GLASNIK lJUBijana, 6. oktobra 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV., 78 MESTNI SVET 12. seja Mestnega sveta, dne 2. X. 1959 b| seji dne 2. oktobra je Mest- kom'C* v načelu imenoval natečajno UrtSu 0 za idejno projektno rešitev roču Ve Trga revolucije, poslušal po-Oj 1 ® 0 polletni realizaciji izgraditvi n°van^’ sprejel odlok o dopol-davk odloka 0 občinskem prometnem dah*" 0t* 1>rometa na drobno v obči-na območju mesta in načelno n sklep o podaljšku trolejbusne Ke od Ježice do Črnuč, ran r-Vo i°čko dnevnega reda je ob-hiv °„ dr- Marijan Dular, predsed- za urbanizem OLO, ki je rev l)r>r za postavitev spomenika Van UcUe v Ljubljani, ki je imeno-L^gV smislu Odloka Izvršnega sveta en 0 Postavitvi spomenika revolu-soiri - 5ne julija 1059, je z dopi- Me«tZ dne septembra t. 1. sporočil leg«*1 svetu mesta Ljubljana Odbor za postavitev spomenika 3 oiuciji je na svoji prvi seji dne ji ■ m. razpravljal o programu dela sprejel sledeče sklepe: $Vnv ®P°menik revolucije mora po b«, 1 Veličini in obliki dostojno podati veličastno zmago slovenji9 ljudstva v njegovi neenaki SoJr\za svobodo in neodvisnost ter Clalistično družbo. ' »to mora biti postavljen v sre-liki ,, Ljubljane, ki je dala svoj ve-aelež v tej borbi. Sl"atr itemeljitl razpravi je odbor hejge31, da bi bilo zato najprimer-s!tuPšč mesto pred nov° Ljudsko Ta na tkzv. -nunskem vrtu«, do ohnurost01" naj bi 86 urbanistič-dreje,. lkoval v zaključen trg, ki bo drhitevP0 sc>dobnih urbanističnih in dobil nI,oask;>h načelih in bi lahko vsa okoli “^'r8 revolucije«. Tako bi ^rioi j s spomenikom vred po- _ JetiQ — x ~______i : i~ Odi' a dosežke naše revolucije. t*v_ U j ^ Me bi DriPrav,ni izmed Prvlh sej usvoji Prlporoz? le zaradi tega smatral, da |^isei on „ fstnemu .svetu, da to za- , razpis natečaja, ki naj ^ditvenovno zamisli urbanistične rt°bju predela mesta. Po ,5 nateč^.°ra bl bll° priporočljivo, in hiJ , dajo tudi arhitektom* d k°r s^ctniške rešitve tako zgradb, m nairf?3 spomenika. Zaradi te-h. daliti „rže Potrebno, da ima raz-hiorai ,v.Qtečajni rok, najmanj pa ih G'ede r!l‘ 6 meseccv. k^aja ripr°erama razpisa je odbor kSeleženo_K razmah ustvarjalnosti 3, P nuin„v oatečaja. V programu bi Iomega sv P^iti same potrebe Iz-£ Pozidal LRS, dočim pa bi osta-h! 6osnLV?Jahko izpolnili zr za potre- dru^kih organizacij, trgov! ",v"" C®vet io tudi mnenja, da bl Mest-h,5 fazp^.fP^jetjom programa o s-mf Ua1111 dal svojo predanost, prav tako pa želi. da bl v žiriji, ki b*o ocenjevala predložena dela, sodelovala vsaj dva člana odbora za postavitev spomenika revolucije. Svet za urbanizem OLO Ljubljana je razpravljal o teh sklepih in predlogih na svoji seji dne 17. septembra 1959 in je sklenil predložiti Mestnemu svetu predlog, da se izvede javen jugoslovanski natečaj za idejno projektno rešitev ureditve Trga ljudske revolucije in njegove neposredne okolice kot urbanistično-ureditvene podstave za podrobnejše nadaljnje obravnavanje priprav na projektu za Spomenik revolucije. Podrobnosti in formalnosti v zvezi z izvedbo natečaja pripravi in izvrši Tajništvo za urbanizem s tem, da se upošteva niže navedeni sestav natečajne komisije, število in višino nagrad ter rok za predložitev natečajnih projektov. Glede na zgoraj obrazloženo je dr. Marjan Dular predlagal Mestnemu svetu, da sprejme naslednje sklepe: 1. da se takoj razpiše javen jugoslovanski natečaj za idejno projektno rešitev ureditve Trga ljudske revolucije v Ljubljani. Natečaj naj se nanaša na območje med Prešernovo cesto, Tomšičevo ulico, Titovo cesto z njepim podaljškom do Erjavčeve ceste in Erjavčevo cesto; 2. da se natečajna komisija v načelu določi v naslednjem sestavu: predsednik Rudolf Janko, član Izvršnega sveta; namestnik predsednika dr. Marjan