Poštnina plačana v gotovini.	16	strani«	—	2*—	dinarja
LETO II.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO	ŠTEV.	17
Tekoči račun pri PoStnem čekovnem uradu t Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—.
PROŠNJA
Poljski knez pan Radzi\vill zemljo vso je izgubil, komur je kak zlot ostal, naj bi zanj ga daroval.
Y S A K DAN ENA
SPOŠTOVANJA
Egipčani so spoštovali bika, Indijci kravo, Kitajci zmaja, Rimljani gosi, Židje zlato tele, a pri nas spoštujemo samo eno žival: svinjo s kislini zeljem.
Brezposelni čakajo na podporo
e*
Oi Dardanele. ..
Dardanele, Dardanele, spet ste pesmico zapele med ministri, diplomati, ki ne morejo več spati, ker po svetu se podijo, za senzacije skrbijo in so plačani različno, slabo, dobro ter odlično, kakor se pač kdo postavi, kakor posel svoj opravi. Dardanelska ti ožina, mnogim vroča si skomina, Turek v tebi se napaja, s tem in onim se pogaja, rad ministre naskakuje, vendar to še ni najhuje, hujše bo, če v Dardanele buti vihra vojne strele!
Opozorilo!
Kupujte »Toti list« vedno pravočasno (takoj po izidu številke), ker se Vam lahko sicer pripeti, da ga ne boste dobili več...
ŽELJA GOSPODINJE
— Tako rada bi živela na Danskem!
— Zakaj pa? Saj smo tudi mi nevtralni.
— Že res, ampak na Danskem je sladkor po šest dinarjev!
ZAHVALNA MOLITEV Ameriška mamica sinčku pri večerni molitvi: »In sedaj se še zahvali ljubemu Bogu za Atlantski ocean.«
ZA ŽIVE IN MRTVE Koš pobral je stare akte, že imamo nove pakte, zginile so kar države in na polju večne slave marsikdo se je prevrnil. Svet se bo na nos obrnil
MUZIKALNA DRŽAVA Katera država je najbolj muzikalna?
•ejjsuoj-sg
Prihodnja številka izide v četrtek, dne 16. novembra.
PONESREČENA POSLANICA
VVashington, 1. novembra. (Od našega posebnega dopisnika.) Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal že pred tednom dni vsem evropskim narodom poslanico, ki je vsebovala predloge za trajen mir v Evropi, toda evropski narodi je še do danes niso prejeli. "Mr rut k l«<
lllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllliillliilllllllllllllllililllllllllllllliiiliililll^
Kandidatom!
Ni daleč vaš prelepi dan, zato pogum in vsi na plan!
Morda senat 1	ne rabi vas,
za parlament pa vsaki čas spustite se lahko spet v boj
|	»j iutita
NOVE VRSTE PODJETNIKOV
so sfabricirali v Zagrebu. Tam igrajo film iz Meksikc, ki je vzela glavo milemu Habsburžanu Maksimiljanu. Tudi v filmu mu jo vzcmo. Pa ni to kriminalen film, za demokracijo »navija«. Demokracija je skoraj toliko kakor ljudovladla. Film »Juarez« je pa pristno demokratičen, niso pa podjetniki, ki imajo film v svoji lasti in ne puste prodajati demokratičnih sedežev po 4 in po 6 in pol dinarjev. Ali ste že slišali o podjetnikih, ki ne marajo dinarjev?
PISATELJ WELLS
piše četrto knjigo svoje Svetovne zgodovine. Ker mu je na zmanjkalo gradiva, hujska Angleže, naj poizku-sijo revolucijo, zoner katero se že 20 let bore, a baje zaman, ker nohu j sanje mora nriti, za kazen in preizkuš-njo. Čudno je nrav za nrav, da mora za vsako zanimivo knjigo mnogo ljudi v smrt. Le utonistične knjige, fantastične dogodivščine so danes cenejše. Wells nrinravlja fantastičen roman »Jesen 1939«. Najzanimivejše poglavje bo »Baltik«. Z a Slovane bo na važno »Leto Slovaške« in na »Sola noljske žlahte«.
NOV PLANET
so odkrili italijanski časnikarji. Z zrakoplovom so letali pod nebom in gledali nekaj časa v nebo, nekaj časa na zemljo. Ko so bili nad Varšavo, se jim je zdela — zdaj to poročajo v listih — kakor površina lune, kjer ni nobene cele hiše.
DIPLOMATSKO POJASNILO
Kdlor se pogaja v Moskvi dolgo časa, potem ničesar pomembnega ne sklene. Zakaj? Zato, ker so boljše-viki vajeni naglih porok. Po boljše-viško greš z nevesto v registraturo, tam poveš, da ti je všeč in če si še ti njej všeč, pa je tvoja žena. Tako je tudi z diplomati. Če jih Molotov povabi v Kremelj, morajo povedati, ali jim je Stalin všeč in če so diplomati všeč Stalinu, pa je tukaj nova oh-cet, nov pakt. Kdor cinca, pa tako in tako ni rojen za moskovske manire. Seveda ni boljševiška ohcet mogoča v kulturni Evropi, ker tu gre zmeraj tudi za doto, ki je na Ruskem odpravljena. Nevesta brez dote pa res ni nič!
D. Golila:
Sodobna
Če, bratec, smolo to imaš, da majhen bolj si rojen, udaj v usOdo se kar brž, da ti nogin bo usojen.
Ker danes se ne vnraša nič, kak si in kakšne baže:
— nožre te ali udinja te komur to nač le kaže!
Četudi nad nasnrotnikom visoko si moredno,
— njegova last si, če te on nrckaša materialno!
Kaj bi kultura ti, razum, kaj bi človeško nravo?! Pritlikavec si nač, če imaš nre majhno vso nostavo!...
Kaj iz morale te sledi?
Da je odveč — morala, kjer ni nikjer materije nič in je nostava mala!...
Kdor takšen je, se je rodil nač no nomoti težki, ker nriti moral na ta svet bi v dobi — srednjeveški...
BRITANSKA SENZACIJA
Sredi oktobra je londonskim kirurgom usnela velika in svetovno važna oneracija. Premijer Velike Britanije, lord vseh lordov, Neville Chamberlain, si je dal nregledati oči in jezik. Zdravniki so na obeh človeških organih on azili zastarelo bolezen. Na očeh je čenela neka mrena, ki je novzročala kratkovidnost in je omogočala čisto nanačen nogled v bodočnost. Jezik je na otekal od nejasnosti. Zdravnikom se je nosrečilo onerirati bolnika in so mu notegnili
mreno z oči, z jezika so mu na izrezali bradavice, zaradi katerih je bil tako nejasen v svojih izjavah.
Takoj no oneraciji je snregledal in tudi odločen ter jasen je postal, da so se vsi čudili. Iz Nevillove okolice izjavljajo, da je gosnodovu bolezen kronična, čisto se ne bo dala odpra-viti, a lahko se zniža na minimum. Premijer si je najbolj nokvaril oči pri čitanju noročil »Odbora za nevmeša-vanje v šnanske zadeve«.
Od vsepovsod, tudi iz dominijonov in kolonij, so mu čestitali. Zdravnikom, ki so ga operirali, in strežnicam pri operaciji, vsakomur je poklonil po eno marelo.
ČUDOVITO NAPREDOVANJE
je izbrala Usoda marsikomu, ki je preveč navdušeno deloval za zmago upokojenega Vodje. Lani je delil volilni golaž, letos je pa sam deležen., volilnega — ričeta. Vsaj na Hrvat-skem.
KNJIGO
»Poglejmo se“
ki vsebuje 135 karikatur iz našega javnega in političnega življenja morate imeti tudi VII — Stane samo 15-— dinarjev. Naroča pa se na naslov:
Štefan Jerko, Ljubljana
BEOGRADSKA ULICA 49
MADŽARSKA AGRARNA REFORMA
je do zdaj lepo čepela v ministrskih predalih. V deželi je vladal mir, seve s pomočjo čuječih ministrov. Pa so prišli na mejo Rusi in v deželi je nemir. Delajo ga grofje in veleposestniki s svojimi ministri, ki tudi spadajo v ta dva stanova. Čisto po ruskem vzoru razburjajo kmete in jim ponujajo zemljo, oziroma agrarno reformo. Kmetje se pa zemlje branijo in je tudi ne bodo veliko dobili. Dotlej, dokler se ne pomirijo, bo v interesu miru zaprta rusko-mad-žarska meja.
TUDI NA RUMUNSKEM
je razburjenje. Pa ne zaradi Železne garde, temveč zaradi kmetov, ki so prav tako okuženi z agrarno reformo. Kar je pa Ukrajincev, imajo zdaj šole in župane, vlada ima pa vrhovno oblast. Vsakdo ima nekaj, le Železna garda je naenkrat še brez gardistov.
časniki poroialo:
da poljski veleposestniki niso zasejali ozimine v Ukrajini in na Beloruskem, torej taim, kjer so se zdaj u-gnezdili boljševiki. Tega niso storili zradi kakšne škodoželjnosti ali še hujših nekrščanskih nagibov, temveč iz gole ljubezni do podložnih kmetov. Hoteli so jih razberemeniti, kajti trdo kmečko delo človeka izmuči.
Boljševiki so se pa izmislili velike okrutnosti in bodo razdelili kmetom zemljo zato, ker jih drugače ne morejo zadosti zmučiti. Res so kmetje poljskega dela vajeni, tu bi se bolj-ševiško nasilje toliko ne obneslo. Ampak kmetje bodo zdaj oškodovani na duši in pameti in tudi na telesu. Prej so grofom in veleposestnikom lepo delali in ti so jim dali, kar je njim ostalo. Zdaj bo pa vse ostalo doma in kmetje se bodo pitali do presitosti. To jim bo prineslo razne bolezni, ki so jih prej poznali le grof-je. Presitost in požrešnost pa zapelje v greh in ipogubi človeku dušo. A to gre boljše vikom zelo v račun!
To sta škodi na telesu in na duši.
Škoda na pameti je pa ta, da se bo marskomu še zmešalo. Pa ne zaradi požrešnosti ali strahu pred večnim pogubljenjem. Zaradi računanja in podobnih opravkov, ki so jih do zdaj vršili veleposestniki in grofje in so zato hodili v visoke šole. Sovjeti so odprli ukrajinske šole za Ukrajince in beloruske za Beloruse, ker pa slučajno ni Črnorusov, niso mogli odpreti čmoruskih šol, a v svoji poniglavosti bi storili tudi to, če bi mogli.
S temi šolami hočejo vteptati no-
DOBRO SE SLIŠI!
Franček je stopil na stol, da bi obesil na 7.id lepo sliko, ki jo je dobil za god. Pa nesreča je hotela, da je udaril s kladivom po ogledalu^ da se je razbilo na drobne kose. Steklo je padlo na uro in na vazio za rože. Zagrmelo je po tleh s hruščem in truščem.
Iz sosednje izbe je zaklicala napol gluha babica: »Hej, Franček! Zdi se mi, da sem
vim državljanom svoje krive nauke. Kar jih bodo naučili pisanja in računanja, bo pa kmetom le malo služilo. Prej je grof prodajal in si zaračunaval dobičke, zdaj bodo pa kmetje sami to delali. Če bodo na dobičku, jih bo to zapeljalo v nadutost in ošabnost. Lahko je pa mogoče, da jih bodo naučili razen krivih naukov tudi krivega računanja, napačne našte-vanke. To se bo tem lažje zgodilo, ker v prejšnjih poljskih šolah niso kdo ve kako razumeli svojih učiteljev in zdaj ne bodo mogli nadzorovati sovjetskih učiteljev.
