34. številka. Ljubljana, v petek 12. febravarja. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan »ve*««-, izioiši nedelj« in 'prainike, ter velja po pošti prejemam za h v atrijsko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., z* pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z* jeden mesec 1 gld. 4'o kr. — Za L j ubij »n<^ brez pošiljanja na dona /.a se leto 13 gld., za oBgarNki dogovor. Ta list misli, da Rusija : ■ ne more pritrditi temu sporazumljenju, dokler ne ; i dobi bistvenih jamstev, da se njen upliv ne bode i j oškodoval v Bolgariji. Takim jamstvam pa naspro-I tuje osoba bolgarskega kneza, ki se je vedno sku- j ! šal oddaljiti ruskemu uplivu in hoče postati neza-I visen od Rusije s turško-bolgarskim sporazumlje- J j njem. — Plovdivsko prebivalstvo ni zadovoljno s ! turško-bolgarskim sporazumljenjem. Vzhodnorume-lijei pošiljajo peticije do kneza, da naj zahteva po-j polno zjedinenje. Po poročilih iz Belegagrada so tam Ristićevi 'j privrženci agitovali, da bi črnogorskega kneza postavili na sroski prestol. Nadejali so se nekda na pomoč Rusije. Temu je sedaj policija prišla na sled. V zvezi s tem bil je haje prihod črnogorskega na-učnega ministra v Beligrad, katerega je, kakor je znano, iztirala srbska policija. Podobna poročila so se že večkrat iz Belegagrada trosila mej svet, pa se potem neso potrdila. Najbrž hoče tudi sedaj ' vladna stranka le črniti Ristića in njegovo stranko, : ker se boji, da ne bi prišli liberalci na krmilo. 1 17. februvarja po pravoslavnem koledarji snidejo se skupščinarji' napredne stranke v Belemgradu, i odposlanci radikalnih odborov cele dežele v Niši, j da se posvetujejo o položaji. Radikalci se snidejo i z dovoljenjem kralja in vlade. Vsi ruski listi se bavijo z misijo čniogor-i Bitega kueza N kite. „Birževija Vjedoinosti" nagla-: šajo, da Rusija more priznati zjedinenje obeh Bol • garij samo z zares slovanskim, pravoslavju in ruski i stvari udanim vladarjem na čelu. Tek idejal za Ru-j sijo na bolgarskem prestolu bil bi črnogorski knez. „Pet. Vjed." mislijo, ua je knez Nikita prišel v I Peterburg, ker ima ta odkritosrčni prijatelj Rusije j in srbskega naroda izvršiti velike slovansko-narodne 1 naloge v bližnjej bodočnosti. Rusija se jako prizadeva, da ohrani svoj upliv i na Balkanu. Turškega sultana hoče prisiliti, da i se balkanske zadeve tako urede kakor je Rusiji j ugodno. Pri turškem dvoru je močna stranka, ki ! dela za sporazundjenje z Rusijo. Sultan sam se še ! ustavlja, kajti nič prav ne zaupa Rusom. Druge ve-I levlasti se nekda ne bodo dosti ustavljale Rusiji, j Dovolile bodo realno unijo, ako je bode Rusija za-: lvtevala, da se le odstrani balkanska kriza. Samo tedaj bi se uprle, ko bi Rusija zahtevala, da se I knez Aleksander odstrani. I <4rftko vlado so jako potrle in iztreznde iz- I zjave angleške vlade, da hoče nadaljevati Salis-j burry-jevo politiko. Dosedaj so se v Atenah vedno j nadejali, da se bode Gladslone potegnil za Grke. ' Sicer je pa še jako močna stranka, ki vsekako za- hteva vojno. Ako bode vlada zaukazala demobilizacijo, bati se je ustaje. Sedanje stanje se pa nikakor ne bode moglo dolgo ohraniti, v kratkem se bode vlada morala obrniti na jedno ali pa na drugo stran. Itn m u n nk i častniki Kalifatske posadke priredili so slavnostni banket v čast braniteljem Vi-dinske trdnjave. Od obeh stran j se je napivalo pobratenju bolgarskega in 4umunskega naroda. Vdova Aksakova dobila je od ruskega carja sledečo brzojavko: BS srčno britkoatjo sva erica in jaz dobila vest o hitrej smrti Vašega moža, katerega sva spoštovala kot poštenjaka, interesom Rusije udanega. Bog Vam daj moč, da bodete mogli prenašati težko zgubo". Dopisi. Iz Celja 10. februvarja [Izv. dop.] Zopet je zadela drakonična obsodba slovenske dijake na Celjskej