Dular, predsednik Sveta za urbanizem OLO; 2 člana, katera.določi Komisija IS LRS za postavitev spomenika; 1 član, katerega določi Svet za urbanizem OLO Ljubljana; 1 član, katerega določi Svet za kulturo OLO Ljubljana; 1 član, katerega določi Občinski ljudski odbor Ljubljama-Ccnter; po enega člana določijo društva: Društvo arhitektov Slovenije, Društvo urbanistov Slovenije, Savez društva arhitektov FLRJ. Nagrade so sledeče: Prva nagrada 1,000.000 din druga nagrada 800.000 din tretja nagrada 500.000 din četrta nagrada 400.000 din peta nagrada 300.000 din Povračilo stroškov za delo natečajnikov in za porabljeni material se izplača onim udeležencem, ki bodo predložili elaborate po pogojih razpisa, njihovi elaborati pa ne bodo nagrajeni in to v skupnem znesku 130.000 din (netto). Rok za predložitev natečajnih elaboratov je 6 mesecev po objavi natečaja. Natečaj se izvede v delokrogu Tajništva za urbanizem. Stroški natečaja se plačajo iz proračunskih sredstev Mestnega sveta za leto 1959 oz. 1960, ki so, oz. bodo določeni za pripravo urbanističnih dokumentacij, oz. za Izvedbo urbanističnih natečajev. Mestni svet je soglasno sprejel predlog dr. Marjana Dularja. Drugo točko dnevnega reda je obrazložil Franc Pipan, predsednik Sveta za stanovanjske zadeve, ki je izjavil: Po podatkih, zbranih od ljubljanskih mestnih občin, Imamo v letu 1959 v Ljubljani v gradnji 5462 stanovanjskih enot. Od tega je bilo dograjenih in vseljenih v prvem polletju 455 stanovanjskih enot, in sicer 272 v bločni, 43 v vrstni in 140 v individualni zazidavi. Ce primerjamo te podatke s podatki o realizaciji plana v letu 1958, ugotavljamo, da je že v prvem polletju letošnjega leta v gradnji 1280 stanovanjskih enot več kot v preteklem letu, ko je bilo v gradnji 4182 stanovanjskih enot. Fronta stanovanjske graditve se je torej povečala za 30,6 %. Razširitev stanovanjske graditve v prvem polletju letošnjega leta za tako visok odstotek moramo iskati predvsem v intenzivni pripravi dokumentacije v lanskem letu, v ugodnih vremenskih pogojih v letošnji zimi in precejšnjem številu gradnje samskih domov, ki so se pričeli graditi letos. V kakšnih odnosih so vseljena stanovanja v prvem polletju 1959 z ozirom na sistem zazidave, vidimo iz sledečih podatkov: V prvem polletju je bilo dograjeno v blokih 272 enot ali 59,8 %, v vrstnem sistemu 43 ali 9,5% in v individualnem sistemu 140 ali 30,7% vseljenih stanovanjskih enot. Relativno visok odstotek dograjenih individualnih hiš moramo obravnavati predvsem s stališča, da so posamezni kreditni skladi že v začetku letošnjega leta, upoštevajoč smernice Koordinacijskega odbora kreditnih skladov odobravali kredite v manjših zneskih (od 200 do 500.000 dinarjev) tistim individualnim graditeljem, ki so imeli hiše dograjene v zaključni gradbeni fazi in kjer ni bilo več povpraševanja po deficitnem gradbenem materialu (cement, opeka, steklo itd.). Analizo o izvršitvi plana moramo obravnavati iz dveh gledišč: 1. Pregled vseljenih stanovanjskih enot v prvem polletju letošnjega leta. 2. Pregled realizacije izvršitve plana pričetih novih gradenj. Realizacijo vseljivih stanovanj obravnava prvi del predloga plana, v katerem je predvideno, da bo v letu 1959 dograjeno na območju mesta Ljubljane 1521 stanovanj in 239 samskih sob, torej 1760 stanovanjskih enot. Roki dovršitve za posamezne stanovanjske enote v bločni zazidavi so bili predvideni po stanju na gradbiščih, in sicer tako, da bo v prvi polovici letošnjega leta dograjeno v blokih 214 stanovanjskih enot, dočim se bi vrstna in individualna gradnja dograjevala na ta način, da se bo pospešila izgradnja stanovanjskih objektov v višjih gradbenih fazah. Od planiranih 214 stanovanjskih enot je bilo v blokih dograjeno v prvi polovici