Doslej so se učili lepega nauka »Kdor ne dela, naj tudi ne je«, živeli so pa po pravilu »Kdor veliko dela, malo je«. Če je že do zdaj bilo s šolo nekaj narobe, se prav lahko zgodi, da bodo sovjeti še bolj vse postavili na glavo.
To bo pa ukrajinske in beloruske kmete čisto zmešalo. Pa pohujšljive filme in knjige in gledališče jim bodo dali, pa bolnišnice in porodnišnice za nezakonske otroke! Iž vernih in ponižnih kmetov bodo naredili v nekaj letih narod nezakonskih otrok. In kaj so si še izmislili! Časniki poročajo, da kmetom in kmeticam zastonj popravljajo zobovje. To je draga reč celo pri nas, ko je vse tako zelo poceni! Sovjeti bodo pa zastonj vdevali zlato v kmečke čeljusti. Zakaj? Samo zato, da se bo tem bolj razpasla požrešnost, ki Vodi vsakogar v pogubo Še grofe je speljala v propast.
Nekaj je pa pri vsem tem le dobro! Naposled se bodo vendarle našli ljudje, ki bodo upali boljševikom brez strahu, naravnost v obraz pokazati -zobe!
slišala nekakšen roipot! Kaj pa je bilo?'
Franček je zamolčal	žaLostno resnico.
Stopil je k iba'bici in ji zakričal v uho: »Nič ni bilo hudega, balbica. Samo šivanka mi je padla na tla.«
»Šivanka?« se je začudila babica in se zadovoljno nasmehnila. »Glej, glej, potem pa le še nisem tako zanič, ko še tako dobro slišim.«
D. Gollja:
Meditacija o Vseh Svetih
Vsi sveti so, ko je navada ta, da kdor kaj pietete v srcu ima do svojih rajnikov, poroma do njih poslednjega zdaj doma.
Tam, kdor nikoli rajnih ljubil ni, se koplje v solzah, če ga svet motri, nato v gostilno brž zavije, za rajnike dva litra izipije.
A kdor pomoli tu brez solz in scen po gobcih soljudi bo pogubljen: Poglejte ga, ljudje, barabo, kak starše je pregnal v pozabo!
Prižgeš brž svečo sredi božjih njiv za mrtveca, ki pa je v tebi — živ, in za filistrsko to žrtev, ki živ je, a duševno — mrtev ...	•
Grobove gledaš in si ves izavzet, ko gledaš tu posmrtni vrstni red:
K-l. ' ' *	- -	•- '+ tUft*
NA tl" •> '* ‘	‘
A vendar zadoščenje eno je,
Kako tu družno vsi sedaj leže, ki nikdar niso se ljubili, in so med sabo se pestili.
Tu poleg policaja sipi zdaj tat in poleg civilista star soldat, ob revežu spi eksekutor, ob izgubljencu njegov tutor.
Ob komunistu kakšen škof leži, dekle pocestno ob devičici; ob pesniku njegov je kritik, ob čebelarju hud politik.
Tu večno spanje spi avtonomist, kar poleg njega pa je centralist, tu £Temec božje sodbe čaka, ležeč v bližini — glej! — Poljaka .
Ko vsi tu v harmoniji skup leže, človeku eno iz glave nič ne gre: Čemu, to složnost doživeti, je treba najpoprej — umreti??!
NOVA POLJSKA VLADA
je pomilostila vse politične jetnike, ki so jih Rusi izpustili iz zaporov. Med svoje državljane je vpisala vse pobegle veleposestnike, za ministre iz prejšnje vlade bo pa dala napraviti zahvalne diplome. Saj jim je lahko hvaležna, brez njihovega delovanja bi sama ne prišla na krmilo. Pri mednarodnem trgovskem sodišču v Haagu bo za razlaščene grofe plačala advokate, za dosego njihovih pravic bo pa ustanovila novo mednarodno armado, prve oddelke ima itak že na vseh celinah, namreč baterije
—	poljskega topništva.
,OBNOVA4 F. NOVAK
dobavlja: kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, posteljnino, preproge, linolej, zavese, železno pohištvo in otroške vozičke, najceneje
k
MARIBOR, Jurčičeva ulica 6
in Glavni trg 1 - Telefon interurban 29-05
Ali ste (Hali?
da v drugem mesecu svetovne vojne na zahodni fronti še zmeraj v glavnem samo patruljirajo. Leta 1914 je bilo vse drugače;
da se Francozi, pa tudi njihovi zavezniki Angleži, in celo njihovi tihi prijatelji — Amerikanci, zelo trudijo, da bi dosegli med Japonci in Kitajci mir, doma, na svojih frontah ga pa niso marali;
da se je turški zunanji minister več tednov pogajal z Rusi, pakt je pa podpisal z Angleži in Francozi, ampak je z Rusi še vedno prijatelj in bo tudi tedaj, če Angležem in Francozom v Moskvi kakšno rusko zagodejo;
da so se trije kralji severnih držav posvetovali, kako bi ubranili finsko republiko;
da so Rusi zasedli Vilno in se podali v nevarnost, da jim Angleži napovedo Vojno, ker pa vojne ni bilo, so Vilno darovali Litvi.
OKTOBER 1939
Mesec grozdja kislega, sonca, mraza in dežja. Mesec modrih govorov in selitve narodov.
Čas mirovnih ofenziv, za ves svet res zanimiv. Demokratični zapad strelja zgolj radi parad, sem in tja gre bolj zares, je na morju večji ples, ribani zdajci ni hudo, dosti kračmanov požro. Čudno se vojskuje svet, mar od Rusov je zaklet? Roosevelt zmagal je doma, Rus pa center je sveta, nove pakte je skoval, marsikomu mislit’ dal...
Agencij a tRumena raca‘ poroča:
d>a so Amerikanci kljub svoji konkurenci Japoncem prijazni, Kitajcem pa ljubeznivi prijatelji. Kitajske kuli-je pravočasno svarijo pred nevarnostjo, da jih ne požre boljševizem. Japoncem pa dobavljajo orožje, da z njim rešujejo Kitajsko pred Rusi. iV kolikor so Rusi evropsko orijenti-rani, jih Japonci ne marajo. V koli-
kor sc pa drže Azije in so z Azijati solidarni, je pa Japoncem prav. Zato ščegetajo Kitajce, naj se z Rusi čim bolj povežejo. Lahko tudi vojaško. Potem se Rusi ne bodo ženili v Evropi in bo Azija močnejša. Čeprav sovjeti nimajo več avijonov, imajo pa Kozake. Japonci imajo pa generale, večno zmagovite generale. Ti skrbijo za kitajsko slogo in če- jim bo sreča mila, bodo še naprej skrbeli za kitajske zmage. Zlasti, če v azijat-sko vojaško zvezo zvežejo Kozake. Potem bodo nepremagljivi. Azija bo vsekakor pripadla Azijatom. In to je glavno! Za to je bil lani celo Chamberlain, ko je dejal, naj Rusi ostanejo v svoji Aziji. Pozabil pa je, da je v Aziji tudi Indija, angleška zlata jama. Če Rusi pogledajo vanjo, bo joj!
Damoklejev „meč“
Tam na Španskem
spet cvete kultura. To jesen so jo že toliko pridelali, da jo bodo začeli izvažati in potem- morebiti zamenjavati za surovine. To je sploh precej razumljivo, da iz surovin pridelujejo kulturnike. Španci jihl tudi izvažajo.
V	glavnem na Katalonsko in med Baske, pa tudi čez daljna morja, na Filipine in v Vzhodno Azijo. Prve kulturonosce za daljni svet je sfabri-
cirala Španska falanga, ki se je z Marokanci ramo ob rame borila za krščanski red in ima zato vso pravico širiti kulturo. In sicer špansko, fa-langistično-marokansko, svetovno in sploh kulturo.
Španci, namreč generalski in grofovski Španci, so tudi pri drugih podjetjih podjetni. Skovali so načrt in postavili zakon, po katerem imajo špansko d'esetletko. Prekosili so Ruse, ki imajo samo petletke! Rešili so brezposelnost skoraj bolje kakor se rešuje drugod. Skoraj tri leta so podirali, zdaj bo pa za deset let dela. In če sc med tem še kaj podre, če ne ravno na Španskem, pa kje drugje, bo dela za dvajset, trideset let, to je za celo generacijo. Morda bo življenje te generacije daljše kakor je bilo one iz Chamberlainovih ust, za katero je lani rešil mir in ga obdržal
—	enajst mesecev.
Tudi pomilostili so na Španskem nekaj Špancev in nekaj protiuporni-Škili upornikov. Pokojnim obsojencem so pa grehe odpustili in molili bodlo za nje, da jih' spravijo iz vic. Navsezadnje so le Španci.
EPILOG
(Prosto po Heine-ju)
»Grob naš greje večna slava!« Ni to bedastoča prava?
Mnogo več toplote da kravja dekla iz gora, ki se vate vsa zaljubi z mastnim gobčkom še poljubi. Mar ti ne nebeško veje skozi šile in črevesa, če napilo se srce je vina, — niso to nebesa?
In bilo, da se opil si med morilci in tatovi, samega pekla sinovi, ki so vislicam ubegli. a biriči niso jili dosegli, — eno bodi pred očmi ti:
Bolje je na svetu žiti,
— pa makdr i hlapčevati—
— kot — v nebesih kraljevati.
NEŽNOST
Mož je prišel domov in prinesel ženi lep« knjigo.
»Na, zlata moja,« reče nežno svoji ženi »prinesel sem ti lepo knjigo!«
Žena pa ga takoj vpraša: »Kar odkrit« povej, kam te spet vleče zvečer!«
Kavo, čaj in čokolado, koloniale in fine marmelade, konzerve, med in maslo, kupi vsaka gospodinja le pri
Ivanu Laku - Maribor, Glavni Irg 10
TELEFON 2503	ŠPECERIJA	-	KOLONIALE	-	DELIKATESE	TELEFON	2503
KRONIKA
D
E
D krempljih botjševiških zobotehnikov
Vsi sveti! Letošnja jesen je izdatno .poskrbela, da število grobov ne pade. Vsem svetim in njiliovim grobovom slede navadlno lahko verne duše, ki postanejo na ukaz — Vsi sveti.,. Circulus vitiosus!
— Trgatev je pri kraju. Med viničarji je bilo mnogo upravičenega razburjenja. Iz natrganega grozdja bo vino. Torej jo indirektno bilo mnogo razburjenja radi vina, ki ga nazadnje ne bo nihče pil, ker je žganje letos mnogo ceneje.
— Mariborska relejna radioposta-ja bo za tezenskim pokopališčem. Zato tako v miiu počiva...
— Pomanjkanje surovin je. Pa samo v mariborskih tovarnah. Drugod jih je na pretek ...
— Za 40% bodo dražje poslej vse dobave sukna. Od tega bodo imeli profit samo — nudisti...
— Zaklonišče »Grajska klet« se restavrira. Mogoče bo posledica te restavracije vendar že enkrat — restavracija ...
— Zadlnje čase so začeli kmetje in delavci živeti zelo luksuriozno. Uživajo namreč dnevno krompir, ki postaja letos vse — večji luksu s.
