študijska■knjižnica
H
Ü St. 44.
17. NOV. 1966
LETO V.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO. AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Res samo
nezainteresiranost ?
Predčasen zaključek zasedanja DS združenega podjetja
Cesto sem prisoten . na zasedanjih delavskega sveta Združenega podjetja. Tudi na zadnjem — v sredo 9, t. m. — sem bil navzoč. Zelo obsežeri — rekel bi celo preobsežen — dnevni red je obetal glede na predloženo tematiko zanimive in ostre razprave zlasti zaradi tega, ker se približujemo koncu leta in je z vsakim dnem jasnejša slika našega letošnjega gospodarjenja ter .konkretnejše predstave za delo v prihodnje.
že takoj skraja pa nas je rahlo razočarala ugotovitev predsednika DS ZP,- da je na zasedanju navzočih le 34 članov,,to je komaj dobra polovica vseh izvoljenih. Toda bili sitto le sklepčni, zato smo brž pozabili na veliko opravičeno in neopravičeno odsotnih članov.
Po nekaj urnem izredno razgibanem' razpravljanju, ki sta mu z zanimanjem sledila tudi navzoča dopisnik »Dela« in novinarka RTV. Ljubljana, je. ne-'nadno kot hladna prha delovala ugotovitev, da je med zasedanjem odšlo domov posamič in naskrivaj -kar devet članov (plus eden, ki se je opravičil zaradi slabih prometnih zvez) in da DS ZP zaradi premajhnega števila članov ne more izglasovati več nobene odločitve. Po komaj dveh »odkljukanih« točkah dnevnega reda je moral predsednik DS ZP Valter Križman tako zaključiti zasedanje in preložiti nadaljevanje za teden / dni ter ga še iz previdnosti prestaviti iz popoldanskega na dopoldanski čas.
Ob tej priložnosti se nehote sprašujemo, kaj vpliva na nekatere člane DS ZP, da se ne udeležujejo : zasedanj ali da jih predčasno zapuščajo? So za to res samo opravičeni vzroki kot neodložljivo delo in bolezni? Malo verjetno, vsaj pri večini — ne! Je obravnavana tematika na zasedanju nezanimiva in se ob njej dolgočasijo? Spričo tako široke in ostre debate, ki se pojavlja v zadnjem času — tudi ne!
In prav sedaj, ko so se pred samoupravi jalee nagrmadili za podjetje številni življenjsko važni problemi, kot smo denimo pred še nejasnim problemom poravnave več stomilijonskih izgub zaradi nesolidnega in neekonomskega poslovanja iz preteklih let, pred pripravami za integracijo »ISKRA«, RIZ, »Rudi čajavec«, itd.
Nerazumljivo je, da so nekateri člani DS preprosto ob takšnem položaju v podjetju nezainteresirani in prepuščajo odločitve drugim. In če je teh drugih premalo — komu? mar stihiji? Se mar zavedajo pri tem kvarnih posledic svoje pasivnosti, materialne ter moralne škode, ki jo utrpi podjetje? Kako naj operativa z generalnim direktorjem na čelu in s skupnimi službami izpolnuje zaupano delo, če nima pri -odločitvah tudi učinkovite in pravočasne podpore sa-moupravljalcev? In končno morda osebno najvažnejše vprašanje: kakšno odgovornost čutijo posamezni nedelavni člani DS ZP do tistih delavcev, ki so jih izvolili in jim zaupali, da jih zastopajo v najvišjem forumu upravljanja?
Zamislimo se nekoliko pri tem in sklenimo, da je bil to dogodek, ki se ne bo nikdar več ponovil.
M. K.
Tovarna polprevodnikov Trbovlje — proizvodnja točkastih diod
Predsednik sindikata ZP Frane Hutter:
0 integraciji Iskra - RIZ - R. Cajavec
Integracijski procesi v okviru elektronske industrije Jugoslavije so nenehni predmet . obravnave. Po nastopu -gospodarske reforme in zamišljenih priprav za vključitev vrnedaarodno delitev dela, pa so naši gospodarstveniki pričeli z ekonomsko analizo ugotavljati, da se mora ta integracijski proces združevanja gospodarskega potenciala nenehno nadaljevati, z veliko hitrejšimi odločitvami. Istočasno pa moramo vršiti decentralizacijo v pogledu samoupravljanja ih delitve dohodka po zaokroženih . teh-nold-šlco ekonomskih procesih proizvodnje. ' Pri takih odločitvah pa ni dovolj, da so ocene samo približne in .ne konkretne. Združevanja gospodarskih organizacij se naj • ne bi vršila po vsaki ceni.
Priprave za integracijo in vse f analize morajo sloneti na čistih ekonomskih interesih, katere pa naj ne bodo samo kratkoročne, temveč morajo njihovi rezultati ugotavljanja jasno začrtati v glavnem celoten proces in cilje integracij« skega združenja.
Izkušnje, ki jih imamo v sedanjem združenju ni za za-metavati. Integracija slovenske elektronske industrij e je v glavnem zaključena. Pri našeiii delu nam je ‘večkrat zmanjkalo sape in še. danes| ne stojimo na trdnih. nogah. Zato so naše odločitve zelo preudarne, počasne in zato za zahtevne naloge nimamo dovolj poguma. Tako stojimo pred_ novo zapreko, to ‘je pripravami za nove razgovore o integraciji ISKRA — RIZ — RC.
Dosedanje priprave , za ta postopek se odvijajo še vedno na začetku .ali bolje na nivoju strokovnih služb v glavnih treh komisijah. Po-
litični predstavniki teh treh organizacij ocenjujejo te priprave dokaznega gradiva za izvedbo integracije kot zelo počasne in enostranske. Kje' tiči glavni vzrok?
Strokovni kolegij je , na predlog generalnih direktorjev postavil komisije,' ki naj delajo na analizah in oceni' že mesece- nazaj. Težave, s^ katerimi, se srečujejo ti stro-
kovnjaki, niso enostavne. Prehitevanje in hitrost zmanjšuje točnost, vse te okolho-šti’* moramo upoštevati, če smo pri ocenjevanju tega dela objektivni. Toda neopravičeno, pa se te komisije ¿puščajo -v samo odločanje. Ravno v tem odločanju je 'ta zastoj, ker večkrat ne .prida do končnega, zaključka dveh (Dalje na 7. strani)
Aparati so izpolnili letni plan
Realizacija v oktobru v tovarni električnih aparatov v Ljubljani, je v kumulativi že skoraj dosegla letni i plan eksterne proizvodnje, saj smo le tega izpolnili že z 99,6 %•
Ta rezultat je zelo ugodno vplival na vse člane kolektiva, ki so z največjim poletom začeli proizvodnjo, planirano z novembrskim operativnim planom. Tako je bil lahko že 4. 11. uspešno izpolnjen celoletni proizvodni plan.
Čeprav ti rezultati niso doseženi po vseh grupah izdelkov enako, smo lahko ponosni na ta uspeh, saj smo prav osnovno grupo, to je zaščitne releje, visoko prekoračili, kar pa je tudi v skladu z željo prodaje in z zahtevami kupcev- Izdelki te grupe namreč na tržišču stalno 'primanjkujejo. Prav tako smo uspeli tudi pri signalnih napravah, elektroopre-mi in programatorjih, čeprav je psi teh izdelkih precej novitet in proizvodnja še ni povsem utečena.
Ob vsem tem sicer ugotavljamo, da je bila preskrba z reprodukcijskim materialom v letu 1968 sicer boljša kot prejšnja leta, vendar je še vedno daleč -pod potrebami, tako po sortiranosti, kot po časovni vsklajenosti dobav. To pa je bil tudi eden izmed glavnih vzrokov, da tegajepega uspeha nismo zabeležili že prej in z manjšimi napori v obde-lovalnici in montažah. Hkrati pa je to opozorilo, da moramo tudi sedaj v zadnjih dveh mesecih uspešno in še bolj kot doslej nabaviti vse materiale ga dodatne potrebe. Ce bomo to uspeli, lahko upravičeno računamo s presegom letnega proizvod--nega plana za IS do 18 %, kar bo vsekakor ugodna osnova za leto 1967.	P•
Iskra in GATT
ISKRA SE ZADNJE ČASE VSE BOLJ UVELJAVLJA TUDI NA ZUNANJIH TRGIH TER SE AKTIVNO IN USPEŠNO VKLJUČUJE V MEDNARODNO DELITEV DELA, KAR NEDVOMNO PRIČAJO DOSEDANJI REZULTATI NAŠEGA IZVOZA, POSEBNO NA KONVERTIBILNA PODROČJA MEDNARODNEGA TRŽIŠČA. V SVOJI TEŽNJI ZA CIM USPEŠNEJŠI PLASMAN NAŠIH IZDELKOV, PA SE ISKRA POGOSTO SREČUJE Z RAZNIMI MEDNARODNIMI TRGOVINSKIMI GRUPACIJAMI, CARINSKIMI SKUPNOSTMI ITD., KI POSPEŠUJEJO ALI PA ZAVIRAJO NASO ZUNANJETRGOVINSKO DEJAVNOST. PO PRISTOPU JUGOSLAVIJE V GATT PA JE POSTALA ISKRA ZANIMIVA ZA TO »ORGANIZACIJO«; V DOGOVORU Z ISKRO IN S PRISTANKOM JUGOSLAVIJE BODO PO NALOGU IN NA STROŠKE GATT STROKOVNJAKI ŠVICARSKEGA INSTITUTA ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO PROIZVODNJE IZ ŽENEVE IN LOZANE IZDELALI POSEBNO STUDIJO O ORGANIZACIJI, PROIZVODNJI IN POSLOVANJU ZP ISKRA.
STROKOVNJAKI ŠVICARSKIH INŠTITUTOV IN PREDSTAVNIKI GATT SO ŽE BILI V ISKRI IN IMELI RAZGOVORE TER SNEMANJA DEJANSKEGA STANJA, SPOZNALI SO SE S PROIZVODNJO IN POSLOVANJEM, SEDAJ PA PROUČUJEJO STATUT ZP TER NAS SISTEM SAMOUPRAVLJANJA.
NAMEN ŠTUDIJE, KI BO KONČANA V 4-« MESECIH, JE PROUČITEV ISKRINIH
Iz obrata »Keramika« tovarne elementov za elektroniko: pravkar bo peč sprejela novo pošiljko keramičnih r telesc v žganje
MOŽNOSTI USPEŠNE VKLJUČITVE V MEDNARODNO DELITEV DELA.
OPOMBA UREDNIŠTVA: Ker se v sestavkih o mednarodni trgovini in naši vključitvi v mednarodno delitev dela češče srečujemo z raznimi mednarodnimi organizacijami, ki jih najbolj poznamo po nazivih s kraticami, kot GAlfT, OEEC, OECD, EGS, EFTA, SEV, bomo občasno o; njih spregovorili tudi v našem časopisu. Danes naj bo beseda o GATT:
GATT
GENERAL AGREEMENT OF TARIFE AND TRADE
SPLOŠNI SPORAZUM O CARINAH IN TRGOVINI
GATT je bil ustanovljen na pobudo ZDA in je začel veljati kot splošni sporazum o carinah in trgovini 1. januarja 1948„
,GATT šteje 79 držav članic; od tega je 68 držav polnopravnih, 4 začasnih, 2 imata posebni status in 5 je takih, ki »de facto« uporabljajo določila GATT.