leta 272 stanovanjskih enot. Plan je bil prekoračen za 27 % kljub temu, da so nastale motnje, ki so zavirale izvajanje gradbenih in obrtniških del zaradi premajhnih obrtniških kapacitet, zlasti pečarskih, pleskarskih, phrketarskih, umetno-kamnoseških itd. Isto velja tudi za inštalacijska dela. Poleg tega se pojavljajo še težave v dobavah raznih materialov, predvsem stekla, železa, cementa, opečnih izdelkov, sanitarnih predmetov itd. Kljub objektivnim težavam pa moramo pri obračunu realizacije plana vseljivih stanovanj v prvem polletju 1959 ugotavljati, da je bil ta znatno presežen, saj je bil plan individualnih hiš že v prvi polovici leta dosežen s 77 % od celotnega plana v tem sistemu -zazidave. Iz teh podatkov moremo zaključiti, da je bil plan zgrajenih in vseljivih stanovanj za prvo polovico 1959 uspešno zaključen. Zaradi problemov, ki zavirajo kontinuirano stanovanjsko izgradnjo in ki sem jih deloma že navedel, pa nastopa vprašanje realizacije prvega dela plana v celoti za leto 1959. VABILO na 7. sejo zbora proizvajalcev OLO Ljubljana Na podlagi 74. in 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih in 48. člena statuta okraja Ljubljana sklicujem 7. sejo zbora proizvajalcev, ki ho v petek, dne 9. oktobra 1959 ob 9. url dopoldne v mali sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Poročilo Izvršilnega odbora o delu Zavoda za socialno zavarovanje v letu 1958. 2. Poročilo o delu Okrajne komisije za higiensko tehnično zaščito. 3. Potrditev sprememb statuta Obrtne zbornice za okraj Ljubljana. Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Kresija, soba št. 11/1 (telefon: 22-121 lnt, 207), Nadomestuje predsednika OLO podpredsednik ing. Ivo Klemenčič Iz predleda o stanju gradenj na območju Ljubljane moremo ugotoviti, da bo v letu 1959 dograjeno 1341 stanovanj in 455 samskih sob, skupaj torej 1796 stanovanjskih enot. Po Številu stanovanjskih enot bomo količinski plan gradnje "sicer presegli Za 2,04 »/o, vendar pa se bo struktura stanovanjskih enot delno spremenila. Iz prvega dela plana ne bodo dograjeni nekateri objekti in se bo vsled tega zmanjšalo število vseljenih stanovanj, pač pa se bo dogradilo večje število samskih sob kot je to plan predvidel. Po analizi tega dela plana ugotavljamo, da obstaja problem za zgraditev 269 stanovanjskih enot v blokih, katerih dovršitev se bo verjetno zavlekla v prihodnje leto (n. pr. dve stolpnici ” Roškem naselju, blok Trstenjakova ulica, dva samska domova Slovenija ceste, blok Papirnice Vevče, blok Poljane B-2 v Šentvidu, blok Telekomunikacij Pr-žanj B-3, blok B-5 ObLO Vič v Gerbičevem naselju). Za delno nadomestitev teh objektov pa se bodo dogradili nekateri objekti, predvideni v planu II (dva 17-stanovanjska bloka med Linhartovo in Topniško ulico, 4 samski domovi, blok ob Prijateljevi ulici, blok ob Cilenškov! ulici in še samska domova Megrada in Objekta). Po realni ocenitvi stanja na gradbiščih moremo ugotoviti, da bo v letu 1959 dograjeno cca 160 stanovanj manj kot je to predvideval plan, zato pa bo dograjenih 216 samskih sob več. Ce se bodo pravočasno odstranile najrazličnejše objektivne težave, ki izvirajo iz pomanjkanja kapacitet in materiala in se bodo pri gradbenih in obrtniških podjetjih upoštevali organizacijski nasveti investitorjev, pa bo kljub temu možno do konca letošnjega leta v znatni meri povečati število dograjenih stanovanj in na ta način še povečati predvideno število stanovanjskih enot, kot predvideva letošnji plan. Na primer samo z dograditvijo dveh stolpnic v Roškem naselju se bo število dograjenih stanovanj v letu 1959 povečalo za 88 itd. Drugi del plana je zajel objekte, ki so bili deloma že v gradnji v preteklem letu, pa so tako zahtevni, da traja gradnja več kot dve