— Sledeči razgovor sem ujel na Aleksandrovi cesti. A: »Kam pelješ to kramo, prijatelj?« B: »V Krčevino!« A: »Pa odkod?« B: »S podstrešja!« A: »In kam jo boš tam djal!« B: »Na — podstrešje!«
— Poslednji čas romajo mnogoštevilne pošiljke z naših pošt v tujino. V njih so klobase in druge zadeve. Skratka: ogromne vrednote. In kaj piše na ovojih teh vrednot? -»Vzorec' brez vrednosti!«
TAT V ZMOTI
»Ukradli ste v kavarni ipet žlic. Kako sle mogli kaj takega storiti?«
»Zmotil sem se, gospod!«
»Zmotili?«
»Da, mislil sem, da so srelbrne »
PRI PRAVNIŠKEM IZPITU
Profesor: »Kakšna je ikazen za dvožen-stvo?«
Dijak: »Kazen, kazen za dvoženstvo? Dve tašči.«
OH, TI OTROCI!
Vitko (pri kopanj«): »Hm, voda je danes mrzla.«
Milko1: »Da. Jaz danes sploh ne bi šel v vodo, če mi ne ibi bila mama prepovedala.«
1
Vsa brezzoba Ukrajinka Rusov se na moč je bala, pa jo vendar boljševiška Čeka je s seboj odgnala.
Šla na stolček mučeniški v smrtnem strahu je kmetica, da brezbožni boljševiki so ji vrtali pod lica.
POZNA JO
V	pričakovanju veselega dogodka zavije Janez o gostilno. Sede za mizo k prijateljem in naroči četrt vina. Kar priteče soseda ter mu sporoči veselo novico, da je postal oče. Janez naroči zbrani družbi Štefan vina, da dostojno proslavi rojstvo prvorojenca. Cez nekaj časa se vrne soseda z novico, da se mu je medtem rodil drugi sin. Roti Janeza, naj se takoj vrne k ženi. Janez pa, ponosen na dvojčke, naroči še drugi Štefan. Beseda da besedo in Janez obsedi na stolu, dokler ne priteče še enkrat soseda. Sporoči mu, da je že tretji otroik na poti. Brž se Janez strezni in poslovi od prijateljev rekoč: »Zdaj pa že vidim, da moram domov, sicer ne bo konca; polznam svojo ženo!«
PREVIDNOST
Učitelj pri vpisovanju: ».lurček, koliko si star?«
Jurček: »Matii, ali je to sprevodnik?«
ZASOLILA JO JE
»Po čem so jajca?« vpraša gospa branjevko.
»Po dva dinarja!« —1 »No, veste kaj,« pravi gospa nejevoljno, »zakaj so pa tako draga?«
»Hm,« odvrne branjevka, »v tem mrazu kure pač ne neso!«
»Za dva dinarja pa neso, kaj ne!«
TUDI RAZLIKOVANJE
Simon je velik ljubitelj umetnosti. Zadnjič je kuipil sliko, predstavljajočo Evo in Adama v raju. Obesil jo je v salonu in jo razkazoval svojim gostom.
Ančka je bila stara ipet let, Markec pa tri. Splazila sta se v salon in zvedavo ogledovala sliko.
»Ali sta to res Adam in Eva?« vpraša Markec.
»Res!« odvrne Ančka.
»Pokaži mi, kdo je Adam in katera je Eva!« poprosi Markec.
»Tega pa sama ne vem, ker sta naga,« razsodi Ančka.
Muke so se ponovile, ko pa bile so končane, Ukrajinka pokazala — \ čisto nove je čekane.
Portrete, pokrajinske slike, slike za legitimacije, fotografiranje mladoporočencev itd. izvršuje
Foto-atelje
BERNARDI
Maribor, Gregorčičeva 20
Nagrobni 9 spominki
Popotnik, obrni v ta kamen oči, pod njim pokopan mir evropski leži.
V	najlepši mladosti dvajsetih let ga sila pahnila na oni je svet.
V	grobu samotnem tem spi večno
spanje
naš centralizem, ki tu pokopan je. Nasuli na grob smo dovolj zemlje
črne,
da blagopokojni se več nam ne vrne.
Pred grobom tem, tujec, lahko se
ustaviš,
saj tašče mi več na ta svet ne
pripraviš:
se vrezala v prst je in kri obliznila, od lastne krvi se je zastrupila.
Slovenec, ozri se v ta marmorni lik: stotisoče dali smo za spomenik.
Pod marmorjem pesnik slovenski
leži.
Od lakote umrl je. Zdaj večno živi.
Slovenski rodoljubi in meceni.
K sebi je poklical Bog Enotni akademski blok.
Čeprav med živimi ga ni, vstajenja čaka, boljših dni.
V	tihem tem grobu mir večni uživa dobri prijatelj naš Janez Kopriva, Kuhar’ca Micka pa zraven leži kakor življenja prejšnjega dni.
Nekdaj imeli v Evropi smo mir, zdaj pa nastal je vseobči prepir. Angel miru v črni jami počiva a vsega tega — kultura je kriva.
CIK-CAKU:
Mogla umreti ni grda fovšija, da z epigrami me ne oblati; ena se meni je želja spolnila: da prej kot moje, nje truplo trohni..
KINO-ŽURNALU
Sladko smo se oddahnili, ko prestal si gostovat’.
Siti že do grla bili tvojih večnih smo — parad.
»DRUŽABNIKU«
Dober mesec si izhajal, našo Gofljo brž oblajal, Vzrok prezgodnjega pogina bila huda je — steklina.
»TIP-TOPU«
Tu tednik počiva »Tip-top«. Naj lahek mu hladen bo grob! Zadal mi skrbi je dovolj, počiva naj v miru! — Rebolj.
POHORSKA ŽELEZNICA
Vemo, da vsled ceste slabe marsikdo se zvrne mrtev.
Ti odšla si v kraj pozabe pa kot dobre ceste žrtev.
NA GROBU TOVARNE
Ni sama ta tvornica kriva, da mirno v Gospodu počiva. Kriva je tista pakaža, ki noče poslati — bombaža.
V	tem grobu počivajo moje kosti, a rajše bi videl, če bil bi to — Ti.
Iz Celja
RDEČE PEČATNIKE
v delavskih knjižiclah so že pred tremi leti izumili, a jih šele sedaj patentirajo pred sodiščem. Ta patent bo pomenil prevrat v odnošajih med podjetniki in delavci, pa tudi v narodnih pregovorih. Če so zdaj koga zaznamovali, so zmeraj rekli, da ga imajo na piki, da ima črno piko v knjigi in je na črni listi. To listo so pa imeli zaklenjeno zmeraj doma, zdaj bo vsakdo na rdečem pečatu in ga bo nosil s seboj v delavski knjižici, s katero ne bo več dobil dela. Tako je vsakdo tistim gospodom enak, ki žive brez dela. Kaj, če bi vsem dali rdeče pečate?
Kinč nebeški
Nekdo nam je prinesel neko muzikalno delo z naslovom »Kristalna čaša«. Če človek sliši igrati to partituro dobi vtis, da so se vsi stari skladatelji - klasiki napili cvička iz omenjene čaše in se v kontrapunktih boksajo in lasajo med seboj. — Naš harmonikar s harmoniko na en bas je rekel, da bo stvar nekoliko popravil in uporabljal za »povštertanc«.
EVAKUACIJA BLEDA
Vse tujce smo poslali z Bleda in sicer v kraje, ki so si jih sami izbrali. Hotele in zabavišča ob jezeru smo z vso naglico opažili z deskami, na cestah vidimo človeka samo, če ima nujno opravilo, kolone avtomobilov so nadomestili kmetski vozovi z drvmi in krompirjem, zvečer je vse temno, razen v par gostilnah. Vztrajnejši domačini kasno v noč prevažajo barke in barčice iz gostiln. Ves Bled v negotovosti pričakuje — zimsko sezono.
Gost v Krškem
Stari Miha Hudoklin je arestov večni sin in je romal zopet tja, kjer navadno je doma.
Vse senzacije lega svela
Vam razkrije „SACHSENWERK - OLYMPIA • SPREJEMNIK*'.
Prinaša Vam izvirna poročila iz cele Evrope, Azije, Afrike, Amerike in Avstralije. - Višek radiotehnike. - Oglejte si našo bogato zalogo radioaparatov.
RADIO MARIBOR, dru*.,. z.. z.
Maribor, Glavni trg 1 - Telefon inter. 26-48
Prodaja na drobno in debelo. Strokovni radiolaboratorij, Zaloga vseh v radio-fonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Prodaja na mesečno odplačilo. Zamenjava zastarelih aparatov. Brezobvezno predvajanje.
Iz Trbovelj
SLAVNOSTNA
Bil je mali rompompom, vstal je nov občinski dom, nanj ponosen je župan in še marsikak obdan.
Iz Ptuja
»KULTURNI« KROGI
Pri nas v Ptuju so premnogi zares zelo kulturni knigi: saj iz vinogradov grede »okrogli« v krogu se vrte.
MISLI PTUJSKEGA »KULTURNIKA«
Zakaj bi hodil v gledališče?
Kaj so mi stari Grki mar!
Zato dam rajši svoj denar za liter in ocvrto pišče.
»NEZNANCEM«, KI TRGAJO LEPAKE
Pri nas je marsiktera reva, ki ne ubogajo ga čreva: da bi ohranil bele gate, tak revček trga že — plakate.
Iz Ormoža
VAJE V ZATEMNITVI MESTA,
ki so sedaj po vsej Evropi na nočnem redu in zahtevajo od prebivalcev mnogo pozornosti, za Ormož ne pridejo v poštev, kajti tu je zatemnitev popolna. Elektrika sveti namreč
Plin in razdejanje v Ljubljani
Večer je bil že kar lep, naravnost vabljiv za »križev pot« Štefička iz Šiške. Že o>b sončnem izatonu je začel in je bil še pred policijsko uro močno trd. Delal je svoje »postaje«, pa ne tramvajske, ampak oštarijske. Nosilo ga je po Bežigrad«, tam je ujel vinskega bratca Rogljička, »ki ga je poznal od vojakov. Ro-gljiček ni bil ljubljanska srajca, sem pa tja se je prikazal v mesto in je bil Štefička močno vesel. Pomagal mu je od postaje do postaje Štefičkovega križevega pota, pa poslušal je zgovornega moža bolj zvesto kakor župnika v domači fari. Prikolovratila sta ibliže mesta, tja do Krištofa. Pa nista šla naravnost, cikcak ju je nosilo in pri lem je Rogljiček ugledal veliko podrtijo. Četuidi sta imela za seboj že dosti positaj, so ju noge še držale in pamet še ni bila čisto v petah. Vsaj ipri Rogljičku ne.
Spraševal je, kaj je uničilo veliko tvor-nico.
»Bombe!«
Štefiček je ibil muhast in zgovoren mož, pa je mislil, da je prišla njegova ura in bo Rogljička potegnil.
»Kdo jih je vrgel?«, je vpraševal Rogljiček, ki ni šel kar tako na lim, »Saj ni vojska, nevtralni smo.«
samo one noči, ko ni lune in je vprašanje zatemnitve rešeno že v normalnih prilikah. Sedaj se bavijo merodajni krogi z mislijo zatemnitve lune.
Iz Kranja.
SPET NOVA POŠTA!