GATT je mnogostranski trgovinski sporazum, ki vsebuje recipročne pravice in obveze. Te recipročne obveze in pravice slonijo na naslednjih načelih:
—	Načelo nediskriminacije; države podpisnice so s klavzulo o največji ugodnosti vezane, da uvozne in izvozne obremenitve (carine, dajatve, takse, kakor tudi administrativne postopke in druge ukrepe) izvajajo brez diskriminacije v trgovini z drugimi državami članicami sporazuma. Obvezne so obravnavati uvoženo blago kot domače blago, kar zadeva notranje takse in druge obremenitve glede zakona, predpisov in drugih zahtev, s katerimi se urejajo prodaja in nakup, transport in promet blaga nasploh na notranjem tržišču.
—	Načelo, da je dovoljena zaščita domače industrije samo s carinanii. Posebno je •prepovedana uporaba kvantitativnih uvoznih omejitev zaradi zaščite domače industrije. Takšne uvozne kvantitativne omejitve pa so dovoljene, če pride do težav s plačilno bilanco, kar je podrobno določeno z določili GATT.
—	Načelo konzultacije v okviru GATT, s čimer je
zagotovljeno popolnejše izvajanje in spoštovanje določil GATT. Za nekatere primere (npr. omejevanje uvoza zaradi neuravnovešene plačilne bilance) je predvideno, kdaj in kako bodo opravljene konzultacije, medtem ko so v drugih primerih predvidene možnosti konzultacij, ki jih lahko Zahtevajo države članice splošnega sporazuma, ki menijo, da so njihove pravice kršene.
V	okviru GATT potekajo danes akcije za:
—	znižanje carin,
—	ublažitev agrarnega protekcionizma,
—	ublažitev in odpravo drugih izvencarinskih ovir. v zunanji trgovini,
—	uveljavljanje nerecipro-citete v odnosih med razvitimi in nerazvitimi in pozitivna politika razvitih držav v prid izvozu nerazvith.
V	ta namen je bil že leta 1963 sprejet akcijski program, ki precizira nekatere aspekte trgovinske politike industrijskih držav v prid nerazvitemu svetu.
Kennedy jeva runda, ki trenutno poteka v okviru GATT, ima namen znašati vse carine za industrijske proizvode za ča. 50 % med državami udeleženkami pogajanj v Kemnedyjevi rundi. Najvažnejši partnerji v teh pogajanjih so: EGS, ZDA in EFTA, s tem, da se pogajanj udeležujejo tudi druge države, pa tudi nerazvite' in od socialističnih Čehošiova-ška, Jugoslavija in Poljska. Osnova Kennedyjeve runde je tako imenovani Trade Expansion Act — Zakon o ekspanziji zunanje trgovine.
Zakon o ekspanziji trgovine je- odločen korak v seri--ji ustanavljanja .»atlantskega partnerstva«, to je povezovanja ameriškega gospodarstva z zahodnoevreopskim in vključevanja Velike Britanije v to partnerstvo. Z dru-' ge strani pa opazimo, da je zakon uperjen proti ustanavljanju širše politične formacije v Zahodni Evropi.
V tej politiki je torej nekaj nasprotij, ki~ pridejo najbolj do izraza na kmetijskem področju, kjer se je uveljavil agrarni protekcionizem. Nobena od držav Zahodne Evrope ne misli žrtvovati svojega kmetijstva,. kot je to napravila Anglija v 19. stoletju, temveč raje posnemajo Z.DA, ki so istočasno razvile obe panogi gospodarstva, to je industrijo in kmetijstvo.
Tako želijo dežele Zahodne Evrope okrepiti svojo gospodarsko moč in zagotoviti svojo gospodarsko in politično samostojnost.
Sestav samoupravnih organov v ZP Iskra
Podatki o sestavu DS in UO ZP Iskra eo bili zbrani z vprašalnikom, na katerega so bili člani samoupravnih organov dolžni odgovoriti:
SESTAV DELAVSKEGA ; SVETA
V DS ZP Iskra ima vsaka izmed 18 organizacij najmanj po 1 člana, ostala? -mesta so’ razdeljena , na proporcialni osnovi tako, da ima največja organizacija 19 članov, v 56 članskem DS ZP.
Na kompliciranost ih na-pornost dela v DS lahko skle-. parno iz podatka, da je med 56 člani v tem samoupravnem telesu le 1 ženska, ne glede na to, da je številčno razmerje med moškimi in ženskami že dalj časa izenačeno: polovica moških in polovica/ žensk. Omembe vreden je tudi podatek, da v DS
ZDRUŽENO PODJETJE
ISKRA KRANJ
ORGANIZACIJA
Tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče
razglaša naslednji prosti delovni mesti:
DVEH KVALIFICIRANIH ELEKTROMEHANIKOV
POGOJI: kvalificiran elektromehanik s 3-letno prakso v merilni tehniki.
Kandidat mora imeti urejeno vojaščino.
Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o delitvi osebnega dohodka tovarne.
.Razpis velja 15 dni od dneva objave.
'Ponudbe s kratkim življenjepisom in s spričevalom o zaključnem izpitu ter potrdiiojn o zahtevani praksi sprejema kadrovska komisija tovarne.
sodelujejo pretežno, poročeni z manjšimi družinami t. j.
1 ali največ 2 otroki.
Tudi iz starostnega sestava je mogoče' ugotoviti, da DS ni enostavno slučajnostni vzorec, saj je starostni sestav znatno višji kot v ZP Iskra na sploh. Povprečna starost članov, DŠ.je nekaj, mesecev 'nad 38 1eti, :rnedtom ‘kO':je hnj-pogostejša starost (ali modus) pri 33 letih! Pod 30 let starosti ifha 11 članov, nad 45 let je pa starih 9 članov DS. Vsekakor je mogoče trditi koliko je zrelost funkcija starosti, da pri obstoječem starostnem sestavu ta ne bi mogla biti sporna.
Najbolj važne indikatorje o možnem visokem nivoju ali kvaliteti samoupravljanja daje izobrazbena stopnja članov DS. Izobrazbeni sestav članov DS je naslednji: Visoko in višjo izobrazbo ima 26 članov DS, srednjo 10, delo-vodsko šolo 6, poklicno 16, osemletko 2, hep. osemletko pd 1.
Ne glede na to, da ima DS ZP znatno višji kadrovski sestav, kot bi ga naj po proporcionalnem načinu imel, vendar ni nadkvaUficiran, postavljen nad kolektiv t. j., da bi bil nad zahtevami samoupravljanja, saj je pri samoupravnih odločitvah, tičočih se kompliciranega poslovanja podjetja potreben DS z visokimi osebnimi kvalifikacijami in polno strokovno kompetentnostjo.
Opozorit^ kaže, da med člani DS ZP ni nobenega, ki bi spadal med tako imenovane neposredne proizvajalce, pretežno na vodstvenih ali celo vodilnih in pa tudi na zahtevnih strokovnih delovnih mestih, ki pa jih je .težko našteti, saj nastopa toliko | nazivov delovnih mest, kot je članov DS. Tudi iz osebnih
(Dalje na 6. strani)
Integracija le na ekonomskih osnoval
Smo za integracijo, ki bo temeljila na ekonomskih temeljih in ne na političnih. Vsem zaposlenim je treba s strokovno obdelanimi materiali prikazati, vse pozitivne in negativne strani integracije. Vsak delavec v vseh treh podjetjih (RIZ, RC in ISKRA) mora v podanih ekonomskih analizah videti sebe kot člana integriranega podjetja/ Če se bo vsak delavec resnično 'sam prepričal o koristnosti integracije, zatem lahko računamo na pozitiven izid referenduma in normalen, ter hiter razvoj integriranega podjetja. • -: S to uvodno mislijo so začeli razpravo predstavniki ■družbeno političnih organizacij RIZ, »Rudi Čajavec« in Iskra, ki je bila 11. novembra. Na razgovorih so sodelovali predstavniki sindikata, ZK in mladine iz omenjenih podjetj.
Prvi razgovori oziroma iniciativa o integraciji je bila podana že pred več meseci. Ustanovljene so bile strokovne komisije (komisija Za statut, programska ’'in ekonom-
sko finančna komisija), katere imajo nalogo, da pripravijo potrebne strokovne analize, kot osnovo za integracijo. Na omenjenem sestanku je bila izrečena kritika, da se javnost — delavci — premalo obveščajo o poteku priprav za integracijo in o delu samih komisij.
Komisije bi morale sproti obveščati politične organizacije o spornih vprašanjih, tako, da bi že v fazi izdelave materialov sodelovale poleg, čakati, da bo izdelan celoten material ni' umestno. Neposredni proizvajalci so odločilni faktor integracijskih gibanj —■ saj oni z neposrednim i glasovanjem odločajo o integraciji;
Osnovna skrb in DOLŽNOST strokovnih služb (komisij) in političnih organizacij pa je, da so vse strokovne analize, ki so za to prirejene, resnično stvaren prikaz ekonomskega razvoja bodočega integriranega podjetja.
Referendum naj bo anonimen samo v fazi glasovanja, ne pa tudi. v fazi predlaganja, zagovarjanja take ali
drugačne variante referenduma ipd. Sindikati se zavzemajo, dar kdor referendum predlaga, pa naj bo iniciator iz podjetja ali izven njega, mora prevzeti individualno odgovornost za nastale posledice odločitve. |
To stališče je povsem umestno, neposredni proizvajalec" se odloči- sicer za najboljšo varianto, vprašanje pa je, če so strokovnjaki res njemu tudi resnično posredovali najboljšo. Zato je zgornje stališče o odgovornosti predlagatelja in njegovih strokovnjakov povsem na mestu.
Na koncu razgovora so predstavniki političnih organizacij RIZ, »Rudi čajavec« in Iskre sprejeli skupne zaključke, katere bodo posredovali ustreznim organom, njim pa bodo služile kot program dela na tem področju, do naslednjega razgovora.
V nadaljevanju.wpodajamp celotne zaključke ..omenjenega razgovora političnih predstavnikov RIZ »Rudi Čajavec« in Iskra.
J. Šilc'
bi se omogočilo vsklajanje ukrepov.
c) Delati je treba na zbiranju predlogov za mesto, vlogo in organizacijske forme družbeno-političnih organizacij.
4.	Smatramo za potrebno, dav drugi polovici decembra ponovno skličemo sestanek predstavnikov družbeno-političnih organizacij ISKRE, RIZ in RUDI ČAJAVEC, kjer bi analizirali rezultate sedanjih dogovorov, posebej pregledali tudi vprašanje razvoja samoupravnega sistema
v posameznih kolektivih ter izmenjali izkušnje na področju uresničevanja samoupravnih pravic na nivojih delovnih enot.