leti, kar velja predvsem za stanovanjske stolpnice, ali pa so bile stavbe začete šele v pozni jeseni lanskega leta in jih ni možno dokončati v letu 1959, ter objekti, za katere je bila dokumentacija že tako pripravljena, da so se pričeli graditi že v začetku letošnjega leta. Gradnja stanovanj po tem delu plana je v celoti realizirana z izjemo enega bloka ob Streliški ulici. Kot nadomestilo za ta blok pa se je povečal blok A ob Streliški ulici, in sicer tako, da se je s to spremembo pridobilo 35 stanovanjskih enot več, kot je predvidel plan. V III. A delu plana so bili razvrščeni objekti, ki bi jih po stanju tehnične dokumentacije in pripravljenosti zemljišča mogli že zajeti v plan II., če bi nam to dopuščale gradbene kapacitete in razpoložljiva sredstva. V tem delu plana je bilo predvideno 651 samskih sob in 724 stanovanj, skupaj 1375 stanovanjskih enot. V prvi polovici letošnjega leta se je pričelo graditi 572 stanovanjskih enot, ki so bile zajete v tem delu plana. Iz III. B dela plana, ki je bil sestavljen po enakih kriterijih kot III. A plan, pa se je pričelo graditi 148 stanovanjskih enot. Razen gradenj, ki so bile predvidene v planu I., II., III. A in B, pa se je v letošnjem letu pričelo graditi še 16 objektov, ki imajo 46 samskih sob in 409 stanovanj, skupaj 455 sta- novanjskih enot, ki niso bile zajete v planu. Iz podatkov o izvršitvi plana III. A in B in gradenj izven plana moremo ugotavljati, da je stanovanjska gradnja zajela velik obseg ter bo vsled tega potrebno vložiti vse materialne in organizacijske sposobnosti, da se bo gradnja obdržala na pričeti višini. Prav zaradi teh vzrokov v letošnjem letu ne gre odpirati več novih gradbišč, temveč je treba vložiti vse sile v organizacijo in pripravo za nove gradnje za naslednja leta, ki naj se razvija na organiziranih in koncentriranih gradbiščih. Iz podatkov o predložitvi načrtov za vrstno gradnjo ugotavljamo, da se zlasti v zadnjem času ta gradnja čedalje bolj razširja. Upoštevajoč dejstvo, da so za to gradnjo potrebna znatno večja družbena sredstva za komunalno ifreditev kot pri bločni gradnji, razpoložljiva sredstva pa so nam predvsem potrebna za že začeto gradnjo in komunalno ureditev te gradnje, smatram, da je potrebno postopoma opuščati ta sistem zazidave in ga je dovoljevati samo tam, kjer ga urbanistične rešitve predvidevajo kot del enovite izgradnje novih sosesk. Za gradnjo vrstnih hiš na posameznih korrtunalno neurejenih gradbiščih, ki niso v sklopu velikih gradbišč, pa naj veljajo ista načela kot za gradnjo individualnih hiš v sistemu proste zazidave, za katero je bil na Mestnem svetu že sprejet sklep, da jo je potrebno postopoma omejevati. Kot sem v tem poročilu že večkrat omenil, bo zaradi obsega stanovanjske graditve potrebno izkoristiti vse organizacijske, ekonomske, politične in tehnične faktorje, da bomo tako razširjeno fronto obdržali, oziroma v bodočih letih postopoma še razširjali. Predvsem mislim tukaj na intenzivno sodelovanje med gradbeno opera ti vo, obrtništvom, industrijo gradbenega materiala, projektanti in investitorji. Probleme, ki so se pokazali že v letošnjem letu zlasti v pomanjkanju kapacitet obrtništva in ki so v največji meri vzrok težavam, ki sem jih navedel pri realizaciji prvega dela plana, bo v znatnem obsegu možno zmanjšati, če bomo masovno pristopili k izkoriščanju izsledkov tipizacije in upoštevali pri gradnji stanovanj tiste elemente, ki jih je naša proizvodnja že danes sposobna proizvajati, če že ne na industrijski pa vsaj na polindustrij-ski način (okna, vrata, okvire, mon-težne elemente itd.). Napore v smeri tipizacije stanovanjske izgradnje in s tem v zvezi ustvariti možnost masovne industrijske proizvodnje gradbenih in obrtniških elementov bo potrebno