Zakaj neki! Saj že imamo eno novo in eno staro pošto, zdaj bodo pa še eno sezidali. Navsezadnje je potrebna. Da bomo zvezani zi zunanjim svetom. Za domače mestne novice ni treba nobene pošte. Kranj ima dosti poštaric in tudi poštarjev. Na trgu in v oštarijah jih dobiš vseli spolov in slojev. Pa v vsaki hiši, v vsaki družini imajo poštarico. Kako dolgčas bi bilo brez njih. Kaj bi le Kranjčani počenjali, če ne bi obirali drug drugega. Včasi se obiramo celo po časopisih, ampak tam ne pride vse na svitlo, kar se v Kranju zgodL Samo pred volitvami gredo pisane zgodbe malo bolj v svet. Drugače smo pa založeni z gangsterskimi, torej velemestnimi novicami. Roka pravice ima obilo dela. Pa tisti tudi, ki preganjajo boljše viški strah. Ta je danes nekam v modi in zoper modo je težak boj. Ampak pri nas je sam strah kaj odveč. Naši gospodje so dobrega srca, morda daleč okrog ni takih, ki bi se bolj držali gesla »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«, kakor pri nas. Kjer je pa tako, tam boljševiška propaganda nima
»Aeroplan Društva narodov se je zmo‘.H, pa nas je zasul.«
Rogljičku je zdaj vojna in ljubljanska nesreča rojila po glavi, nič več ni strpel na oni strani iproge, rinil je v mesto in se skušal pametno zadržati, da bi ga ne vzel policaj. Štefiček ga je zvesto spremljal, preizkusila sta svoje noge še na par 'JjoBtajah, ko je bilo pa že vse zaprto, sta pogledala še k Leonu in potem ju je zigraibila lirika. Sama se tega nista zavedala, ker sta imeia z liriko zadnjikrat opravka v šoli in to je že dolgo, dolgo. Tisto učenje pesmic na pamet, namreč šolskih, jima je ibilo zmeraj zoprno, fantovske popevke so jima bolj ostale v buči. To je že nekaj liričnega, a naša bratca nista vedela, da smo Slovenci liričen narod, ki je zadovoljen sam s seboj, s svojo liriko in liričnimi voditelji, katerim prepušča skrb za narodov blagor. Pred sončnim vzhodom ju je iprijela lirična žilica in če ni bilo ipolicaja na ulici, sta malce zabrundala. Brez hudih nesreč sta itako dbred-la pol mesta, na lepem sta zašla na oeli pesek in v mehko travo, Ikjer jima je soglasno spodrsnilo.
Rogljiček se je prvi zganil. Vanj je puhtela čudna sapa in takoj se je spomnil hudih pripovedovanj o plinu. Mislil je, da se je morda spet kak aeroplan spozabil. Okrog njega je iplavalo nekaj belega in tovariš na
Stotine takSnlh paketov
odpošlje dnevno v vse kraje v državi
Robn« kut«
* • g > • b, III«* 4 1«
pri kateri lahko naročite vse kar rabite za Vas, za Vašo družino ali pa za Vaš dom
s poito ali Železnico.
Ako blago ne bi odgovarjalo, ga zamenjamo ali vrnemo denar.
Izberite vse kar potrebujete Iz naših razkošnih katalogov, katere Vam na zahtevo pošljemo brezplačno.
Narotajte tudi VI s poitoI
tal. Pa še zaradi nečesa je’strah odveč. Mi boljševikov enostavno ne priznamo in jih za nas ni. In česar ni, se tud5 bati ni treba. Le za ljudi slabili živcev je muha slon.
travi je čudno ihropel. Rogljiček ga je potresel, a štefiček je samo jezno zarigal. „
»Ali ni plin?«, je v skrbeh spraševal Rogljiček,
»Seveda, seveda!«, je mrmral tovariš.
Nekje daleč je Rogljiček zaslišal marš uniformiranih mož.
»Vojska, vojska!«
Potem jc 'pa' uzrl razdejano zidovje, 'bil je prepričan, da so padale bomlbe, groza ga je prevzela in ni vedel, kaj naj naredi. -Skozi plinsko meglo je videl *	• * » in
to ga je potolažilo. Mirno so se sprehajale. Pomislil se je, da je blizu nunske cerkve, a .porušen zid mu je napolnil ibuičo z velikimi skrbmi.
»Kdo pa je tu napadel? Rdeči, po špansko?«
»Seveda, seveda«, je mrmral Štefiček, ki je že prišel k sebi in se je spravil na noge. Rogljiček je pa spoznal, da je duh plina prihajal iz njegovih ust.
»Tebe, ljubljansko meglo in te ljubljanske bitke, vrag vzemi z vsem skupaj!«
Jezen je ibil Rogljiček, imel je praizen iep, Šrtefiček pa še ne. A tudi Rogljiček se je potolažil, ko je sonce pregnalo meglo in je s.poznal, da smo na vso srečo 5e zmera) nevtralni. V miru podiramo zidove, delamo ceste in hodimo spat. Nekateri v postelje, drugi v travo.
iVojna, ki se sedaj razvija na zahodu Evrope, ni zadela samo vojaške, političke in gospodarske plati, ampak tudi razvoj in napredek člo-večanstva. Tako so pred kratkim v eni vojlijočih se držav radi pomanjkanja moškega spola izdali karte z a poljubčke. Država je to storila radi tega, ker so moški večinoma na bojišču in je radi tega nastalo pomanjkanje istih. Da ne bi ženske preveč nadlegovale moške, ki so še ostali doma, je država izdala te karte. To velja do nadaljnjega tudi za iuozemke. Karta za poljubčke velja en mesec in sicer za 50 poljubčkov.
NOV POKLIC
si je izbral znani King Hall. Vojne stroške je začel računati — na začetku vojne. Malo smešno, ker prav nič ne ve, komu bo račune predložil. Po njegovem stane Anglijo vsak dan vojskovanja poldrugo milijardo dinarjev. To je že precej, še nam bi se poznalo, kaj šele Angležem! King Hall pravi, da so bila njegova pisma dosti cenejša.
LONDONSKI ŽUPAN
je v skrbeh, d|a ne bi izbruhnila državljanska vojna med pasjo in mačjo raso, ki so jo njegovi podaniki pustili brez nadzorstva. K sreči so pasji in mačji brezdomci vsi bolj beraškega porekla, nekaki proletarci, kajti gosposki psi in seve tudi mačke imajo že urejena zatočišča na deželi. Če že izbruhne pasje-mačja bitka, bo zgolj želodčnega značaja.
ADAM IN EVA
Večna in tragikomična resnica v treh časih. Osebe: Adam in Eva.
Prvi čas: Zaljubljenca.
Adam: Greva na izprehod?
Eva: Greva!
Adam: Nekam, kjer bova sama.
Eva: In kjer naju nihče ne vidi! Adam: Torej v gozdiček! (Gresta.) Eva: Kako je tu lepo!
Adam: Lepše ne more biti nikjer. Daj mi ročico, da jo pobožam.
Eva : Ne greva še tako ihitro domov. Adam: Saj nisva trčena.
Eva: Kmalu bova poročena. Naročila si bova pohištvo, iperilo, ej, to bo krasno!
Adam: Divno! (Nekdo se jima bliža, urno se mu izogneta.)
Eva: Ne greva še domov, kaj ne, dragi? Adam : Ne greva še, sonček moj! Daj mi poljubček na čelo!
Eva: No, duša moja! Ne greva še domov, kaj ne, moja sreča!
Adam: Ne, magari do sodnega dne ne! (Čez dve uri kreneta domov po ovinkih in
Lahko se razpase kvečjemu še steklina, ideološke državljanske vojne se pa ni bati. In tega je župan kaj vesel!
»NOVO EVROPO«
zidajo skoraj vsi državniki velikih držav. Vsak ima svoj načrt. Vendar je nekaj narobe. Kadar zidajo kako palačo, navadno poprej razpišejo na-grad'e za načrte in najboljšega nagrade. Po njem tudi palačo narede. Za »Novo .Evropo« pa morebiti ne bodo sprejeli najboljšega načrta in tudi posebnih nagrad niso razpisali. Za nagrado bo kar — Evropa.
NOVE VRSTE KVAS
zamesijo Rusi v kruh za svoje državnike, da lažje širijo veliko Mat-juško'. Nekaj takega kruha so dali tudi litvanskim diplomatom, ki so bili v Moskvi in takoj potem se je Litva močno raztegnila. Zato je kaj umevno, da imajo sredi svojih diplomatskih akcij kmetijsko razstavo v Moskvi.
MOŠKI POSNEMAJO ŽENSKE
in se tudi oni drže svojih linij. Francozi imajo Maginotovo linijo, Francozinjam pa ne bo težko obdržati vitkih linij. Debeluške se bodo prav lahko modernizirale, vojni čas s svojimi dobrotami je kakor ustvarjen za vzdrževanje vitke linije, le linije prekomorskih parnikov ne morejo biti zmeraj na liniji, motnje pa ne prihajajo od prcobilc hrane, temveč od — podmornic.
strašno počasi. Za vsakim drevesom se poljubita in si prisegata večno zvesttolho preko groba. Vodita se, drug drugega za roko. Ob slovesu de Adam: Sedaj borni legel v posteljo čisto sam, zaspal bom in borni vso noč sanjal o tebi!)
Drugi čas: Novoporočenca.
Eva: Greš na izprehod?
Adam: Grem, seveda s teboj, ti moja ženka!
Eva: Nekam, ikjer nas vsi vidijo.
Adam: Da sva poročena!
Eva: Torej v kavarno! (Gresta v kavarno.)
Adam: Tu sva! Sediva tu za mizo!
Eva: Kako je tki lepo!
Adam: Doma je še mnogo lepše! (Jo drži pod mizo za roko.) Daj mi poljubi
Eva: Počakaj, saj greva precej domov!
Adam: Jasno! Nisem trčen, da bom o-stal tu.
Eva: Kmalu bova ata pa mama! Naročila si bova najprej fantka, potem pa še punčko. Ej, to bo krasno!
Adam:	Divno! (Nekdo se jima bliža,
f Dr. Emil Kramer
Prinašamo karikaturo prezgodaj umrlega sodnika, gospoda E. Kramerja, ki je bil kot dober humorist
eden izmed prvih sotrudnikov »To-tega lista«. Ohranili ga bomo v častnem spominu!
oba mo pokažeta hrbet, da ne prisede.)
Eva: Hvala bogu, da je šel mimo!
Adam: Hvala bogu! Pojdiva domov, srce moje. Doma je tako luštno!
Eva: Prav imaš, pojdiva domov, doma je tako luštno!
Adam: Razgrizel bi te zdaj!
Eva: O, jaz tudi, zato pa hitiva!
Adam: Prihodnjič ibova ikar dloma ostala, magari do sodnega dne, moj,a sladkal Pojdiva že vendar domiov. Oh, dlomov, domov; noči so že itak tako kratlke! (Kreneta še v isti sekundi domov in to naravnost in strašno hitro. Za vsakim drevesom vzdihujeta: »Zakaj še nisva doma!« Adam vodi za roko Evo. Doma ji dd: »Sedaj ibom legel v posteljo, nič ne bom zasipal in bdel bom vso noč pri tebi!«
Eva: Oh, jaz tudi!
Tretji čas: Staroporočenca.
Adam: Grem na zrak, stara!
Eva: Jaz grem seveda s teboj!
Ad a m (nekaj težko požira) :	Nekam,
kjer ne bova sama.
Eva: In kjer lahko kvartaš!
Adam: Jasno — v oštarijo! (Odideta v gostilno.)
Eva: Ni doma lepše?
Adam:	Povsod	je lepo', v gostilni je
najlepše! Prinesi imi karte, natakar itak spi!
Eva: Greva kmalu 'dlornov ?
Adam: Saj nisem trčen!
Eva: Kmalu boš vso plačo zapravil?