gimnaziji: izključena sta dva. Jeden ker so se pri njem shajali nekateri dijaki, da se urijo v slovenščini, drugi, ker je prestopil horam lega-lem t. j. osmo uro ter bil z znancem ob devetih zvečer v dovoljeni gostilni, in to še samo na jako kratek čas. Pri prvem bi se dala tako stroga kazen še morda zagovarjati in opravičevati, a pri drugem to nikakor ni možno, kajti radi prestopka določene večerne ure se dijak z mirno vestjo vender ne da izobčiti, osobito, če je v solidni in pošteni druščini bil in se dostojno vedel v dijakom dovoljeni gostilni. Omeniti moramo, da je bil do-tičnik Slovenec. G. ravnatelj mu je kot uzrok iz-ključbe to navedel, da je že pri af6ri 19. novembra bil kaznovan in drugič „dasa er, trotzdem er wusste, dasa auf den Gasthausbesuch die strengste Strafe gcsetzt ist, selbes doch besueht hat.u Zadnje je oficijalna neresnica. Na podstavi te neresnice sodili so v Celji in na istej podstavi je tudi v Gradci šolski svet kazen potrdil. s Obžalovati moramo, da ima v Celji v učiteljskem zboru resnica tako malo veljavo, da obsodijo dijaka radi prestopka ukaza, katerega takrat še ni bilo, kar je seveda učiteljski zbor moral dobro vedeti. Učiteljski zbor se tedaj tudi s tem ne more izgovarjati, da se je motil, kajti on sam je prepovedal strogo vsako gostilno dijakom, a to še le pozneje, nego je bil omenjeni dijak v takrat še dovoljeni gostilni. Koliko zaupanja bodo imeli pri takih razmerah dijaki do svojih predstojnikov, to lahko vsakdo sam razvidi. Mi samo menimo, da je zadnji čas, da se prično tudi viši šolske oblastnije malo bolj zanimati za od noša je na tukajšnje) gimnaziji in da se vender jedeukrat z merodajnega mesta zakliče gospodom: Quos ego. Opomba uredništva. Mi mislimo, daje sveta dolžnost slovenskih državnih poslancev pojasniti na merodajnem mestu grozno razmere na Celjski gimnaziji. V nebo upijoč greh bi bil, ko bi k takemu preganjanju in uničevanju naše mladine molčali. Upamo, da nam bode v kratkem beležiti vest o njihovem odločnem posredovanji. Xt I>uift:«ja 11. februarja. [Izv. dop.] (Dr« Murkov večer.) Kakor v panji čebel, kadar gorkega poletnega dne mačica praznuje svoj „veseli dan", bilo je sinoči v prostorni dvorani, kjer je „Slovenija" priredila slavnostni večer, da s tem tudi ona počasti svojega nekdanjega predsednika, odbornika ter sedanjega člana, „sub auspiciis" pro-movanega gosp. dra. Matijo Murka. Malo ne v polnem številu so se poleg drugih gostov zbrali tukajšnji slovenski in hrvatski vseučiliščniki, tako da je dvorana bila že tesno polna, ko je ob 8. uri ustopil slavljenec, obilno pozdravljan, in se je pričel zabavni večer. Program je imel izvrstno zalogo z jedne strani v pevskem zboru, z druge pa v zboru „tainburašev", potem se je izza kulis čulo šepetanje o posebni potici in tudi govorniške sile je bila lepa mera. Dobrovoljnega duha je vsak že sabo prinesel. — Stoloravnatelj večera, uvežbani g. Triller je otvoril red zabave, pozdravljajoč zbrano družbo, osobito skupine hrvatske, bolgarske in srbske, ter mej posameznimi gosti imenito naše državne poslance gg.: Hrena, Pfeiferja, dra. Poklukarja, Raiča, in prof. Šukljeja z gospo, nadalje prof. Stritarja in ministerskega tajnika g. Levičnika, dra. Jelenca in dra. Kresnika, pevovodjo g. Jifika itd. Ko je zbor za tem zapel bil „Dijaško", oglasil se je takoj g. dr. Murko ter jo izgovoril zahvalno napitnico Nj. Veličastvu cesarju, na kar je vsa družba s freiKtičnimi živio-klici ustala, da se je odpela cesarska pesem. Potem je g. Ros i na z lepo besedo razložil pomen večera, s katerim „Slovenija" časti svojega zvestega in velezaslužnega člana, slovenska mladež pa svojega ljubljenca in uzornika; gorko je konečno napil g. dru. Murk u, ki gaje potem vsa družba vzela v presrčne ovacije. Dvakrat se je tekom večera slavljenec