še ojačati, kajti le na ta način bo možno obdržati tempo v stanovanjski graditvi, kot ga zaznavamo danes. Pri tem pa moram na koncu še podčrtati važno vlogo, ki jo imajo za uspešno realizacijo plana stanovanjske graditve ljudski odbori, drugi organi družbenega upravljanja, zbori volivcev in družbene organizacije. Vsi ti organi družbenega življenja morajo budno spremljati realizacijo plana, pomagati ln sodelovati v naporih za njegovo Izvršitev ter s konstruktivnimi predlogi in nasveti pomagati operativnim organom pri izvršitvi planskih nalog. Upravni odbori kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš nimajo v kompleksu teh nalog In problemov najmanjše vloge. Z intenzivnim zbiranjem dopolnilnih sredstev, hitrim obračanjem razpoložljivih sredstev ln z razumno politiko razdeljevanja sredstev bodo ravno ti organi s svojim delom omogočili, da pomanjkanje namenskih sredstev za stanovanjsko graditev ne bo vzrok neizpolnitve plana in zmanjšanja obsega gradnje stanovanj. Po poročilu se je rarvila živahna razprava in so člani Mestnega sveta razpravljali predvsem o trenutnem pomanjkanju gradbenega materiala (cementa, železa in stekla), vsled česar so nekatere gradnje v zastoju in ne bodo dokončane do predvidenega roka. Mestni svet je odobril poročilo in sprejel še nekatere predloge, ki so jih v razpravi dali člani Mestnega sveta. Tretjo točko dnevnega reda je obrazložil Janko Dekleva, predsednik Sveta za družbeni plan in finance, ki je predlagal, da se sprejme odlok o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane. Mestni svet je soglasno sprejel navedeni odlok. Četrto" točko dnevnega reda je obrazložil ing. Marijan Prezelj, predsednik Sveta za komunalne zadeve OLO, ki je izjavil: Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Crnuče je dostavil vlogo, s katero prosi, da izda Mestni svet soglasje za podaljšanje trolejbusne proge od Ježice do Črnuč s tem, da bo veljala tudi za ta del proge mestna prevozna tarifa in da se bo obravnavala izguba proge v okviru skupnih obveznosti do podjetja Ljubljana-transport. ObLO Ljubljana-Crnuče opira svojo vlogo predvsem na sledeče razloge: 1. Zelja prebivalcev Črnuč je bila Iznesena že večkrat na pristojnih mestih, vendar so objektivni razlogi, t j. premajhna širina mostu čez Savo in nemožnost napajanja z električno energijo, vplivali oz. otežko-čali zamisel podaljšati progo do Črnuč. Z rekonstrukcijo mostu čez Savo in izgradnjo napajalne postaje na Titovi cesti v Stožicah so ti razlogi odstranjeni in ObLO ne more pred zbori volivcev teh razlogov uporabljati kot argument, zakaj se proga ne more podaljšati, tembolj, ker je končana druga faza rekonstrukcije mestnega prometa. 2. Ne glede na predvideno izgubo, ki bi nastala pri obratovanju in, ki je ocenjena po podatkih Ljubljana-transporta na 5,000.000 din letno, pripada Črnučam ravno tako javno prometno sredstvo, kot n. pr. Šentvidu, Polju in drugim krajem ljubljanskega predmestja. ObLO Ljubljana- - Črnuče že od leta 1956 prispeva svoj delež k mestnemu proračunu, čeprav še do sedaj ne uživa raznih ugodnosti, ki so jih deležne druge mestne občine. Oddaljenost Črnuč od mestnega središča pa je ista ali manjša kot je oddaljenost nekaterih drugih predmestnih krajev, ki imajo že urejene prometne zveze. 3. Potrebne investicijske stroške, ki bi za podaljšanje proge za 1500 m (do občine) znašali cca 24,000.000 din (brez nabave trolejbusa), bi krila občina sama iz lastnih sredstev, sredstev gospodarskih organizacij in event. posojila. Dejstvo, da doslej s tovrstnimi investicijami ni bilo posebej obremenjena nobena mestna občina, dokazuje neenakopravno obravnavanje istega problema na območju mesta. 