Adam: Naroči si čaj in eno »Adrijo« in molči, goska! To je zate najbolj krasno! (Nekdo se jima približa. Adam ga z obema rokama potegne k svoji mizi in ga posadi k Evi.) Hvala 'bogu, da si prišel! Natakar, liter vina!
Eva: Hvala bogu, da je nekdo prisedel, vsaj imam s kom govoriti.
Adam (ob policijski uri): Ne gretn dc-mov! Kaj bi doma! Grem naprej!
Eva: Pojdiva domov! Pojdiva!
Adam:	Razgrizel bi te zdajl Zmeraj
sitinariš: »Domov! Pojdiva domov!«
Eva : Prav imaš! Jaz bi te tudi razgrizla.
Adam: Prihodnjič bom ostal kar v oštariji, magari do sodnega dne, salamenska lintvera! Pojdiva že vendar naprej. Oh, naprej, naprej, dokler je še fickov kaj! Noči
Svojeglavi medved
Marsikdo se čudi, marsikdo ugiblje kaj puste medveda, da ves cirkus ziblje?
PRI TELEFONU
Petrič je poklical po telefonu svoje.ua prijatelja Pavliča.
»Halo, Pavlič, si ti tam?«
»Da!«
»Mi lahko posodiš din' 200?«
»Zveza je slaba, ne morem ničesar razumeti ...«
»Vprašal sem te, če mi moreš posoditi din 200?«
»Zveza mora biti resnično zelo slaba, ne razumem niti besedice.«
Tedaj se je oglasila telefonistka iz centrale: »Zveza je odlična, gospoda!«
Pavlič je ogorčeno zatulil v telefon: »Če ga vi tako dobro razumete, ipa mu vi posodite din 200.«
ŠOLSKA
Učitelj: »Kaj je veter?«
Jožko: »Zrak, ki se mu mudi!«
NIKAR TAKO HITRO!
Proti Vrhniki po cesti od Ljubljane divja avtomobil z veliko brzino, Blizu Vrhnike se ustavi pred dvema pešcema tako naglo, da škripajo za« vare:
»Ali bi znali povedati, kje je Cankarjeva hiša?«
»Da, gospodi, druga za oglom! Pa ni treba tako naglo voziti, ker je Cankar že umrl!«
FILOZOFSKA
Mimo oken velikega nemškega filozofa lmanuela Kanta so iz dneva v dan vodili trumo otrok iz; sirotišnice na sprehod. Iz dneva V dan, iz leta v leto.
»Čudno,« je zamrmral nekega dne modrijan, ko ^ je slučajno pogleda] skozi okno. »Čudno, dla ti otroci nič ne zrasejo.«
LOGIKA
Miha se vrača s trgatve. Pijan, seveda. Pot ga vodi mimo potoka. Nenadoma stopi Miha v potok in hodi po njem dalje. Sreča ga znanec in ga začuden vpraša:
»Hej, zakaj brodiš po vodi, Miha, ko imaš pa suho pot poleg potoka?«
»Vidiš, kako ne znaš logično misliti! Vem, kaj delam. Ko bi šel po poti in bi padel, bi padel v potok. Če pa hodim po potoku in se zvrnem, pa padem lepo na suho pot.«
Častni ljubljanski mellon
so itak predolge, moraš jih kako skrajšati! (Kreneta čez štiri ure domov im to v serpentinah in obupno počasi. Z]a vsakim drevesom pokliče Adam sv. Urha. Eva vodi za roko Adama. Doma ipade Adam na posteljo in zainrmlja: Zdaj imam pa dosti!)
Eva: Oh, jaz tudi!
Zastor.
ŠKOTSKA
Stari Škot Mac je dal v časopise, da rabi pridnega hišnega slugo za vsa hišna dela. Drugi dan se je nekdo javil, ki je računal na tole razpisano službo. Gospodar pa mu našteva, kaj je treba vse znati...
»Brez skrbi, gospod,« mu odvrne sluga, »znam prav vse, pode ribati, plenice prati, gospodične česati, gospo oblačiti, gospoda obriti, posodo pomivati, okna očistiti, kuhati, šivati, krave molzti, streči pri mizi, upnike skozi vrata metati itd., itd.«
Gospodar pa še vedno ni kaj iprida navdušenega obraza kazal, zato mu je sluga ves v skrbeh dejal, da bi v prostem času lahko še, če je v kleti pod iz ilovice, opeko delal...
9«it
Med častno meščanstvo zaide, kdor danes gradi piramide.
Kaj dela bi dali Ljubljani očetje teh gradb — Egipčani???
Iz bele Llubllane:
Letošnja kopalna sezona traja izredno dolgo. V kopališču pri Štirnu na Savi vlada še vedno velika živahnostpravijd celo, da so vse kopalne kabine oddane za več tednov naprej ...
V	svrho zmanjšanja tramvajskih nesreč v Ljubljani so bili te dni izročeni prometu novi tramvajski vozovi, ki dosežejo za 15 odst. večjo brzino od starih »opatov«. Tudi te vozove zavirajo s tradicijonalno »vinto«, ker se Wacuum z a v or e ne »obnesejo«.
Postaja Radio Ljubljana je pričela te dni z jutranjimi oddajami glasbe. Bilo bi umestno, če bi se na ljubljanskem živilskem trgu montirali zvočniki za jutranjo telovadbo branjevk in gospodinj, ki so doslej telovadile samo — s jeziki...
Ptice selivke, ki so priletele v Ljubljano s severa so oddale Društvu za varstvo živali sledeče poročilo: Startale smo 18. dktobra ob 14. uri po vzhodno-evropskem času. Vzhodno fronto smo • preletele z znatnimi izgubami. N ud nekim zatemnjenim velemestom nas je presenetilo močno obstreljevanje protiavijonskih baterij. V sled tega smo bile prisiljene pristati *>< ! <»•.<» i	»nhiU
Ljubljančani se niso mogli načuditi baletni plesalki Litvinovi, ki je te dni gostovala v Ljubljani in s svor jo umetnostjo razgibala vse mesto. Pravijo, da jo je plesne umetnosti naučil njen oče Litvinov, ki je več let brezuspešno nastopal na evropskih diplomatskih odrih.
Mnogo Ljubljančanov se je že priglasilo za potovanje v Beograd k veliki proslavi. Z a vožnjo velja 75 odstotni popust! V prvi polovici prihodnjega meseca bo namreč v Beogradu velika proslava na čast ruskega emigrantu Fjodora F. Fjodorovi-ča, ki je edini kot navaden ruski vojak preživel svetovno vojno.
Nekaj kulturnih:
Mladinska Matica je spet razpisala literarne nagrade. Vsa čast! Suj konkurenco premaguje in za naš rod se vojskuje. Uvealu. je Pa novost: kdor bo na kakšno vižo pošepetal članom literarnega odseka ali pa odbornikom Matice, da njegova pisarija tudi čaka na nagrado, bo nagrajen z izobčenjem iz konkurence. Presneto, to je pa huda reč, za tiste namreč, ki si nagrade že prej razde-le. Možje pri Mladinski Matici že poznajo šentflorijansko kulturne* dolino zvez in žlahte in cvičkarske kritike, pa so rekli, naj bo v njihovem hramu tnalo drugače. Nuj žive kulturni junaki!
»Nas in ruskih Slovencev je najmanj 51 milijonov«, je zadnjič vzklikal navdušen ljubljanski Vseslovan. Cital je, du so na Ruskem prodali v treh dneh 50.000 izvodov zbirke slovenske lirike (Zupančič, Kosovel, Seliškar, Klopčič) in je računal po naših razmerah. V najboljšem slučaju se proda pri nas na tisoč Slovencev ena knjiga pesmi, seveda v treh letih. Če so jih na Ruskem 50.000, mora biti tam 50 milijonov Slovencev. Pa so prodali le prevode slovenske lirike.
Z a slovensko kulturo ne smemo biti v strahu. Letošnjo jesen sta za to kur dve veliki garanciji. Na ljubljanski univerzi je dva tisoč bodočih kultur onoscev in esperantski propaga-tor naše kulture, g. Kozlevčar, ima vsemu na kljub spet esperantski klub.
Pa še nekaj drugega nam je porok, da se slovenska kultura ne bo izkulturila. Čuvarji kulturnih izročil so začeli z racijo na kulturne boljše-vike. Upajmo, du tu racija uspe. Menda se skrivajo temni elementi pod Ljubljanskim Zvonom. Ker ni iz brona, ampak iz' papirja, naj bodo pametni. Zdaj bo kmalu obletnica Akademije znanosti in umetnosti. Oblet-
nica rojstva, ne smrti. Če preženemo boljševizem iz kulture, dobi ta Akademija vsaj tako palačo kakor jo ima Trgovska akademija, naša najvišja šola kulture in civilizacije.
Velik vrh naše kulture je mojster Plečnik. Zato je tudi akademik, ampak ne bruc! Ni akademik jusa, filozofije, padarstva, teologije, trgovine ali tehnike, četudi je profesor na tehniki. Akademik znanosti in umetnosti je, tako zaslužen, da so ga obložili s častnim meščanstvom naše Iblane. To mu ne bo obtežilo pleč, saj je Plečnik. Za zahvalo bo naše mesto založil z novimi piramidami in z drevoredom stebrov.
Iblana ima tudi jubilej. Peček cuka Amrahama za brado. Drugače razsaja v operetah. Nuši kulturniki pravijo, du operete nimajo z umetnostjo dosti skupnega, Peček je pa svoje dni Cunkurjevegu Zlodeja spravil na oder in je po svoje poskrbel, da naše kulture še ni vzel zlodej. Pa je tudi ne bo! O tem priča umetniška razstava v Tivoliju. Pravijo, da je to zmaga mlade generacije. Do zdaj je še vsaka mlada generacija zmagala, ker je staro enostavno porinila h kraju.
Nuj žive vse naše kulturne generacije, koriturske pu luhko pobere že letošnja slana narod in kulturu ne bosta jokala.
Z VEČNE POTI
Vse kaže, da se je zoper mota-sekcijo ljubljanskega avto kluba zarotil sam Jupiter Pluvius, ker ji tako vztrajno onemogoča prireditev motorne dirke na Večni poti. Najbr-že računa s tem, da mu bodo poslali kakega delegata s treninga v nebesa na pogajanja — tako vsaj mislijo stanovalci ob Večni poti.
Poljski begunci, ki so te dni prispeli z avtomobili v Ljubljano, so v strahu spraševali Ljubljančane, če je tudi pri nas že vojna, ko imamo na vseh cestah barikade iz kock in asfalta ...
VDOR BOLGAROV
v Ljubljano smo doživeli te dni. Pa niso prišli s tanki. Samo- razstavo bolgarske knjige so priredili. Posebno znamenje časa! Balkanci s knjigami, drugi pa s topovi!
RIBNIČAN V LJUBLJANI
Ljubljana je dobila nov lokal: gril room. O tem je tudi Ribničan nekaj slišal, pa bi si stvar rad malo ogledal. Prišel je v Ljubljano in pred pošto nugovoril policaja: »Oprostite, gospod, kje pa je v Ljubljani tisti lokal, kjer imajo g ril e v r omili?«
Dame In gospodje!
