iz Trsta. SKD SLAVEC Ricmanje - Log priredi danes in 6.,7. ter 8. julija SAGRO V RIC-MANJIH na ZREBCEVEM. Spred: danes, ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren; jutri, 6. t.m., zvečer ples zan-samblom Long Slunk; v nedeljo, 7. t.m., ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 koncert godbe na pihala Breg, zvečer ples z ansamblom Long Slunk; v ponedeljek, 8. t.m., ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Status Symbol. Delovali bodo dobro založeni kioski. CIRIL METODOVA nedelja bo 7. julija, ob 17.30 na Vejni. Zahvalno mašo bodo darovali zlatomašniki g. Stanko Zorko, g. Angel Kosmač, pater jezuit Radko Rudež in novomašnik g. Maks Suard. Pel bo priložnostni zbor pod vodstvom Huberta Mamo la in ob or-geljski spremljavi Stefana Bembija. H ČESTITKE Krožek Brin iz Križa iskreno čestita sovaščanu DAVIDU BOGATCU ob velikem športnem uspehu. S IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet na Mašun v sredo, 10. t.m. Vpis je možen v dopoldanskih urah na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 360324. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča da je bil 14. junija objavljen v Uradnem listu natečaj po naslovih za prosta mesta na slovenskih srednjih in višjih šolah v Gorici in Trstu. Rok za prošnje zapade 13. julija. Podrobnejše informacije in obrazec prošnje dobite pri Sindikatu slovenske šole, ul. Carducci 8, II. nadstropje v torek in četrtek os 16. ure do 17.30, v sredo od 10. ure do 11.30. GLASBENA MATICA TRST - Sola "M. Kogoj” vpisuje za šolsko leto 96/97 do 30. 7., od 9. do 12. ure. Informacije - tel. 418605 vsak dan razen sobote. (ul. R. Manna 29). □ OBVESTILA NADALJUJEJO SE VPI-SOVANJA v Poletna središča Sklada Mitaj Cuk. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 15. avgusta od 8.00 do 17.00 ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 19. do 31. avgusta od 8.00 do 17.00 ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vask dan med 10.00 in 12.00 uro, razen ob sobotah (tel.212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah od 1. julija do 31. avgusta od 8.00 do 13.00 ure (Možno vpisovanje iz tedna v teden do četrtka). POLETNI CENTER v LONJERJU bo letos, v organizaciji KD Lonjer-Katina-ra, stekel od 22. julija do 2. avgusta z urnikom od 8.00 do 13.00. Za informacije in prijave pokličite na tel. 910178 (Jana). KRUT ponuja svojim članom posebno promocijo za 10-dnevno zdravljenje v Dolenjskih toplicah od 25. avgusta do 5. septembra. Vpisovanje in informacije na sedežu Krožka v Ul. Cicerone 8. Tel. št. 3720062. IMAŠ od 11 do 15 let? Te zanima likovna dejavnost? Bi rad/a spoznal/la nove prijatelje? Vpiši se nan 26. Mednarodno likovno kolonijo mladih, ki bo potekala od 25. do 31. avgusta t.l. v centru Strekelj v Sesljanu. Ce misliš sodelovati na koloniji je potrebno, da sprejmeš na dom vsaj enega sovrstnika/co iz Slovenije, Koroške ali Porabja. Za potrebnejše informacije lahko interesenti telefonirajo na ZSKD (tel.: 040/635626) ob uradnih urah. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Trst bo svoj 26. poletni pevski seminar organizirala v Radencih od 11. do 17. avgusta. Vzporedno s pevskim seminarjem bo potekal tečaj za mlade organiste. Pevski seminar bosta vodila Aleksandra Pertot in Ivan Florjane, orgelski pa Hubert Bergant. Vpisovanja sprejemajo odborniki ZCPZ. MALI OGLASI tel. 040361888 IMATE star šotor, ki sameva nekje na podstrešju in vam je v napoto? Koristno bi ga uporabili otroci za igro v poletnem centru. Tel. 826527 pod nujno v mesecu juliju. DAJEM v najem stanovanje v Barkovljah 55 kvm. Tel. 410476 od 14.30 do 15.30. MUŠIC BAR "Boca chi-ca” v Sesljanu organizira v soboto, 6. t.m., latinskoameriško živo glasbo od 21. ure dalje. UVOZNO - IZVOZNO tržaško podjetje išče urad-nico/ka z italijanskim državljanstvom, vsaj 5-let-no izkušnjo v komercialnem sektorju ter dobrim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, angleščine in nemščine. Lastne podatke poslati na Publiest p.p 568 Trst pod šifrp "Komurad-nik”. UVOZNO - IZVOZNO podjetje nujno išče uradni-co/ka z znanjem hrvaščine in angleščine. Interesenti naj se javijo na tel. st. 0335/285063. POHIŠTVO raznovrstno novo in rabljeno po ugodnih cenah dobite v trgovini Koršič pri sv. Ivanu - Trst, tel. 040/54390-575145. GORILNIK Riello 3000 na metan prodamo. Tel. 575752. KUPIM knjige za prvi razred Znanstvenega liceja - jezikovna smer. Telefon 213524 ob večernih urah. KUPIM knjige za prvi razred trgovske šole. Tel. 200050, ob večernih urah. KUPIM knjige za prvi razred geometrske. Tel. 413142 ob večernih urah. IŠČEM knjige za prvi razred pedagoškega liceja. Tel. 912787 ob večernih urah. PRODAM Golf 1600 GL, letnik 89, bele barve, pet vrat, 103.000 prev. km. Te-lelefon 200783. PRODAM avtomobil Citroen BX 14, letnik 86. Telefon 327023. PRODAM v Križu obširno licenco za drogerijo, parfumerijo in igrače z in-ventarijem. Tel. 040/220308. KUHARICA išče delo v popoldanskem času, lahko tudi pri družini. Tel. 0038667-65288. PRODAM stanovanje 108 kvm, VI. nadstropje, z lepim pogledom, v Trstu blizu sejmišča. Tel. 228390 NA OPČINAH prodajamo v mirnem in lepem predelu enostanovanjsko in dvostanovanjsko hišo z zemljiščem v začetni fazi gradnje. Informacije na tel. št. 040/214162 med delovnim časom. PRODAM voz za frezo Goldoni 144. Tel. 228220. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE išče komercialnega referenta z znanjem slovenščine, nemščine in angleščine. Oseba mora biti pripravljena na občasna poslovna potovanja v vzhodne države. Pismene ponudbe v slovenščini poslati na Primorski dnevnik Gorica, Ul. XXIV Maggio 1, 34170 Gorica pod šifro "Trgovski potnik”. PODJETJE išče čistilko za približno 20 ur tedensko. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik v Gorici pod geslo: »čistilka«. 17 LETNA ŠTUDENTKA išče med poletjem delo v jutranjih urah. Tel. 574020 od 19. ure dalje. PREVAJAM iz slovenščine in hrvaščine v italijanski jezik in obratno. Tel. št. 0481/81965. ZA OKREPITEV podjetja iščemo 12 področnih koordinatorjev, do 35.leta starosti, za organizirano delo v kraju bivališča. Dober zaslužek. Nobene investicije. Tel. št. 0421/75468. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Sa-matorci. OSMICO ima v Kolu-drovci Janko Budin. OSMICO je odprl Arnal-do Belota, Tržaška št. 4, Doberdob. Pristno kraško vince. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 OSMICO ima Košuta Boris v Križu št. 422 OSMICO je odprl Rade-tič Virgilij pri Sabljičih (Jamlje). OSMICO je odprla v Mavhinjah Gabrovec Norma (Angelini). Vabljeni. OSMICO sta odprla Bruno in Marija Zahar v Borštu. KMEČKI TURIZEM je odprl Lupine v Praprotu. OSMICA je v Slivnem na »Kračah«. MAGDA in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a, sta odprla osmico. Vabljeni. PRISPEVKI Ob 30-letnici delovanja MPZ Fantje izpod Grmade daruje Bogomila Doljak z družino 50.000 lir za zbor. V spomin na Brunota Crevatin darujeta teta Zora in sestrična Miranda 50.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine in 50.000 lir za cerkev na Plavjah. V spomin na pok. starše, brate in moža daruje Zora Sancin s Krmenke 30.000 lir za cerkev sv. Janeza v Boljuncu. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 NOVICE Tridnevni praznik ŠZ Mladost V Doberobu se danes pričenja tridnevna Sagra Športnega združenja Mladost, ki se odvija pod pokroviteljstvom Zadružne kreditne banke in ki bo dosegla višek v nedeljo. V nedeljo bo namreč med Doberdobom in Poljanami državno prvenstvo v kolesarski vožnji za začetnike. Tekmovanje bo že ob 8.30. Glede "domačih" prireditev pa velja opozoriti na nogometno tekmo, ki jo bodo odigrali danes ob 19. uri na občinskem igrišču v Doberdobu. Nastopili bodo Merkeduci proti Gradiščahom (to sta dva predela Doberdoba). Jutri ob 19.30 se bodo v nogometu pomerile ženske in sicer ekipa Doberdoba proti združeni ekipu Dol-Jamlje-Poljane. Sagra se bo sklenila v nedeljo z veliko nagradno tombolo. Pokrajinski odbor "ocenjuje” pobudo opozicije Pokrajinski odbor je na vest, da so trije predstavniki opozicije nastopili pri Prefektu v zvezi z (ne) odobritvijo obračuna, včeraj odgovoril s krajšim sporočilom in pobudo svetovalcev označil kot nekakšno politično komedijo. "Buttignon, Fiorelli in Zamparo se odlikujejo po načinu izvajanja opozicije, z dviganjem glasu in brez prave smiselne vsebine.” Sporočilo tudi navaja, da je bil pokrajinski svet že sklican za 30. julija in da v obračunu ni velikanskega primanjkljaja. Tradicionalno srečanje Zuf de žur v parku Lenassi V parku zavoda Lenassi se danes začenja tridnevni praznik združenja Zuff de žur. Do nedelje se bodo zrstili koncerti, predvajanje filmov, razstave, zabavni nastopi. Danes ob 20.30 bo glasbeno srečanje z ansamblom Lino Straulino trio, film (Ujetnica puščave) pa bo na sporedu ob 0.30. Poštni urad v Gradežu odprt tudi ob nedeljah Pokrajinsko poštno ravnateljstvo obvešča, da bo poštni urad v Gradežu med poletno turistično sezono, odprt tudi ob nedeljah in praznikih in sicer od 9. do 18. ure. Na pošti bodo domačini in gostje lahko tudi zamenjali denar, poskrbeti za vplačila na tekočem računu, odposlati priporočene ali zavarovane pošiljke, nabaviti telefonske kartice itd. Spet na delu goljufi Zenski srednjih let, ki ju policija vneto išče, sta v Tržiču ogoljufati priletna zakonca. Predstaviti sta se kot funkcionarki nekega zavarovalnega zavoda . Ko sta se posloviti je bilo v stanovanju v utici Romana za nekaj milijonov tir prihrankov manj. Policija ob tem zadnjem dogodku ponovno poziva zlasti upokojence na previdnost. ZAČEL JE VELJATI SKLEP TRGOVINSKE ZBORNICE Že septembra metan proste cone - prihranek 400 lir za kubični meter Kontingent 17 milijonov kubičnih metrov SKPD »F. B. SEDEJ« ŠTEVERJAN vabi na 26. festival domače glasbe STE VER J AN ’96 od danes 5. do nedelje, 7. julija med Borovci DANES: ob 20.30 prvi tekmovalni nastopi Obiskovalcem bodo postregli z odličnimi briškimi vini, pripravljajo pa tudi razstavo slik s suhim cvetjem Dore Maraž. Gospodinjstva na Goriškem, ki za ogrevanje stanovanja uporabljajo metan, bodo letno prihranila okrog dvesto tisoč lir. Trgovinska zbornica je namreč uradno sporočila, da je prejšnji teden (25. junija) potekel rok v katerem bi pristojna ministrstva lahko zahtevala dodatna pojasnila, oziroma ne izdala soglasja na sk-lepo uvedbi kontingenta metana po znižani cenirošče plačevanja različnih davščin in pristojbin. Ker iz Rima v predvidenem roku niso prejeli nobenega odgovora, sklep razširjenega odbora Trgovinske zbornice stopa avtomatično v veljavo. Za koriščenje predvidene ugodnosti nabave metana po znižani ceni (na vsakem kubičnem metru bo prihranek približno 400 lir) bodo občani morali izpolniti posebno prošnjo, pojasnjuje Trgovinska zbornica. Do konca avgusta bodo gospodinjstvom dostavili na dom posebne obrazce. Znižana cena metana bo veljala samo za količine uporabljene za ogrevanje glavnega, oziroma prvega stanovanja. Letošnji kontingent metana znaša nekaj manj kakor 17 milijonov kubičnih metrov. Kako se bo ugodnost obračunavala? Preprosto: ker za razdeljevanje plina skrbijo javna podjetja, oziroma krajevne ustanove same, kakor je recimo primer občine Tržič, bodo gospodinjstvom, ki bodo vložila prošnjo SOVODNJE / TIK PRED KONCEM ŽOLSKEGA LETA Končno novi šolski avtobus Denar si je občina zagotovila s prispevkom deželne uprave Učenci iz sovodenjske občine se bodo v jeseni vozili v novem šolskem avtobusu. Pravzaprav je treba zapisati, da so se, sicer bolj za poskus, v novem avtobusu že peljali. Vozilo so namreč izročili občini - kupljeno pa je bilo s prispevkom Dežele - tik pred koncem šolskega leta, ravno v času za poskusno vožnjo. Novo vozilo je bilo lepo darilo občine ob letošnjem podeljevanju bralne značke. Novi avtobus je prirejen tudi za vstopanje, oziroma izstopanje učencev, ki imajo motorične težave, so nam povedali na občini. Na sliki - foto Bumbaca - spominski posnetek pred novim šolskim avtobusom. obračunali plin po nabavni ceni, ki je skoraj 400 lir nižja od cene, ki jo zdaj plačujejo. Postopek za uvedbo kontingenta zemeljskega plina je trajal kar nekaj mesecev. Pri ministrstvih v Rimu so predlog, ki so ga predstavniki Trgovinske zbornice pojasnili na srečanju januarja letos, sicer ocenili ugodno, zapletlo pa se je zaradi priziva, ki so ga na sklep vložili trgovci, oziroma grosisti. Zato, da bi občanom zagotovili zemeljski plin po nižji ceni, je bilo treba sprejeti sklep, da se znižajo, oziroma odpravijo kontingenti za uvoz nekaterih drugih vrst blaga brez plačevanja davščin. Tako je bil sprejet sklep, da se opravi kontingent za uvoz piva. In to je je bil tudi razlog za priziv. Torej namesto poceni piva, bomo imeli poceni metan, kar niti ni slabo. Ce gre odločitev pozdraviti - navsezadnje se bo kdo spričo ugodnosti tudi odločil za zamenjavo peči, in s tem prispeval k razbremenitvi, oziroma zmanjšanju onesnaževanja okolja -pa ostaja nerešeno še nekaj drugih vprašanj. Občani v krajih kjer ni ali nikoli ne bo speljana mreža zemeljskega plina ne bodo mogli koristiti ugodnosti, kar jih dejansko postavlja v neenakopraven položaj . ZAKON O NADZORU KURIŠČ Pokrajina pojasnjuje Zakon je v veljavi že lep čas Glede koleka, so pač predpisi Na številne kritike o "naglici” in zelo kratkih rokih, ki jih je pokrajinska uprava določila glede izvajanja zakona o nadzorovanju kurišč, je vodja pokrajinskih tehničnih služb včeraj odgovoril z daljšim pojasnilom. V njem navaja, da je zakon v veljavi že vsaj tri leta in da so operaterji z vsebino prav gotovo seznanjeni. Pokrajinska uprava se je odločila za pobudo informiranja javnosti, oziroma občanov in to preko plačanih oglasov v časopisih (v Pd je bilo obvestilo objavljeno v nedeljo, 30. junija). Glede na prijavo oziroma sa-moprijavo, ki jo morajo izpolniti občani do konca julija, pokrajinska uprava meni, da je to NA TRGU PRED CERKVIJO SV. IVANA Pesmi ob glasbeni sceni Zlatka Kavčiča Na trgu pred cerkvijo sv. Ivana je bil v sredo lep pesniški in glasbeni večer, ki ga je obogatila tudi likovna razstava članov društva Mitte-lart. Večinoma mlada publika je prisluhnila pesmim A. Gradnika in Ludvika Zorzuta ter M.Masinija in G. Neri-nija, ob glasbeni spremljavi odličnega Zlatka Kavčiča, mojstra tolkal, (foto Bumbaca). Sinoči je bila podobna prireditev napovedana v parku Ritterjeve vile v Stražicah, drevi, ob 21. uri pa bo v Loč-nikusrečanje posvečeno furlanski poeziji. Glasbena kulisa: Hot exposure. FINANCARSKA ŠOLA Valenti naj reši vprašanje financiranja avtoceste Sobotna protestna manifestacija Odbora za letališče je, sodeč po reakcijah, precej razburila župana Valen-tija, ki je pobudnike in govornike na omenjenem zborovanju (med temi je bil tudi inž, Bruno Crocetti) pozval, naj namesto stalnih kritik in protestov proti gradnji šole - vojašnice, konkretno sodelujejo pri razreševanju številnih vprašanj in tako omogočijo splošni razvoj. Inž. Crocetti je županu odgovoril z daljšim sporočilom. V njem ugotavlja da Valenti nekaj pridiga, drugače pa ravna. V okviru pobude županov mest italijanskega severovzhoda zagovarja avtonomijo krajevnih ustanov in neke vrste federalizem občin, po drugi strani pa se v zadevi letališča, oziroma vojašnice, odpoveduje prav tej avtonomiji odločanja. Namesto pogrevanja že znanih krilatic o koristi, ki jih bo imela skupnost zaradi prisotnosti vojaškega objekta, naj si župan, skupaj s parlamentarci, prizadeva, da se za šolo-vojašnico najde druga lokacija v opuščenih vojašnicah in s tem prihrani znatna denarna sredstva, ki bi jih uporabiti za razvoj Univerze, za urejanje Soče, za bolnišnico itd. Crocetti izraža pripravljenost na stvarno soočanje v občinskem svetu in to o konkretnem vprašanju izgradnje oziroma financiranja avtoceste Vileš - Gorica, za kar so bile prvotno namenjene milijarde, ki so jih po čudnih poteh preusmeriti za šolo-vojašnico. ANAS zavlačuje z ureditvijo lastništva, ker nima denarja, rešitev, ki se nakazuje s posegom družbe Au-tovie Venete pa je, po mnenju Crocettija, naravnost absurdna. Denar bi A V anticipirale, vendar bi ga postopoma vnovčile s pobiranjem cestnine. Posledice so na dlani: vojašnica bi se gradila s sredstvi za financiranje osimskega sporazuma, občani (avtomobilisti) pa bi si plačati gradnjo avtoceste! Ronke: rekordni zadetek Skoraj tristo milijonov lir bo vnovčil neznani občan, ki je v Ronkah v Caffe Giardino igral listek konjskih stav "Corsa tris”. Osnovni dobitek je sicer 5, 9 milij-nov lir, ker pa je igral sistem, bo končni dobitek petdesetkrat večji in bo znašal nekaj nad 296 milij-nov lir. Zadovoljstvo nad bogatim zadetkom je seveda izrazil upravitelj javnega lokala, Ugo Bo-nifacio. To je najvisji zadetek na konjskih stavah v njegovem lokalu. Pred kakšnim letom so prav v tem lokalu prodali listek konjskih stav, ki je lastniku navrgel okroglih petdeset milijonov lir. Seveda lahko samo ugibamo, kdo je novopečeni milijonar. najboljši način, da se občanom prihranijo dodatne težave. Glede kolkovanja izjave pa pojasnilo vodje tehničnih služb navaja, da je uporaba kolekov določena z državnim predpisom. Ker mora biti podpis na samoprijavi overovljen, je treba pač aplicirati kolek. □ OBVESTILA GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da do petka 19. julija sprejemajo vpise in predvpise gojencev za šolsko leto 1996/97. Podrobne informacije o poteku pouka glavnih inštrumentov in tečajev dajejo na tajništvu sole Glasbene matice v Gorici, ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo od 8.7. do 31. 7. zaprta. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bo občinska knjižnica od 8. julija do 2. avgusta zapita. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00»Gli anni dei ricordi«. ” LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Danes, 13.15, Luigia Cantarutti por. Cappelletti, iz splošne bolnišnice v Kr-min, 13.15, Giovanna Vir-gulin vdova Politti, iz splošne bolnišnice v Rudo. ZAHVALA Mirko Bagon Na tihem si odšel, / kot si sam želel. / Nic vec ne bomo Culi: »Oh glej kdo je prišel«. / S prijatelji smo te peljali / in zemlji domači te dali. / Zahvalo naj prejmejo vsi, ki s tabo in z nami so b’li, / ki rože in pomoč so dajali / in pesem - molitev podali. / V srcih bo naših ostal / obraz tvoj - spomin svetal Žena Nada z družino in ostalim sorodstvom Masa zadusnica bo jutri, v soboto, 6. t. m. ob 19. uri v jameljski cerkvi Ravnatelj, učno in neučno osebje gimnazije - liceja »Primož Trubar« izreka občuteno sožalje kolegici in profesorici Harjet Dornik ob izgubi drage mame. lOLA »IVAN TRINKO” / VPRAŠANJE PROSTORSKE STISKE IN DOKONČNEGA SEDEŽA Starši hočejo da se rešitev najde še pred počitnicami V ponedeljek bo no šoli v ulici Coppella srečanje, kjer bo župan neposredno obrazložil zadnji predlog - Bo tokrat občina držala obljubo? Čeprav je za večino dijakov in profesorjev (razen seveda se zadnjih maturantov) že nastopil Cas Počitnic, na nižji srednji f,?u ”Ivan Trinko” Se niso izpregli”. Prav nasprot-n°- Starši, vodstvo šole, Profesorji in Sindikat slo-venske Sole ter predstav-uiki krovnih organizacij si Prizadevajo, da bi dijakom do jeseni zagoto-vui ugodnejše pogoje za delo, kajti težko bodo vzdržali še eno Šolsko leto v razmerah kakršne so bile T zadnjih mesecih. Govor )e seveda o prostorski sti-skl Sole, ki si skupaj z osnovno Solo Fumagalli eu poslopje v ulici Cap-Peila. Pogoji so taki, kakor *uio izvedeli od starSev, a se pouk občasno odvija na ozkem, temnem in za Pedagoške dejavnosti Prav gotovo neprimernem hodniku. Starši, ki so svoje neza-ovoljstvo nad dose-anjim načinom razreSe-^anja perečega vprašanja e izrazili tudi s prote-ftoin na občini (foto Brnn-aca) izgubljajo zaupanje v odnosu do občinske sorji, vodstveno in drugo Te dni razpravljajo, uprave. V niti enem letu osebje preživeli v razme- smo izvedeli v pogovoru z odkar se je morala Sola v rah, kakršne imajo morda nekaterimi izmed njih, o naglici izseliti iz stavbe v v državah tretjega sveta. zadnjem predlogu župana Kapucinski ulici, je Obči- Ker starši ne želijo, da Valentija, to je, da bo na ponudila kar nekaj bi po poletnih počitnicah občina v letu dni poskrbe- rešitev, ki pa so se vse, za- ostalo vse nespremenjeno, la za zamenjavo vseh inš- radi taksnih ali drugačnih so ohranili, pravzaprav Se talacij v poslopju v Kapu- razlogov, pokazale kot povečali angažiranost, da cinski ulici, vključno s neizvedljive. Posledice so se vprašanje vendarle centralnim ogrevanjem in povsem na dlani: eno Sol- prične razreševati dru- v začetku šolskega leta sko leto so dijaki, profe- gače, predvsem pa hitreje. 1997/98 omogočila vseli- tev šole. Pozorno preučujejo tudi obljubo župana, da bo stavba v Kapucinski ulici postala dokončni sedež šole. Nakazane rešitve se sicer ne da uresničiti takoj. V zasilnih pogojih, kar pomeni v sedanjih prostorih pod Kapelo, bo treba prebiti še eno šolsko leto. 2e na informativnem srečanju z županom, prejšnje dni, so predstavniki staršev opozorili na nujnost, da občina, ne glede na začasnost namestitve v ulici Cappella, zagotovi dodatne prostore za redno delovanje šole. Konkretnih odločitev starši in tudi drugi dejavniki na šoli še niso sprejeli, saj pravzaprav niti niso bili uradno seznanjeni, kakšne načrte ima občina in kakšne obveznosti je pripravljena prevzeti. Župan Valenti bo o tem neposredno in podrobno seznanil starše, profesorje in osebje šole šele na srečanju, v ponedeljek, 8. t.m. ob 18.30 v prostorih v ulici Cappella. Starši pa naj bi sprejeli odločitev. ŠTEVERJAN / 26. FESTIVAL Drevi začetek tekmovalnega dela prireditve Nastopilo bo 29 ansamblov V Steverjanu se nocoj pričenja 26. festival do-maCe glasbe, ki ga prireja SKPS ”F.B.Sedej”. Na tekmovanju, ki se se bo sklenilo v nedeljo, s podelitvijo nagrad in priznanj, bo predvidoma sodelovalo 29 ansamblov. Večina jih je iz Slovenije, vendar pa je tudi zamejstvo letos kar dobro zastopano. Na prireditvi bodo namreč nastopili elani dveh goriških skupin: Briškega odmeva iz Ste-verjana in Zamejskega kvinteta iz Doberdoba. Na današnjem in jutrišnjem nastopu bo ocenjevalna komisija izbirala ansamble, ki bodo nastopili v finalnem delu prireditve, v nedeljo popoldne. Glasbo bo ocenjevala komisija v sestavi Franc Lačen, Vladimir Čadež, Črtomir Nanut, Tullio Možina, Valentina Humar, Boris Hladnik, Lojze Hlede in Florijan Lango. V komisiji, ki bo ocenjevala besedila pa so Franko Žerjal, Irma Rauh in Franka Pa-dbvan. Vsak od nastopajočih ansamblov se bo predstavil z dvema skladbama od katerih bo ena prvič izvedena, druga pa iz zakladnice najbolj znanih ustvarjalcev narodnozabavne glasbe. Ljubitelji narodnozabavne glasbe, ki se bodo v prihodnjih dneh prav gotovo v velikem številu zbrali med borovci, ob Sedejevem domu, si bodo lahko ogledali tudi razstavo slik in kompozicij iz suhega cvetja, delo domačinke Dore Maraž. Odprta bo razstava in pokušnja odličnih briških vin, sicer pa bodo vse dni poskrbeli tudi za bogat izbor dobrot na žaru. Izvedbo 26. festivala so finančno podprli vinogradniki in podjetniki iz Steverjana, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa so prevzeli Briška gorska skupnost, Svet slovenskih organizacij. Urad za Slovence po svetu pri MZZ Republike Slovenije, TV Primorka in Radio Trst A. «La Goriziana» s. a r. /. Družbena glavnica: 190.000.000 lir MEJNI PREHOD STANDRE2 - 34170 GORICA Tel. (0481)527111 r.a. Fax (0481)527150 * Domači in mednarodni prevozi * Prevzem manjših pošiljk * Izredni prevozi * Prevozi blaga klas. ADR * Ekspresne storitve Družbena glavnica:100.000.000 lir Ulica M. Hermada 8 - 34170 GORICA Tel. (0481)21440 r.a. Fax (0481)21795 ❖ Spedijcijsko podjetje ❖ Carinske usluge ❖ Skladiščenje ❖ Razkladanje, nakladanje blaga ❖ Etiketiranje, pakiranje ❖ Razpakiranje ❖ Čistilno podjetje ZDRUŽENI V ENOTO Z MEDSEBOJNO DOPOLNJEVALNIMI FUNKCIJAMI. Vabi poslovne partnerje in prijatelje na otvoritev novih prostorov danes, 5. julija 1995, ob 17. uri TRST / VČERAJ ODPRLI RAZSTAVI BENEČIJA / POSTAJA TOPOLOVO Obsežen prikaz Tiepolovih risb Tri v desetih dneh: v Trstu so včeraj odprli obširno razstavo risb Giambattiste Tiepola, od nedelje bodo v Mira-maru na ogled dela umetnikov Veneta 17. in 18. stoletja, ki so jih hranili na Češkem, naslednji teden pa bo prišel na vrsto sodobni likovnik Jim Dine. Gre za tri pomembne pobude na področju likovne umetnosti različnih obdobij, pri katerih je tržaško občinsko odborništvo za kulturo sodelovalo v prvi osebi. Zato je tržaški odbornik za kulturo Roberto Da-miani na včerajšnji otvoritvi Tiepolove razstave z zadovoljstvom zatrdil, da sedanja občinska uprava z uspehom spodbija trditve o mrtvilu na kulturnem področju, pa čeprav ima na voljo malo sredstev. Vse številčnejša in kakovostnejša ponudba - pa čeprav tudi po njegovem mnenju likovne razstave ne sodijo med najbolj odmevne pobude - je v mesto že priklicala veliko obiskovalcev in tudi novinarjev pomembnih italijanskih in tujih medijev. Vsi so opazili, je z neprikrito, dasi zanikano polemično ostjo rekel Damiani, da gre za zanimive pobude, razen deželne odbornice za kulturo (gre za predstavnico Severne lige Alessandro Guerra, op. ur.). Zato pa so bili drugačnega mnenja na deželnem odbor-ništvu za turizem (vodi ga Tržačan Degano, op. ur.), ki so finančno podprli razstavo del Jima Dinea (odprli jo bodo prihodnji petek v muzeju Revoltella). Po dolgih letih, je še pripomnil Damiani, je deželna uprava podprla tržaško kulturno pobudo. O razstavi Tiepo-lovoh risb, ki se deli v dva dela - prvi, bolj dokumentarni del je nameščen v Občinski galeriji na Trgu Unita (na spodnji sliki), drugi pa je v prostorih muzeja Sartorio - je včeraj govoril ravnatelj občinskih muzejev Adriano Du-gulin. Poudaril je, da z dokaj obširno razstavo niso želeli samo proslaviti pomembnega umetnika ob 300 letnici rojstva, temveč predvsem primerno ovrednotiti umetnine, ki so last javnih inštitucij. Pri tem je bilo odločilnega pomena sodelovanje zasebnikov, ki so prispevali sredstva za nujno re- stavriranje del (združenju prijateljev muzejev, gospe Annamarii Luciani Contento in kluboma Rotary za severni Trst in Inner VVheel so podelili priznanja). Istočasno pa so želeli tudi obnoviti prostore, v katerih je nameščena razstava. Gre za nekdanjo vilo rodbine Sartorio, ki je mestu darovala tako Tiepolova dela kot vilo. Zato je tudi tokratna razstava posvečena spominu zadnjega barona Sartorio, Giovannija Gugliel-ma, ki je pred kratkim umrl. Tiepolovo razstavo iz zapuščine barona Sartorio so dobro pripravili: v občinski galeriji se