4. Obveznosti za kritje izgube pri obratovanju pa ObLO ne more prevzeti na sebe z ozirom na položaj občine kot mestne občine in z ozirom na uporabo skupnih finančnih sredstev za mestne potrebe. ObLO Ljubijana-Cmuče smatra, da ti razlogi dovolj utemeljujejo njihove težnje. Ko je Mestni svet ob priliki raz-prave o problematiki komunalnih služb in naprav v Ljubljani na seji dne 19. aprila 1957 obravnaval drugo etapo rekonstrukcije mestnega prometa v Ljubljani, je sprejel sklepi naj vprašanje novih prog rešujeJ0 prizadete občine same. O problemu povezave Črnuč * ostalimi občinami in o razlogih, K* jih navaja ObLO Ljubljana-Crnuče^ je razpravljal Svet za komunalne za- j dcve OLO Ljubljana na svoji 7. red* ni seji dne 28. septembra 1959 o* I sprejel naslednje sklepe: 1. Mestnemu svetu naj se Pre*j,J j loži predlog ObLO Ljubljana-Crnuče ; za podaljšanje trolejbusne proge °° Ježice do Črnuč v dolžini 1500 m ® j tem, da sredstva za kritje osnovni11 investicij oskrbi ObLO sam. Vrst" tarife za novo progo (mestna ali Prl' mestna) naj se določi z ozirom d® izkazano frekvenco, po kateri se 5° ravnal tudi vozni red. V kolikor W ObLO zahteval manjše časovne >n' tervale obratovanja, kot bi bili ek£ nomsko utemeljeni, naj krije razu , ko v stroških. 2. Podjetju Ljubijana-transpof1 ° naroči, da sestavi izčrpno študij0 frekvenci in področjih sedaj razlik0 vanih prog mestnega in primestni prometa ter o vrsti vozila, ki naj 0 se uporabilo na event. novih prog30. Sprejete sklepe Sveta za kop10' nalne zadeve OLO dajem v razpr3'’ s predlogom, da jih Mestni svet od“ bri. j Mestni svet je sprejel predlaga8 sklepe s tem, da se naroči Svetu j: komunalne zadeve, da sestavi štu°‘ jo mestnega in primestnega Prorn®L tudi za ostale predele mesta, Pr€<1 vsem za Kozarje in Trnovo. Odlok o dopolnitvi odloka o občinski0 prometnem davku od prometa 0 drobno v občinah na območju incS’ » Ljubljane 8. Na podlagi III. točke dela C j rife prometnega davka (Uradni >'■ FLRJ št. 20/59) in 9. točke 141. ^ na statuta okraja Ljubljano Mestni svet mesta Ljubljane no SLj dne 2. oktobra 1959 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o občinsk0 prometnem davku od prometa ^ drobno v občinah na območju m08 Ljubljane 1. člen |](, V odloku o občinskem Pr0lV,[t° nem davku od prometa n n drp^ v občinah na območju mesto ljane (Glasnik št. 51/58 in Uradni list LRS št. 58/59 in št. se za točko b) 4. člena doda D točka c), ki se glasi: ^ »Od prometa naravnih vin p, individualnih proizvajalcih p° nji 8°/o, n od prometa ostalih 8 [(y bolnih pijač po individualnih v izvajalcih po stopnji 20•/<>.< 2. člen p | Ta odlok začne veljati od fvC$t' ; | objave v »Glasniku«, uradnem niku okraja Ljubljana. ; [ St. Ot/5-2248/55-59. j ‘ Ljubljana, dne 2. oktobra 1 1 Nndomestujo Pret^‘* Mestnega sveto < podpredsednik- Jožko Gorjanc 1* OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o požarnovarnostni službi na območju okra u f Požarnovarnostna služba ima pri *V,'JU našega gospodarstva po-s n". n“ vlogo. Skoda, ki nastaja Bo k'’ Pre”stavlja namreč ogrom-cmen'lev v finančnem in ma-y'ncm pogledu. Ij. ' Predloženem poročilu je na-„ v0lla celotna problematika požar-, oniostne službe. Poleg neuostat-v ,so r.njeti tudi predlogi, kako bi je.tr - -tudi vilo požarov omejilo in s tem zmanjšala škoda, ki je vsakoletno prizadeto našemu gospodarstvu. Poročilo obsega naslednja poglavja: t. statistika požarov, 2. preventivna gasilska služba, 3. organizacija gasilstva, 4. vzgoja kadrov in 5. finančna sredstva. O lem poročilu je razpravljal S| .— '«.icu umi premogi, kuho im kj tein poročilu je razpravljal kor'*0' . 58: ie.