zahvaljeval z daljšim govorom za izredno poslavljenje, prvič g posebnim ozi-rom na „Slovenijo", drugič vsej slovanski družbi; prvi govor je sklepal z napitnico „Sloveniji", drugi pa s pozdravljanjem krasne slovanske bodočnosti; oba govora, prepletena z h lojalni in i, znanostno osno-vanimi mislimi, bila sta burno pohvaljena. V imenu Hrvatov je našemu rojaku nazdravljal g. Benešič, v imenu Srbov g. Radulović, za Bolgare g. Mišajkov, a roditeljem g. dra. Murka je napil g. drd. Pukl. Toda uprizorila se je našemu doktorju še druga čast v nedolžno-zabavnej obliki. Senat naših veseljakov („ krokarje v") izbral si je sinočnjo našo dvorano, da bode tukaj g. dra Murka promoval za svojega doktorja. Promocija na veseljaški visoki šoli se pač tako vrši, kakor drugje, izima je le ta, da tukaj tudi posle godcev in „pedella" opravljajo redni in izredni članovi samega visokega „profesorskega kolegija*-', in pa ta, da dissertacije tukaj ne govori promovend, nego „secretarius col-legii", ki je ob jednem tudi pesnik. In tako je pri sinočnji promociji pritrobil v dvorano kolegij godcev, za njimi pa so „počasnih krač" pristopili „en pleine parade" rektor p. t. g. Z —č, dekan p. t. g. P—č, promotor p. t. g. S—r, sekretar g. Božič in promovend. Potem so šle ceremonije po vrsti, druga za drugo. Poglavitna je se ve da bila slavnostna, visokopoetična razprava g. Božiča, promo-torska formula g. Š-rja ter velepomenljiva, s krokarji in krokarčki preobložena diploma, katera je promovendu bila uročena, ko je bil pri vrču piva „prisegel", da bode užival tudi »jura privilegiaque" i tacega doktorstva. Reči moramo, da je ta prizor j bil jako vrlo prirejen, in zato je ves čas držal j družbo na vrhunci veselosti. — Zabava je nazadnje mej petjem, mej priljubljenim „tamburičanjem" j Hrvatov postala uprav kipeča. Mlada družba se je ' zlasti razvnela po dveh govorih poslanca č. g. Bož. i Raiča in po govoru poslanca g. prof. Š u kije j a. ; Slednji govoril je blizu tako le: Dovolite tudi meni nekoliko pohlevnih besed. Ko sem čul Vaše naudu- ■ šene govore, spomnil sem se izreka Schaffiejevega, ki je v svojem delu „Bau und Leben des sozialen Korpers" dejal: „"Was zur Geltung gelangen will in der sozialen Welt, das muss eine Generation fttr sich ge\vinnenu. To načelo velja za vse duševne procese socijalnega življenja, to mora tudi veljati za narodno teženje. Pridobiti si moramo generacijo, zlasti akademiško mladež. Iz teh vrst pričakujemo pomoči, kadar nam onemorejo roke. Uver-jen sem, da vsakdo čuti, kaj narod pričakuje od njega, da bode vsakdo spolnil dolžnosti za slovenstvo, oblegano trdnjavo. Tradicije Dunajske mladeži še neso izumrle. To vidim tudi nocoj. Dr. Murko ima lepo karijero pred sabo, rešil bo svojo nalogo sebi v čast, narodu v korist. Zvest bode uzorom, za katere se je mladež vedno ogrevala, prvič, da osiguramo prosto narodno vzgojo na svobodni podlagi. Drugič ne bode pozabil znanost ni h preiskavanj, da bode tudi na tem polji kažipot slovenstvu in slo-vanstvu, katero se bode združilo po vedi. Živela slovenska mladina, živio dr. Murko! — Gosp. Bo zidar RaiČ, iz katerega slovenski in hrvatski mladini sije uzor Jugoslovana, odgovarjal je prvič na napitnico, katero je g. M aro lt bil naklonil državnim poslancem. Rekel je g. poslanec, da se je slavljenec rodil v kraji mej Muro in Dravo, katerega je Stanko Vraz imenoval pozemeljski raj. To je potrdil vladika Attems 1. 