lahko obiskovalci s pomočjo raznih dokumentov in videoposnetkov seznanijo z delom Giambattiste Tiepola in z nastajanjem zbirke. Ta del razstave bo odprt do 5. septembra. V prvem nadstropju muzeja Sartorio pa bo do 13. oktobra na ogled 64 Tiepolovih risb. Ob večjih in manjših katalogih pa so tokrat poskrbeli tudi za videokaseto in za vrsto posrečenih spominkov. (bip) Vodilo letošnje izvedbe je spomin Tudi letos jo je pripravil Moreno Morelii Iz oddaljenosti se že sliši sopihanje vlaka, ki se bliža. Jutri bo umetniška kompozicija pripeljala do Postaje Topolovo, visoko v občini Grmek, nekje na meji med dvema državama. Prišli bodo umetniki iz različnih krajev sveta, Velike Britanije, Norveške, Slovenije, Maroka, Češke, Bolgarije, Rusije, Avstrije in Italije. Prišli bodo, ker želijo sodelovati pri pobudi, ki je že po dveh letih zadobila mednarodne okvire, o njej namreč pišejo najbolj pomembne revije in časopisi in v to, drugače pozabljeno vasico v hribovitem delu Benečije prihajajo televizijske ekipe, da bi pripravile repor- devajo samo Topolovo in Be- bral, da je umetnost vrnila tažne zapise. nečijo. Ob moralnih proble- življenje tej vasici. To ni res. Duša Postaje Topolovo je matikah (nestrpnost in Da oživiš so potrebne druge Moreno Miorelli (na sliki), sožitje) dajemo prednost tudi stvari. Postaja Topolovo želi umetniški vodja in gonilna tistim vprašanjem, ki zade- biti srečanje različnih sila pobude, ki bo trajala cel vajo različne družbene mode- izkušenj, različnih jezikov, julij in del avgusta. le. Časovni ritmi mesta so To se dogaja v kraju, kjer se je Kakšna bo letos vodilna nit povsem različni od tistih, ki vselej s sumom gledalo na Postaje Topolovo? jih zabeležiš na hribovitem ideološko in kulturno plural- »Ce je bila prva izvedba območju. Postaja Topolovo nost. Da neka vas lahko oživi, naravnana na problematiko želi biti poskus, da bi prebili potrebuje določeno zunanjo meje, druga pa posvečena neprepustnost med različni- voljo. Dokler bo zahteva po igri, bomo tokrat pozornost ma svetovoma, s tem, da odprtju otroških jasli v vasi posvetili spominu«. skušamo najti izhodišče za trčila ob zidove tistih usta- Zakaj je »Postaja« postala medsebojno komunikacijo, nov, ki bi morale za to skrbe-takoj, že po dveh letih, medij- kar se je v bistvu primerilo na ti, in dokler bodo tistim, ki sko tako odmevna? naši postaji. Okolje v Topolo- želijo ustvariti življenje v go- »Izkoristili smo umetniško vem deluje stimulativno na ratih predelih, naložiti iste srečanje, da bi se lahko po- umetnike, tako da kar v To- davke, kot nekomu, ki ima tr-globili v vprašanja, ki ne za- polovem nastajajo ideje in se govino v središču Milana, potem se ne bomo znebili srednjeveške miselnosti, ki preveva vodilne glave naših javnih struktur. Ne delamo si iluzij. Ce že moramo umreti, potem to storimo dostojno in ne s prazno steklenico pred seboj in razdejanimi jetri«. Kaj svetujete obiskovalcem Postaje? »Naj si ne pričakujejo, da bodo prisostvovali kašni vrhunski umetnosti. Postajo je treba obiskati z istim duhom, ko se lotiš branja knjige. Ne gre za bolj ali manj zanimive inštalacije, gre za refleksijo prisotnih avtorjev, za izkušnje. Postajo Topolovo je treba podoživljati in jo vrednotiti v miru. Kdor bo hitel proti postaji, ta bo zamudil vlak... Rudi Pavšič Postaja Topolovo - spored 1. tedna Sobota, 6. julija -17.00: uradno odprtje Postaje Topolovo - 20.00: koncert Kobariškega okteta - 21.30: gledališka predstava Sandra Carpinija - 23.00: retrospektiva filmskega češkega režiserja Miroslava Janeka. Nedelja, 7. julija - 11.00: maša (pel bo zbor Rečan) in procesija ob vaškem patronu - i7.00: koncert skupine »Beneške korenine« - 22.00: retrospektiva Miroslava Janeka. Sreda, 10. julija - 21.00: gledališka animacija »Butto non butto, usa e riu-sa«. Četrtek, 11. julija - 21.00: »Glasovi iz čakalnice«, literarno srečanje z Hansom Kitzmullerjem - 22.00: retrospektiva Miroslava Janeka. uresničujejo. To je pomembno, saj moramo paziti, da neke kulture ne paraliziramo samo z vrednotenjem tradicij. Večkrat za folklornim bogastvom preži vsebinska in idejna praznina. Res je tudi, da je vas lepo sprejela ta izziv: odprli so stare pešpoti, uredili so nekatere stare vaške kotičke. Vas je zaživela, ne samo kulturno ali umetniško. Topolovo je izraz gostolju-blja, vrednota, na katero zahodna civilizacija prepogosto pozablja«. Na katalogu kraljuje napis, ki pravi, da je važno umreti živi. Kaj to pomeni? »V številnih člankih sem NIZ PRIREDITEV Rezijanski večeri doma in drugje Znano je, da se Rezija kulturno prebuja sredi poletja, takrat ko prihaja na dopust v dolino pod Kaninom veliko izseljencev, ki so iz Rezije odšli, da bi si drugje poiskali zaposlitve, ker je v domačem kraju niso našli. Ni slučaj torej, da je še posebej julija in avgusta v Reziji največ prireditev, slavnostni zaključek pa je Smarnamiša, ki jo prirejajo ob velikem šmarnu in predstavlja nekakšno ljudsko veselico, na kateri obvezno nastopi tudi domača folklorna skupina. Kulturno društvo Ro-zajanski dum je v dogovoru z občinsko upravo iz Pušje vasi pripravilo niz prireditev, ki se bodo začele jutri in bodo trajale tri tedne. 2e danes bodo v rezijanskem kulturnem središču na Ravanci pripravili preda- vanje o rjavem medvedu. Na to temo bosta spregovorila Mas-simo Scussat in Um-berto Sarcinelli, člana organizacije WWF. Kulturni večeri v Pušji vasi se bodo začeli jutri ob 20.30 na dvorišču domačije Calderari. Tu bodo odprli fotografsko razstavo z naslovom »Pogled na dolino«, ki jo je pripravil Amedeo Santino, avtorja bo predstavil prof. Roberto Dapit. V nedeljo, 7. julija, bo ob 17. uri v sejni dvorani županstva v Pušji vasi nastopila rezijanska folklorna skupina. Večer bodo obogatili z razstavo in pokušnjo tipičnih rezijanskih jedi. Večer diapozitivov o rezijanskih tradicijah in kultu- ri bo v soboto, 13. julija, ob 20.30 na dvorišču domačije Calderari. Dan kasneje pa bodo za občane Pušje vasi pripravili izlet v Rezijo. Rezijanski kulturni večeri v Pušji vasi se bodo sklenili v soboto, 20. in nedeljo, 21. julija, s predavanjem o lepotah Rezije oziroma z obiskom nekaterih zanimivosti doline pod Kaninom. RP Na sliki zborovski večer z lanskega kulturnega poletja v Reziji. Tridnevni festival reagae glasbe v klubu Rototom v Spilimbergu ponuja vrsto zanimivih koncertov Med številnimi glasbenimi prireditvami, ki se v teh dneh odvijajo v naši deželi, velja brez dvoma omeniti tretji Rototom Sunsplash. Gre za edini italijanski festival reggae glasbe, ki bo od danes do nedelje potekal v klubu Rototom v Spilimbergu. Sam klub je v sevemo-vzhodni Italiji najvažnejše središče te glasbene zvrsti. Poleg Neaplja sta prav Venet o in Furlanija pravi raj za ljubitelje karibskih ritmov in prav tu je tudi nastalo precej skupin (Pitura Freska nad vsemi), katerih glasba se skbcuje na Boba Marleya. V treh dneh bomo imeli priliko poslušati veliko zanimivih koncertov: Sunsplash se bo začel drevi ob 18.30 z nastopom kamerunskega saksofonista Manu Dibanga, ki je v svoji dolgi karieri (star je že 63 let) sodeloval z vsemi največjimi afriškimi glasbeniki in s Petrom Gabrielom. Povratek h koreninam torej, saj se skoraj vsi karibski ritmi skicujejo na afriški glasbeni zaklad. Njemu bo sledil bivši član skupine Black Uhuru Michael Rose, večer pa bodo zaključili domačini, člani skupine Positive Man. V soboto se bo festival začel že ob 14.30, nastopili pa bodo dub pevec Linton Kvvesi Jolmson, neapeljska skupina 99 Posse, be-nečani Radio Rebelde, piemontska skupina Africa Unite, ki je pred nekaj tedni izdala zelo uspeli album v živo in drugi. Adut zaključnega, nedeljskega dne pa je skupina Inner Circle, ki je v zadnjih letih zapustila trdi reggae za donosnejšo jamajsko fusion glasbo, ki pa še vedno črpa vse prvine in ritme reggaeja. Koncerti se bodo odvijali v parku za klubom, v primeru slabega vremena pa se bodo vsi presebb v notranje prostore. Aleš VValtritsch ITALIJA / ZDRUŽENJE POTROŠNIKOV CODACONS Zaradi smoga so župani krivi nenamernih umorov Sodstvo naj preveri, ali so župani storili vse, da bi preprečili ali vsaj omilili onesnaženost zraku v velikih italijanskih mestih RIM - Združenje za zaSCito potrošnikov Codacons je župane Milana, Ritna, Palerma, Neaplja in Firenc Prijavilo sodstvu zaradi večkratnega nenamernega umora, ker niso storili Vsega, da bi preprečili umiranje ljudi zaradi smoga. Codacons je torej osvojil studijo naravovarstvene organizacije WWF, po kateri je življenje v ntestih tako nezdravo, kot bi vsak ntesčan dnevno pokadil dodatnih 13 cigaret. Se več, epidemiološki observatorij iz Lacija je ugotovil, da v Ri-mu v povprečju dnevno umre zaradi onesnaženega zraku Sest oseb. Sodstvo naj torej preveri morebitno sokrivdo županov pri tej večji Umrljivosti. Predsednik zdrženja Carlo Rienzi je navedel, da v Italiji letno umre zaradi smoga vsaj 2.000 oseb. Ministrski odlok, ki določa pri-niere, kdaj morajo stopiti v veljavo omejitve v prometu, bi moral biti za ^Pane minimalni in ne maksimalni ukrep. Kar pomeni, da bi morali žu-Pani sprejeti bolj drastične omejitve za zaščiti zdravja meščanov. To nav- sezadnje predvideva 589. člen kazenskega zakonika, ki kaznuje tako storilce, kot tudi tiste, ki ničesar ne storijo, da bi to preprečili. Po mnenju združenja Codacons bi torej morali župani sprejeti omejitvene ukrepe, Se predno analize zraku dokažejo, da se je premostilo dopustni prag onesnaženosti. Seveda se združenje zaveda kompleksnosti te problematike in priznava nekaterim Zupanom, da so v zadnjih letih storili marsikaj koristnega. Sedanje prijave pa so odgovor na nesprejemljivo ugotovitev, da ljudje nimajo nobenega nadzornega organa, ki bi preverjal sklepe občinskih odborov o tem kočljivem vprašanju. Codacons hoče v bistvu župane prisiliti, da sprejmejo preventivne in konkretnejše pobude. Katere, združenje ne navaja, to prepušča županom in občinskim upravam. Ti pa bodo nosili vse posledice ljudskega nezadovoljstva, če bodo sprejeli ukrepe, ki niso po godu ljudem. Nekateri se bodo še strinjali, da za osebni promet zaprejo vsa mestna središča, a tak ukrep bi prizadel tako trgovce kot obrtnike. Nedvomno marsikdo po nepotrebnem rabi svoj avtomobil po mestnih ulicah, a kaj ko so javni prevozi vse prej kot smotrni in sodobni. Dobršen del avtobusov javnih prevozov pa je tako dotrajen, da so ta vozila do skrajnosti onesnažujoča. V poletnih mesecih je nedvomno promet glavni krivec, da se italijanska mesta spreminjajo v plinske celice. V zimskih pa vsega ne moremo pripisati osebnim avtomobilom. Za dobršen del onesanaženosti zraku je namreč kriva tudi kurjava. Občinske uprave zelo skrbijo za zasebna kurišča, skoraj nihče ne pregleduje, v kakšnem stanju so centralne kurjave v državnih in drugih javnih poslopjih, saj se iz marsikaterega vali črn in gost dim. Kot zadnje naj omenimo še industrijske obrate ob mestih, na katere so kot kaže vsi pozabiti, kot da bi se iz njihovih dimnikov valil čisti kisik. KHajska / kaj takega ne pomnijo niti najstarejši ljudje Katastrofalen monsun PEKING - Kitajske oblasti se na vse kriplje trudijo, da bi omilile posledice katastrofalne povodnji v spodnjem toku reke Jangcekiang. Rezultati pa so biti do sedaj kar borni, ker jim tudi z odpiranjem zapornic ni uspelo znižati gladine te orjaške reke. Monsunski nalivi si namreč sledijo drug za drugim, tako da niti naj starejši ljudje ne pomnijo, da bi se kaj takega že zgodilo. Na sliki (telefoto AP): Hangzhou, glavno mesto pokrajine Zheijang, je voda zalila do take mere, da se ljudje lahko premikajo le s čolni. Dan neodvisnosti v siju ognjemetov Ob 4. juliju, dnevu neodvisnosti ZDA, so bvili v vseh mestih tradicionalni ognjemeti, ki so mesta razsveljevali kot ob belem dnevu. Tako je bilo tudi v Milwaukeeju. (AP) IIALIJA / RIMSKO SODSTVO Pet aretacij zaradi korapcije, podkupnin in davčne prevare Glavni akter je baje tudi v tem primeru odvetnik Acampora RRd ■ Rimsko sodstvo se je ponovno znašlo na udaru milanskih sodnikov, ki so izdali Pet zapornih nalogov. Za zapahi se je tako znašel sodnik Antonio Pelaggi, ki ga obtožujejo korupcije, ker je kot predsednik osme kazenske sekcije rimskega sodišča sprejel 400 milijonov lir podkupnine od rimskega gradbenika Renata Armellinja in mu v zameno zagotovil oprostilno razsodbo. Slo je za sodni postopek zaradi davčne utaje v višini 500 milijard tir. Zaporno kazen je prejel tudi odvetnik Giovanni Acampora, ki pa je že v zaporu zaradi preiskave Squillante. Enak ukrep je doletel še komercialista in univerzitetnega docenta Antonia Staffo, odvetnika za davčne tožbe Sergia Meltignana in nekdanjega polkovnika finančnih stražnikov Carla Capitanuccia. Prva dva obtožujejo še lažne ekspertize, nekdanjega častnika pa tajnega dogovora z osumljencem. Po prvih ugotovitah je samo sodnik prejel 400 milijonov tir, Antonio Sataffa pa kar dve milijardi lir. Odvetnik Acampora pa je podobno kot pri preiskavi Squillante ključna oseba, ker je bil kot kaže tudi v tem primeru glavni pobudnik in posredovalec med posameznimi akterji te davčne prevare. Srečno, Koko Gorilji samec Koko, ki je postal svetovno znan, ker se je naučil komunicirati z biologi kalifornijske gorilje fundacije v Woodsidu, je praznoval svoj 25. rojstni dan (Telefoto