Postojte pred našo izložbo! Našli boste, kar ste iskali: Klobuke in čepice, nogavice, rokavice, srajce, damsko spodnje perilo, jopice, šale itd. — Hladna jesen je tu. Vse jesenske potrebščine modne stroke Vam nudi
MODNA TRGOVINA
AVGUST HEDŽET
MARIBOR, AleKsandrova cesta 9
Dober odgovor
Neki arhitekt je bil nekoč pozvan za pričo k nekemu sitnemu in strogemu sodniku. Ob določeni uri pride in stopi s pozivom v roki pred sodniku. Tu ga pogledu, mu vzame poziv in ga vpraša:
»Vi ste torej ta in tu, rojen tum in tam, po poklicu pa stavbenik.«
»Ne stavbenik, gospod sodnik, ampak arhitekt/«
Sodnik vajen, da mu nu sodišču nihče ne ugovarja, ga precej ostro zavrne in vpraša:
»Ni to vseeno?«
»Med stavbenikom in arhitektom, gospod sodnik, je pač precej razlike.«
Sodnik pa, siten in slabe volje, domu mu je bržkone vsega mogočna boljša polovicu dala samo 2 dinarju za cigurete za ves dan, ga vpraša nevoljno dalje:
»Povejte mi potem, kaka je razlika med obema/«**
»Prav ruti, gospod sodnik, glejte, popolnoma enostavno:
Arhitekt je mož, ki delu načrte, skice, osnutke, z eno besedo daje misel, stavbenik pa po načrtih postavlja, kar mu arhitekt načrta, pazi nu zidarje in ostale rokodelce, skrbi zu opeko in podobno.«
Na dolgo in široko je razlagal sodniku razliko med obema; sodnika pa vse skupaj ni pruv nič veselilo, posebno, ker ga je neznatni inženerček, njega vtelešeno roko pravice samega, tako nazorno poučil pred vsemi, zuto je hotel zopet svoj ugled dvigniti, arhitekta pa javno osmešiti in ga vpraša:
»Kdo pa je bil arhitekt, kol so babilonski stolp postavljali?«
»Visoko s<>dišče, tam ga ravno ni bilo, sami stavbeniki so ga postavljali, zato pa je nastala tudi taka zmešnjava!«
Kdor hoče imeti
res dober deinlk,
naj pohiti k
BETKI LEŽNIK
MARIBOR, Glavni trg 17/a
MODERNI ZAKON
Slavko: »Vidiš ljutbica, težko bo, če se vnameva. Boš morala sama kuhati!«
Milica: »Toda ti boš moral jesti!«
V	AVTOBUSU.
»Otroški listek prosim!«
»No saj si že precej velika!«
»Potem ipa me ne tikajte!«
Nekateri ljudje nimajo kaj govoriti, u vendar o tem stalno govorijo!
Izpod Karavank
GODČEV SAMSKI STAN
Tonček, vneti muzikant, ni več jeseniški fant, dostikrat num je igral, zdaj pa v zakon je pobrul.
Težko bilo je slovo, če med samce ga ne bo, ženki nuj sladko igra in jo srčno rad ima.
VES RADOVLJIŠKI OKRAJ,
ne samo vasi in mesta pod Karavankami, je zadela v tem letu velika nesreča. Usoda je pokopala poslanski mandat našemu poslancu. S tem mu je pokopala tudi možnost, da bi za nas kaj več naredil kakor je, Obžalujemo in se ga na praznik vseh mrtvih spominjamo. Gospod poslanec ni mrtev, mrtev je le njegov mandat in mrtve so dnevnice in veliko upanje, ki smo ga stavili nanj. Kakor slišimo iz Beograda, niso mrtve dnevnice za predsednika parlamenta in nekatere druge iz predsedstva. Toda, če so mrtve dnevnice za našega exposlanca, ni on mrtev za nas in nam še zmeraj govore drži, prav tako lepe, kakor so bili tisti, ko še ni bil ne poslanec in niti ne exposlanec, Morebiti se mu posreči, da odkoplje svoj mandat in se gre spet za nas vojskovat.
NA JESENICAH JE POKOPANA BREZPOSELNOST
po zaslugi KID, ki celo iste desete brate sprejema nazaj, ki jih je spodila iz tovarne. Vseh grešnih kozlov ne mara v svojo družino, brezposelnost je pa za enkrat le pokopala, a ker ne vemo, koliko časa bo v grobu, ji ne kupimo venca. Samo svečko ji bomo prižgali.
MED GREŠNIMI,
bolje povedano: odpuščenimi zaupniki, je tudi Nace Kralj. Mož še ni v grobu, za tri dni pa pojde v temno grobnico in tisočaka bo pokopal za dobre namene. Nace je ubogo gmajno skupaj bobnal za Jelenov revir. Ker je tak Jur, da ni agitiral za Godinov revir, bo dal jurja za to in večno bo lahko tuhtal v Kovačevi kleti. Morda ne bo večni opozicijo-nalec in Mačkov agitator.
MNOGOKAJ SMO POKOPALI
v tem pisanem letu. Jeseničani žalujemo za znamenitnim odborom šestih mož, ki se je takoj razpadel na šest mož in dvanajst strank. Pokopanih je dosti obljub in kreditov. Dobravski most je še zmeraj v vodi in v belsko šolo še nihče ne hodi, jeseniška sirotišnica bo pa kmalu spre-
jemala kandidate za grobove. Morebiti bomo kmalu jokali za našimi someščani iz gosposkih vil in gradov in jim že zdaj prižigalmo luč, da se v predoru kam ne zalete. Tudi javno jezičnost jezičnih dohtarjev, županov in drugih smo to leto srečno pokopali. Dosti grobov in nič mrličev!
MATIJA SUŠNIK
je pa v »Jutru pokopal vse socialiste, komuniste, klerikalce in liberalce, socialpatriote in defetiste. Imel je veliko lopato, pa ne saimo za pokopavanje, tudi pri odkopavanju ali odkrivanju se ga je držala sreča. Dober časnikar vse iztakne, celo defetiste! Ker so zdaj v grobu, jih poškropimo, drugim pokojnikom p& še kratko li-bero zapojmo.
% % %
Kašta je od mrtvih vstala, nam procente pokopala, ki do zdaj so jih dajali vsi, ki so nam kaj prodali.
Naš Kovinar Morda živ je pokopan in spet prišel bo na dan.
Johanova slava Zatemnela je na moč, kmalu jo bo vzela noč.
Portretne slike!	Amaterska	dela!
Slike za poslovne knjižice!
PrlpoioCa se
Foto-atelje JAPELJ
MARIBOR, Gosposka 18-1.
Novi moderni lokali!
(nad trgovino Martinz)
Zunanji posnetki!	Povečave!
PO SVOJE
Učitelj: »Povej mi, zakaj je dati bolj plemenito kot vizeti?
Tinček: »Zmerom je bolje komu klofuto dati, kot jo pa vzeti!«
V	ŠOLI
Učitelj: »Kako pravimo človeku, ki stalno govori, čeprav ga noče nihče poslušati?«
Učenec:	»Takemu	človeku	pravimo	—
učitelj!«
IZDRŽLJIVOST
Božič je odšel z Bulcem na koncert klavirskega virtuoza. Nekaj časa poslušala, nato pa reče. Božič:	»Kaj	pravite	k	temu,
Bulc?« »Neverjetno«, pravi Bulc, »koliko tak klavir izdržil«
Telovadna ura v šolskem letu 1939-40
Učiteljica:	»Deklice,	zaprite	si	oči!«
jezne, če jih prijatelji ščipljejo, —
HANCA IN TINE
sta si prijatelja. Nič več in nič manj. Ce se vidita, sp lepo pogledata', če se pogovarjata, se malokdaj spreta. Zadnjič je pa Tine Hanco uščipnil. Hanca se je našobila, bila je skoraj jezna — kakor so vse prijateljice
pa je rekla:
»Uh, kakšen si! Tega jaz nikoli ne delam. To je sadizem!«
»To ni sadizem,« se je izgovarjal Tine, »to je samo — zgoščena nežnost!«
SKOZI OBLAKE
je pokukal nekdanji zagrebški policijski upravnik Bedlekovič, slišal je, da so njegove pomočnike pozaprli in ko je pričakal upokojenega stražarja, ki se je bil napotil v njegovo družbo, je zvedel, da bi tudi njega dali sodniji, če bi se ne bil že prej zapisal med pokojnike. Stopil je takoj k svetemu Petru in sc mu poklonil kakor se še ni pred nobenim na svetu. »Hvala vam, oče, da ste me za časa poklicali k sebi in me rešili velike sramote.« Sveti Peter se je pa zbal, če ga ni pomotoma spustil gori in je odredil disciplinsko preiskavo.
JUNAŠKA POMOČ
»Gospod policaj, gospod policaj! Hitro, hitro! V Cankarjevi ulici sta prav zdaj-le dva lopova nekoga napadla!«
»O, prmej, to je pa dobro, da veni, prav zdaj sem mislil iti po tej ulici domov!«
Ha|modernejSa junaštva
(Po podatkih iz tajnih arhivov agencije »Rumena raca«)
Pilot Frli je po svojih junaških podvigih vreden, da ga ohranimo v spominu poleg največjih mož zgodovine. Namreč največjih junaških mož. V njem se je združila osebna vrlina z uporabo modernega orožja do tiste višine, ki je ideal sodobne civilizacije in kulture, kulture namreč, ki jo gojijo potomci vitezov in resničnega plemstva. Dandanes ni dovolj, da si samo junaški junak. Neumnega junaka navaden figar pihne, če je spreten v moderni vojni tehniki. Spet pa ta tehnika nič ne pomeni, če je v rokah resničnega figarja.
Pilot Frli se je že rodil junak. To se pravi, vsakogar je nabunkal, ki se mu je pustil. Talko je razvil svoje mišice do neverjetne moči. Imel je pa tudi spretno telo.
V	deških letih je preplezal vse plotove in obral vse sadovnjake. Bil j,e tudi spretnih nog in je ušel vsakemu gospodarju, celo lovskim psom je popihal. S tem je razvil čut za brzotek in daljino, kar mu je pri zrakoplovih silno koristilo, ker je zelo, zelo dvignil domovinski, to se pravi japonski, in pa
svetovni rekord. Posekajo ga samo še Rusi, ki pa kljub svojim največjim rekordom nič ne pomenijo.
Pri vseh teh vrlinah je imel ipa še posebno vrlino: magične oči. Gledal je malce Krivo, ampak videl je prav in je marsikaj naravnost imenitno pogodil.
Tako je njegovim očem pripisati velik del zaslug za našo slavno zimago nad Kitajci v utrjenem mestu Čang-Čeng-Činig-Čong-Čungu, Dokler nismo dobili na pomoč našega slavnega pilota, smo zaman naskakovali. Zaletavali smo se s kopnega in z zraka smo navijali malopridne Kitajce, pod zemljo smo rili k njim, pa ni prav nič zaleglo. Pa je prišel pilot Frli s svojim jeklenim ptičem, pogledal je zemljevid mesta in povprašal ujete Kitajce, kje je njihov slavni magistrat. Povedali so mu in ko se je na zemljevidu prepričal, da so govorili resnico, jih nismo po-, strelili. Pilot je pa ulkazal, naj nehamo z naskakovanji in zaupamo v njegovo spretnost.
Našemu komandantu ni ibilo prav, da mu je pred nosom prevzel komando, ampak zaupanje v pilota je bilo tolikšno, da se je komandant pokoril njegovim ukazom in je komandiral, kakor je pilot dajal komando. Okrog Čang-Čeng-Čing-Čong-Čunga je za-
vladal božji mir. V naših taboriščih pa odmor. Ko so se vojaki naspali . » w,ltt it so se ipa pripravili na naskok.