°i i)ri,ndon,na je hil uničen le-^ljaniVU6?rii Zveze športov v bisik' Požari Požarna Skoda v dinarjeh ms 19« 1958 1959 119 74 199,178.488 568,392.517 139 116 41,484.076 45,720.900 elektrika, c) iskra, čj e) samovžigi, f) strela; je povzro-čistila parket s pasto, kateri ulici, ki je povzročil 25 milijonov dinarjev škode. Nekaj primerov večjih požarov v letu 1959: a) Zaradi okvare na ležajih je požar v tovarni pohištva »Brest« Cerknica povzročil 547,267.000 dinarjev škode. b) Požar pri zasebniku Antonu Medveščku v Zavrhu pri Litiji je povzročil 7,000.000 din škode. Gorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje, avtobus in razno orodje. Vzrok požara je bil kratek stik. c) V podjetju »Unitas« v Ljubljani 3. skupina: 4 a) požig, b) neznan vzrok. Prva skupina obsega vzroke požarov, ki jih preprečujemo oziroma zmanjšujemo s primerno vzgojo prebivalstva in propagandnimi sredstvi, kot so: razna predavanja v šolah, potujoče razstave, članki v dnevnem časopisju, diapozitivi v kinodvoranah, kratkometružni vzgojni filmi ter razni tečaji, predavanja in seminarji po občinskih centrih. V drugo skupino spadajo vzroki požarov, ki so tehnične narave in jih preprečujemo z rednimi preventivnimi pregledi, upravnimi ukrepi, strokovnimi seinanarji ter na lokacijskih komisijah in komisijah za Na podlagi temeljnega zakona o varstvu pred požarom in drugih eksplozija, predpisov se izvaja preventivna požarnovarnostna služba v industrijskih podjetjih, raznih obrtnih obratih, kmetijskih gospodarstvih in vseh ostalih panogah našega gospodarstva po organih tajništva za no- 6 bil D"‘jen. peči B iv ti it: r i finski ?^8n bencin. Vneli so sc t “I Za J- Pi’ v9,iehlodvrženega tlečega ci- fcfeSi, 'jpiTip MS Eu=r 6 c) V „25ooP0O0din škode. zn,>Vj.rn' »Indnplati« Jarše je «avirudi okvare‘na električni \§k,,<|„ f)0vzročil 25,000.000 dinnr- ljani je požar uničil modelarno in CIJs.k»h komisijah in skladišče gotovih izdelkov. Skoda je revizijo projektov, bila ocenicn« na 2.500.000 dinnriev. „ tretja skupina p ode. *?d*. neurejenih lončenih 'Uft 7„ s ,, Požar v obratu In- Jamovi N? S Je elektrozveze bila ocenjena na 2,500.000 dinarjev, požar pa je nastal zaradi vključene električne peči na leseni podlagi v nočnem času. 6) Zaradi igre otroka je nastal požar v gospodarskem poslopju KZ Komenda, ki je povzročil 2,000.000 dinarjev škode. , d) Zaradi nepazljivosti dežurne babice (vključena električna peč ob postelji) ie nastal požar v Materinskem domu v Predjamski ulici v Ljubljani, ki je povzročil 2,000.000 dinarjev škode. pa zajema požare, katerih vzrokov ne moremo preprečiti s požarno-prcvcntivnimi ukrepi. Intervencije gasilcev pri požarih v letu 1939: a) poklicna gasilska brigada pri 75 požarih b) prostovoljna gasil- ska društva pri c) oboji skupaj pri č) brez intervencij Vsega 68 požarih 23 požarih 24 požarov 190 požarov 3ga lih tranje zadeve, občinskih ljudskih odborov, poklicne gasilske brigade in z lastnimi komisijami industrijskega obrata. Uspelo nam je zainteresirati vodstva nekaterih podjetij, da so pričela z večjo pozornostjo gledati na požarno varnost svojin obratov v zvezi s tehnološkim procesom kakor tudi objektov samih, vendar pa enake pozornosti ne kaže večina prebivalstva, kar vidimo iz statističnih podatkov; največ požarov nastaja namreč zaradi neprevidnosti, malomarnosti in slabega nadzorstva nad otroki. (V okraju Ljubljana gre od I. januarja do 31. avgusta 1959 44% vseli požarov na račun omenjene nepazljivosti.) V zvezi z urejanjem preventivne službe v našem gospodarstvu opažamo, da se pozornost posveča v glavnem produkciji in prodaji, požarna varnost pa se zanemarja. Skoda, ki letno nastaja v našem gospodarstvu zaradi požarov, kaže, da posvečajo direktorji (ki so po zakonu o zaščiti gospodarskih podjetij pred požarom odgovorni za požarno varnost v podjetju), delavski sveti in upravni odbori pod- taji delujejo v komi sij ali za odobritev