1859, ko je ves v solzah slovo jemal od tega dela svoje vladikovine, kateri mu je dajal najizvrstniših bogoslovcev. Vraz je še posebe izustil: Kdor ne sliši petja Slovenk v tem kraji, tisti ne ve", kako angelji pojo. Isti kraj je slovenstvu rodil mnogo knjižnikov, tako Modrinjaka, Vraza, Miklošiča, Cafa, Murka, Muršeca. V znanosti je moč, ona bi tudi Slovane zložila, če bi v vseh bila prav razvita. Če bi se vzajemno poznali, ne bi se mogli križati mej sabo. Inteligentnega človeka verske razlike ne motijo. Zdražbe neso izvirale od naroda, nego od nasprotne hudobe. Zakrivili so razlike tudi slabi književniki, ker so n. pr. na jugu napravili tri jezike iz jednega. Mladina naj gleda, da spozna slovstva slovanska in se priuči slovan-ščine. Če ona ne, kdo pa? »Bodite torej" — je sklepal vnemajoči govornik — „Jugoslovani, sploh Slovani! Živela vzajemnost slovanska!" Neopisno navdušenje se je pri tem govoru objavljalo in dvignili so iskrenega patrijota, da so ga nesli po dvorani okolu. Kasneje je g. poslanec RaiČ z nova govoril in to osobito glede na Bolgare in novi Balkan. V imenu Hrvatov je našemu poslancu še posebe nazdravil g. R. Albert. Tako je večer, katerega so se tudi nekateri rojaki v domovini udeležili s telegrami, do pozne ure bil poln mladostnega ognja in domovinskih isker. Gosp. dr. Murko je tudi na ta svoj večer lahko ponosen. Več se je po njem dobilo, nego-li se je zanj bilo dalo. Iz Gorice 9. februarja. (Prva veselica v Čitalnici. — Demonstracija. — »Cor-riere" — uraden list. —) V četrtek 6. t. m. vršila se je vendar — post tot discrimina rerura — prva veselica v novih prostorih Goriške Čitalnice. Veselica bila je prav dobra in tako dobro ; obiskovana, da je bila dvorana, največja v Gorici, j natlačeno polna. Da se ni pri besedi vse do pičice ' ujemalo, razumljivo bode vsakemu, kdor je videl, da so popoludne istega dne delali mizarji, prepro- \ garji, delavci iz plinarne in drugi v dvorani do noči. Ples bil je jako živahen, plesalo je drugo ka- ! driljo 60 parov. Mej počitkom bil je banket, katerega se je udeležilo kakih 40 osob. Da ni pri banketu manjkalo napitnic, je ob sebi umevno; prva napitnica veljala je cesarju, bila je z naudušenjem vsprejeta, godba v postranski sobi igrala je po tej napitnici cesarsko pesen, katero so navzočni stoje poslušali in živahnimi živioklici vsprejeli. Napivalo se je dalje Čitalnici, njenemu predsedniku dr. vitezu Tonkliju, hišnemu gospodarju itd. Reči se sme, da se je tudi ta točka programa izvrstno sponesla ter udeležence v obče zadovolila. Rajalo se je do ranega jutra in živahnost pri plesu ni ponehala do konca; želja je bila občna, da bi se kmalu zopet sešli v novih prostorih. Odbor Čitalničen je radi tega sklenil, da da 20. t. m. ples, 57. plesno zabavo in 7. marcija velik ples, v postu pa vsaj dve besedi. Lansko leto obesil se je bil tu neki mladenič, katerega pogreb je bil nekaka demonstracija proti — veri in menda tudi proti vladi. Pisalo in govorilo se je tačas dosti po mestu, posebno pa je vzbujal osupnenost in začudenje „parte", v katerem je stalo, da je samomorilec „šel v n č" (pass6 in nulla.) Letos se je napravila na pokopališči nova demonstracija ob letnici in naš knezonadškof čutil je v Bebi potrebo, povodom te demonstracije svojo nevoljo izraziti s tem, da je v tukajšnjem „L'Eeco del Littorale" slovesno protestoval proti temu žaljenju verskega čuta in onečeščenji blagoslovljenega kraja. Odobraval je — vsaj neposredno —■ to postopanje le tukajšnji židovsko-liberalni list „11 Cor-riere di Gorizia", dočim so to vsi drugi listi obsojali. Tudi mnogo društev se je slovesno izreklo proti temu. Zakaj da pa ni naša policija tega zabranila, ko je morala biti poučena o tem škandalu, to vedo bogovi in gospod baron Rechbacb. Imenovani gospod proglasil je tudi nekako — vsaj indirektno — Goriškega „Corriera", kateremu sta „L'Indipendente" in „L'Istria" najdražja sobrata, za uradni list. Ko je namreč nek gospod v „društvu za klimatično zdravišče v Gorici" zahteval, da bi se zapisniki vseh odborovih sej tudi drugim domačim listom pošiljali, odgovoril je gospod baron, da ..Corriere" ni opustil ali zamolčal nič j tega, kar je odbor