AP) NOVICE Ameriška astronavtka bo ostala na postaji Mir vsaj še en mesec VVASHINGTON - Zaradi malenkostne okvare na spojih nosilnih raket pred dvema tednoma izstreljenega vesoljskega trajekta Columbia bi lahko odložiti izstrelitov naslednjega trajekta Atlantis. Tehniki morajo namreč skrbno pregledati obe nosilni raketi, kar bo trajalo vsaj en mesec. Ker bi se morala z Atlantisom na Zemljo vrniti z ruske vesoljske postaje Mir tudi ameriška astronavtka Shannon Lucid, bo sedaj še vsaj en mesec gost ruskih kolegov. Vodja opozicije toži vlado DŽAKARTA - Nekdanji vodja indonezijske opozicijske demokratične stranke Megavvati Sukamopu-tri je sprožil sodni postopek proti vladi predsednika Suharta. Zahteva 33 milijard lir odškodnine, ker je vlada pred enim mesecem podkupila del strankinega kongresa, ki je Megavvatiju izglasoval nezaupnico. To je vlada storila, ker se je zbala rastoče priljubljenosti Megavvatija pred predsedniškimi volitvami leta 1998. Goya vreden šest milijard lir LONDON - Platno španskega slikarja Goye »Pika-dorjeva smrt« so na dražbi pri Christiesu v Londonu prodati za 4.031.000 dolarjev (več kot šest milijard lir). Šest mrtvih v Ohiu NEW YORK - Sest oseb je izgubilo življenje, drugih pet oseb je bilo lažje in težje ranjenih v požaru in eksplozijah neke trgovine s pirotehničnim materialom v Ohiu. Kot se je izvedelo, je tragedijo povzročil neki deček, kijev trgovini prižgal raketo. BENEČIJA / FAŠISTI PROTESTIRAJO Koča na Matajurju je nekomu tm v peti Vrsto netočnosti v pisonju videmskego dnevniko ČEDAD - V Benečiji in na Videmskem se je razvnela polemika glede načrta Beneške planinske družine, da bi na Matajurju zgradila planinsko koCo. V društvu, tako nam je pred kratkim povedal podpredsednik BPD Dante Cencic, so že od vsega začetka razmišljali o tem, da zazidajo koCo. V zadnjih mesecih so iskali zemljišče, kjer bi lahko zidali. Po daljšem Času so vendarle prišli do primernega prostora, ki stoji skoraj na vrhu Matajurja. Pripravili so in nato predstavili gradbeni naCrt, ki ga je občinska uprava iz Sovodenj tudi odobrila. V tem Času so že zaceli z nabiralno akcijo, da bi zbrali potrebna sredstva. »Smisel izgradnje koce je prav v tem«, pravi Cencič, »da jo imaš in da pokažeš, da si. S funkcionalnega vidika pa nam bo omogočala organizacijo srečanj, tečajev, taborjenj in marsičesa drugega«. In prav to dejstvo, »da pokažeš, da si« je očitno zabodlo tiste, ki se v Benečiji še niso sprijaznih z dejstvom, da so se Časi spremenih in da je nastopil čas sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Da je temu tako, lahko razberemo iz tiskovnega sporočila, ki ga je proti zidavi koce izdalo Nacionalno zavezništvo iz Nadiških dolin. Le-to ugotavlja, da se »samoimeno-vani Slovenci Benečije želijo vključiti v vse družbene stvarnosti in da jim gradnja koče služi le kot pretveza za dosego določene oblasti«. Polemike okoli gradnje planinske koce so se začele, ko je Cedajski dopisnik videmskega dnevnika »II Messaggero Veneto« objavil petkolonski intervju z neko naravovarstvenico, v katerem je nanizana cela serija netočnosti in zgrešenih podatkov. Zapisano je, da bo gradnjo koce finansirala Občina Sovodnje, kar ni res. Pri tem pa se je pisec demagoško spraševal, ali bi ne bilo boljše, ko bi občinska uprava denar uporabila za druge, bolj koristne namene. Druga neresnica zadeva samo zgradbo. Prikazana je bila kot nekakšen hotel na vrhu Matajurja, ki bo povsem iznakazil naravo beneškega očaka in povzročil nepopisno škodo okolju. Tudi to ni res. NaCrt pred- videva izgradnjo nizke koCe, ki bi jo zgradili tako, da ne bi niti malo iznakazila okolja, saj bi se z njim vsebinsko povezovala. Zakaj so nekateri sprožili tako odločno polemiko, lahko samo ugibamo. Po vsej verjetnosti je marsikoga motilo dejstvo, da je Beneški planinski družini uspela organizacija Srečanja obmejnih planinskih društev, kjer se je na Matajurju zbralo 1.500 in veC planincev iz italijanskega in avstrijskega zamejstva ter iz Slovenije. Tolikšne množice planincev na Matajurju še ne pomnijo in zato je uspeh beneških planincev v nekaterih sprožil nevoščljivost, ki se danes kaže v nasprotovanju gradnji planinske koče. Rudi Pavšič KOROŠKA / MANJŠINSKI MANDAT EL spominja na dane obljube Zernafto je ob nastopu obljubil rešitev vprašanja zajamčenega zastopstva Slovencev CELOVEC - V boj za odpravo skrajno restriktivnega volilnega reda na Koroškem, ki manjšin strankam in volilnim grupacijam, še posebej pa slovenski manjšini onemogoča vstop v deželni zbor, so se vključili tudi koroški Slovenci. Enotna lista (EL), zbirna stranka koroških Slovencev, v izjavi za tisk zahteva tako znižanje volilnega praga za osnovni mandat od trenutno deset odstotkov na štiri odstotke, kot tudi končno ureditev vprašanja zajamčenega mandata za slovensko narodnostno skupnost v koroškem deželnem zboru. S tem v zvezi EL koroške stranke opozarja na dejstvo, da je šele pred nedavnim deželni zbor Furlanije-Julijske krajine sklenil postopek za uvedbo zajamčenega manjšinskega mandata za Slovence v Italiji ter meni, da bi ta korak lahko bil za zgled deželnozborskim strankam na Koroškem. Prav tako EL opozarja koroško javnost na sprejem resolucije o položaju slovenskih manjšin v zamejstvu v slovenskem državnem zboru, v kateri R Slovenija izrecno podpira zajamčeni manjšinski mandat v zakonodajnih telesih v sosednjih državah in vrhu tega pozdravlja tudi prizadevanja za skupno demokratično izvoljeno zastopstvo manjšine. Ostro EL v izjavi za tisk kritizira koroškega deželnega glavarja Christofa Zer-natta, češ da je le-ta ob nastopu svoje funkcije dal obljubo, da bo v tekoči zakonodajni dobi koroškega deželnega zbora rešil vprašanje zastopstva slovenske manjšine v deželnem zboru, v zadnjih dneh pa večkrat izjavil, da je manjšinski mandat »umrl«. Enotna lista na koncu izjave poudarja, da se bo še naprej borila za uvedbo zajamčenega manjšinskega mandata v koroškem deželnem zboru. Hkrati EL napoveduje intenziven dialog z vsemi strankami tako na deželni kot tudi na zvezni ravni. Kot smo poročali, je zvezno vodstvo avstrijskih Zelenih na tiskovni konferenci v torek v Celovcu napovedalo boj pro-ti obstoječemu diskriminatomemu volilnemu redu na Koroškem tako na pravni ravni kot tudi s podpisno akcijo po celi Koroški pod geslom »Za pravičen demokratičen volilni red na Koroškem«. Ivan Lukan ZA LETO 1996 Osem milijard za Italijane v Sloveniji in na Hrvaškem TRST - Italijanska vlada je s posebno konvencijo med zunanjim mistrstvom in tržaško Ljudsko univerzo italijanskima manjšinami v Sloveniji in Hrvaški dodelila osem milijard lir. Konvencija se nanaša na zakon št. 295 iz leta '95, omenjeni znesek pa velja za letošnje leto. Kot piše v tiskovnem sporočilu Ljudske univerze, bodo z odobrenimi finančnimi sredstvi predvsem poskrbeli za posamezne sedeže italijanske skupnosti in za šolo. Popravilu, gradnji in nakupu poslopij in raznun posegom na področju italijanskega Šolstva v Sloveniji in Hrvaški so namenili skoraj tri četrtine vseh sredstev (točneje pet milijard in 782 milijona lir). Večji del ostalega (milijarda in 35 milijonov lir) bo šel sredstvom javnega obveščanja v italijanskem jeziku, časopisom, radiu in televiziji Koper in tiskovni agenciji AIA, ki jo ustanavljajo v Kopru. Nekaj nad 500 milijonov lir so namenili raznim kulturnim pobudam, finansirali pa bodo tudi vrsto postavk, ki se nanašajo na tradicionalna srečanja. BENEČIJA / NATEČAJA SE JE UDELEŽILO NAD 150 MALČKOV Tudi letos uspešna Moja vas SPETER - Skoraj 150 otrok iz Benečije se je letos udeležilo narečnega natečaja »Moja vas«, ki ga je organiziral Studijski center Nediža z namenom, da najmlajše usmeri na pot vrednotenja domačega narečja. Prireditelji so prejšnjo nedeljo na špetrskem županstvu pripravili nagrajevanje za vse nastopajoče (vsem je bila izročena knjiga beneških pravljic Ljubica an Arpit). licenci osnovnih šol so na natečaju sodelovali s krajšimi spisi, najm- lajši, obiskovalci otroških vrtcev, pa so se predstavili z risbami. Tako veliko število prijavljenih vsekakor priCa o priljubljenosti natečaja, ki je že postal tradicionalni sopotnik beneških malčkov. Največ otrok je bilo iz Nadiških dolin, pri natečaju pa so sodelovale tudi skupine učencev iz Terskih dolin in Rezije ter iz Tipane in Možača (Moggio Udinese). (r.p.) Na sliki: Ravnateljica dvojezičnega centra Živa Gruden nagrajuje udeležence natečaja AVSTRIJA / MANJŠINSKE ODDAJE ORF AVSTRIJA / MINISTRICA ZA SOLSTVO GEHRER Pozitiven odnos strank do zahtev manjšin Zelena pobuda v parlamentarnem pododboru DUNAJ - V razpravi o krepitvi manjšinskih medijev v Avstriji je opaziti pozitivne premike. Najnovejša pozitivna vest prihaja iz parlamentarnega pododbora za ustavna vpražanja, kjer sta se vladni stranki SPO in OVP obvezali, da bosta pri načrtovani reformi zakona o Avstrijski radioteleviziji (ORF) upoštevali tudi želje avstrijskih narodnostnih skupnosti. Konkretno gre za razširitev radijskih in televizijskih oddaj v manjšinskih jezikih, za veC informativnih oddaj o položaju in težnjah manjšin v programu, ki je namenjen večinskemu narodu, ter nenazadnje tudi za zastopanost manjšin v organih te najveCje medijske hiše v Avstriji. Omenjene zahteve avstrijskih manjšin je v obliki zakonskega osnutka posredovala pristojnemu parlamentarnemu odboru manjšinska govornica Zelenih Terezija StojsiC, socialdemokrati in Ljudska stranka pa sta ji nato zagotovila, da bo vsebina zakonskega osnutka Zelenih upoštevana v predlogu vladne koalicije. Razprava o predlogu v državnem zboru pa da bo stekla predvidoma jeseni letos. Javnopravna Avstrijska radiotelevizija trenutno producira 355 minut slovenskega in 292 hrvaškega radijskega programa na teden, za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate pa poleg tega ORF oddaja še polurni televizijski oddaji »Dober dan, Koroška« oz. »Dobar dan, Hrvati«. Za madžarsko manjšino na Gradiščanskem ORF producira polurno radijsko oddajo enkrat tedensko, štirikrat na leto pa polurno televizijsko oddajo. Cehi, Slovaki in Romi v Avstriji zaenkrat nimajo lastnih radijskih in televizijskih oddaj. Korak v korist manjšin je ORF medtem že storil: od 1. julija naprej sta po celi Avstriji vidni polurna slovenska televizijska oddaja »Dober dan, Koroška«, ki jo producira slovenski spored Avstrijske radiotelevizije (ORF) v Celovcu, in tedenski televizijski magazin »Dobar dan, Hrvati«. Obe oddaji je doslej bilo možno spremljati le na območju Koroške oz. na Gradiščanskem. Nedeljsko tv-oddajo »Dober dan, Koroška« pa je gledalcem v Sloveniji vsak ponedeljek posredovala tudi TV-Slovenija. (i.l.) Dvojezično šolstvo oblikuje identiteto CELOVEC - Dvojezično šolstvo pomeni ne le pomemben prispevek k ohranitvi identitete narodnostnih skupnostih v Avstriji, je tudi posebnega pomena za oblikovanje narodnostne identitete. To je na tiskovni konferenci ob predstavitvi dvojezične izdaje učnega načrta ljudskih šol (ljudskošolskih razredov in ljudskošolskih oddelkov) z nemškim in slovenskim učnim jezikom izpostavila avstrijska ministrica za šolstvo in kulturne zadeve Elisabeth Gehrer. Ministrica za šolstvo je hkrati poudarila, da pomen večjezičnosti v našem srednjeevropskem prostoru nenehno narašča. Gospodarstvo se je na ta novi položaj že odzvalo in tudi država naj bi v bo-doCe še bolj podprla prizadevanja za večjezičnost svojega prebivalstva, pri čemer je ministrica še posebej izpostavila znanje jezikov sosedov. Kot argument za pospeševanje večjezičnosti v Avstriji je Gehrerjeva navedla geopolitič- Ministrica za šolstvo Gehrer no lego Avstrije in njeno zgodovino, ki je povezana z vzhodnim in jugovzhodnim evropskim prostorom. Dvojezično šolstvo na območjih z jezikovno mešanim prebivalstvom pa je ministrica ocenila kot dodatno prednost, kajti s tem šolskim sistemom Avstrija tudi nemško govorečim nudi enkratno priložnost, da se od osnovne šole naprej učijo - poleg angleščine -jezik naroda soseda. Vodja manjšinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško Tomaž Ogris je ob izidu dvojezične izdaje učnega načrta za dvojezične ljudske šole na Koroškem dejal, da je le-ta mišljen predvsem kot didaktični priročnik, ki naj pomaga dvigati stvarno kompetenco dvojezičnih učiteljev in učiteljic na dvojezičnih šolah. Poudaril je še, da so pri oblikovanju učnega načrta upoštevali različno jezikovno znanje uCencev in učenk in da v koroških šolah dvojezični pouk gradi na življenjskih danostih okolja, kjer obstajata dve narodnostni ali jezikovni skupnosti. Ivan Lukan Panorama prijateljstvo - Na povabilo društev hr-vaško-slovenskega prijateljstva iz Zagreba in slo-vensko-hrvaškega prijateljstva iz Ljubljane se bo predsednik državnega zbora Jožef Skolc jutri v Kostelu pri Pregradi areCal s predsednikom hrvaškega parlamenta Vlatkom Pavletičem. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki slovenske in hrvaške akademije znanosti in umetnosti in ministrstev za zunanje zadeve. zasedanje - Danes se bo v Stockholmu začelo 5. letno zasedanje Parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki se ga bo udeležila tudi slovenska delegacija, ki jo sestavljajo trije poslanci državnega zbora. Svojo udeležbo na zasedanju bo delegacija izkoristila tudi za predstavitev stališč in sklepov državnega zbora o odnosih Slovenije z Evropsko unijo, Italijo in Natom. KNJIGA - Ali bo najbolj vroča knjiga o razpadu SFRJ, knjiga, ki je osupnila ®vet in šokirala Srbijo, hnjiga, ki govori o tem, kako so Srbi izzvali vojno, kujiga, zaradi katere je avtor Borisav Jovič, nekdanji predsednik predsedstva SFRJ, postal disident, izzvala polemike tudi pri nas? Knjigo Zadnji dnevi SFRJ bodo predstavili danes v Vili Bistrici v TržiCu. ZAHTEVA - Poslanska skupina slovenskih krščanskih demoratov je včeraj na državni zbor naslovila predlog, da se na 40. seji državnega zbora ponovno glasuje o izvolitvi Mitje Deisingerja v sodniško funkcijo, na sodni-sko mesto sodnika na vrhovnem sodišču. DELAVNICA - Na thedu od včeraj poteka osma multirateralna tematska delavnica o politiki razvoja visokega šol-stva m Planiranja. Udele-zence delavnice, ki jo or-ganizira Svet Evrope, sta nraj pozdravila tudi minister za šolstvo Slavko laber m župan Bleda. PARLAMENT - v soboto od 9. do 11. ure 0 v državnem zboru dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko ogledali malo in veliko dvorano, predverja s fresko, ki ponazarja slovensko zgodovino do konca 2. svetovne vojne, ter balkon velike dvorane in veliki salon. ROCEEB - Od danes uo nedelje bo v hotelu Golf na Bledu potekalo delovno srečanje Unido-ve skupine za harmonizacijo zakonodaje v biotehnologiji. Na srečanju bo slovenska delegacija predstavila nas trentuni položaj na področju biotehnologije, udeleženci pa bodo predstaviti tudi kratkoročne aktivnosti m program dela skupine HTV - S sklepom Sveta RTV Slovenija bo 15. julija RTV Slovenija prenehala preko svojih oddajnikov in pretvornikov prenašati programe HTV. DRŽAVNI ZBOR / NADALJEVANJE IZREDNE SEJE JE MINILO V ZNAMENJU RAZPRAVE O REBALANSU PRORAČUNA Kopica amandmajev Poslanci podprli odobritev sredstev zo nakup stavbe, v kateri domuje Pravna fakulteta LJUBLJANA - Poslanke in poslanci državnega zbora so včerajšnji drugi dan izreden seje namenili razpravi o rebalansu letošnjega proračuna, ki ga je vlada pripravila ob ukrepih za razbremenitev slovenskega gospodarstva. Na predlog rebalansa proračuna za letošnje leto so poslanske skupine vložile kar nekaj amandmajev. Janez Podobnik je tako v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke zahteval dodatnih 800 milijonov tolarjev za finančno izravnavo v občinah, kar so poslanci v drugi obravnavi zavrnili, v tretji pa izglasovali. Skupina poslancev s prvopodpisanim Rudijem Mogetom je vložila amandma, s katerim zahteva milijardo osemsto milijonov tolarjev za nakup in adaptacijo nekdanjega deželnega dvorca, v katerem sta danes rektorat ljubljanske univerze ter Pravna fakulteta. Poslanec Združene liste socialnih demokratov Miloš Pavlica je predlagal zagotovitev pol milijarde tolarjev za regresiranje šolske prehrane učencev, ki ga je ministrstvo za šolstvo in Šport znižalo. Pavlica je v proračunu poiskal tudi vire, od koder bi zahtevan denar prišel. Jožef Kocuvan, poslanec Slovenskih krščanskih demokratov, je v imenu treh sopodpisnikov predstavil predlog, po katerem bi proračunsko rezervo zmanjšali za slabe pol milijarde tolarjev, denar pa bi namenili za nujne posege na področju zaščite kulturne dediščine. Vsi trije predlogi so v popoldanskem delu seje dobili podporo poslancev. Prav tako je podporo dobil predlog prerazporeditve 120 milijonov tolarjev iz urada za begunce na dograditev zmogljivosti zavoda za varstvo in usposabljanje dr. Martina Borštnarja v Dornavi. Državni sekretar v finančnem ministrstvu Andrej Engelman je včeraj povedal, da rebalans pomeni varčevanje, saj naj bi se javna poraba zmanjšala bolj, kot je bilo sprva predvideno. Nominalno se bo proračunska poraba sicer povišala, obseg pa ne, kot tudi ne obseg zadolžitve, s Čimer naj bi se dejansko razbremenilo gospodarstvo. Engelman je dejal, da je znotraj proračuna treba privarčevati osem milijard tolarjev, in dokler resorni organi ne sporočijo svojih prihrankov, jim je ministrstvo za finance ustavilo sklepanje pogodb. Povedal je Se, da vlada razen svojega ne podpira dodatno vloženih amandmajev, ki bi proračun po njegovih izračunih povečali za približno štiri milijarde tolarjev, kar pa ne pomeni razbremenitve gospodarstva. Štiri milijarde bi namreč lahko zagotovili le z uvedbo novih davkov ali pa s povečevanjem novih, Čemur vlada nasprotuje. Ob rebalansu naj bi državni zbor na predlog vlade sprejel tudi sklep, da največji možni obseg poslov, ki jih lahko Slovenska izvozna družba zavaruje pred nekomercialnimi in srednjeročnimi ko- mercialnimi riziki v letu 1996, znaša 350 milijonov ameriških dolarjev v tolarski protivrednosti. To nej bi bil v skladu z zakonodajo normalen del proračuna, vendar doslej se ni bil sprejet. Pred dokončnim glasovanjem o rebalansu proračunu je bilo zasedanje prekinjeno, saj so se morali predstavniki ministrstva za finance ter parlamentarnega odbora za finance in kre- ditno monetarno politiko dogovoriti o uskladitvi rebalansa. Po uskladitvenem amandmaju, ki ga je pripravil odbor, naj bi rebalans sprejeli v obliki, kot ga je ob sprejemu ukrepov za razbremenitev gospodarstva predlagala vlada. Taksnemu amandmaju so nasprotovale poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, Slovenske nacionalne desnice in Slovenske ljud- ske stranke, medtem ko so ga poslanci Slovenskih krščanskih demokratov podprli. Pred glasovanjem o uskladitvenem amandmaju pa je poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije zahtevala odmor, tako da je predsedujoči zasedanja državnega zbora Miroslav Mozetič odločil, da se zasedanje z glasovanjem nadaljuje danes. (A. K., STA) ZDRAVSTVO / NOVA OPERATIVNA METODA Zanesljivejša odstranitev sive mrene Avtor prejel nagrado ameriškega združenja oftalmologov LJUBLJANA - Na Kliničnem centru so včeraj predstavili velik dosežek domače oftalmologije - novo operativno metodo sive mrene z lomljenjem lečne-ga jedra. Njen avtor, as. Vladimir Pfeifer, dr. med., je zanjo na nedavnem kongresu Ameriškega združenja oftalmologov v kategoriji operacij katarakt prejel prvo nagrado. Dr. Vladimir Pfeifer je s pomočjo filmskega prikaza pojasnil, da tehnika Phaco crack, ki je plod raziskovalnega dela Očesne klinike, omogoča hitrejšo odstrani- Še en velik uspeh slovenske kirurgije (Foto: Barbara Reya) tev očesnega jedra, s čimer se skrajša čas operacije, veliko manjša pa je tudi možnost infekcije ali drugih zapletov. Prestojnik Očesne klinike dr. Peter Dovšak je poudaril, da je ta dosežek v ponos celotnemu slovenskemu zdravstvu. Generalni direktor Kliničnega centra prof. dr. Primož Rode je dodal, da je strokovni uspeh zdravnikov očesne klinike zopet dokazal, da na nekaterih področjih razviti svet ne le dohajamo, temveč čelo prehitevamo, državni sekretar za zdravstvo prim. dr. Janez Zajec pa je dejal, da lastno znanje še premalo cenimo, saj je na njegovo visoko raven ob izboljšani operativni metodi dr. Pfeiferja zopet prva pokazala tujina. (KaN) PO SEJI VLADE Odobrena poroštva za Zlalame Celje Vladaje sprejela tudi dva sklepa v zvezi z vizumi za državljane BiH LJUBLJANA (STA) - Vlada je včeraj obravnavala in poslala parlamentu v prvo branje predlog zakona o računovodstvu ter v drago branje predlog zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev. Vlada je obravnavala tudi izračun zajamčenega osebnega dohodka v času od julija do septembra letos. Ta bo v omenjenem obdobju znašal 33.803 tolarjev, kar je za dva odstotka več kot v prejšnjem obdobju in v skladu z letošnjim socialnim sporazumom. Vlada je obravnavala hidi nedavno uvedbo vizumov za državljane BiH pri vstopu v Slovenijo in v zvezi s tem sprejela dva ukrepa. Po besedah Borata Sukljeta, direktorja vladnega urada za informiranje, je vlada izdala navodilo diplomatsko konzularnim predstavništvom o izdajanju večkratnih vizumov z veljavnostjo enega leta za poslovneže iz BiH. Z drugim ukrepom pa je ukinila vizume za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov BiH in za vse tiste državljane BiH, ki imajo v potnem listu delovno dovoljenje ah objavljeno stalno bi- vanje v eni od držav članic Evropske unije. Glede nadaljnje sanacije mednarodnega podjetja Zlatama Celje je Suklje povzel besede ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje. Ta je poudaril, da so izpolnjeni pogoji za izdajo poroštva RS Zlatami Celje v višini 156 milijonov tolarjev za njegovo finančno sanacijo. To bo po ocenah omogočilo nadaljnje delovanje nekoč zelo uspešnega podjetja. Suklje je povedal, da je vlada potrdila tudi predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med RS in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (IBRD) za projekte zmanjševanja onesnaževanja zraka. Prav tako je potrdila predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o posojilu med RS in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za projekt geografskega informacijskega sistema. Zakona o ratifikaciji sporazuma se nanašata na posojilo Svetovne banke Republiki Sloveniji v višini pet milijonov mark m Ekološko razvojnemu skladu v višini 30 milijonov mark. Sredstva Ekološko razvojnemu skladu bodo namenjena zmanjševanju onesnaženosti zraka v urbanih okoljih. Program Pop TV odslej tudi prek frekvenc Kanala A LJUBLJANA - Po več kot letu in pol dogovorov se je končno zgodilo tisto, kar smo ze dolgo pričakovali. Na nek način sta se združila Pop TV in Kanal A oziroma povedano natančneje - skupina slovenskih investitorjev in družba CME (Central European Media Enterprises) so sklenili sporazum o nakupu 66 odstotkov Kanala A. Družba CME je postala tretjinski lastnik Kanala A, lastniki preostalega deleža pa so slovenski partnerji, med njimi tudi dosedanji večinski lastniki kanala Vladimir, Denis in Peter Polič. Kanal A, ki se je letos znašel v hudih finančnih težavah, je s tem dobil možnost prenašanja programa Pop TV iz produkcijske hiše Pro plus, ki so jo 7. julija lani ustanovile družba CME in njeni slovenski partnerici MMTV iz Ljubljane in Tele 59 iz Maribora. Po drugi stra- ni pa je pridobila tudi Pop TV. Sporazum ji je namreč omogočil povečanje pokritosti s signalom v Sloveniji z 72 na 85 odstotkov. Leonard M. Fertig, predsednik družbe CME, je ob tem izjavil: »Verjamemo v prihodnost komercialne televizije v Sloveniji. Menimo, da bo naša investicija pomagala Kanalu A, da bo uresničil vse svoje potenciale in se ohranil kot vir izvirne slovenske produkcije.« Zadovoljen je tudi Vladimir Polič, ki je dejal, da bo tako lahko ponudil gledalcem Kanala A najboljši televizijski program v Sloveniji, medtem ko je generalni direktor Pro Plusa Marjan Jurenec dodal: »Dodatna pokritost s signalom s pomočjo Kanala A in naša prizadevanja za nove frekvence ter vključitev več kabelskih sistemov pomenijo, da bo lahko kmalu skoraj vsak Slovenec gledal Pop TV.« (JaK) RGL brez dovoljenj za oddajanje iz novih prostorov? LJUBLJANA - Kljub nestrinjanju delavcev in malih delničarjev Radia Glas Ljubljane s preselitvijo radijske postaje na novo lokacijo so začeli v sredo s Kopitarjeve 6 v zgradbo nekdanje Elme v Črnučah seliti opremo iz pisarniških prostorov, kjer sta bdi redakcija in služba za trženje, in ki danes že samevajo. Čeprav vodstvo radia ne daje informacij o poteku selitve, zaposleni menijo, da bodo v teh dneh v nove prostore, katerih prenova naj bi potekala brez ustreznih dovoljenj, prepeljali tudi studijsko opremo. Poleg tega zaposleni trdijo, da vodstvo in večinski lastniki za oddajanje programa v Črnučah nimajo dovoljenja, spremembe sedeža delniške dražbe RGL pa ni dovolila niti skupščina podjetja. Kot kaže se namerava vodstvo v tem primera zavarovati tako, da bo uradni sedež podjetja ostal na starem naslovu, kjer pa naj bi najemna pogodba v teh dneh potekla. Poleg tega naj bi bili prostori v Črnučah last Željka Mikliča, v. d. direktorja RGL, za katerega velja začasna sodna prepoved opravljanja funkcije. Zaposleni so sicer predlagali selitev v najemne prostore mestne občine na Rimski cesti in v prostore na Gregorčičevi, ki jih ima RGL v najemu že dalj časa, a vodstvo radia predloga ni želelo sprejeti.Pretekli teden je petindvajset zaposlenih vodstvu radijske postaje izreklo tudi javno nezaupnico, saj sumijo, da Želijo novi večinski lastniki, ki naj bi bili tudi pravno sporni, RGL onemogočiti in izkoristiti v komercialne namene. Po neuradnih informacijah naj bi svet za radiofuzijo sedanjemu direktorju Petru Regvatu pred kratkim poslal dopis, v katerem ga opozarja, da je RGL registriran kot nekomercialna radijska postaja.. (T. U.) NAMIZNI TENIS / NA ČEŠKEM Krasovka Martina Milič z državno vrsto na mladinskem EP Po napornih pripravah, ki so bile v specializiranem centru za namizni tenis v Temiju od 17. do 23. junija in od 27. junija do 3. julija, je selektor ženske vrste Sarkis Sarkhojan igralko Krasa Telita! Martino Milic (letnik 1984, na sliki) zaradi resnosti na pripravah in velikega napredka uvrstil v reprezentanco Italije, ki bo nastopila na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu. Letos bo najboljše mlade evropske namiznoteniške igralce gostila Češka v Frydek Misteku, prvenstvo pa se bo začelo danes in bo trajalo do 14. t.m. Barve latlije bodo med narašCajni-cami branile Stefania Bosi, Denisa Zancaner (obe TT S. Giovanni Temi) in