Bila je svetla noč. Z letališča se je-dvignil naš Frli. Odneslo ga je visoko pod nebo. Zginil je v noč in se vrnil ovenčan z veliko slavo. A preden se mu je slava posadila na brihtno glavo, je zastavil dušo in telo in vso svojo urnost za čast japonske domovine. — Dolgo je vozil visoko pod nebom. Potem ,e pa iznenada skočil iz letala, pa ne s padalom, s tisto neokretno marelo. Kar sam brez vsega je zdrvel proti zemlji in se ujel na stolpu kitajskega magistrata. Tam ja pti-vezal svoj zrakoplov. Potem je previdno plezal navzdol in je priplezal prav v klet.
Prišel je kakor nalašč. Mestni župan je z mestnim svetom in poveljnikom mestne obrambe prevdhrjal, kaj naj naredi, ko so utihnili japonski topovi. Držal je svečan govor. Svečan je bil zato, ker so mu szetile sveče, Zaloga petroleja je namreč že med obleganjem pošla, zadnji sod so kupili Evropejci, pa so jim ga Japonci pri blokadi zaplenili. Zato je pilotu tudi gladko uspelo, da se je pritihotapil mimo vseih straž. Trikrat so ga res ustavili, a kaj so mogli, ko
v
Črnogorska
Odvetnik Vukiievič, branilec črnogorskega invalida na procesu v Beogradu, je v svojem zagovoru dejal, da ima cela Črna gora 4200 upokojencev, Ljubljana sama pa 5500.
—	Evo brate, nas i Ljubljančana ima 9700!
je pa s svojim pogledom vsakogar na man ukrotil,.
Tudi žiupaniu jo je zagodel s svojimi očmi. Iznenada se je pojavil pred' njim in župan je prav talko iznenada utihnil. Samo strmel je v zastavnega moža, a bolj ko je strmel vanj, bolj je podlegal vplivu njegovih oči in manj se mu je posrečilo, da ibi odprl ust*. Ker se je že župan tako plaho zadržal, tudi drugim ni prišlo nič pametnega na misel in v tej zmedi je svečano zaklical pilot Frli: »Čamg-Čeng-Čing-Čong-Čung je naši«
Zdaj so župan in mestni poveljnik in mestni svetniki prišli k sapi.
»Naš!« so zavpili vsi na en glas, da se je vse streslo.
Ne samo magistrat, streslo se je daleč naokoli. Mestni poveljnik je padel s stola, županu je postalo slabo, mestni svetniki so se poskrili v zavetišča. Pilot Frli je spravil župana pokoncu in mu -dal pod nos listino, ■ki naj jo podpiše. Na njej je pisalio:
»Čang-Čeng-Čing-Čong-Čumg je naš in vaš.«
Župan ni mogel odoleti pilotovim očem. Podpisal je. Potem je stopil k mestnemu poveljniku, ki se še zmeraj ni pobral s tal, in mu je vzel mestno trompelo. Dal jo ja pilotu
SREČA MARIBORSKIH KINO-OBISKOVALCEV je zelo velika. Ob koncu Češko-slo-vaške smo videli film češke svobode »Poročnik Rjepkin«, ob razpadu Poljske pa film o poljski svobodi »Roža«. Tako tudi Maribor koraka s časom vštric.
MODERNA VZGOJA
»Tonček, kaj bo pa rekla mama, ko bo videla, kako slabo spričevalo si dobil?«
»Nič ne bo rekla, teta. Zmenila sva se že z očetom, da ji kupiva nov klobuk!«
Kesanje
»Gospod, prosim, leta 1931. se mi je pri ljudskem štetju pripetila mala pomota glede narodnosti, pa bi vas prosil, če bi hoteli to malo popraviti.«
in ta je takoj vedel, kaj ima v rokah. Stekel je na magistratni stolp, stisnil iz trompete turoben glas, ki je pomenil, naj odpro Kitajci vsa mestna vrata. Kitajci so ga takoj ubogali, saj je bila to trounpeta mestnega poveljnika. Frli je trobil in trobil, a vmes je odvezoval zraikoplov in potem je po vrvi zlezel spet vanj. Japonska vlada $a je odlikovala s tem, da je Čang-Čeng-Čing-Čong-Čung preimenovala v Frli-Frlung.
Seve, ga je še tisto jutro zmagovita japonska vojska zasedla.
DRAGINJA
Gospa Mušica: »Strašno! Moža politi z vrelim oljem!«
Gospa Komarjeva: »In v tej draginji! Saj bi lahko dosegla isto z vrelo vodo!«
PLEMENITO SRCE
»Vaša ponudlba nam je v veliko čast«, pravi oče snulbcu svoje hčerke. »A povedati vam moram, da sem izgubil vse svoje premoženje in sem čisto obubožal.«
»Zelo sem ganjen«, reče snubec. »Nikakor ne bi hotel vašo žalosti povečati s tem, da bi vam .odpeljal Je hčerko.«
R5ntgen-sllk a avtomobilista na cesti Marlbor-Ptu|
Maribor
Sv. Miklavž
Ptuj
Al Bog slavca ni posvaril, le posvaril je puščavca:
»Pusti peti moj’ga slavca, kakor sem mu grlo vstvaril..
Karo+čevlji
Maribor
G6sposka ulica štev. 13
Bogata Izbira Zmerne cene
PRETIRANA ČEDNOST
»Vaša nevesta je zelo diskretna, kaj ne?«
»Da, jaz sem bil iz njo šest mesecev zaročen, a nisem o tem niti vedeli«
JO POZNA
Gospod Neroda je dobil z letovišča ženino pismo. Pismo se je končalo z besedami: »Mislim na Tebe vse dni!« Gospod Nerodi pa je obupano vzdihnil: »Kaj pa ponoči?«
SRAMEŽLJIVOST
Mali Peter se je vpisal v počitniško kolonijo. Ko je prišel domov, ga je mama vprašala, kako je ibilo.
»Veš mama, naiš vodnik je bil sitlrašno radoveden!« — »No in kaj te je izpraševal7« — »Najprej je hotel vedeti, kako se imenujem; to sem mu povedal. Potem je hotel vedeti, kdaj sem se rodil. Tudi to sem mu povedal. Toda, ko me je vprašal, kje sem se rodil, sem se moral lagati!« — »Lagati,
Fseh Mrtvih dan
L. 1939/40.	V.	šol.	naloga.
Založil: Danilo Goflja.
»De Mortujis nil nizi bene« je jako poje-tični Rimljanski predgovor, ki je še dandanes jako ohranjen in svež, čeprav so si ga izmislili že pred Kristusom rojstvom. F milo domačo Govorico presajeno bi se to reklo f sledeči Obliki: »O Mrtvakih se kaj lepega sliši, ali pa bodi rajši kušl« To tudi fsi žemljani več ali manj počenjajo, pa ne zavolo tega vun, ker ubogajo zg°rai navedeni Rimljanski predgovor, temveč iz teh Razlogof, ker nehajo svoje Sočloveke opravljati, kakor hitro jih položi Smrtna kosa f hladni grob. Kakor hitro namreč Človek izdahne za vedno svojo blago dušo in se s tužnim Srcem od Njega poslovijo globoko užaloščeni zaostali, živim človekom on ni več na potu. Ne more jim več povedati Resnice, ne more jih več prekašati ali jim delati Konkurenco, zato lahko reskirajo o Njem kako dobro besedo in dva Dinara /a sveče na njegof Grofe.
Fsi sveti so zmeraj jako Turoben dan. Zato takrat tudi ne sme sijati sončece, oj Sonce rumeno, temveč mora deževati. In je potem fse turobno: nebo, oblaki, tisti, ki rno-
toda čemu?« — »Nisem mogel reči, da sem se rodil na ženski kliniki, ker bi me vSi ostali imeli za dekletce. Torej sem si moral izmisliti nesramno laž!« —• »Kaj pa si rekel?« — »Rekel sem, da sem se rodil na nogometnem igrišču!«
FRANCOŠČINA
Nace: »Ali ;bi mi lahko povedala, kaj pomeni francoska beseda »pourquoi?«
Marica: »Zakaj!«
Nace: »Zato, ker ibj rad to vedel!«
NAVADA
Majda: »Kaj pravite, . da bi sc ustrelili, če bi vas ne uslišala!«
Danilo: »Da, v takem primeru se vedno ustrelim!«.
V	GOSTILNI
»Gostilničar: »Kaj sodite o tej pečenki?«
Gost: »Premajhna je za svoja leta!«
rajo peš na božjo Njivo in so cilj za blatne Curke od mimoplafajočih aftomobilof, steze in ceste. Sicer naše ceste so turobne tudi kadar ni Dežja in fseh svetih. »Fsi sveti« pa se tintulira ta praznik zato, ker, karkoli je Pokojnikof, — po Smrti so pač fsi sveti, če je tudi kdo f življenju bil Vojsikovodja ali pa Kapitalist.
Tako zahajamo ta turobni dan fsi jako turobno razpoloženi na Pokopališče. Fsi sveti padejo tudi točno na Prvega f mesecu, fsled katerega turbonega Dejstva je moj ljubljeni Oče še bolj turobno razpoložen. On pravi, da je že danes Mrtvak in zasluži, da ga vzamejo fsi Sveti f svoje članstvo, ker fseh Svetih ni mogoče zarubiti in zahtevati od njih obrokof in drugih Panalnosti. Moj ljubljeni ata je namreč jako neljubljen dr-žafni uradnik.
Kupili smo nekaj sveč, veliko se ne izplača, zavolo tega vun, ker jih drugi dan, ko so verne Duše, itak razne neverne Duše defraudirajo, — nekaj turobnih Rož po turobni ceni, in smo turobno krenili mimo Kostanjarja, iki peče Kostanje in ki ima od Mrtvakof največji kšeft, med grobove. — Turobno pa smo krenili mimo Njega, ker se naš ljubljeni ata ni nič zmenil za naše Turobne poglede in ni kupil nič Kostanja. Mi
LLOYD GEORGE
V	volilni borbi na Angleškem imajo nemajhno besedo volilke. Tako je moral Lloyd George govoriti na nekem ženskem shodu. Imel je smolo, da je naletel na najbolj jezikave in strupene ženske vsega okolja. Že koj v začetku sc je ena izmed njih zadrla v govornika.
»Če bi bili vi moj mož, bi vam primešala strupa v čaj!«
»Če bi bila vi moja žena,« je odgovoril LIoyd George zelo vljudno, »bi čaj popil!«
NAPET PRIZOR S KONJSKIH DIRK
Pričujoča slika predstavlja divjo gonjo dveh belcev v snežnem zametu tik pred ciljem.
smo bili edini turobni fsi svetniki brez kostanja, Mioj bog, kako naj se človek spominja dostojno svojih Rajnikof, ne da bi si luščil kostanj? Prižgali smo sveče in se globoko zamislili. Jaz sem se zbet spomnil na Kostanj in na to, da sem lačen in sem zato laže fizolofiral. Gledal sem grobove in sem se spomnil na francosko Revolucijo: egalite, fraternite itd. »Enakost, bratstvo« itd. Kar ni dosegla niti francoska Revolucija, naredi bridka Smert brez Revolucije, samo z smrtno Koso: tu so zdaj fsi enaki, fsi enako mrtvi. Enaki. Bodisi da se piše Poči-vavšek ali pa Šajtegel, kakor tisti tujsko-prometni činitelj, ki je na pohorju Žile odpiral in delal škodo putniku, viru Sreče. — Fsi so zdaj enaki in sicer fsi so fsi Sveti. Jaz sem enega zelo bogatega, pa kljub temu zelo poštenega Trgofca lastnoročno poznal, spodobno je umrl in tudi Revežem kaj zapustil, na parkah je ležal in je bil dejansko Mrtef. Pa sc prikrade f neopazovanem sia-nju do Njegovih par ena baraba, ta ni bila mrtva, ne spoštuje ne Mrtvaka in ne njegove po Zakonu zaščitene privatne lastnine in mu sune z Prstof vse iprstane, z Kravate zlato iglo in še za zobovje bi ga bil olajšal, pa ga je imel Rajnik iz previdnosti f želodcu, — požrl ga je bil namreč še pred Smrljo.