deloval. Tedaj na izrecno pro j šnjo ne dovoli vladni zastopnik in glavar, da hi se • zapisnik tudi drugim listom pošiljal, kateri so stalno tisočkrat bolj avstrijski nego „Corriere''. Opomniti J je, da je „Corriere" tudi uradni list c. kr. kupčij-ske zbornice. Ni čuda po tem takem, da se mej ljudstvom širi vedno bolj vest, da je Primorje res že obljubljeno Italiji! Domače stvari. — (f F. M. L. Jurij pl. Stubenrauch) umrl je v 10. dan t. m. ob V* 12. uro na Dunaji. Bil je korni poveljnik v Brnu in šele GO let star. L. 1880 in 1881 bival je kot divizijski poveljnik v Ljubljani in bil jako priljubljen in čislan. Revežem bil je pravi oče. Vsak dobil je miloščino, katero je čestokrat kar skozi okno metal. Tudi takozvaue „sramežljive prosjake" je podpiral in jim pošiljal po 2, 3 in več goldinarjev, kar po poštnih nakaznicah. Gotovo bode pokojniku, ki je bil jako prijazen tudi narodni stranki, ohranjen mej nami prijazen in hvaležen spomin. — (Poslanec Greuter) je tedni nevarno zbolel. Začel je tožiti, da mu je slabo, da izgublja spomin ter da mu primankuje izrazov za gotove pojme. Šel je zvečer zgodaj v postelj, a ko je drugi dan poslanec Sternbaca prišel v sobo, našel je Greu-terja brezzavestnega. Ker je Greuter že 70 let star, bati se je bilo najhujšega. K sreči mu je, kakor sporoča današnji telegram, že odleglo. — t H r a ni h o v s k i m a častnikoma) sta imenovana: Kadet nadlovec Josip Devetak v primorskem brambovskem lovskem batalijonu (Gorica) št. 74, in podlovec Fr. Spintre v kranjskem brambovskem lovskem batalijonu št. 25. — (Pisateljsko podporno društvo) ne bode imelo v soboto, 13. t. m. svojega zabavnega večera, ampak še le v soboto 20. februvarja ob navadnej (8.) uri v steklenem salonu Čitalnice Ljubljanske. — (Trgovski ples.) Trgovsko bolniško in penzijsko društvo v Ljubljani ima jutri v dvoranah kazinskega društva svoj običajni trgovski ples. Ta ples spada že od nekdaj mej najlepše pretl-pustne veselice, torej bode tudi jutri gotovo velika in odlična udeležba. — (Vse srednje šole Ljubljanske) sklenejo svoj I. tečaj jutri v soboto dne 13. t. m. s sv. mašo, katera se bode služila ob 8. uri zjutraj za gimnazijo v šenklavškej, za realko v šent-florijanskej in za učiteljišče v Srca Jezusovega cerkvi. Po maši se razdele spričevala in potem bodo imeli dijaki počitnice do uštetega torka. V sredo 17. t. in. se začne zopet šola in ž njo drugi šolski i tečaj. Kakor smo že naznanili, letos po ukazu na-■ učnega ministerstva ne bodo locirani, t. j. po svo : jem zasluženji razvrščeni Pripoveduje se nam, da : ta ministerski ukaz učiteljem nikakor po volji, a i d* so jako zadovoljni ž njim dijaki, katerih je na-I ravno več slabih ali samo dobrih, nego je odličnih. , Dasi je pa odpravljena lokacija, vendar je še pri-; držana razvrstitev dijakov na odlične, dobre in < slabe dijake, nadalje 8 pričevalom II. in III. reda. — (Gorelo) je danes zjutraj ob Vab' uri v I dimniku meščanske vojašnice v Trnovem, kjer so i se saje v dimniku unele. Požarna hramba bila je i takoj z vsemi brizgalnicami na lici mesta in se je ogenj kmalu udušil. — (O razmerah na Celj s k i g iinn a z i j i) piše nam rodoljub iz Celja: Celjska gimnazija začela je v zadnjem času radi dogodkov na njej in preganjanja dijakov bolj nego kdaj sloveti. Kako stoji z ravnopravnostjo na tej gimnaziji, nekoliko I kaže sledeče. Pred jednim letom je nekaj dijakov, J katerim radi premalo znanosti književne slovenščiue ni bilo možno takoj s kraja slovenskega pouka obi-skavati, slovenščino za svoj materni jezik izdalo. Vsled te izjave je primoran vsakdo slovenščino, kot obligaten predmet obiskavati. A to se jim ni dovolilo ter reklo: „Vi ne smete v izkazu svojega ma-ternega jezika spreminjati in tedaj tudi ne sinete pouka slovenščine obiskovati ? Kar se tem