Sestanku so prisostvovali predstavniki družbeno-poh-tionih organizacij ISKRE tovariši: Franc Hutter, Anton Kolenc, Henrik Peternelj, Janez Šilc, predstavniki RUDI ČAJAVEC: Zdravko Kukrika* Franjo Kalodjera, Dragan Desnica, Andjelko Višekruna in predstavniki RIZ: Dragu-tin Bor, Ognjen Jakšič in Po-tar Tartalja.
DOGOVOR NA SESTANKU DELEGIRANIH PREDSTAVNIKOV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ PODJETIJ »ISKRA«, RADIOINDUSTRIJA ZAGREB IN »RUDI ČAJAVEC«, V PREDDVORU DNE 11. NOVEMBRA 1966
20. novembra, nato pa je treba kolektive sproti obveščati, in to vsakih 15 dni o nadaljnjem delu na integaciji.
b) Vsaka od družbeno-političnih organizacij mora na najboljši način organizirati seznanjanje svojega članstva in vsega kolektiva tako, da bo čim širši krog člandv kolektiva vključen v razglabljanje in odločanje o integraciji med temi podjetji.
Pri uresničevanju teh akcij se priporoča izmenjava informacij v različnih formah, vključno tudi medsebojne sestanke predstavnikov druž-beno-političnih organizacij, da
Ivo Marinček - dipl. inž.
Delo oddelka za meritve in servisa ZZA v okviru združenega podjetja Iskra
Delo velikega podjetja mora biti do podrobnosti organizirano, če hočemo, da bomo od tega tudi kaj imeli. Vsak delček organizma mora delovati v redu, da bo celota dobro delala in bo zdrava. Od nešteto majhnih enot se sestoji naše podjetje, če bodo te male enote, ki pa morajo biti smiselno organizirane, v redu poslovale in bo všaka opravlja delo, za katero je usposobljena, bo rezultat skupnega dela dobro in ugledno podjetje. Ravno tako naj bi bil tudi naš oddelek za meritve in servis, ki je sestavni, del ZZA in delček podjetja ISKRA.
1.	Predstavniki družbenopolitičnih organizacij ISKRA, RIZ in RUDI ČAJAVEC ugotavljajo, da kolektivi in njihove družbeino-politične organizacije niso informirane in vključene v dosedanje delo na integraciji;
Strokovni razgovori o integraciji se nahajajo v fazi, ko bi kolektivi morali biti informirani o dosedanjih vloženih naporih na tem področju, ter p doslej dogovorjenih in spornih vprašanjih integriranja.
", Strokovne komisije morajo biti pri nadaljnjih prizade-' Vanjih, intezivirane pri svojem delu, istočasno pa bi morale bolj izražati voljo kolektivov.
Vključevanje kolektivov v odločanje o posameznih vprašanjih tuidi pred zaključkom dela komisij, daje večje garancije za uspeh integracijskih procesov.
2.	Znotraj vsakega kolektiva je občutiti različna pojmovanja o integriranju, začenši od zagovornikov »politične integracije« za vsako ceno, pa do stališč, ki odklanjajo integracijo, v kolikor bi se izgubil tudi le del dosedanje lastne prozvodnje brez ozira, kaj se za to dobi v zamenjavo.
Predstavniki družbeno-političnih organizacij smatrajo, da je treba podpirati mišljenja, ki izhajajo od osnovnih principov: polna cerit-ra-■ lizaeija samoupravljanja in f razdelitve v zaokroženih tehnološko-ekbnomskih celotah. V programih razvoja in proizvodnje je treba začrtati
jasno perspektivo razdelitve artiklov s tem, da ne bo nihče oškodovan v korist drugega, odpreti pa je treba tudi »v vertikalne integracijske procese« po istih tehnologijah znotraj združenega podjetja. Odnosi med deli združenega podjetja morajo biti zasnovani na čistih ekonomskih računicah.
Smatramo, da bodo taki principi integriranja omogočili in pospešili integracijske procese na planu elektronske industrije Jugoslavije, s tem v zvezi pa tudi vključevanje v mednarbdno delitev dela.
3.	Če se samoupravni organi in družbeno-političrie organizacije ne bodo pravočasno in samostojno vključile v priprave za integracijo, obstaja možnost, da bodo notranje sile kolektivov nepripravljene za dejansko sprejetje integracije, družbenopolitični forumi pa bi pomenili samo transmisijo za prenašanje tolmačenja sklepov strokovnih služb in kolektivov.
Glede na ta sklep smatrajo predstavniki družbeno-političnih organizacij za neob-hodno:
a)	da odgovorni vodje predložijo svojim kolektivom poročila o. doslej doseženih rezultatih • ne glede v kateri .fazi dela se trenutno nahajajo, in da objavijo tudi sporna vprašanja z obrazložitvami, kakšna'stališča in katere razloge za taka stališča zastopa v razgovorih poedino podjetje.
Prvo zadevno poročilo je treba oddati najkasneje do
Uvodoma . bi poudarili, da je oddelek nastal iz potreb dejavnosti ZZA in bi skušali v naslednjem sestavku obrazložiti delo v oddelku ter, kaj to delo doprinaša k skupnemu delu v ZZA in' ISKRI. Sicer je malo paradoksno, da moramo mi od spodaj dopovedovati in na enak način vsiljevati naše delo drugim, ki ga smatrajo lahko za potrebno ali ne, kar je. odvisno od tega kako široko je njihovo znanje o ekonomiki in proizvodnji.
Delo merilnega laboratorija obsega:
1. študij in izvedbo električnih meritev,
Razglas
ISKRA — TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV OTOCE
KADROVSKA KOMISIJA-razglaša
naslednji dve prosti delovni mesti: KVALIFICIRAN ELEKTROMEHANIK Pogoji:
Kvalificiran elektromehanik s 3-letno prakso v merilni tehniki. Kandidat mora biti prost vojaščine.
Osebni dohodek je zagotovljen po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka tovarne. Razpis velja 15 dni od dneva objave;
Ponudbe s kratkim življenjepisom in spričevalom o zaključnem izpitu ter potrdilom o zahtevani praksi sprejema kadrovska komisija tovarne.
2.	redni pregled opreme in umerjanje električnempreme z etaloni,
■ 3. tehnično evidenco merilnega instrumentarija.
Delo servisnega laboratorija pa je vzdrževanje električne merilne opreme.
S tem je v kratkem opisan obseg dela. Naša težnja pa je, da bi v okviru ISKRE osnovali merilni in vzdrževalni center za elektronsko opremo ISKRE in po potrebi tudi drugih institutov ter podjetij izven ISKRE. Upravičenost in pravilnost našega stališča bi obrazložili z nekaj primeri. Merilna • tehnika v elektroniki zavzema vedno večji razmah. Od enostavnih merilnih' instrumentov v preteklosti', so sodobni vedno bolj zapleteni, sestavljeni iž nešteto delov, logično povezanih, ki nam omogočajo meritve z raznih veličin, z vedno večjimi točnostmi. Nedo-statek elektronskih instrumentov pa je, da »se pokvarijo, da s časom pade točnost in zato je potrebno to sodobno elektronsko merilno. opremo redno kontrolirati in po potrebi tudi popraviti, kar pa je možno le s specialno merilno opremo in normalnimi ter dobrimi strokovnjaki, ki morajo biti specializirani za svojé področje dela. To pa je praktično nemogoče, če je vzdrževanje prepuščeno samo sebi in posamezni strokovnjaki- ali tudi ne, ki So usposobljeni za razvojno ali proizvodno delo občasno u-merjajo in popravljajo električno merilno opremo. Iz prakse yerno, da se tak stro-(Dalje na 6. strani)
Vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE: V našem glasilu večkrat ^asledimo naziv podjetja R. ČAJAVEC Banja Luka, RIZ Zagreb itd. V zadnjem času pišete o pripravah integracije ISKRA —RIZ—R, CAJAVEC. Za kratico RIZ vem, da- je to Radioindustrija Zagreb, dočim pa mi naziv »R. čajavec« pove le neko ime, ne vem pa zakaj se to podjetje tako imenuje. Prepričan sem, da bo uredništvo na to vprašanje kmalu odgovorilo.	L. K. Kranj
Iskrina tovarna v Otočah pri Podnartu na Gorenjskem je znana po električnih merilnih instrumentih. Čedalje večji poseg samoupravnih organov v delo-in življenje kolektiva se odraža v nenehnem prizadevanju za čvrst in soliden, strokovni kader. Na sliki: iz »produkcije« otoške tovarne
Vsa pozornost varnosti pri tlelo
če bežno pregledamo nesreče pri delu v tovarni električnih aparatov, lahko ugotovimo, da je bilo v letošnjih devetih mesecih sorazmerno manj nesreč, kot v istem obdobju lanskega leta. Kljub temu pa ne smemo biti zato manj pozorni, kajti nesreča
DOPISUJTE V »ISKRO«!
se lahko primeri prav'takrat, ko Bi jo najmanj pričakovali.
V »Aparatih-« je bilo do letošnjega oktobra 35 nesreč pri delu, oz. 10 manj kot lani. Pri delu na strojih je bilo 8 nesreč, pri notranjem transportu 9, ostale nesreče pa gre-d6 ha račun padcev, ubodov, urezov s pločevino in drugo. Največ je bilo poškodb na rokah, nogah, očeh in na glavi.
Med poškodovanimi je bilo največ — 15 nekvalificiranih delavcev, polkvalificira-nih 6, kvalificiranih 4 in 5 visokokvalificiranih delavcev.
Pri nesrečah pri delu vodijo moški. Skupno je bilo zaradi teh nesreč izgubljenih 428 delovnih dni, oz. izplačanih boleznin v znesku 1,167.044 starih dinarjev.
Da je bilo pri delu na strojih sorazmerno malo nesreč, je dokaz, da je bila pozornost do varnega dela zlasti usmerjena na strojno'delo, nekolike zanemarjena pa pri drugih delih. Zato bi vodstveni delavci morali v bodoče posvetiti več. pozornosti podrejenim, da ■ bodo Je-ti bolj skrbeli za varno delo.
ODGOVOR: Rudi Čajavec je narodni heroj. Zakaj si je tovarna v Banja Luki nadela to ime, bo razumljivo iz naslednjega sestavka:
Rudi Čajavec je bil rojen p 4. 1911, v Zgoščah pri Kaknju. Študiral je pravo. Kot mladinec in kasneje kot oficir — pilot v Mostarju, je bil vedno v naprednih; vrstah. Bil je tudi član KPJ, Zato je ob vstaji jug. narodov - vedel kje mu je mesto. Trojica letalcev je čakala ugodno priliko za prelet na svobodni teritorij, medtem pa je bila tesno povezana s partizanskimi kurirji. To priliko je Rudi Čajavec izkoristil 21. maja 1942, ko je kot pilot dobil nalogo, da z Aerodroma v Banja Luki prenese z letalom Brege-19 pošiljko municije in hrane za Gornjo Sanico. Z njim je odletel tudi mehanik Miša Jazbec.