Nicoletta Stefanova (Che Lin Mes-sina), pri mladinkah pa bodo Martina Milic (Kras Tehtal), Ding Van (Viha Speciosa Cagliari) in Monica Zancaner (San Giovanni Temi). Martina je že tretje leto na seznamu reprezentantk, letos pa bo prvič nastopila na mednarodni sceni in želimo ji, da bi se kar najbolje odrezala. (J.J.) ODBOJKA / ŠE ENO PRIZNANJE ZA MLADEGA MALOVEGA TOLKACA Matej Černič najboljši igralec v B in C1 ligi Priznanje mu bodo slovesno izročili septembra v Rimu Zdaj po v Chietiju »lovi« še dres državne reprezentance Za mladega Valovega odbojkarja Mateja Cemica (letnik 1978, na sliki) bo letošnje poletje gotovo nepozabno. Potem ko je bil pok-hcan na priprave mladinske državne reprezentance, ki se pripravlja na evropsko prvenstvo, ki bo konec avgusta in v zaCetku septembra v Izraelu, je zanj prišlo še eno priznanje, ki za tako mladega odbojkarja (letnik 1978) izredno veliko pomeni. V vsakoletnem glasovanju za igralca Bi, B2 in Gl lige je dobil največ glasov in bo tako septembra, ko bodo v Rimu uradno predstavib letošnja prvenstva v B in C1 hgi, prejel tudi uradno priznanje za najboljšega igralca. Med odbojkaricami je naslov igralke B in C lige osvojila 25-letna podajacica ekipe Avis Caffase Torino Simona Porchietto, ki nastopa v Bi hgi, medtem ko je bil za najboljšega sodnika v teh Ugah proglašen Francesco Puliatti iz Coneghana Veneta. Ce se povrnemo k Mateju Cemicu, lahko povemo, da je od včeraj spet v Chietiju, kjer bo 18 igralcev ostalo do 10. julija. »Tu bo padla odločitev o dokončni sestavi reprezentance,« nam je povedal Matej. Kakšne so tvoje možnosti, da prideš v konCni izbor? O tem ne bi rad govoril, seveda pa si močno želim, da bi bil med dvanajsterico, ki bo od 10. do 17. julija gostovala v Rusiji in nato do 22. julija še na Poljskem. Za tabo so dvotedenske priprave na Sardiniji. Kako so potekale? Poudarek je bil predvsem na igri, saj smo imeli "klasične" treninge samo dopoldne, popoldne pa so bili na sporedu turnirji in prijateljske tekme. Tako smo se pomerih z A reprezentancama Egipta in Tunizije. Na turnirju smo izgubili, na prijateljskih tekmah pa smo obe ekipi premagali. Egipt, ki ga trenira Carmelo Pitte-ra, s 3:1, Tunizijo pa s 3:2. Ti je trener dal možnost za igranje? Na vseh tekmah sem igral od 2. seta dalje, tako da sem imel kar dovolj prilož- Letos selitev ne pride v poštev. Seveda pa bi se rad poskusil tudi na višji ravni. Za zdaj imam tudi šolske obveznosti, toda Ce bi prihodnje leto dobil priložnost za odhod v višjo ligo, bi o tem resno razmislil. Toda za to bo še dovolj Časa, ko bo za to pravi trenutek. Za konec povejmo, da bo Matej, Ce bo izbran v ekipo, ki bo potovala na EP, celotno poletje preživel z od- NOVICE Atene kandidirajo za 012004 ATENE - Atene so včeraj obnovile svojo kandida-turo za organizacijo olimpijskih iger leta 2004. Za promocijsko kampanjo so namenili približno 10 milijard lir, kandidaturo pa bodo uradno vložili na MOK do 15. avgusta. Ravanelli podpisal za Middlesbrough LONDON - Napadalec Juventusa in državne reprezentance Frabrizio Ravanelli je včeraj podpisal štiriletno pogodbo z angleškim prvohgasem Middle-sboroughom. Ravanelli bo letno dobil dve milijardi lir (pri Juventusu je letno zaslužil »samo« milijardo). Poleg tega bo Juventus dobil 18 milijard lir, ki naj bi jih namenil za nakup zvezude finala evropskega prvenstva Oliverja Bierhoffa, ki je član Udi-neseja. Za vsak sluCaj pa so pri Juventudu trenutno prekinili pogajanja z Napolijem, ki naj bi od Juventusa dobil na psojilo napadalca Amorusa. Ob njem imajo Cmobeli za napadalce še BokšiCa, Vierija in Padovana, medtem ko bo Del Piero letos igral manj ofenzivno vlogo in bo predvsem zadolžen za pripravljanje priložnosti soigralcem. Bo Maradona igral na Japonskem? BUENOS AIRES - Diego Armando Maradona bo najbrž že konec avgusta zaigral v japonskem nogometnem prvenstvu. To je povedal brazilski nogometni posrednik Ricardo Fuika, ki je pred leti tudi Maradono pripeljal iz Barcelone v Napoli. Toda Fuika ni želel povedati, v kateri ekipi naj bi nekdanji argentinski zvezdnik igral. Glede denarja pa se govori o fantastičnih 20 milijonih dolarjev. Toda v Argentini je marsikdo prepričan, da gre pri vsem tem predvsem za govorice, s katerimi naj bi Maradona skušal okrepiti svoj pogajalski položaj v odnosu do skupine Multime-dios America, ki je lastnik Maradonove-ga registracijskega kartona. KOŠARKA / MEMORIAL DUDI KRAINER Goriziana Caffe zmaguje Ekipo sestavljajo v glavnem jadranovci in domove! Na turnirju »Memorial Dudi Krainer«, ki poteka v Gorici nastopa tudi slovenska ekipa La Goriziana Cafie. V glavnem so to jadranovci, nekaj je domovcev, pomagajo pa jim ■ I ■ ■ ■ 1 Totip L— prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 12 1 X2 12 X 1 X2 X 12 1 X2 Obvestilo ZSSDI obvešCa, da bosta urada v Trstu in v Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SK DEVIN obvešCa elane in prijatelje, da bo društveni športni praznik 27. in 28. julija v Praprotu. Seja za organizacijo praznika bo v torek, 9. julija ob 20.45 na sedežu v Cerovljah, Domov kadet E. Covi v ekipi FJK Domovec Egon Covi (na sliki) je bil izbran v kadetsko selekcijo Furla-nije-Julijske krajine, ki se je udeležila iger Alpe-Jadran, ki so bile letos na Madžarskem, kjer je nastopilo kar 14 ekip iz dežel skupnosti Alpe-Jadran iz Italije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. To je zares lepa nagrada za mladega domovca, ki sicer že drugo leto igra za A2 Ugaša Brescialat in velja za enega izmed najbolj perspektivnih goriških igralcev rojenih v letu 1980. (Livio Semolič) aj težav pa je imela le na drugem srečanju proti ekipi La gioielleria Puiatti, kjer nastopata tudi Hrvata Ostrič in prvoligaških igralcev. Danes zvečer ob 20. uri bosta polfinalni srečanji, pred tem pa bo ob 18. uri zanimivo srečanje med selekcijo najboljših goriških igralcev letnika ’82 in pa slovensko selekcijo, ki jo sestavljajo igralci Kontovela, Bora in Doma. Goriziana - Bar Torino 107:76 LA GORIZIANA: Arena 7, Corsi 9, Perbellini 13, Hmeljak 9, Nanut Patrik 16, Budin 16, Oberdan 4, Podber-sic 3, Brezec 9, Rauber 7, Premier 14; trener Marko Ban. Goriziana - La gioielleria Puiatti 112:103 LA GORIZIANA: Arena 8, Corsi 11, Perbellini 8, Hmeljak 4, Nanut Patrik 16, Budin 16, Oberdan 4, PodbersiC, Brezec 17, Rauber, Samec 5, Premier 18. (Semolič Livio) nosti, da se dokažem. Na zadnji tekmi sem imel sicer nekaj težav z ramo, zato mi je trener dal dan odmora, vendar je zdaj vse v redu, tako da bom v Chietiju lahko treniral s polno močjo. Letos boš gotovo ostal pri Valu v B2 ligi. Ali razmišljaš tudi o morebitni selitvi kam drugam? bojko. Po vrnitvi s Poljske bodo namreč reprezentanti imeli samo tri dni odmora, nato pa se bodo spet začele priprave, ki se bodo zaključile z nastopom na evropskem mladinskem prvenstvu. Upajmo, da bo imela v Izraelu tudi naša moška odbojka svojega predstavnika. Rado Gruden TENIS / VVIMBLEDON Tudi Sampras in Ivaniševič »out« Izločila sta ju Krajicek in Stoltenberg VVIMBLEDON - Najboljši teniski igralec sveta in pni. nosilec ter trikratni zmagovalec v VVimbledonu Pete Sampras ne bo branil lanskega naslova, saj ga je v četrtfinalu po treh setih, ki pa sta jih tekmeca zaradi dežja odigrala v dveh dneh s številnimi prekinitvami, izločil Nizozemec Richard Krajicek, ki zaradi nerazumljive odločitve organizatorjev sploh ni bil med nosilci, čeprav je na travi prav gotovo med najmočnejšimi igralci na svetu. To je Nizozemec tudi dokazal v dvoboju s Samprasom, ki nikakor ni našel pravega orožja proti izrednim servisom Krajickau Ta je na koncu slavil s 7:5, 7:6 (7:3), 6:4, pri čemer je dosegel kar 29 asov. Krajicek se bo v polfinalu pomeril z z Avstralcem Jasonom Stoltenbeigom, ki je izločil četrtega nosilca Gorana Ivaniševiča s 6:3,7:6,6:7.7:6. Američan To d d Martin je včeraj zaustavil Angleža Tima Henmana, ki se je v VVimbledonu kot prvi Anglež po letu 1973 uvrstil med osmerico najboljših. Za uvrstitev v polfinale mu je zmanjkalo nekaj sreče in zbranosti predvsem v prvih dveh setih, ki sta se končala v podaljšani igri. Končni izid 7:6 (7:5), 7:6 (7:2), 6:4 za Martina je prišel po petih prekinitvah zaradi dežja, od začetka srečanja do konca pa je minilo skoraj sedem ur. Na tribune se je preselil tudi Nemec romunskega rodu Radu-lescu, ki je moral priznati premoč Američana MaliVaija Wa-shingtona, ki je slavil po petih setih s 6.7 (5:7), 7:6 (7:1), 5:7, 7:6 (7:3), 6:4. VVashington bo polfinalu igral z Martinom. Izidi, četrtfinale moški: Krajicek (Niz) - Sampras (ZDA/l) 7:5. 7:6 (7:3). 6:4, Martin (ZDA/13) - Henman (Ang) 7:6 (7:5), 7:6 (7:2), 6:4, VVashington (ZDA) - Radulescu (Nem) 6:7 (5:7), 7:6 (7:1), 5:7, 7:6 (7:3). 6:4, Stoltenberg (Avs) - Ivaniševič 6:3. 7:6 (7:3), 6:7 (3:7), 7:6 (7:3); polfinale ženske: Sanchez (Špa/4) - McGrath (ZDA) 6:2, 6:1. TOUR DE FRANCE Nizozemec Jeroen Blijlevens dobil peto etapo, Heulot še naprej v vodstvu BESANCON - Mladi Nizozemec Jeroen Blijlevens je izkoristil eno zadnjih priložnosti za šprinterje na letošnjem Touru in zmagal v 242 km dolgi peti etapi od Lac de Madine do Be-sancona. V končnem Sprintu je bil Nizozemec hitrejši od Francoza Frederica Moncassina in Nemca Erika Zabela. Francoz Stephane Heulot je obdržal rumeno majico, v času zmagovalca pa je na cilj prišla velika skupina z vsemi najboljšimi. Včeraj je Tour že pred začetkom etape izgubil Maria Cipollinija, ki je imel želodčne težave in temperaturo, po 106 kilometrih pa je odstopil tudi Jan Svorada, ki je v sredo grdo padel tik pred ciljem. Danes je na sporedu 207 km dolga etapa od Are Senansa do Aix les Bainsa, v soboto pa se začnejo vzponi v Alpah. Vrstni red 5. etape (Lac de Madine - Besan-con, 242 km): 1. Jeroen BUjlevens (Niz) 6 ur 55 minut 53 sekund (poprečna hitrost 34, 913 km na uro), 2. Frederic Moncassin (Fra), 3. Erik Zabel (Nem, 4. Mario Traversoni (Ita), 5. Dža-molidin Abdudžaparov (Uzb) it. vsi v Času zmagovalca; skupni vrstni red: 1. Stephane Heulot (Fra) 29 ur 9 muinut 8 sekund; 2. Mariane Piccoli (Ita) +22 sekund; 3. Cyril Sau-grain (Fra) +34; 4. Rolf Jaermann (Svi) isti Cas; 5. Danny Nelissen (Niz) +1:34; 6. Frederic Moncassin +3:36 itd. NAPOVEDI PRIREDITEV Petek, 5. julija 1996 13 fJll [fURLAN 1J A-J U LUSK A KRAJINA SNG OPERA IN BALET DANCE COMPANV trst Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich ^ednarodni festival operete 1996 d 9. do 14.7. bo na programu opereta »Can-ando sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb rown; od 27.7. do 2.8. opereta »Scuenizza« ^aria Coste. ^dprodaja vstopnic za vse predstave je že teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-18-21) ali 0336/264842). okviru Festivala operete se bodo v raznih Furlanije odvijali koncerti orkestra ledalisca Verdi z naslovom »Operetna fantazija«. Naslednji koncerti bodo: danes, 5. julija, ob 1- uri v Villi Manin v Passarianu; v nedeljo, ■ julija, ob 21. uri v Čedadu, Piazza del uotno; v nedeljo, 21. julija v Morteglianu -Vlila di Varmo; v torek, 23. t. m., ob 21.30 v acileju na prireditvi Estate Giovani; v sre-24. julija, ob 21. uri v Trstu, na Pomorski Postaji; ter v petek, 26. julija, ob 21. uri v Li- gnanu, Arena Alpe »Adria. Predprodaja vstopnic pred koncertom ali v dvorani Trip-covich. Orkester in zbor gledališča Verdi bosta nastopila tudi danes, 3. julija, ob 21. uri stolnici v PuSji vasi (Venzone). Vstop prost. KOPER S.Primorski poletni festival Danes, 4. t.m., ob 21.00 - V Izoli - ponovitev S. gatto »Pulcinella« in stare neapeljske pesmi. Jutri, 5. t.m., ob 21.30 - Pretorska palača -W. Reich »Govor malemu človeku* v izvedbi gledališča Ptuj. Režija S. Strelec. koroška gLIšCECA H ? ^0Z: Ganeš, 5. t.m., ob 16.00 - Plesna in obnarska delavnica s člani skupine norvvane iz Mozambika. BBIŠKO jezero ocina Bistrica v Rožu: Danes, 5. t.m., ob 0.00 - Bistriški kulturni dnevi - Koncert skupine New Times Big Band iz Šmihela, mihelska godba na pihala. BOžik 20*arnrUŽn*c* na Humu:jutri,6. julija bo ob 0 koncert kvarteta godal »Rožmarin«. igteui '-angelcu: Jutri, 6. t.m., ob 20.00 - Slove-0st °b 15. obletnici MPZ Borovlje. ^NlJAKOB V ROŽU arni dom: Jutri, 6. t.m., ob 20.30 - VViener jg^vsuhenkapelle in Gh'orwane »Povratna Radi še n}Ul*arui d°m SPD Radiše: V nedeljo, 7. t.m., 4.00 - Slavnostno odkritje Spomenika GLASBA ob 20.30 - Koncert Loua Redda. iSLMie findrakot^1"1'’ ^ t'm'’ °b 20.30 - Solo Raza- RAZSTAVE TRSI razstavna dvorana na Trgu Unita: ugled je razstava »Tfieste. Realta, immagi-w' mmaginazione«. 8 J^uzej Revoltella (lOS^ggl) razstava umetnin Nina Perizija Abl^n3 ®assanese: na ogled je razstava a Lavaliereja z naslovom »Pian Cordova, nornagnano Sesia 28078». alerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 5.7. n ^ °k. ^ razstava beneškega slikarja Silva-a Kubino z naslovom »Silence...! don’t speak about silence« r*.aska turistična ustanova-Ul.S.Nicold 20 0 9- julija je na ogled razstava del slikarke hucie Danielis. _ mistična ustanova v Sesljanu anes, 4. t.m., ob 18.00 - odprtje razstave Rrn*3 ^'era Fina, ki bo na ogled do 19. t.m. , JUNEC - Pivnica III. generazione: raz-||^Gn|y Orisal)-. ^ razstavišču Stolp na vratih je na ogled raz-Terc9 1 " Pod drobnogledom« Davida koroška silovec Dom umetnikov - Do 13. julija je na ogled razstava Jusefa Mikla. alerija Ars Temporis: Do 15. septembra je na ogled razstava nakitni objekti »Cermak und Cermak* c Zidni muzej -Do septembra je na ogled Posebna razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem* preganjanja. DOBRLA VAS V Samostanu - SPD Srce: v sredo, 10. julija, bo ob 20. uri koncert »Dežela ob Dravi -L and an der Drau«. Sodelujejo: kvartet bratov Smrtnik, MePZ iz Grebinja, MePZ Srce in kvartet Almrose iz Radentheina. Trst Grad Sv.Justa Danes, 5. t.m., ob 22.00 - V okviru »Castello m aria» - VeCer glasbe dance z DJ Paolom rppo in Fedricom Fabianijem, nedeljo, 7. t.m., ob 21.30 - Koncert make-onske skupine Anastasia. Predprodaja vstopnic priUTAT. Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 PHCela 11. novembra 1996 in se zaključila Zl- aprila 1997. VIDEM Frlt^n’ 7' t'm'’ koncert Vasca Rossija. N‘f skDanes, , 5. t.m: Glasba med ljudmi. Castello v Vidmu bo v torek, 9. t.m., UGNANO Danes, 5. in jutri, , 6.t.m., Festivalbar. PASSARIANO Villa Manin- Folkest V ponedeljek, 8. t.m., - Koncert Boba Dylana. PORDENON Park Galvani: Danes, 5. t.m., blues festival: nastopil bo tudi John Mayall. TRŽIČ Danes, 5. t.m., bo v diskoteki Hippodrome nastopila Spagna. KOPER V nedeljo, 7. t.m., koncert Briana Adamsa. tmmm Deželna galerija - Na ogled so dela Melitte Moschik. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 13.7. je na ogled Fotorazstava »Asservate-Auschvvitz, Buchenvvald, Yad Vashem* - Naomi Teresa Samon. Od 13.t.m. bo na ogled etnološka razstava o lanu. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava Erike Jellitsch »Spomini na svili». DOBRLA VAS Samostan: Do 17. julija je na ogled razstava del Valentina Omana. ROŽEK Galerija Šikoronja: Do 28. t.m. je na ogled razstava del Konrada Kollerja. Grajska galerija - Do 30. septembra je na ogled razstava del (pokrajinarstvo) Veronike von Degenfeld . Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-945 Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: 15. julija, ob 21. uri: F. Mendelssohn: SEN KRESNE NOČI 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON 24. julija, ob 21. uri: E. d'Albert: MRTVE OCI ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Llubljana tel: 061/312-860 A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Sreda, 10. julija, ob 20. uri, za IZVEN. PREMIERA. Četrtek, 11. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Petek, 12. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Predstave bodo na Ljubljanskem gradu. TITOV TRG KOPER Jutri, 6. julija, ob 21.30: RIRIE & WOODBURY Plesna skupina iz ZDA s koreografijami: Ascension, Uinvasion, Fifty Years, Tenmile, Dummy VValtz, In Our Own Image, The Catch. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Tra E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Zaključna predstava sezone 1995/96: Roberto M. Cossa N0NA Režiser Osvaldo Bonet Danes, 5. julija, ob 20.30 -Dvorec Vogrsko. FESTIVAL LENTMARIBOR ŽIVA URA Turn - Narodni dom Ulična gledališča na festivalu Lent: Danes, 5. julija, ob 12. uri: Plasticiens Volants (foto), (Francija). Jutri, 6. julija, ob 12. uri: Irrvvisch (Avstrija). Nedelja, 7. julija, ob 12. uri: Gledališče Fourklor (Slovenija). CANKARJEV DOM Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Arheološka razstava ljubljanskega poletja 1996: Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom urireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA FESTIVAL LENT MARIBOR Danes, 5. julija: BELTINSKA BANDA, VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI. Veliki oder, ob 20. uri. MOSOQUITO 2000 (Mb). Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. DRAGO MISLEJ IN HOKEJISTI Jurčkov oder, ob 20. uri. BAKALA BLUES BAND. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. Jutri, 6. julija: PIHALNI ORKESTER KUD POSTA. Veliki oder, ob 19.30. SALLY ROSE BAND. Veliki oder, ob 21.30. THE ZAGREB JAZZ POR-TRAIT. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. MARKO BRECELJ. Jurčkov oder, ob 20. uri. DON MENTONI. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. Nedelja, 7. julija: FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Križanke, danes, 5. julija ob 21. uri: Večer irske folk glasbe s skupino LA LUGH (foto). Križanke, 8. julija ob 21. uri: UNA NOCHE DE FIESTA Y BAILE. OSCAR D'LEON EL LEON DE LA SALSA. Križanke, 9. julija ob 21. uri: Plesna skupina RIRIE - WOODBURY iz ZDA. Križanke, 10. julija ob 21. uri: LATIN JAZZ: ARTURO SANDOVAUS LATIN TRAIN. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. RAZSTAVE POZDRAVLJENI, PRE-DNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (do 25. avgusta) Film Danes, 5. julija, ob 20.30: UNDERGROUND (PODZEMLJE), 1995. Režija: Emir Kusturica. SOUL FINGERS. Veliki oder, ob 21.30. AD LIB QUARTET. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. ALL CAPONE STRAJH TRIO. Jurčkov oder, ob 20. uri. MARTA ZORE & BAND. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. AVDITORIJ PORTOROŽ Jutri, 6. julija ob 21. uri: THE DUBLINERS. ŠKOFJELOŠKI POLETNI VEČERI Sobota, 6. julija ob 20.30, razvaline Starega gradu: Pevska skupina KATICE. KOPRSKI STADION Nedelja, 7. julija, ob 20. uri: BRYAN ADAMS. Gosta: Melissa Etheridge in Sank rock. Pop rock koncert. HALA TIVOLI Celovška 25. Liubliana Torek, 9. julija, ob 21. uri: SEX PISTOLS. Punk koncert. GANGLOVO RAZSTAVIŠČE Trg svobode 4. Metlika Valentin Oman Slike Otvoritev razstave bo danes 5. julija, ob 20. uri. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana Giinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje Razstava bo na ogled do 25. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35. Lubliana Zora Stančič CHIAROSCURO. Razstava bo na ogled do 1. septembra. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3, Ljubljana RISBA ALPE-JADRAN 4. bienalna razstava srednjeevropske risbe. (Do 13. julija) GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni trg 24. Sloveni Gradec Anton Herman EKOPROJEKT Razstava bo na ogled do 7. julija. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper Karel Zelenko Pregledna razstava grafik. (Do 24. julija) BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana Marko A. Kovačič Zatišje pred viharjem. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. GALERIJA ZDSUJ Komenskega 8. Liubliana Junoš Miklavc LOKANTAVA-WORLD'S END Razstava bo na ogled do 27. julija. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Petek, 5. julija 1996 f Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21,3.-20.4.: Kljub številnim razočaranjem se ne boste se odpovedali svoji dobrohotnosti. Odslej jo boste delili z ljubeznijo, brez pričakovanja protiuslu-ge in brez sebičnih motivov. BIK 21.4.-20.5.: Vaša stara kriza ne bo niti prav pošla, že boste zabredli v novo. Vendar tokrat ne boste ponovili stare napake; sprejeli jo boste z odprtostjo modrijana, M ga krize oblikujejo v umetnino. DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Somišljenik vam bo občudujoče pritrjeval, zato se bo vaša težnja po učiteljski pozi še ojačala. A ker je merilo učitelja učena;, boste ob Času žetve najbrž malce razočarani. RAK 22. 6. - 22. 7.: Opogumljeni z novimi spoznanji boste zaceli temeljito tipati po sebi ter iskati možnosti za bližnjico k resnični sred. Ne bojte se, da bi vas kdo prehitel, kajti poti je kot ljudi. LEV 23.7.-23.8.: Gb neki priložnosti boste z gotovostjo modrijana izjavili nekaj, kar v resnid že vsi vedo, vendar si tega doslej še nihče ni upal povedati naglas, v obraz, brez bojazni pred izgubo las. DEVICA 24.8. - 22.9.: Končno boste odkrili kompromis med željami in možnostmi ter že v kratkem dosegli tisto, kar je v okvirih realnega skorajda nemogoče, vsaj za tiste, ki se preveč podcenjujejo. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Kljub temu. da boste v ozadju vašega suma boste odkrili boledno ljubosumja, ne boste pritiskali na svojega bližnjega, ampak mu boste dopustili, da svojo srečo in nesrečo izbira sam ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Videti boste izjemno modri, zato se ne čudite, če bo nekdo v vas ugledal življenjskega svetovalca in se zalepil na vas kot muha na muholovko. Najbrž ga ne boste dolgo prenašali. STRELEC 23.11. - 21.12.: Nadrejene vam bo naposled uspelo prepričati o vasi vrednosti, zato se vam odslej ne bo veC treba bati izgube delovnega mesta, niti se jim prilizovati za tisto, kar vam že itak pripada. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Po čudežni poti si boste napolnili žep in ga se po se bolj čudežni poti izpraznili. No, ker se bo vse to dogajalo zgolj v vaših mislih, ne bo hudega. Se sanjarite o bogastvu! VODNAR 21. 1.-19. 2.: Delo se vam bo sprva nekoliko upiralo, nato pa se boste z vso vrnemo boste zagrizli vanj, najbrž zato, ker se boste sponmili, da vas v prostih dneh čaka prijetna nagrada. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Razvajali se boste kot razvajen otročiček. Lepo, vse dokler ne boste vHjudli nekoga, ki se veliko premalo ceni, da bi se upal prepustiti svoji otroški naravi in se poveseliti z vami. BO BARBRA STRE ISAM D UŽALJENA ALI NAVDUŠENA? Oboževalec odprl muzej Naprodaj tudi »nosovi« filmske zvezde Ken Joachim je dolgoletni občudovalec igralke Bar- za ključe nadebudni Ken bre Streisand in njej v čast in sebi »za žep« odprl mu- prodaja tudi Barbrine »no-zej in trgovino z relikvijami povezanimi z njenim Zi- sove.« Da bi bila mera pol-vljenjem in delom na filmu na pa je na prodaj tudi lu- tka Miss Piggy Streisand, Stene trgovinice so pre- nosila v nekaterih filmih. ki se ponaša s čudovito krite s plakati, fotografijami Toda, ko je menedžer buško na koncu znameni-in slikami oboževane Bar- štiriinpetdesetletne zvez- tega nosu. Najbrž se bo bre. Med lasuljami, filmski- dnice prestopil prag trgo- igralka težko odločila ali mi kostumi in gramofonski- vine v San Franciscu ni bil naj bo zaradi pozornosti mi ploščami se najdejo tudi prav nič navdušen, ko je Kena Joachima počaščena umetne trepalnice, ki jih je odkril, da poleg obeskov ali užaljena. Ken Joachim (v ozadju) je dolgoletni občudovalec igralke Barbre Streisand Dunaj je drhtel pod nogami Tine Turner Najtepša rock babica Tina Turner se je med svetovno turnejo ustavila tudi na Dunaju in navdušila poslušalce. (Foto: Reuter) SKANDINAVSKA KRIŽANKA 8lf|: REPUBUKA PREBIVALEC DRŽAVE NA BALKANU OMRTVI- ČENJE SREDOZEM. GRM Z DIŠEČIM OLJEM SLOVENSKI NOTRANJI MINISTER (ANDREJ) ČEHOV ANTON ZAOKRO- ŽEVANJE ZEMUlšč SLIKAR JAKOPIČ IZABELA HRAST JAPONSKA NABIRALKA BISEROV avtor: J. KRALJ ZGODOV. KRAJ PRI ANCONI PREBIVALEC AZIJSKE DRŽAVE PROZORNA SNOV REPUBUKA NESTRO- KOVNJAK (žargon) NEKO. ATLETINJA LAPAJNE JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA LEPO VEDENJE SLOV. OR PEVKA (ONDINA) JAMSKA SVETILKA SATURNOVA ŽENA V RIMSKI MITOLOGIJI » IZTREBEK TEŽNJA PO ENOTNOSTI TVORBA V PANJU NOGOMETNI VRATAR DASAJEV AM. FILM. IGRALEC (RICHARD) AM. PISAT. (JOHN) PROIZVOD DVVIGHTEI- SENHOVVER ZADNJI PREDLOG URADNI RAZGLAS OSTROST REKA V ŠVICI (ena od pisav) FRANC. KNJIŽEVNIK (BORIS) ODHOD Z BOJIŠČA ZORMAN IVO TANTAL MESTO VEVROR D.TURČUE DEL FOTOAPARATA PLAČILO ZA ORANJE SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA FARMA- CEVRKA KRMA ZA KONJE VRHOVNO PAPEŠKO SODIŠČE UNDA EVANS PRAPREBI-VALEC APENINSKEGA POLDI AVANTGARD. UMETNIK MAROKO BIKOBOREC DEL ČLOVEŠKE LOBANJE OZIMNA RASTUNA VRBOV GRM NOVA ZELANDIJA IGRALEC BAN TISOČAK MONGOLSKI VLADAR TELOVADEC ŠČERB0 MOTIV PETER TOSH SLOVEN. GLEDAUŠKI KRITIK (ANDREJ) OTOK ČAROVNICE KIRKE BOSANSKI POLITIK GANIČ TKANINA Z VTKANIMI SREBRNIMI NITMI ODTENEK KRALJEVIČ IZMAHA- BHARATE MAJHEN DIRKALNI AVTOMOBIL OČE (star.) M0Z0UA- VOST < ENICA EGIPČAN. BOGINJA, HATOR •abDiv ‘DRLO ‘iHvn ‘TVN ‘VSNVIN ‘amn ‘dnla ‘vfv ‘IHHTiNI ‘NHFWN ‘InVJJA ‘OAI ‘ZN ‘VLDTVti ‘DHMZO ‘ROOVRHOI ‘ISTVOVCI ‘R1 ‘RlAORS -OTIAVMZ ‘VIS ‘VI ‘IZ ‘)DPMn ‘VNMISO ‘DDCB ‘SDH ‘VHVHO ‘RRRD ‘IVNM ‘IVS ‘kMHZIHVJMl ‘OIVT0 ‘SdO ‘VDMVDSHVf rottABJopoA :A3.I.IS3H RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Kotiček: Filip TV dnevnik ® RAI 1 6.30 10.10 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.30 17.50 18.00 18.15 19.50 20.45 23.15 23.30 0.00 0.30 1.00 1.15 2.45 3.15 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo, Ame-deo Goria), (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9,30) dnevnik Film: Marisa la civetta (kom., It. ’57, i. M. Alla-sio, R. Salvatori) Dnevnik iz Neaplja Nan.: ENG - V živo -Strategije (i. Mark Humphrey, K. Pruner) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Kdo je ubil Jessico Flet-cher? (i. Angela Lan-r3ury, Janet Blain) j Dnevnik, 13.55 gospo-I darstvo Film: II mondo nelle mie braccia (pust, ZDA '52, '• G. Pečk, A. Quinn) Mladinska oddaja Solle-tico (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nan.: Le simpatiche ca-naglie Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Colomba solitaria -Srečen dan (i. Scott Bair-stow, E. McCormack) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Te voglio bene assaje (vodita Milly Car-lucci in Gianni Mina) Dnevnik Aktualne teme v oddaji Cliche (vodi Carmen La-sorella) Dnevnik, zapisnik, horo-skop, pogovori, vreme Kultura News Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Variete: Studio