Manufakturno blago se dobi pol zastonj v
Trpinovem lekitdnem bazarul
Oglejte si izložbe 1
NAUK ZA SLUŽKINJE
Gospa:	»Marica, tule v časniku berem
nekaj, kar je tudi za vas dobro. Pišejo namreč, da je v Južni Ameriki vihar v desetih minutah pometel celo mesto s tal, vi pa eno sobo pometate celo uro.«
ŠPORTNA FAMILIJA.
Pri Katolovih so se prepirali že pol ure, Končno je Katol, glava športne rodbine, pogledal na uro in rekel: »Vodiš z dva nula!«
ODREZAL SE JE
Gospodična sreča na sprehodu mladega dečka: »No, fantek, kako ti je ime? Ali že hodiš v šolo?«
Deček: »Ime mi je Mihec, v šolo pa ne hodim. Kaj pa naj počnem tam, saj ne znani ne pisati in ne brati.«
OBLEKA
Star vojvoda je dejal svojemu župniku, da bi se dal rad pokopati v meniški ohlaki. »To je zelo pametno od vas, kajti brez potvorjene obleke ne bi nikoli iprišli v neibesa «
SLABO GA JE NAVADIL
V	manjšo notranjsiko vas je dospel potujoči cirkus. Cirkuški ravnatelj je sam izvajal razne čarovnije. Pred pričetkom pred-
stave je hotel dopovedati občinstvu, da je vse ono, kar bo videlo, čista in gola resnica. Zato pa naj pride nekaj ljudi k njemu na oder, da ga bodo nadizorovali. Ljudje pa, kakor so že, so se sramežljivo muzali in se s komolci dregali, na oder pa le ni noibeden šel. Končno se je pojavil na odru štrinajstletni dečko.
»Mladi gospod«, je čarovnik nagovoril dečka, »potrdite pred občinstVom, da se midva še nisva nikoli videla.«
»Talko je, očka!« se je krepko odrezal deček.
SOSEDOVA SREČA
»To pa nisem vedel!«, je rekel Ratej, »da ima naš sosed takšno srečo]«
»To ravno ne bi rekel. Saj je pravkar obolel!«
»No, da, toda pomislite, da je ravno sedaj, ko je nastopila taka vročina, dobil mrzlico!«
Ako ge slačiš ali o-blačiš, kadar greš na potovanje misli na „M A R A“ pletenina Maribor Koroška cesta 26
Ce si žejen ali lačen, če želiš sonca, zraka, zabave ali razvedrila misli na
„Grl<“(Oset)
pod Urbanom
NAPAČNA TELEFONSKA ZVEZA
»Halo! Ali imate še dva boljša sedeža skupaj-?«
»Kaaaj?«
»Če imate še d!va (boljša sedeža?«
»Mi sploh nimamo niltakih sedežev!« »Tako? Ali ni tam »gledališče?«
»Ne, britof.«
Pa je bil Razbojnik šibkega srca in ko je slišal, da se mu Ibližajo koralki, je zbežal, pa ga je spotoma doletela Božja štrajfunga f obliki Mrtvouda. Zgrudil se je mrtef in zdaj sla on in oni trgovec oha med fsemi Svetimi. To je res iginljivia enakost.
Tako uživajo večno Sipanje fsi enak.). Le da nimajo enakih Spomenikof in napisof, nekateri sploh nobenih. Napisi pa so nekateri res turolbni. Recimo: »Svoji nepozabni ženi, mož!« Pa je dedec po Smrti nepozabne žene že tretjič iporočen! In imajo tudi ostale njegove Žene na Spomenikih pridevnik »nepozabna«. — Res pomembeu napis ima neki Narodni poslanec. Takole se !*lasi: »V njegovem delovanju smrt nič izpremenila ni:
Prej spal je v parlament'!, zdaj v hladnem grobu dalje spi.«
Po smrtni Kosi torej nihče ne živi več na tem svetu. Edino umetniki, znanstveniki in drugi Duhovi! Ti živijo šele po Smrti, ker v življenju umirajo. Čim boljši in večji so, tembolj sigurno postanejo šele po smrti slavni. O tem pričajo dr. Francelj prešern, lefstik, zlasti pa ivan camkar, ki ima še danes Tež-koče s svojo slavo. Nekateri pa so že pri živem telesu postali Slavni, ti so pa zalo začeli po Smrti gagati in so končnoveljavne.
ter kratko ino malo potlej tudi ftonili.
Toda ampak, četudi duševno nekateri po Smrti še živijo, telesno so mrtvi in enaki fsem drugim Mrtvakom. Nič ni razlike. Cankarju leži truplo enako negibno, kakor tistim, ki so fpepelili njegovo »erotiko«, kakor f srednjem vek« kako copermco. Ali pa tistim, ki so po Smrti hinafsko hfalili njegova dela, čepraf jih še zmeraj niso razumeli,
Mene kar lomi f mojem notranjem Organizmu krohot, kadar sc spomnim, kaj bi bilo, če bi takole na fseh mrtvih dan naenkrat fsi sveti od mrtvih fstali in videli, s kom so morali ležati skpaj f družbi. Jaz mislim, da bi se med selboj stepli. Pa bi na koncu bili spet fsi Mrtvi in postali zbet — fsi Sveti. Iz tega Dejstlva bi se defaktično videlo, da človeki niso za življenje, temveč kvečjemu za med Svete ...
Potrudite se do nas In prepričali se boste, da Vam po najnižji ceni izdelamo solidno obleko, plašč, kostum Itd. Imamo vedno v zalogi najmodernejše štofe. Cene solidne. Za cenjeni obisk se priporoža krojaški salon 'VSBH P#***
Kos Viktor - Maribor
Dravska ulica' 6
Sorodna duša
Zakon znanega lirskega pesnika Ognjeslava Koprive in gospodične Suzane Kocmurjeve je izzval vsesplošno senzacijo, posebno ker je bil Ognjeslav znan kot velik izbirčnež in zahteval od žene sorodno dušo.
O povodu te zanimive zakonske zveze mi je Ognjeslav pripovedoval sledeče:
»Suzano sem spoznal na predavanju našega slavnega filizofa Kvasica v Ljudski univerzi o temi Trpljenje in blaženost človeške duše.k Suzana je sedela zraven mene in med predavanjem, ko je naš veliki filozof očrtaval trpljenje človekove duše, sem jo pozorno opazoval. Vsa je gorela od vznemirjenja. Videlo se je, da so predavateljeve besede zelo delovale nanjo. Ko pa je pričel predavatelj opisovati blaženost in srečo čiste duše, se je njen obraz nenadoma izpremenil. Postal je svetel in izražal neizmerno srečo. Bil sem navdušen. Po predavanju sem jo prosil, če jo smem spremiti domov in dovolila mi je. Med potjo sem ji izjavil svojo ljubezen in zdaj takorekoč plavam v sreči, ker sem našel čisto in sorodno dušo.«
Suzana, ki jo tudi dobro poznam, mi je povedala o tej stvari sledeče:
»Niti sama si ne moretn pojasniti, kako je prišlo do tega. Nekega dne ■ sem bila prosta, ker je bil moj prijatelj službeno zadržan. Slučajno sem prišla mimo Ljudske univerze in ker še nikoli nisem slišala nobenega predavanja, sem vstopila. Sedla sem na prvi prazen sedež poleg nekega suhca. Komaj se je pričelo predavanje, sem začutila, da mi skač.e po telesu bolha. Vse telo mi je pričelo drhteti in z lica mi je pričel teči znoj. Bila sem v obupnem položaju in najrajši bi planila pokonci in pobegnila. Nenadoma pa je bolha izginila. Lahko si mislite, kako sem si oddahnila. Bila sem kakor prerojena. Odprla sem oči in videla, kako bulji vame tisti suhec, ki je sedel zraven mene. Po predavanju, ki ga sploh nisem razumela, je izjavil moj sosed, da čuti isto kot jaz in me zaprosil za roko. In poročila sva se. Sicer sem si še nadalje obdržala dva prijatelja, toda moja duša je samo Ognjeslavova, ker je tako sorodna z njegovp.«
ANEKDOTA
Aleksander Dumas st. je nekoč v damski družibi govoril o tem, da ho svojega sina poročil z bogato, toda nič posebno lepo gospodično. Odsvetovali so mu, če da je sin premlad.
»Ah kaj«, je odgovoril Dumas, »ko se postara in postane pametnejši, ne vzame sploh nobene.«
IZ VOJAŠNICE
Narednik vprašuje enoletne prostovoljce, če in kakšen poklic imajo v civilu.
»No, vi Blažič, kaj ste v cividui?«
Blažič: »Prvi asistent na oftalmoškem oddelku državne klinike.«
Narednik: »Veste kaj, če ne boste do jutri v civilu nekaj, kar bom lahko izgovoril, vas zaprem, da boste črni.«
PO SVOJE
Janez: »Zakaj pridejo piščanci iz jajc?«
Pepe: »Ker se boje, da bi jih skuhali!«
»Zakaj pleteš s tako naglico?« vpraša mož ženo.
'»Ne moti me!« šepeta žena in ne odlvrne oči od ročnega dela. »Pulover moram prej skončati, predno mi poide volna!«	'	■	1
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
Če včlanjen pri Ljudski si samopomoči, ob smrti ti društvo na pčmoč priskoči. Vse dolgo življenje ti bati ni treba se ure poslednje in stroškov pogreba.
Brez dote možila se ni še nobena, z denarjem še vsaka postala je žena. Nekterim že šli smo z veseljem na roke dobile so doto, moža in otroke.
ZASOLIL MU JO JE
»Povejte mi, kakšna je razlika med pametnim in butastim človekom?«
»Pameten človek ve, kakšna je ta razlika in kaj takega sploh ne vpraša!«
NOSEK.
Mali Jakec je padel. Mamica ga potolaži in reče: »Bo kmalu dobro, da je le nosek cel ostal.« Jokajoč odgovori Jakec: »Da, te dve luknji sta bili že prej v njem.«
KDOR ZNA PA ZNA
Tinček: »Moj očka pa zna pisati z obema rokama naenkrat.«
Tonček: »To pa že ne bo res!«
Tinček: »Če ti rečem, da je tako, potem je tako!«
Tonček: »Le kako bi mogel pisati z obema rokama naenkrat.«
Tinček: »Zakaj me? Saj piše na pisalnem stroju!«
»Janez, nikar ne dvigaj toliko prahu s temi papirji!«
»Saj vendar vidiš, da delam ...«
»Neverjetno, kako slab tovariš si! Jaz pa prav zaradi tega ne delam, da ne bi s tem škodoval tvojemu zdravju!«
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična ul. 12. — Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru,	/
»Gospod doktor,« pravi frizer, »las imate vedno manj. Ali ste naše sred*-stvo za rast las že uporabili?«
»Ne, ne, to ni od tega!«
IZ CHICAGA
Neznanec: »Oprostite, gospod, ali sto videli kakega stražnika v bližini?«
»Na žalost ne!«
»Izborno! Potem pa sem z denarnico!«
IZ STATISTIČNEGA URADA
nekoi
danes