Tisti dan, t. j. 21. maja 1942. sta .se spustili na improvizirani aerodrom »Unije« pri Prijedoru dve letali: ;, eno je vodil Franjo Khiz (tudi narodni heroj), drugo pa Rudi Čajavec, kjer so*jih-pričakovali komandant operativnega štaba za Bosansko krajino in drugi. Tam so izbrisali oznako NDH in vstavili peterokrako zvezdo.
4.	junija 1942. leta je' Rudi Čajavec dobil nalogo, da leti nad Banja Luko, -odvrže letake, s katerimi so bili pozvani domobranci naj preidejo k partizanom, kk so se pribli-
ževali Banja Luki," hkrati pa naj z bombami uniči kasarne in aerodrom. Sovražna protiletalska avionska baterija ga je takoj zasula z ognjem. Zavest, da bo prihranil partizanom težke borbe in rešil mnogo življenj, mu je dala moč, da je^neustrašeno posegel v boj. Med uspešnim bombardiranjem je naenkrat začutil, da je ranjen: Takoj je obrnil avion proti osvobojenemu oženil ju - in zasilno pristal pri Klasnici, nedaleč od Banja Luke, misleč, da so v bližini partizani. Ko je poizkusil, da se izvleče iz avip-i na, je naenkrat zagledal četnike. Takoj je vedel, da je izgubljen; odprl je ogenj iz avionskega mitraljeza in V tej neenaki in junaški borbi izgubil življenje.
Njegova predanost boju za osvoboditev je postala legendarna. Se danes po tolikih letih ne morejo pozabiti njegovega junaštva, predanosti partiji in NOV, kamor je prišel z vsem -svojim srcem, da pomaga narodu pri Osvoboditvi od okupatorja in da častno umre ža svetlo bodočnost mladih^pokolerif.
Vse to je upošteval kolektiv v Banja Luiki, ko je iskal ime za svojo tovarno.‘Narodni heroj Rudi Čajavec, ki je padel v borbi za njihovo mesto, jim je postal simbol vsega dobrega, neustrašnega, napredne--ga, in prav zato nosi banja« luška tovarna ime »RUDI CAJAVEC«.
ABC
»Zakon 1000«
Objavljamo zanimiv članek izpod peresa novinarja pariškega »Réalités«, Alaina Schifres-a, ki vsebuje pogovor s slavnim avtorjem Parkinsonovih zakonov, vseučiliščnim profesorjem svetovnega slovesa Cyrilom Northcoteom Parkinsonom, članek smo nekoliko skrajšali, vendar upamo, da bo za bralce še vedno dovolj zanimiv. Prosimo, da pa vseh besed, ki sta jih izrekla novinar in prof. Parkinson ne vzamete čisto dobesedno.
pismih in priročnikih.
V času druge svetovne vojne je obstajal v Angliji Glavni štab Royal Air Force (Kraljevskih zračnih sil), v katerem se je delalo s polno paro. štabu so načelovali: general, polkovnik, podpolkovnik in major.
Nekega lepega dne je general odpotoval: vsakodnev-, no delo se je zmanjšalo za 25 odstotkov. Konec tedna je podpolkovnik zbolel in tedaj je inajor opazil, da je že eno uro po -zajtrku opravil vse svoje delo. 75 odstotkov posla je šlo na račun izmenjave pisem, sestavljanja priročnikov in pošiljanja pripomb zaradi slabega stila v
Major se je pisal Cyril Parkinson. Prav tisti čas je odkril, kako se birokrati medsebojno obremenjujejo z delom. Iz te ugotovitve, podprte s pravilom: »Birokrat želi pomnožiti svoje -podrejene, ne pa svoje tekmece!« je nastal 15 let pozneje slavni Parkinsov zakon. Ta zakon pojasnjuje nepriznani biološki pojav: celično delitev upravnih organov.
Vprašanje:
Profesor Parkinson, preučevanje fenomena birokracije vam je omogočilo, da odkriiete vaš četrti zakon, ki je povzročil pre-
cejšen odmev. Ali nam lahko točneje definirate njegovo naravo?
Odgovor:
»Četrti Parkinsonov zakon se imenuje ponavadi »Zakon 1000«: vsaki organ vladni, industrijski ali vseučiliščih, katerega administrativna skupina doseže ali prekorači tisoč oseb, ne, potrebuje za svoj obstoj in lastno vzdrževanje nobene druge dejavnosti in ne zaposlovanje druge kategorije osebja. Administracija zadostuje sama sebi. Lahko živi od lastnega posla: to je administracija zaradi administracije.
Gre pravzaprav za splošni prirodni zakon, kakršen je tudi zakon težnosti. Lahko ga preverimo, primerov je v izobilju. Navedel bom tistega, ki mi je rabil kot izhodišče v mojih raziskavah. Za časa zadnje vojne je bila nemška organizacija Krupp koncentrirana na področju
Essena. Tovarne so bile razsute okrog mesta, v samem mestu pa je bil glavni štab Friedricha Krupp a, v katerem je bilo zaposlenih morda dva tisoč oseb. Ko so bile uničene vse tovarne in ko je bila celotna Kruppova organizacija razbita, je tistih 2000 nameščencev v glavnem stanu delalo s prav takšno prizadevnostjo, kot pred vojno: proizvodnja je padla na nulo, toda delo administracije se ni zmanjšalo niti za las.
Od tedaj je Krupp reorganiziral svoje tovarne. Danes ima 200.000 delavcev, a vodilna grupa šteje 250 oseb.«
Kako bi potemtakem lahko določili idealno število osebja nekega glavnega štaba ali administracije?
»To je povsem nemogoče. Vsako podjetje, vsaka organizacija ima svoje lastne potrebe in določene karakteristike. Lahko samo trdim, da je tisoč nameščencev preveč. Vse, kat je nad tisoč, se spreminja v nevarnost.
Nasprotno pa lahko točno ugotovimo, kdaj postane ne-
ko podjetje .preogromno.1 Te« daj pride do situacije, ki jo opisuje tretji zakon: »Ekspanzija je isto kot zapletenost, zapletenost pa je isto kot razsi.p«.
Rekli ste »razsip«. Po čem se lahko vidi, da gre neka javna ali privatna organizacija po poti na« vzdol?
»Poglejte zgradbo, v kateri je nameščena. Če je ta zgradba čisto nova, prelepa, potem je to očiten znak, da je ta institucija na poti da propade. Tam kjer misli obiskovalec, da vidi prizorišče polomljenih , cevi, je japonski vrt. Tisto kar je podobno pisarijam s kredo po zidu, so freske znanega umetnika. V določeni organizaciji, posebno v letih neposredno po njeni ustanovitvi," so vsi ljudje zelo dinamični, kreativni in nihče nima časa da bi se zanimal za dekor.‘ Največja dela so bila izvršena v improviziranih zgradbah in barakah v času vojne. Potem ko jc velika naloga opravljena in ko navdušenje splahne, potem šele imajo
A
Marjan Fonda
Delovni kolektiv toVar- g tie radijskih sprejemnikov v Sežani je globoko pretresla žalostna vest, da je kot žrtex> prometne nesreče, tragično izgubil mlado življenje marljivi sodelavec Marjan Fonda.
Petega novembra je z avtobusom potoval v Izolo zaradi radijskih kaset, toda pri Dekanih je prišlo do težke prometne ne? sreče, v kateri je pokojni Marjan Fonda zadobil . takšne poškodbe, da jim je podlegel. Komaj v 32. letu starosti, ga je pr e-tragična smrt iztrgala iz njegove družine . in delovnega kolektiva, kjer ga -bodo ohranili v trajnem -spominu.
Marjan Fonda je bil kot prevzemni kontrolor radijskih kaset marljiv, predan| in vzoren sodelavec, hkrati pa skrben mož in oče svoji .bolni, ženi in 1 otrokoma, ki ga bodo' | inočno pogrešali.
\ Celotni kolektiv ga je spremil na njegovi zadnji poti, za njegovo užaloščeno družino, ki živi v tež- j kem gmotnem položaju I pa je zbral 200,000 starih 1 dinarjev. ,Upravni odbor R tovarne pa je .vdovi po- R kojnika odobril pomoč v S Znesku 100.000 S din.
Maloprodaja na Iskrški način
Na račun detajlistične prodaje v sestavu naše prodajne organizacije se slišijo od časa do časa različna omenja in pripombe. Malo dobrih, več slabih. Pri vsem' tem pa je vzpodbudno to, da se je ta del prodaje končno le znašel »na rešetu«, to se pravi, da se nekdo zanima tudi za to prodajno področje; nekdo, ki se bo morda le poglobil v način in vsebino dela maloprodajne organizacije, ki je nedavno dobila tudi status napol samostojne enote.
Kadar govorimo o detajii-stični prodaji, mislimo ponavadi na ljubljansko prodajalno, ki je, razumljivo, najbolj na očeh in.ki je neke vrste eksperimentalni center za drage prodajalne izven republiških meja. Ta prodajalna je deležna tudi največ kritičnih pripomb. Nič čudnega, saj šo ljudje iri blago v njej 24 ur pod nenehnim opazovanjem in kon-trolo javnosti, ki se ji ni. moč izogniti. Občasne kritike, ponavadi enostranske in subjektivne, jemlje prodajno osebje kot dobronamerne, saj vsebuje vsaka od njih tudi dei resnice. .Sodimo pa, da bi vsaj polovica očitkov odpadla sama po sebi, če bi zgrabili Zlo pri korenini ter se resno vprašali: Kaj pravzaprav predstavlja ta naša trgovska postojanka, ki ima tako imenitno lokacijo sredi mesta, res reprezentativne prostore in nosi naziv »industrijska prodajalna«?
če vzamemo v pomoč strokovno knjigo, ki govori o vrstah trgovine, bomo izvedeli, da je industrijska pro-.dajalna posebna, „zvrst .prodaj nega aparata, ki skrbi za to, da pride blago od proizvajalca do končnega, potrošnika po direktni, najkrajši poti, brez vmesnih posrednikov. To pomeni tudi, da je dobro založena s proizvodi svojega matičnega podjetja in da je v vsakem primera cenejša od trgovin navadnega tipa, za katerimi ne stoji močan proizvodni potencial.
Teorija trdi nadalje, da so takšne industrijske prodajalne dragoceno orožje v rokah prodajalca, s katerim drži v šahu trgovce in posrednike, če jim preveč zrastejo 'ape-. ti ti v škodo proizvajalca in’ tudi končnega porabnika. Kot take uživajo (teoretično) močne simpatije kupcev, ki jih zaradi te njihove pozitivne vloge na tržišču's (zopet teoretično) nagrajujejo z večjim obiskom in prodajnim prometom prodajaln.