dijakom ni dovolilo, to se je letos trem prvošolcem velikodušno dopustilo: ker omenjeni trije neso dobro napredovali v slovenščini, se jim je dovolilo izstopiti iz pouka sloveuščine, dasi so se za Slovence upisali. Čuditi se moramo, da se taka velikodušnost samo drugim v prid izkazuje, nikoli ne nam Slovencem, in vprašati, zakaj se dovoljuje samo izstopati iz pouka slovenščine, a ne tudi ustopati; naj bi se vender tudi tukaj z jednakim merilom merilo. Morda so bili pedagogiČni uzroki temu krivi. V dokaz, da bi tudi gg. profesorji bolje storili, ako bi se brigali malo bolj za šolo, mesto da uganjajo Slovencem sovražno politiko, naj izmej več slučajev, ki sem jih zvedel navedem le jednega. Neki zgodovinar — strokovnjak, vpraša dijaka, ke-daj je bila bitka pri Waterloo. „1815", mu odgovori dijak. „A \varuni nicht gar, vvissen sie nicht einmal das? Das \vissen schon die Spatzen am Dach; nun sie war im Jahre 1814". Nato ustane drug dijak ter opomni, da se g. profesor moti. A g. profesor se vender ni hotel takoj udati. — Ne omenjali bi tega dogodka, ako bi bil omenjeni gospod — kakor poroča „Siidst. Post" — bolj miren v narodnih stvareh. Priporočamo mu tedaj zgodovino, da se še kdaj ne primeri, da bi vrabci na strehi več vedeli, nego g. profesor — zgodovinar. — (Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani) imela je svoj 4. redni občni zbor dne 2. februvarja 18SU. Izvoljeni so bili v ravnateljski odbor: načelnikom Janez Knez, župan in posestnik v Sp. Šiški; kontrolorjem A. Jenko, pekovski mojster in hiSni posestnik v Ljubljani; blagajnikom Anton knez, trgovec v Ljubljani in namestnikoma Vinko Ogorelec, župan in posestnik na Škofeljci, in Janez Verhovnik, posestnik v Vodmatu. V nadzorstveni odbor izvoljeni so bili Ig. Kotnik, hišni posestnik v Ljubi juni, E. L o t nikar, župan in posestnik tovarne na Vieib, in dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik. Izmej važnih sklepov omenjati nam je, da je zbor v principu sklenil premeniti svoja pravila tako, da bi po-sojevalo društvo le svojim članom, oziroma vsak kdor bi hotel dobiti posojilo, postati bi moral tudi deležnik društva in da bi društvo premenilo dosedanje omejeno poroštvo v neomejeno. Za izvršitev tega sklepa pooblastila sta se ravnateljski in nadzorstveni odbor. Iz letnega računa povzamemo, da je imelo društvo v letu 1885. 139.581 gld. 37 kr. dohodkov in 137.398 gld. 89 kr. izdatkov, tedaj prometa 276.980 gld. 26 kr. Hranilne uloge znašajo koncem leta brez kapitalizovanih obrestij 37.156 gld. 89 kr. Posojenega je bilo koncem leta 35 strankam proti intabulaciji 19.211 gld. 29 kr. na meuice pa 30.386 gold. — kr., tedaj skupno 49.597 gld. 29 kr. Čisti dobiček znašajoč 1350 gld. 49 kr. razdelil se je po predlogu nadzorstva sledeče : deležnikom dividende 1Vi°/o» torej 150 gld., ravnateljskemu odboru nagrade 350 gld., reservnemu fondu doda se 60O gld., tedaj bode znašal sedaj 1900 gld., 20 gld. sklenilo se je darovati družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ostanek 230 gld 49 kr. pa prepisati na račun dobička za leto 1886. — (Iz Vipave) se nam piše, da bode ondu v soboto 13. t. m. redka obravnava, h k.teii je povabljenih nad 50 osob, deloma kot zatoženci, deloma kot priče. Toženi so večinoma kmetski fantje, tožitelj pa tukajšnji črevljar 0., ali kakor mu tukaj sploh pravijo „vinkeldohtar," ker se za kopita veliko ne briga. Fantje popevali so tudi pri nas že znano pesen; »Udri, udri in der Stadt, — Doktor O. štrik za vrat", kar je omenjenega O. tako raz-kačilo, da toži zaradi žaljenja časti čiharnega, kdor je kdaj to pesen pel, ne glede, je li fatalni besedi „doktor O", izgovarjal, ali pa ne S tožbo Bvoje priljubljenosti ne bode pomnožil, kajti marsikdo je tožen, ki ni kriv, marsikdo pa mora kot priča k sodniji, kateremu tako pota neso ljuba. Svetovali bi g. O., naj bi se rajši drža', svoje obrti, kakor pa da po krčmah kmetom svete daje, saj je po njegovih svetih že marsikaterega glava bolela. — (Vabilo na mask ar ado,) katero priredi čitalnica na Vrhniki dne 28. februvarja t. 1. v društvenih prostorih. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina maskovanim ali kostumovanim 50 kr., nemaskovanim 1 gld. — Ustopnice, brez katerih ustop maskam ni dovoljen, dobe se v prodajalnici g. Gab. Jelovšeka. Odbor. — (Tržaškega Sokola) druga plesna vaja bode v nedeljo 14. februvarja od 7 do 12 ure zvečer v prostorih Slovanske čitalnice. Kdor se od povabljenih želi udeležiti, naj se obrne na g. Ivana Valenčiča. Via nuova 39 ali gosp. Martin Krže ta Piazza S. Giovanni 1, kjer se dobe ustopnice. Tretjo in zadnjo plesno vajo bo imel „Sokol" v dan 28. februvarja in k zaključku tekočega prepušta, pa, kakor že javljamo plesni venček 9. mareija, obe veselici v Čitalnici. Na zdravje! Budimpešta 11. februvarja. V noči zvršila se velika tatvina pri juvelirji Foderji v Karlovi vojašnici. Vrednost ukradenih drago-cenostij 15—20.000 gld. Florenca 11. februvarja. Blagajnik društva „Ferovie Meridionale" Zimeoni je pred nekoliko dnevi brez sledu izginil. Pri skontri-nanji našli so, da manjka 200.000 lir. Rastilrjeuo adravllo. Množeča ae namočila na Moll-ovo „Francosko žganje14 dokazujejo o uspeŠnoj npo nbi tega sredstva proti protmu, trganju in vsem bolem nioo vsled prehlada. Steklenica bO kr. Po poštnem povzetji g.t razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuvhlauben 9. l'o lekarnah in špecerijskih prodajaluicah na dežtli zahtevaj Be izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (20—1) SOKOLOVEMU J0UR-FIXU, kateri bqde v soboto 12. IVl»rlivarji* v Sckreiner.jevi p i varu i (na Sv. Petra cesti). Začetek ob »/ „9. uri. Ker se bode tudi razpravljalo o letošnji Sokolovi maskaradi, uljudno vabi v obilo udeležbo __ODBOR. St_8. (Par.)_ Deželno _ gledališče v LjiiMjani. Pf. pred. M T NOboto lil. februvarja 1886. Odgovorni vodja: A. Slobodin. Veseloigra v 3 dejanjih, po L. Leroy-u poslovenil J. Kalan. OSOBE Valdent, lastnik fabrike —-- Emelina. njegova soproga — — Blanche, Valdentova hči iz prvoga zakona--— — — — — — Celeste Valdent, njegova couBina ,Taques Valdent— — — —-- Ch«*mbry — — — — — — — — Bonno-jrace — — — — — — — Chalut, \ -- PierretUC, J- fabriSki delavci-- Lambert, | — — Več delavcev iz fabrik. Godi 8e v gospod Kocelj, gospodična Vrtnikova. gospodč. Mat. Nigrinova. gospodična Zvonarjeva. gospod Slobodin. gospod Danilo, gospod Čutni k. gospod Perdan. gospod K. Šrej. gospod šturni. nekem fahriškem okraji. Ustopnina: Parter in lože 40 kr. — Fauteuil v parterji 70 kr. Sedež v parterji 60 kr. — Sedež na galeriji 40 kr. — Garnizonski In dijaški biljet 30 kr. — Galerija 20 kr. Kasa se odpre ob Va'- uri. Začetek ob 7. ari zvečer. Gwl(Mlitli&&o Jo kurjeno. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 12. februvarja. Zdravje cesar-jeviča Rudolfa se je včeraj na bolje obrnilo. Greuter bode tudi okreval. Cesar dal je včeraj povprašati, kako mu je. Dunaj 12. febr. Goronini in Jacques utemeljevala predlog o volilnem sodišči. Haus-ner ostro pobijal, Menger odgovoril. Krona-wetter contra. Beligrad 12. februvarja. (Oficijalno.) Vest, da se je zaukazala demobilizacija in sklicala skupščina, popolnem izmišljena. LondOll 12. februvarja. Včeraj v raznih mestih po deželi izgredi prebivalstva, ki je brez dela. V Leicestru napalo je ljudstvo več no-govičarskih tovarn, ki zaradi štrajka praznujejo, pobilo okna in razdejala stroje. Policija napravila mir. Bukurešt 11. februvarja. Madjid paša predložil je danes svoja pooblastila. Konferenca vsprejela je po Madjid paši predlagani prvi član, ki ima v sebi običajno izjavo glede miru. Tujci s 11. februvarja. Prt Mlonu: Deutsch, Bele /, Dunaja. — Mikinda iz Reke — Haus, Birkovitz z Dunaja. Pri 1 Mil t It Schwarz, Prigel, Regelv z Dunaja.