Uno Nočni dnevnik Variete: O. Dorella RAI 2 7.00 7.45 9.55 11.30 11.45 12.05 13.00 14.25 14.45 16.00 18.00 18.20 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 23.15 23.55 0.10 0.20 1.50 Nan.: Paradise Beach Dok.: V kraljestvu narave Nan.: Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2 Nan.: Velika dolina Dnevnik, navade in družba, Quante storie flash Variete: E V Italia raccon-ta - Italija pripoveduje, vmes (14.30) ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara 17.15 dnevnik Sereno variabile Dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart VeCerni dnevnik Tg2 Proza: Arlecchino servi-tore di due padroni (kom., C. Goldoni, i. A. Haber, U. Bortolani) TG2 Dosje Dnevnik, rubrika Neon gledališče in vreme Danes v parlamentu Dokumenti: Zgodbe Variete: Sšpare (vodita J. Dorelli, P. Pravo) A, RAI 3 6.00 8.30 12.00 12.05 13.00 14.00 14.30 19.00 20.00 20.30 22.05 22.30 22.55 23.25 0.30 1.15 Dnevnik Videosapere: Green, Ca-rosello, Media/Mente, Krščanstvo, Domača telovadnica, Filozofija, Pozor na kritika, itd Dnevnik 3 Nan.: In famiglia e con gli amici Aktualno: Festival v Spoletu, 13.15 Znanost in narava, 13.30Spomin na preteklost Deželne vesti, dnevnik Šport: Atalanta 96, jadranje, Tour de France, žensko kolesarstvo, tenis Dnevnik, deželne vesti Šport: večerni Tour Film: Una farfalla nel la-go (fant., ZDA '91, i. C. Reeve, M. Helgenberger) Aktualno: Brividi-Ulti-mo minuto Dnevnik, deželne vesti Variete: II viaggiatore Aktualno: Buon com-pleanno maestro! Dnevnik, pregled tiska Šport: atletika, tens RETE 4 12.30 13.30 14.00 14.15 15.50 17.50 19.25 19.50 20.40 23.00 Nad.: Piccolo amore, 6.30 Jeffersonov!, 8.00 Ragio-nevoli dubbi, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 II dono della vita, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.15 Aroma de cafš Nan.: II cliente Aktualno: Agencija, 18.45 Gosi come siamo Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Film: Una donna in car-riera (kom., ZDA ’88, i. M. Griffith, S. VVeaver) Film: Ali’ onorevole piacciono le donne (kom., '72, i. L. Buzzan-ca), vmes (23.30) dnevnik, 1.20 pregled tiska S CANALE 5 6.00 8.45 9.20 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 16.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.25 20.40 22.45 23.15 1.30 j Na prvi strani Nan.: Flipper Film: La grande avventu-I ra (pust., ZDA ’39, i. H. Fonda, J. Carradine) Nan.: Otto sotto un tetto, 112.00 Normo Felice (i. G. Bramieri), 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) TV film: Testimone nel buio (krim., ZDA ’89, i. V. Principal, P. Le Mat) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Perry Nason (i. R. Ceriotti), 1730 risanke Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P Rashad) Variete: Vinca il migliore (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima sprint (vodita Gabibbo, Miriana Trevisan) Film: II piccolo grande mago dei videogames (kom., ZDA ’89, i. L. Edvvards, F. Savage) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) noCni dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 th Slovenija 1 Koper Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Super Vicky , 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, 12.45 Fat-ti e misfatti, Šport studio Variete za najmlajSe, vmes Ciao Ciao VVeekend, 14.25 I protagonisti Nan.: Ultraman Aktualno: Colpo di ful-mine Variete: Generazione X Nan.: Professione vacan-ze, 18.00 Tarzan (i. Wolf Larsen) Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Palm Springs, 20.00 Gli amici di papti -Stephaniejina poroka Nan.: VValker Texas Ran-ger (i. Chuck Norris, S. Julienne VVilson) Aktualno: 8 mm Variete: 8. festival fitnes-sa Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Adam 12 Italija 1 šport Nan.: Star Trek - The Next Generation # TELE 4 Videostrani Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 17. del Denis pokora, 10. del Zlata Šestdeseta leta slovenske popevke: Nostalgija z Jožico Svete Diva, francoski film Poročila Kolo sreče, pon. tv igirice Videostrani Mojstri snemanja, pon. 2. dela angl. dok. serije Adijo knapi, aktualni feljton Nasi baletni umetniki: Magda Vrhovec Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper Komisar in kompanija, 9. del nemške nanizanke TV dnevnik Moja ideja, 12. del Lingo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Sorodne duše, 17. del Poglej in zadeni TV dnevnik 3, vreme, šport Mavrični reporter, švicarski film Režija: Clemens Klopfenste-in, Remo Legnazzi. Sova: V območju somraka, 11. del am. nanizanke Brane Rončel izza odra Slovenija 2 Euronevvs Slovenski magazin Slovenski program Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Vsedanes Nočni sodnik, tv nanizanka Peter Pan club »Spazio mare«, tedenska oddaja o morju in ljudeh, ki živijo ob njemu in z njim Tenis, Grand slani, polfinale (M), posnetek Vsedanes - TV dnevnik TV nanizanka Po Magellanivih poteh, 1. del dok. nanizanke OtO Hrvaška 1 19.30, 22.00, 0.10 Do- godki in odmevi Euronevvs Nad.: Amore gitano Svetovni poslovni utrip: Nan.: Great Detective Malo gospodarstvo da- Glasba: Slot Machine nes, 2. del Film: L’ uomo dedll’ Est V žarišču Dnevnik v nemščini Znanost od blizu, 18. del Film: Cielo giallo (pust.) Trans, Nad.: Amore gitano koprodukcijski film Metulj dvigne mačko, nizozemski film |f*y ® MONTECARLO Sorodne duše, 16. del IHkTll Tenis - Grand slam, pol- finale (M), prenos Svet divjih živali, 5. del: 20.00, 22.30, 1.05 Dnev- Morske vidre nik, 13.30,19.50 Šport Gradovi: Neme priče pre- Nan.: Charlie’ s Angels teklosti, 1. del Film: Non sei mai stata Sova: Taggart, 9. del cosi bella (glas., ZDA ’42) Pasje poletje Šport: Tour de France Denis pokora, 11. del Variete: Zap Zap ameriške nanizanke Nanizanka: Sister Kate Atletika - Grand P.rix, Film: Mia moglie prefer- prenos iz Osla sice suo marito (kom.) Ljudje kot mi, 3. del ame- Nan.: Silk Stalking riške nadaljevanke Šport: Retta d’ arrivo Studio City Nan.: Chralie’ Angels Novice iz sveta razvedrila TV koledar Santa Barbara, 1289. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program: Kapetan zaspan, 1. del Pax Christi Pikapolonica, risanka Med dečki Dnevnik Ljubezen, 281. del serije Divja dvajseta leta, ameriški cb film Otroški program Velika pristanišča Poročila Terra X, 5. del dokumentarne serije Kapetan zaspan, 1. del Poročila Piratke, 5. del nadaljevanke Kolo sreče Razpotja federacije Hugo, tv igrica Dnevnik Otrokom od srca, posnetek iz Reke Tomislavgrad - multime-dijski projekt: Hrvaški sabor in kralj Tomislav, oratorij Dnevnik Svet narave, 3. del dokumentarne serije Poročila r Slovenija 1 RTnn6'00'6'30' 7'30- 8.00, 9.00, 10.00, 1 p U0' 13'°0,14.00,18.00, 19.00,21.00,: °r°<~"a; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 p ° ®a'Ga; 9.35 Turistični napotki; 1 n6 k ^ 11 -05 Petkovo srečan glasbeno oprema; 12.30 Kmetijski na: 14.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 R anes; 15,30 Dogodki in odmevi; 1 , udio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; ' Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za Riorščake; 20.30 Slovencem po sv 2 30 Informativna odd. v anglešči nemščini; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, i430- 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9-10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba,- 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Do-Qodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Petkova centrifuga; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 1 M.OO, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izob valni program; 10.05 Vodomet me 11.05 Repriza; 12.05 igramo in pojemo; 13.05 Die Singphoniker; 13.40 Iz glasbene tradicije; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.20 Ri-goletto; 19.30 Koncert Slov. filharmonije; 21.05 Glasb, nokturno; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30.19.00 Poročila; 12.30,17.30Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Primorski val; 10.40 Power play; 11.15 Za in proti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 Pesem tedna; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Poletni večerni pr.; 21.00-0.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.00 Glasbene želje; 9.35 Pred našimi-mikrofoni; 10,00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Parlamento sette; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Male istrske zgodbe; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Discoteca sound; 19.15 Sigla singel; 20.00 Prenos RMI. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Benečije; 8.40 Soft mušic, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert simf. glasbe; 11.30 Čar indijskega juga (E. Frelih, prip. M. Sardoč); 11.40 Revival; 12.00 Od bose noge do vesoljske rakete; 12.40 Zbori; 13.20 Glasb, predah, vmes (13.30 Števerjan '96; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 14.40 New Age; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18,30 Jazz glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16,00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 16 Petek, 5. julija 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER r SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 6^6 S XX \ c A VREMENSKA SLIKA 1010 Nad vzhodno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Prek zahodne Evrope se pomika proti Alpam nov frontalni val, pred njim pa doteka nad nase kraje z jugozahodnimi vetrovi topel in suh zrak. (j AMSTERDAM-/-—LONDON o o ___3 oBRUSEU o PARIZ . /- 17/22 (3 ŽENEVA 19/1 BERLIN 16/21 °6 DUN*J X, „ATENEo/- ' 1010 S-- o Luna bo vzšla ob 23.35 in zašla ob 10.39. PLIMOVANJE Danes: ob 6.53 najnižje -53 cm, ob 13.46 najvišje 40 cm, ob 19.43 najnižje -14 cm, ob 0.59 najvišje 22 cm. Tutri: ob 7.31 najnižje -43 cm, ob 14.34 najvišje 37 cm, ob 20.54 najnižje -12 cm. TEMPERATURA VODA POSTAJA st. C Mura Gornja Radgona 13,2 Sava Radovljica Sava Šentjakob 9,9 Sava Hrastnik 11,1 Sora Suha 11,4 Ljubljanica Moste 12,1 BIOPROGNOZA Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo obremenilno. Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabo počutili, boao nemimi, potrti in razdražljivi. Moteno bo tudi spanje. POSTAJA GradaSčica Dvor Savinja Veliko Sirje Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje Jadransko morje Koper 19,7 9,5 13,6 11,3 9,4 9,4 TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH Snežna odeja je dokaj sesed or utrjena, vendra zaradi toplega tehcana, v višjih legah pa ponoči me, tako da zjutraj in del dopol- sesedena in vreme- 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 24 zamrzne, tako da zjutraj in del dopol- 20 dneva drži človeško težo. Na območjih, 14 kjer so Se večje kobcine napihnjenega 11 snega, je nevarnost proženja snežnih 8 plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost 5 minimalna, 1. stopnje. V / v— —v 1 j j V * r-l 8-n M Diana v stranišču obesila karikature Chariesa in Camille V safari živalskem vrtu pri VVinstonu v Oregonu so nabavili tri žirafe, med njimi je Mutombo zaradi svoje radovednosti postal pravi ljubljenček obiskovalcev (AR) LONDON - Neki naključni gost princese Diane je britanski tisk seznanil z neobičajno pobudo ločene žene britanskega prestolonaslednika. »Vedno žalostna princesa«je namreč v luksuznem moškem stranišču svoje rezidence v Palači Kensington razobesila katrikature Charlesa in Camille. Gre za običajne karikature, ki so se pojavile v britanskem tisku, med njimi pa so tudi take, ki so jih avtorji poslali na njeno izrecno prošnjo. To je običajni repertoar zlobnih karikatur na račun Charlesovih uhljev in kobiljega izgle-da Camille. Seveda ne manjkajo namigi na njuno neobičajno ljubezensko razmerje. Na eni od teh je argentinski nogometaš Diego Armando Maradona, ki ga pošiljajo na antidoping test in ki navaja, da bi to moral storiti princ Charles, če misli da je Camilla lepotica. Charlesova ljubica je nedvomno vse prej kot lepotica, a če jo je imel in jo ima rajši kot Diano, bržkone skriva kake vrline, ki jih Diana nima. Nedvomno je bolj potrpežljiva in manj zahtevna od Diane, ki je s svojo neobičajno pobudo obenem dokazala Se kar precejšnjo mero zlobe in maščevalnosti. Skoraj gotovo sta v to stranišče zašla tudi Charlesova in Dianina sinova VVilliam in Harry. Kako sta se počutila, ko sta gledala te karikature, ki zasmehujejo njunega očeta, ni znano. Bržkone jima ni bilo prijetno. Ob tem pa se samo zastavlja vprašanje, kakšne bodo posledice za njuno čustveno življenje. V takem ozračju bi lahko imela Se večje težave, kot sta jih imela Charles in Diana. Mm 6$^ M grm Sf B MM m Z TOKIO - Kljub gospodarskim težavam bodo japonski delavci in uslužbenci letos ostali na dopustu v povprečju kar pol dneva več kot lani, in sicer za skupnih 8, 1 dneva, kar je za Japonsko pravi zgodovinski rekord. Statistični podatki zaobjemajo 1.300 vodilnih podjetij in družb, v njih niso navedeni dopusti malih in srednjih podjetij, kjer so skoraj neznani luksuz. Ko bi statistika upoštevala vsa podjetja, bi znašala povprečna dolžina japonskih dopustov le tri dni. »Skozi tvoje oči« Enajstletni Awet Berhe in sedemletni Vohannes Debese gledatd skozi oči kipa Johna Wesleyja Dobbsa v Atlanti, ki nosi pomenljiv naslov »Skozi tvoje oči« (AR)