Tako pravi teorija, praksa
pa,, ki jo krotovičijo razne forme in. reforme, pa je to poslanstvo industrijskih prodajaln zmaličila in jo zapletla v nerešjjiva nasprotja. •Eno od takih »nerešljivih« nasprotij je to, da so nekateri naši izdelki v naših prodajalnah dražji kot pri konkurenci, ki jih pri nas kupuje. Naj mi globlje poučeni ljudje očitajo komercialno nezrelost, toda so stvari, zaradi katerih filmski junaki posežejo po revolverju, razburit komercialist pa po telefonski slušalki. Dejstvo je, da nas taki pojavi puščajo hladne in nemočne, da bi se izmotali iz obilice trgovskih instrumentov Za vsako ceno in ne uganjali javnih nesmislov v imenu logike, poštenja.
Vzrokov za takšno trgčv-sko malokrvnost je več; mno-' gi od njih so pokriti s plaščem’ tradicije in poslovne tajnosti. Eden od njih pa je nenehno prisoten v dejavno-; sti maloprodajne mreže in datira še iz časov admini-i strativnega upravljanja v na-' šem gospodarstvu. To je diuih distribucijskega poslovanjaS ki se je zaradi različnih oko-, liščin obdržal v industrijski trgovini prav do današnjih dni. Distribucijska miselnost, ki sla jo podpirala monopolizem in carinska zaščita, še danes neopazno vlada v vse-) bini in stilu dela maloprodaj-) nega aparata. Toliko bolj, ker se tudi centralna prodajna Organizacija prepočasi vživlja v dejstvo, da. nam pred očmi raste močna konkurenca v
6.	'strani!
in imena, ki ga nosi naš lokal.
Iskrin obrat urnih mehanizmov v Lipnici pri Kropi izredno presega predvideni plan. Slika kaže poslopje obrata z vzhodne strani
ljudje čas, da gledajo okrog sebe.«
Vi ste med drugim ustanovitelj nove znanstvene discipline, ki ste ji dali ime »komitologija«. Kaj razumete pod tem?
»Komitologija je ena od bioloških ved. Kot pove njeno ime, so predmet njenega preučevanja komiteti (odbori), ne glede na to, če gre za javno ali privatno organizacijo, vladini urad ali gospodarsko zbornico.
Odbor sestoji v začetku svojega aktivnega življenja ponavadi iz pet članov. V poslovnem življenju zadostujejo lahko samo trije. To je minimalna številka, ker z manj od treh članov ni mogoče odrediti predsednika in tajnika, in imeti k temu še odbor. Naj pogostejše je število petih članov: eden ali dva člana sta lahko odsotna, odbor pa se navzlic temu lahko sestane in imeti kvorum treh.
Vendar pri tem številu-se je težko ustaviti, ker obsta-jajo ljudje, ki sodijo, da imaio Pravico .priti v odbor. Ti ljudje so nesrečni, če nišo
v njem zastopani: kritizirajo odbor, pravijo da slabo dela in da ni učinkovit. Najbolj-razprostranjen način za prenehanje teh kritik (uporablja se v Franciji, Angliji in ZDA) je ta, da se pobOmiki takšnih kritik pokličejo v odbor.
Odbor se na ta način širi na šest, sedem, osem, enajst, trinajst članov, širjenje se ustavi na točki ki šem jo imenoval »koeficient neuspešnosti«, a izražen je v enačbi X = m° (a— d) y.+ P Vb ¡g y + pVb
(m je povprečno število prisotnih članov, »o« število članov, ki so pod pritiskom grape, »a« povprečna starost članov, »d« razdalja v centimetrih med dvema najbolj oddaljenima članoma, »y« potrpljenje predsednika po Peabodyjevem sistemu, »b« krvni pritisk treh najstarejših članov, izmerjen kratek čas pred začetkom seje). Ta številka se giblje med 19 in 23. Ko je »koeficient neuspešnosti« dosežen, tvori pet prvotnih članov ožji odbor. Ta odbor se imenuje ponavadi
izvršni odbor. Ta se sestaja pred glavnim odborom in sklepa vse potrebno. Izvršni odbor se nato razširi na 6, 7, 8, 11, 13 članov in vse se. začne znova. To je večni naravni ciklus.«
V vašem biološkem preučevanju družbenih teles ste govorili tudi o seksualnosti. Mar se zares lahko reče, da imajo podjetja seksualno življenje?
»Seveda.. Po Kinseyevem poročilu vemo, da imajo industrijske organizacije svoj spol. Lahko opazujemo, kako prihaja do združevanja takšnih organizacij in kako je v procesu . teh združevanj, ena od organizacij moški, a draga ženska, čez nekaj časa odkrijemo čredo majhnih organizacij, ki soplod združevanj^ mo opazovati matično hišo: V ženski organizaciji je zgradba korektna, malce krhka; v svojem vsakdanjem obnašanju — introvertna (zapita sama vase). Moško podjetje pa, narobe, mnogo manj skrbi za svojo zunanjost: organizacija je tu usmerjena proti zunanjemu svetu. Vztrajam pri trditvi: za mladega.
ambicioznega človeka je zelo važno, da začne življenjsko pot v dobrem podjetju, to je v moškem podjetju.«
V svojih delih ste posvetili zares veliko skrb mladim, ambicioznim ljudem. Kakšen svet bi dali mladeniču, / ki nestrpno čaka, da bi uspel?
»Jasno, začeti mora tako, da se poveže z neko zelo ugledno družino. Poišče naj ustreznega tasta, pri tem pa mora čisto pozabiti zunanjost mladih deklet, ker one niso. važne. Predmet likanja je tast. Končno pa ima le-ta lahko tudi več hčera in v tem primeru lahko izbira.
Na koncu koncev ste oženjeni in vaš tast ne želi ihteti preveč siromašnega zeta. To bi škodilo njegovemu ugledu. In tako mora izkoristiti ves svoj vpliv, da bi vam našel pristojno mesto. To je prvo, zelo koristno pravilo.
Drago pravilo je »pravilo anonimnosti« '. ali »biti brez porekla«, če ste mladenič, izgubljen v najskritejšem delu podjetja in imate ideje, se spomnite) da ni dobro imeti
ideje. Nekdo bi lahko odkril vaše ambicije in vam preprečil načrte. lit če vaše ideje ne bodo uspešne, vas bodo imeli za spletkarja najslabše vrste. Potemtakem je najbolje, da vaše ideje' vbijete v glavo nekemu podpredsedniku, da mu pripišete vse'zasluge in da dosežete, da; le-ta pozabi, da je bila ideja v začetku vaša. Imeli vas bodo za želo koristnega in v zadostni meri oropanega vsake inifciative.-Pot vam je odprta. Nekega dne lahko postane človek »številka dve« v podjetju.«
Toda, ostaja še tisto najtežje: kako se iznebiti »človeka številka ena« in zavzeti njegovo mesto?
»Dolgo čaša sem premišljeval, da. bi bil najboljši način — uporaba zračne nevarnosti, Predsedniku je treba pojasniti, kako nujno potrebno je, da prisostvuje za dva dni važni konferenci , v Rimu, potem tri dni pozneje' v Stockholmu, na vsak način pa se mora udeležiti važne mednarodne seje v Lon-donu. Velike temperaturne razlike, nagli odhodi na jug.
Tovarna električnih aparatov Ljubljana, Savska cesta 3
razglaša
naslednja prosta delovna mesta za:
1.	skupinovodja lakirnice
2.	VK orodjarja
3.	priučenega ličarja
POGOJ:
za zasedbo delovnega mesta 1. VK ličar in najmanj 5-letna praksa;
2.	poklicna šola in najmanj 5-letna praksa;
3.	priučen delavec za industrijsko lakiranje.
Za zasedbo delovnih mest je določeno poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek do 25. 12. 1956.
Delo oddelka za meritve in servisa Z7A v okviru.
Maloprodaja...
(Nadaljevanje s 3. strani) so mišljene male okvare kovnjak niti ne poglobi v delo (prekinjen dovodni kabel, niti ne'more umeriti instru- pregorela varovalka itd.), kar menla, ker nimamo boljšega lahko popravi obratni elek-na razpolago, po drugi strani tričar.
pa tako delo mnogo več sta- Po naših večletnih izkuš-ne, ker se porabi veliko več njah se pokvari letno 25% časa. '	, instrumentov. Od skupnega
Znano je pravilo ekonomike števila 1200 instrumentov, ka-ter kvalitete, da zahteva vsa- tere ima združeno podjetje, ka proizvodnja specialiste, Iskra’ jih bo torej treba po-kjer vsak opravlja svoje spe- praviti 300. Povprečno se cializirano delo. To velja za porabi za. eno popravilo 2 vse, za kmetovalce, obrtnike, dni, to je 16 ur, skupno torej raalo ter veliko serijsko pro- 4800 ur, kar zaposluje tri lju-izvodnjo itd.	di. Pri popravilu in*umerja-
Z razliko od individualnih. nju se - rabi merilni instru-proizva jalcev je potrebno v mentarij (voltmeter, attiper-industriji deliti delo poleg meter, generatorji .osciloskop, specialnosti še. na ljudi ter merilniki frekvenc, LRC itd.) ga časovno usklajevati.	skupna vrednost teh instru-
Kot primer bi s številkami mentov pa je ca 15.000 J. primerjali naše delo. ISKRA Ce hoče vsaka enota oprav-in ZZA imata 12 enot z elek- ljati servis sama, potrebuje 1 lastni državi in da se bomo moneta, posebno v situaciji, k-01“*0 merilno opremo (el. strokovnjaka in vso merilno že jutri srečali z mednarod- ko se za velikimi posli skri- voltmetre, -osciloskope, gene- opremo. V primerit da oprav-nimi trusti in korporacijami, va tudi velik riziko in poten- raL°rje, el. števce itd.). Pov- ljamp mi kot Strokovna služ-Razumljivo je, da je pri vsem cialna izguba. Na programu Prečno poseduje vsaka enota ba popravila, rabimo 3 iju-tam marsikaj podedovanega 'so določene akcije, ki bodo približno 100 instrumentov, di in za 15.000 $ merilne in vsiljenega zaradi splošne dale nov polet prodajnemu katere je potrebno vzdrževati opreme, v obratnem slučaju gospodarske situacije in kar osebju v naših trgovinah, ki to je Pporavljati In kontrolno bi, potrebovali v ISKRI 12 se ne da spremeniti čez noč. je do sedaj nemočno čakalo umerjati. Pri tem seveda ni- ljudi-.in 12 krat 15.000$, kar Toda primer obravnavanja za pulti in po sili razmer maloprodaje, ki mimo ne- zagovarjalo marsikatere spo-strpnega: prodajaj, kakor veš drsljaje proizvajalcev — in in znaš! — ni uživala poseb- ne samo njih. Govori in razne in trajne nege, priča o misija se o kreditni prodaji, (Nadaljevanje z 2. strani) krat sodelovali v UO, najče-nezadostnem posluhu za do- o izvajanju posebnih akcij dohodkov lahko zaključuje- šče_4io organizacijah 16 gajanja na tržišču in podce- izven stalnih lokalov, o ela- mo_ da v jjg so(jeIujejo de- me dnjimi, nekateri tudi po njevanju javnega mnenja. stičnejši politiki cen in več- lavci> ki zasedajo	do	večkrat — prav tako na nivo-
Pes . Je. da se, .v, semnji P ojrolnomočenosti prodajaln najvišjih. delovnih mest, saj ju podjetja pa' tudi v uprav-splošni ekonomski krizi ne na svojem področju, o bolj- . je ^ Wan jjg £P na pov_ nih odborih delovnih enot. da veliko napraviti, da_bt šem kontaktiranju s ^ggi prečnem osebnem dohodku Pretežno imajo člani - DS ZP spravili našo detajlistumo vodnimi enotami, ^ratka podjetju> vsi ostali imaj0 Iskra Kranj za, sabo dolgo prpdajo na pravi tir Obsto- nekaj- čemur bi lahko rekh od J ^ v_ osebne ¿_ samoupravno prakso, ječa situacija daje trenutno »skok cez poit« — Toda o ■ P	Veliko članov je tudi ak-
predn^t kampanjskim po^- vsem tem drugič, kobnmo- n	tivnih družbeno političnih de-
gom. Toda o prvi priliki, ko goce napisati kaj stvarnega.	spaaajo ciam us _
zajamemo sapo, bi kazalo Dogodki se vrsfe z bliskcvi- zp med	^aufLne’ 3aJ „ .	n„	. _
vzeti v roke (mimo verjetno- to naglico in kmalu bo mo-	povprečno dobo - de- V celoti je DS ZP Iskra
stnega računa) tudi tisto goče ugotoviti, ali je bil dan !°™o cez 18 let;, pod 5 let Kranj izrazito izbran, pozi-dolgočasno teoretično knjigo, dejanski znak .za tek, ali pa skupne delovne dobe ima tiv™> selekcioniran vzorec se poučiti i>n pričeti znova. Če se je nekomu po nesreči .J članov, nad 25 let pa kar najkompetentnejsih delavcev, ne zaradi drugega, zaradi sprožila startna pištola. 3 članov DS. Dodatno ihfor-čiste vesti!	i - In še nekaj, da se bomo maeijo k skupni delovni do- SESTAV
Da ne bo zamere, je treba prav razumeli: ne kaže zane- bi daje dolžina pripadnosti UPRAVNEGA ODBORA reči, da se tudi na področju mariti__risti južni pregovor, Iskri. Povprečno 15,5 let so uo je sestavljen iz 11 čla-maloprodaje nekaj premika, ki pravCŠa še prašič ne žlic- člarii DS tudi dani Iskre; do nov, van3 )e vključen tudi morda četo na boljše, kajti ne pitati en dan pred beži- 5 let delovnega staža ima 15 Sen- dir. Podrobnejši podat-.skromni maloprodajni dinar čem!	članov, a nad 15 let pa 12 ki o sestavu so naslednji:
Sestav samoupravnih organov...