— Dr. Leitmaior iz Gradca. — Wernig i'. Celovca. — GroBS, Frevtag, Ili:k z Dunaja. Meteorologijo poročilo. 1 g p Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. ti 7. zjutraj 741*76 min. — 3 2" (J Bi. bvz. obl. v* 2. pop. 7.W <>r> k*. — 0 8'C al. vzh. obli 0-00 ram. yi 9. zvečer 739-^5 Dira. — 2-8° < ' al. vzb. obl. Srednja temperatura — 3-2°, za 1*9B pod normalora. borza dne 12. februvarja t. ) (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta......... Srebrna renta ...... Zlata renta ......... 5 '/„ marčna renta........ Akcije narodne banke...... London .... Srebro....... Napol. . . Gi kr. cekini Nemške murke 4«/o državne srečke [z I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1»64 1 00 wld. Ograkft zlata renta 4U;U „ papirna renta 5 /, B"'n Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava ivg. srečke 5 „ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4! „ zlati zast. listi Prior, oblig. Blizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srečke 100 gld. Rudolfov« srečke . 10 Akcije anglo-avstr. b;;nke 120 „ Trammway-(lru5t. velj. 170 gld. a. v. Hi gld. 55 kr. 84 75 113 40 102 n 05 868 — n it R0 n 126 45 n 10 n 03 n n 5 n 93 61 fi 90 123 R — (» 171 ft 75 9 102 ft 85 9 94 35 * 104 ji — 116 1 »>l jsnii so i/.Ali,- in hc dobivajo sledeče knjige: Hm*ix x Ameriki. Roman. Francoski spisal Hen4 Lefehure. Poslovenil * * ^ Stat notnim* umbra. Mf. 8', 535 stranij. Stane 60 kr., po pošti 70 kr. Knez Serchrjaiil. Roman. Spis.il grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr, •Buiiak iinMepra časa. Roman. Spiral M. Lermontov, ppslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. W; O, J[. Roman. Spisal Turgtnjer, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8°, 32' pol.' Cena 70 kr., po poŠti SO Jer. Htihrovslil. Povest. Spisal a. S. Puškin, poslovenil J. P. -- MI. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Ca&nikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat uominis nmbni. Ml. 8°, 19 pol. Cena 70 kr.f po pošti 75 kr. kako Nekdo kupil bi rad na Kranjskem kje ležeče večje posestvo, nahajajoče se v dobrem stanu, za svoto o«l SO.OOO «lo 40.000 gltl. Ponndbo upravništvu te#a lista zadnji čas do konca t. m. pod šifro „B*». (87—2) Od knežjega ^talioiilMirg-^iihleitbiii** sitega gozdnega nriula v Niiežnltku9 pošta Stari trg pri Rakeku (Kranjsko), vsprejme se kot gozdni paznik (Forstauf«seher) za vnanjo službo (letna plača 240 gld., prosto stanovanje, 20 Rmi. ali 6 sežnjev suhih drv) mlad korenjak, kateri je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen. Isti mora biti zdrav, marljiv v službi in poštenega značaja. — Prošnje do lO. marca na zgorenji gozdni urad. (81—2) 3iTa, 31 e p & i. larve za maškare od S kr. do 4(» kr. »u iU>h6 pri (91—1) KARINOER-JI av na Velikem trgu. w Anchorparobrodna linija iz Trsta v New-Yorb naravnost. Odhod v 1. in 15. dan vsnke^a moseca. Veliki prvorazredni parniki te Avetovnoznahe v Avstriji jedino koncesijonirano linije všprejettiajo potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. Potniki naj so obrnejo na Ger^olet &< 1?©-jylia»cf<>. glavne Ogente, VIb «Ie 1» Ai-H4'iiale slov. 2 v Trstu. Dobivajo se tudi vo/.ni listki za vsa mesta Zjodinjc-nih držav po najnižjih cenali. (32—11) 3^ 3^ 2fe ^ ^ ^ • a* *r * * *r *r * • 5 Za zimsko zdravljenje! Nova napolnitev medicinafnega j ©ga Pristno in jako zdravilno. 1 steklenica GO kr., dvojne velikosti 1 «old. Prodaju (G74 14) LEKARNA TRNKOCZY zraven rotovža -v X_i;-a."tolja.n.i. * 0 r A V A S \ % % a, • *r ata*av *y& a*%yk>**s*kr*b.'*'*> Ialai.t;lj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"•