je navsezadnje le otipljiva
Ljubo članov.	Podobno kot DS ima tudi
Na izkušenost v samoupra- 'uo samo 1 ženskega člana, i i	vi lahko sklep, iz pogostega Starostni sestav je nekoliko
- članstva v samoupravnih or- nižji kot sicer 37 let in rie-iz sončnih predelov v snežne čakovano. On mora občutiti ganih, le 8 članov doslej ni kaj mesecev. Pač pa jekva-viharje, vse to bo odlično strah in spoštovanje pred sodelovalo v samoupravnih lifikacijski sestav višji, viso-. učinkovalo. Predsednik bo znanostjo ih trgovskimi šo- organih, medtem ko so ostali ko izobrazbo ima 7 članov, začel razmišljati, ali ni že lami. Toda to je, po svoji vse- že sodelovali, mnogi med nji- med njimi 4 elektro inženi-prišel čas, da gre v pokoj. bini, samo drugačen način mi v DS na nivoju podjetja, riev> 1 strojni 1 kemični ter Toda danes takšen pošto- umora.«	tovarne ali delovne enote, ve- 1 ekonomist. Ostali 4 člani so
Ali se strokovnjaki za liho med njimi je sodelovalo s srednješolsko izobrazbo, in organizacijo ne morejo po večkrat na vseh treh o- sicer: 1 strojni tehnik ter 1
izkoristiti še kako druga- menjenih nivojih, če, a ne samo kot sokriv- ,T	, .
ci pri umoru?	__Na mvoJu, P°?ietja je 1
»Vsekakor. V večini pri- c^ar,ov sodelovalo doslej^ merov predloži strokovnjak krat, 5 elanov 2 krat in 3 ela
pek ne daje uspeha. V biologiji naletimo na pojav postopne imunosti pri insektih. V prvem letu insekti, ki pridejo v dotiko z strupom, pravzaprav ■ niso bolni, temveč
samo nekako užaloščeni. V	. - _
drugem letu jim strup posta-	po mesecu dni preučevanja	m 3 krat.
ne navada. Tretje leto ga	na licu mesta načrt štednje.	-Se pogostejše je-sodelova-
izljubijo in četrto leto — kot Potem v trenutku ko odhaja, nje v DS posameznih orga-da se vprašujejo, ali bi sploh svetuje, da se ustanovi od- nizacij; po 1 krat je sodelo-mogli živeti brez strupa. Isto edelk svetnikov za organiza- vaio 12 članov, po dvakrat 11 se dogaja z ljudmi »številka cijo. In potem lahko opazi-, članov, po 3 krat 4 člani po ena«. Potovanja postanejo mo, da denar, prihranjen s 5 brat 5 članov in celo 3 čla-nekaj povsem navadnega	pomočjo štednje, lahko v	m več kot petkrat.
Predsedniki so imuni.«	glavnem pokrije stroške no-	".	.	.	„
Torej, kaj storiti?	vega oddelka za preučevanje	'V delovnih enotah	je	so-	dani UO znatno krajšo dobo
»Edino rešitev vidim v ubo- delovnih metod.« -	delovalo manjše število da- v Iskri, kljub temu pa Ma-
ju. Obstaja tudi neka meto- (Tako Parkinson. In po nov — P° večini organizacij jo bogate izkušnje v najviš-da matematikov, strokovnja- Prešernu: »Mar ni to, črto- 30 v_ DS v delovnih enotah jih samoupravnih organih (na kov za organizacijo kompju- mir, podoba tvoja...«). mlajšega datuma vendar nivoju podjetja). Večina čla-terjev (elektronskih računal-.	pa jih je 8 sodelovalo 1 krat, nov UO je aktivnih v druž-
nikov). Dotedanjega predsed- Prevedel in priredil za ob- 2 člana pa 2 krat itd.	bend političnem delu.
nika je treba napasti nepri- javo	L. M. Mnogi delavci So tudi več-	— ah — an—
š sred. ekonom, šolo'in 2 e-lektrotehnika. UO je torej močno zaseden š' kadri tehničnega profila.
Vsi člani UO so na zahtevnih delovnih mestih, za kar so indikativni podatki o osebnih dohodkih, saj so med najvišjimi v podjetju. IJkrati pa je treba poudariti, da je povprečna skupna delovna doba članov UO nižja kot pri DS, le 13,5 let. Prav tako imajo
je 180.000$, Ce računamo amortizacijo merilne opreme 5 let in da mora vsak delavec doseči brutto dohodek 40.000 N din, stane v prvem primeru vzdrževanje vsako enoto ISKRE 14.000 N din, v drugem primeru pa 77,50 N din. Skupno podjetje ISKRO stane vzdrževanje 5 krat več če je razbito po delovnih enotah. Drugi, slični primer je redna kontrola merilne opreme. V merilnici je potrebna specialna . merilna opreipa (normale in standardi napetosti ,upora, kapacitivno-sti, induktivnosti frekvence, itd.) ta oprema je najmanj 5-krat dražja od običajne.
Poleg tega je potrebno visok okv a 11 ii c i r’ ano osebje. Ce bi naredili, isti obračun kot za servis, bi ugotovili, da so številke približno 3-krat večje in bi znašali skupni stroški 15-krat več ce bi bila ta dejavnost razbita po proizvodnih 'enotah.
To sta bila samo groba računska primera sta pa še dva faktorja, ki v velikoserijski proizvodnji morda še več pomenita, to ata čas in kvaliteta.
Popravilo oziroma meritev bo izvršena mnogo preje in-kvalitetno, če bo to opravil strokovnjak, ki ima za to ,delo prakso in potrebno delovno okolje.
Z ustanovitvijo združenega podjetja ISKRA bi bilo logično ,da še skuša delo specializirati in z vsemi sredstvi omogočiti delo posameznim združenim enotam. Toda v resnici'je popolna nezainteresiranost, ali pa se jim celo onemogoča delo. Ta težnja pa je morda celo pravilna, če še ne želi samostojfaega združenega podjetja ISKRA, temveč združenje malih obratov, ki bodo slej ko prej postali pomožni obrati raznih večjih podjetij.' Dobro bi bilo; da bi se ljudje, ki so sfe odločili da vodijo ali so bili postavljeni da vodijo združeno podjetje ISKRA, izjasnili, kate-tero smer zastopajo, ali samostojno ISKRO ali podrejeno’ ISKRO. Za ljudi, ki. delajo v ISKRI bi bilo mnogo lažje, če bi bili ti dve stališči jasni, saj se ne bi zaletavali v zid. Večina jih je namreč za samostojno ISK-. RO, kar je logično, saj je le v tem smisel združitve.
K članku bi dodali še naslednje: dne 13. 10. smo poslali vsem obratom združenega podjetja ISKRA dopis, s katerim smo želeli dobiti podatke v zvezi z našim delom za naslednje leto. Do danes 7. 11. 1966, to je po 1 mesecu, smo dobili pozitiven odgovor samo iz ISKRE, tovarne usmerniških naprav, Novo mesto. Od vseh ostalih podjetij ISKRE pa ni niti' odgovora. Čudi nas in Se vprašujemo, ali je res. naše delo tako nepomembno in omalovažujoče za ISKRO, ko se za naše delo zanimajo razna podjetja po vsej Jugoslaviji in tudi v inozemstvu.
S
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
1
m
SKLEPI
6.	ZASEDANJA DS
(8. 11. 1986)
© Delavski svet je potrdil pravilnik o stimulaciji za 'zriižairije' zalog materiala in polizdelkov in hkrati naslednje spremembe:
a)	V pravilnik se vključujejo tudi planerji uvoznega materiala.
b)	Na posamezna skladišča naj se vežejo tista delovna mesta, ki imajo direktni vpliv na stanje nekega skladišča.
Pravilnik velja od 1. .decembra 1966, s tem, da dobi končno veljavo po treh mesecih postopnega uvajanja tega sistema.
• Delavski svet je potrdil pravilnik za stimuliranje na-. baivne službe pri nabavi materiala in delov;
Pravilnik velja od 1. decembra 1966 oziroma po treh mesecih postopnega uvajanja tega sistema.
9 Delavski svet je potrdil spremembe pravilnika o tehničnih izboljšavah in racionalizacijah. Čl. 44 se spremeni in se glasi: Čista gospodarska korist v S din: do
500.000	— 20 %, od 500.001 do
2,5d0.000 — 10 %, od 2,500.001 do 10,000.000	—	6%,
od 10,000.001 do 50,000.000
iS 3,2 %, od 50,000.001 do
100,000.000 — gggjf nad; 100 milijonov — 1 %.
Če vrednost gospodarske koristi preseže zgornjo vrednost razpona, se razlika obračuna po naslednjem % v lestvici.
čl. 46 se ¿lasi:
Če gre za posebno pomembne izume in tehnične izboljšave se odškodnina lahko poviša za- največ do 50 %, tako da se ta odškodnina določi za. vsak prime;: posebej.
© Delavski svet je odobril
4.300.000	S din za plačilo stroškov cepljenja proti gripi, ki bo ■opravljeno za vse člane kolektiva.
'Po cepljenju bo polovico stroškov refundi ral Zavod za socialno zavarovanje, Kranj.
© Delavski svet je potrdil višino nadomestil za prve tri dni bolezenskega dopusta, in sicer:
a) poklicne bolezni 100 %, b) nesreče pri delu v tovarni 100%, c) TBG in kronična obolenja 90%, d) ostala obolenja in nesreče na poti na delo in z dela 80%, e) nesreče na domu 70%, f) nega svojcev 70%.'
© Delavski svet je odobril za družbeno politične organizacije tovarne. (Sindikat, Komite ZK, Komite ;mladine)
1.900.000	S din akontacije za letošnje leto.
Nadalje je DS odobril
100.000	S din dotacije za gasilsko dejavnost v tovarni.
0 Delavski svet je pooblastil direktorja tovarne, da določi ukrepe za izboljšanje discipline v tovarni.
9 Delavski svet je povišal znesek, katerega lahko raz-
poreja upravni odbor tovarne, od 100.000 na 500.000 S din.
SKLEPI
7.	SEJE SVETA ZAVODA
(3. 11. 1966.)
0 Svet Zavoda ugotavlja, da je obseg osnovne dejavnosti nezadovoljiv in naroča vsem oddelkom in laboratorijem, da skušajo izboljšati razmerje med osnovno dejavnostjo in nerazvojnimi storitvami v korist razvojne dejavnosti za proizvodne orga-zacije v ZP.
9 Svet Zavoda zadolžuje vse SDE z ozirom na poslovno poročilo o sedanjem stanju in o nalogah, ki nas še čakajo, da na svojih sejah obravnavajo vse probleme, ki so nakazani v poslovnem po-poročilu in z delom doprinesejo k izpolnitvi gospodarskega načrta. SDE naj skupaj z vodji oddelkov pregledajo kaj je še treba storiti do konca leta in naj takoj napravijo potrebne ukrepe, da bodo naloge res izvršene. Pri tem morajo skupne službe sodelovati po svojih najboljših močeh. Izboljša naj se tudi izvrševanje medsektor-skih' uslug.
9 Svet Zavoda priporoča vsem SDE, da ne prekoračujejo obratovalnih- sredstev, ker bo to sicer imelo za posledico težave pri izplačilu OD.
9 Svet Zavoda potrjuje poslovno poročilo za razdobje januar — september 1966 z vsemi sklepi UO in s svojimi pripombami.
9 Svet Zavoda vzame na znanje poročilo o sejmu »ELECTRONICA 66« in potrdi sklep UO s tem, da naj se vsi oddelki, ki imajo primerne izdelke za izvoz, vključijo v akcijo oz. aktivno sodelujejo v smislu vedno večje potrebe po deviznih sredstvih.
ambulante ZZA, ki se je nanašala na delo zobozdravstvene ambulante, ker je ugotovil, da vsebuje dobronamerno kritiko, ki lahko samo pripomore k boljšemu sodelovanju. Istočasno je ugotovil, da medsebojni odnosi med zaposlenimi v OA niso najboljši.
Splošni sektor je UO zadolžil, da pošlje zobozdravstvenemu osebju kopijo dopisa, ki ga je poslal OA.
»»A
SKLEPI
6.	REDNE SEJE DS
(11. 11. 1966)
© Delavski svet je na osnovi predložene pogodbe, daljše razprave o vzrokih in pogojih kooperacijskega sodelovanja na področja brivskih aparatov s firmo BRAUN,
Frankfurt am Main in sklepa 12. seje UO, da je bila odločitev uprave tovarne pravilna, uvedbo novega programa — proizvodnjo brivskih aparatov potrdil.
Delavski svet se s sprejetjem tega sklepa zaveda, da je za izpeljavo novega programa 'tudi sam obvezen, toda večjo odgovornost nosijo strokovne službe tovarne, ki so na podpis omenjene pogodbe pristale in jih bo delavski svet v primeru, neizpolnjevanja obvez, dolžan poklicati na odgovornost.
9 Delavski svet je razpravljal o predloženih spremembah premijskega pravilnika in na osnovi tolmačenja tov. sekretarja, da je v lzdelavi* novi pravilnik, ki^bo za obravnavo na samoupravnih organih pripravljen pred 1. I. 1967, sprejel sklep, da do nadaljnjega
ostane v veljavi stari premijski pravilnik; ž novim letom pa naj stopi v veljavo novi; ki naj upošteva pripombe in perspektive kolektiva.
Novi premijski pravilnik mora poleg ostalih kriterijev vsebovati tudi kriterij osebne odgovornosti delavca, ker nepravilno je, da se prebira (v plus ali minus) osebe, po kriterijih na katere ne morejo vplivati.
Premijski pravilnik je treba izdelati v sodelavi s strokovnimi službami tovarne, ki so za pravilnost kriterijev obračuna premij vsekakor najbolj odgovorne.
Predlog, da se v pravilnik premiranja vključi tudi preddelavce delavski, svet smatra za sprejemljiv, vendar naj vodja proizvodnega sektorja da tozadeven pismeni predlog splošnemu sektorju.
0 integraciji »Iskra« - RIZ - »R. Čajavec«
m
SKLEPI
SPREJETI NA 10. SEJI UO
(4. 11. 1966.)
9 UO je sprejel predlog Splošnega sektorja za ukinitev nagrad učencem poklicnih šol in uvedbo štipendij tistim vajencem, ki se bodo po končanem poklicnem šolanju zaposlili v tovarni.
9 UO je sklenil, da bo odgovorna služba v tovarni organizirala predavanja o odnosih med ljudmi v novembru dvakrat in sicer ločeno za vodilne delavce, vodje sektorjev in oddelkov ter za skupinovodjeN in urejevalce. Predavanji bosta med 12. in
16.	uro.
® UO je obravnaval pritožbo osebja zobozdravstvene ambulante Obratne ambulante ZZA na naš dopis in sprejel sklep:
UO se v načelu strinja z vsebino dopisa Splošnega sektorja vodstvu Obratne
(Nadaljevanje s L strani)
komisij. O tem je potrebno napisati par vrstic.
Predstavniki treh podjetij v komisiji za pripravo statuta so predlog - izdelali brez ocenjevanja in odločanja kako naj statut dokončno deluje. Pripravili so osnutek, katerega' ni jemati kot dokončnega, temveč je dan v razpravo in dopolnitev vsem trem kolektivom. Kljub sigurni pomanjkljivosti pa je pot delovanja te komisije pravilna. Komisija za izdelavo programskega dela pa se je v svojem delu spustila v nerešljivo situacijo, ko so hoteli že sami izvršiti dokončni predlog delitve dela. Najbolj v zaostanku pa je komisija za ekonomski del analize. V. teh dveh zadnjih komisijah so svbje odločitve povezovali, ker brez predhodnega programiranja zaokroženih tehnološko proizvodnih artiklov ni mogoče sestaviti ekonomsko analizo. Razumljivo je, da pri premikanju proizvodnje ali dela proizvodnje iz ene organizacije v drugo, ne sme biti prepuščeno samo komisiji. Predlogi in analize morajo sloneti na čistih ekonomskih temeljih, ne oziraje se na posamezne želje .članov komisij. Utemeljitev in odločanje moramo prepustiti samim zainteresiranim kolektivom, ¡vendar nam je pri tem 'dolžnost, da vse proble-, me sproti prenašamo v svoje organizacije. Posebna dolžnost članov komisij je, da takoj, ko nastopi problem, prenašajo nesoglasja med proizvajalce, člane kolektiva, da so vnaprej pripravljeni prevzeti odgovornost za odločanje. Pri samem ždruževa-. nju nastopajo problemi, ki
postavlja organizacije eno v to, da izgubi del proizvodnje, to v korist druge s popravkom, da bo ta organizacija dobila v zameno nek drug proizvod, v smislu specializacije, kooperacije, zožitve proizvodnega programa. Zavestno odločanje v yseh integracijskih procesih dosežemo torej le, če bomo spre-, menili dosedanji način dela teh komisij. Komisija naj stremi za sestavljanjem vari-
antnih predlogov, tako da bo-' do kolektivi v. svoji razpravi lahko odločali o najbolj za njih spremljivih variantah. Referendum s katerim se bodo proizvajalci odločali za integracijo ali ne, je zadnji akt, katerega ni mogoče več spremeniti. Zato, predno stopimo k izvedbi referenduma,-moramo odpraviti vsa dvomljiva vprašanja, da bo naša ocena v naprej sigurna končnemu izidu.
ZDRUŽENO PODJETJE
ISKRA KRANJ
ORGANIZACIJA
Tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
ŠEFA TEHNIČNO PROIZVODNEGA SEKTORJA
Pogoji: fakultetna izobrazba elektro smeri in tri leta prakse na odgovornih delovnih mestih v merilni tehniki ali ustrezna srednja strokovna izobrazba in šest let prakse na odgovornih delovnih mestih v merilni tehniki. Znanje nemškega ali angleškega jezika.
ŠEFA
GOSPODARSKEGA SEKTORJA
Pogoji: fakultetna izobrazba ekonomske ali elek tro smeri in tri leta prakse na odgovornih delovnih mestih v merilni tehniki ali ustrezna srednja st; o kovna izobrazba in šest, let prakse na -Odgovornih delovnih mestih v merilni tehniki. Znanje nemškega ali angleškega jezika.
Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o delitvi osebnega- dohodka tovarne.
Razpis velja 15 dni od dneva objave.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in s spričevalom o zaključnem izpitu ter potrdilom o zahtevani praksi naj kandidati pošljejo gornjemu naslovu.
Proizvodnja »Elektromehanike« v oktobru
Kljub temu, da smo v prvi polovici leta prve letni plan povišali, smo si postavili v drugi polovici Kinoakustika leta še nekoliko višje naloge. Naša želja je, da v le- Telefonija tošnjem planu dosežemo vrednost eksterne proizvod- Umi mehanizmi nje 186 milijonov N din. Razmeroma dober uspeh, v oktobru kaže, da bo ta naša naloga dosežena, v kolikor ne bodo v zadnjih dveh mesecih nastopile nepredvidene težave.
Plan za oktober sicer ni bil PANOGA KINOAKUSTIKE dosežen, vendar je povpreč- čuti skozi vse leto nepravilno na dnevna proizvodnja raz-, planiranje, saj je bil prvotni	.
metoma visoka. V oktobru plan zelo nizek, predvidena Plnnom je samo montaža smo imeli v proizvodnji ve- povečanja med letom zaradi števcev zaradi hudega tzpa- EE liko več težav, kakor v prejš- težav z materialom, kakor “a v oktobra in obrat ATN njih mesecih. Pri normalnih tudi razmerama dolgega cik- z?r^~1 težav v .septembru in težavah bi lahko dosegli vsaj lusa, niso prinesla posebnih oktobru. Vse ostale montaže za en milijon novih dinar- uspehov. Največ težav ima-. oziroma obrati presegajo jev višjo proizvodnjo.	mo še vedno pri ojačalnih svoie zadolžitve- Največje
PROIZVODNJA V OKTO- napravah, kjer nam stalno preseganje izkazuj-
Obrat stikal	123,5
Kinoakustika	100,9
Telefonija	98,8
Urni mehanizmi	1214,-
Deli za avtom.	119,4
Deli za PE	94,6
Proizvodne usluge	151,4
Skupaj tovarna	105,-
Tehnični razvoj	317,3
Skupaj	105,4
Nekoliko pod operativnim
Nekaj podatkov za primerjanje
V tovarniškem časopisu to- v svojem, poročilu navajajo vame strojev »Pobeda«, No- posamezne oddelke in pov-vi sinil, lri ti» iz&pl yst	prečne zaslužke delavcev«
menimo, da bi jih naši kolek-' tivi lahko primerjali s svo-datke o povprečnem jimi zaslužki; poglejmo šte-v tej tovarni. Ker vilke:
arvgüst 1966 lahko beremo za-
BRU 1966
DE
Rotacijski stroji Montaža števcev Obrat stikal Kinoakustika Telefonija Urni mehanizmi Deli za PE Proizvodne usluge Skupaj tovarna Tehnični razvoj Skupaj
obrat
»Stikala«.
Kljub velikim težavam po-
primanjkuje nekaterih ele-Izvrš % meratov; potrebno je proiz-	...
107.4	vodnjo te vrste čimbolj tipi- proizvodnja v letošnjem 79 4 zirati.
157.5	OBRAT ATN- tudi v okto-
letu razmeroma ugodno. To nam. posebno lepo kaže pri-
i	, merjava s: preteklim, letom:
82,4 bru m pnsel.na normalno
79,- proizvodnjo. Vzrok: neuskla-4340,- jenost med obdelovalnico in 55,- montažo, ki se je začela res-258,7 no obravnavati šele v sep-' 97,6 tembru, poleg tega pa tudi 319,5 razmeroma široka problema-
PRIMERJAVA DESETME-, SEČNE PROIZVODNJE 1965 in 1966 (PO STALNIH CENAH)
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	111,5
98,9	tika različnega materiala, ki	Montaža števcev	142,6
Mesečno, obveznost po ope-	se je rešila šele sredi me-	Obrat slikal	203,-
rativnem planu smo dosegli	seča. Nizko izvršitev plana	Kinoakustika	81,7
pri rotacijskih strojih, stika-	je povzročil tudi izpad se-	Telefonija
lih in. urnih mehanizmih,	rijskih central, ki so vsak	Umi mehanizmi
Najlepši rezultat je bil dose-	meseci prinesle razmeroma	Deli za avtom,
žen v obratu stikal, ki tudi visoko vrednost.	Deli za PE
novo obveznost, močno pre- OBRAT URNIH MEHA- Proizvodne usluge sega.	NIZMOV LIPNICA izredno	Skupaj tovarna
MONTAŽA ROTACIJSKIH presega predvideni plan, ker Tehnični razvoj	—
STROJEV je v preteklem je bii ta 2elo nizek, saj v skuPai	126,9
mesecu upoštevala stanje na letnem planu skoraj ni bilo Primerjava desetih mesecev tržišču in ni montirala vr- predvidene eksterne proiz- letošnjega leta in lanskega talnih strojev EVS 06 in EVS vodnje. V okt. je bila izdela- leta nam kaže sicer nekoliko 10, ker imamo večje zalege. na yečja količina ur. in to- slabši rezultat kot primerja-Montirala je le stroje, ki jih kovnih varovalk. V oktobru va devetih mesecev, ker je tržišče rabi. Poleg tega je je bita prenesena v Lipnico bi Ig- tudi v lanskem oktobru bilo poslanih na tržišče ve- proizvodnja enotarifnega šte- . proizvodnja visoka. Najbolj liko rezervnih delov, ker se Vilčnika; ker je bil zaradi vidna je letošnja razmeroma je že več mesecev kazalo zmanjšanja proizvodnje dvo- nizka proizvodnja v panogi pomanjkanje.	tarifnega številčnika obrat	kinoakustike. Velik napre-
MONTAŽA ŠTEVCEV je siabo zaposlen.	dek pa je dosegel obrat sti-
imela v preteklem mesecu delIZA POSLOVNE ENO- al, ki je proizvodnjo podvo-toUkšne težave,_ da -lij1 TE kakor tudi pšluge nasto- Jih Visok odstotek pri štev-pomnimo ze vec let. Vzrok: jo y oktobru v norinalnih «htgre na račun proizvodnje koluti iz plastike. Poleg po- vrednostlh. proizvodne sto- dvotarifnih števcev. V Lip-trebnega dodatnega dela so ritve iz meseca v mesec ra- niči je nižja proizvodnja le
stejo, dočim je pri delih za, navidezna, ker smo v lan-
EE	povprečje povprečje. 1965 1966, I.-VI.		porast v %
Livarna	> 49.040	74.615	152
Modelarna	53.160	80.873	152
Obrat naprav	51.925	96.272	185
Obrat kmetijskih strojev	45.109	93.058	206' ,
Obrat prenosnikov	50.685	101.607	200
Obrat orodnih strojev	52.316	80.369	154
Orodjarna	50.085	95.872	191
Vzdrževanje	49.449	94.GS0	191
»Energana«	45.427	86.961	191
Splošni sektor	37.017	65.615	177
Zavod za organizacijo	46.288	87.882	190
Prodaja	45.829	85.478	186
Nabava	37.370	69.706	186
Odprema	47.295	. 88.206	186
Transport	37.864	76.627	186
Finančni sektor	45.136	82.211	182
. Razvoj	54.360	111.093.	204
Prototipna	46.370	93.769	204
V svojem članku trdijo, da duktivnosti in predvsem eko-i-3’- je uspeh pripisati odkrivanju nomičnosti proizvodnje.
49ž notranjih rezerv, večje pro-	I. S.
24.8
85.8 165,-126,3
Kadrovska komisija
ZDRUŽENO PODJETJE
ISKRA KRANJ
razglaša naslednje prosto delovno mesto:
SAMOSTOJNI KONTROLOR VK — v tekoči kontroli produkcije
Pogoji: VK ali KV delavec strojne stroke.
Prijave sprejema Kadrovski oddelek ISKRA,
Kranj, do 1. decembra 1966.
ZADEVA: Razpis delovnega mesta
nastali tudi večji izpadi v
proizvodnji, ker ni bilo mo- ¿¿¿n» eBOte ¿¡j§g rahel skem letu v Lipnici izdelova-
rr/v>a /1 n.TTrvl.1 tvimv V7/1 ol O.T1 Tl/\  r	1*  .v	r—. »Mn.rl n m
goče dovolj hitro izdelati novih števflčmikov OBRAT »STIKALA« se uvršča med najmočnejše pro-izvajalce, saj je v oktobra že £~da'£, dosegal višjo proizvodnjo y ■ kakor telefonija in se je zelo približal električnim števcem. V oktobru je bila dosežena- posebno visoka proizvodni a za izvoz:
padec. Višjo eksterno proiz- h vYec izdelkov za prodajo, vodnjo dosega tudi tehnični dočim se v letošnjem letu razvoj1, ker izdelujemo ved- program omejuje v glavnem no več merilnih naprav za	izdelavo števEčnikov.
če ocenimo še zadnja dva
Pomoč
popiavljenoetn
Popravek
Informacijo o obravnavi pred občinskim sodiščem v Kranju o izgonu iz tovarne« Ob priliki zadnjih poplav ki smo jo priobčili kot ob-
DDm7 meseca, potem bo letošnja na Gorenjskem, je bilo tudi vestiio v prejšnji številki, ni-.
niiail 1 MlioiitIVA rKUl£- ._.___Ol -O/. rvrfir.pil rimžin nnmlavlieailh V cmn	inr ilanlcn fnir
VODNJA 1966
DE
Rotacijski stroji Montaža števcev
Izvrš. % 104,9
proizvodnja za približno 23 % precej družin poplavljenih v Smo povzeli iz dopisa tov. višja, kot v preteklem letu. Savski loki. člani teh družin Franca Križaja, pač pa iz
«-	"	” njegovega
To’je uspeh, ki ga nismo do- sp v glavnem zaposleni v segli že več let, bil pa je »Elektromehaniki«.
99»- nujen, če se je hotela tovar- Spričo velike škode, ki ‘ so na rešiti iz težav, ki so na- jo povzročile poplave, je bil-stopile v preteklem letu. Za- sklep sindikalne podružnice, radi velikih obveznosti, ki da se prizadetim nudi fi-stojijo pred tovarno v na- nančno pomoč. Prav tako bo slednjih mesecih, največ za- pri tej pomoči soudeležen
»-Razplet
članka pred sodiščem-«.
Tiskarski škrat pa nam je ponagajal pri datumu izgona« ki se pravilno glasi 23. 3. 1966 in ne 3 .3. 1966, kot je bilo objavljeno v našem glasilu«
Uredniški odbor
radi slabega rezultata na žiro Občinski sindikalni svet. Po- h®1, s te*® popravljamo, računu podjetja, pa izgleda, moč bo sicer skromna, vem-da bo treba tudi v prihod- dar upamo, da bo vsaj delno njem letu, povečati proizvod- v pomoč tistim, ki so bili njo vsaj v takem odstotku prizadeti ob tej nesreči.
kot letos. Posebno bo treba
Franc Fajmut
ISKRA — glasilo delovne« ga- kolektiva -Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik:
Na »Iskrinih« izletih se moški kaj radi pomerijo tudi v »preciznem« streljanju...
enakem merilu kot letos.	ZAHVALA
Skrbeti bo treba, da bomo Iskreno se zahvaljujem tov. kupovali material čim cenej- Juliji Flegar za vrnitev ure,
še in da borno z organizacij- sem jo izgubila dne 15. 11. *—:*— skimi in tehnološkimi prije- 1966 v garderobi Avtomatskih urednik: Igor Slavec — izha-mi dosegli cenejšo in bolj« telefonskih naprav.	ja tedensko — Tisk in klišeji:
enakomerno proizvodnjo.	Marija Čebulj »cp Gorenjski tisk« Kranj
Pomočnik direktorja:
Alojz Grčar, dipl. inž.