investicijskih programov ter idejnih in glavnih piojektov, imajo večkrat zelo težko stališče. Kljub predpisom, še bolj pa zaradi pomanjkanja predpisov, razni projektanti in investitorji ugovarjajo našim po- žarnovarnostnim ukrepom, ki jih zahtevamo na takih komisijah. Projektanti in posamezni upravni odbori, direktorji in tehnično osebje se premalo zavedajo velike odgovornosti in se le redkokdaj kličejo na odgovornost. Tehnično osebje pa vse premalo opozarja delavstvo na nevarnosti pri delu, ki lahko povzročijo požare. Vrsta komisije Število komisij Število obravnavanih objektov komisija za revizijo investicijskih programov OLG komisija za revizijo idej. in glavnih 4 22 projektov OLG tehnični prevzemi novogradenj 76 1120 na razpis OLG 36 36 Vsega 116 1178 Po zakonu o pristojnosti občinskih ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 49/57) je glede požarnega varstva prešel na občine precejšen del dosedanje okrajne pristojnosti. 1. Pristojnost in naloge občinskih ljudskih odborov: Občinski ljudski odbor vodi in organizira varstvo pred požarom tako, da izdaja predpise in odločbe o preventivnih ukrepih pred požarom. Skrbi, da državljani, gospodarske in družbene organizacije ter državni organi izvršujejo ukrepe za varstvo pred požarom, ki jih določajo zakon in drugi predpisi. Ustanavlja gasilske enote, skrbi za redno vzdrževanje prostovoljnih gasilskih enot ter vrši naa njimi nadzor. Skrbi o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe. Prireja tečaje in predavanja zaradi seznanjanja prebivalstva in go-spodarsko-industrijskega osebja o nevarnosti požara in o preventivnih protipožarnih ukrepih v industriji in gospodinjstvu. Sodeluje s tajništvom za potra nje zadeve, okrajno gasilsko zvezo, Iško brigado in pose gornje naloge so razmeroma prostovoljno gasi stajo ljudske milice. V obširne in zahtevajo od občinskega organa vestnost, poznavanje predpisov in strokovnost. Z analizo vseh teh nalog na posameznih občinskili ljudskih odborih smo za leto 1959 prišli do naslednjih zaključkov; a) V splošnem smatrajo občinski ljudski odbori delo na požarni preventivi za nekako odvišno, ki ne spada v njihovo delovno področje, in prepuščajo vso skrb za požarno varnost gasilskim organizacijam. Samostojnega delovanja občine v preventivnem in organizacijskem pomenu ni bilo čutiti. Pri nekaterih občinskih LO se občutno kaže pomanjkanje kadra, ki bi samostojno upravljal in vodil požarnovarnostno službo. Naslednja tabela ponazarja, kdo vodi požarnovarnostno delo v občinah. Naziv Število občin načelnik ali šef oddelka zn občo upravo in notranje zadeve 19 referent na odseku za občo upravo in notranje zadeve 5 matičar • 4 honorarni gasilec 3 tajnik občinskega ljudskega odbora 2 samostojni referent — Na treh občinah (I jubljana-Cen-ter, Trbovlje in Cerknica) je sistemizirano mesto samostojnega referenta zn požarno varnost, vendar gn kljub razpisom ni mogoče dobiti. Štiri občine menijo, da je nujno potrebno, da sc to mesto sistemi- zira, ostale občine pa ne vidijo te potrebe. Dejstva pa kažejo, da so uslužbenci, ki sedaj vodijo požarnovarnostno službo, preobremejeni z drugim delom, da se zanašajo na občinske gasilske zveze in tajništvo za notranje zadeve ter da nimajo dovolj strokovnega znanja ne prakse. b) Za preglede stanovanjskih zgradb, obrtnih delavnic in manjšin industrijskih obratov so na občinah (razen Šentvid, Šiška in Center) postavljene stalne komisije. Te skrbijo, da državljani, gospodarske organizacije ter državni organi in zavodi izvršujejo ukrepe za varstvo pred požarom, ki jih določajo temeljni zakon o varstvu pred požarom in drugi predpisi. Občinski ljudski odbor Center je pooblastil prostovoljno gasilsko brigado, da v njegovem imenu izvršuje preglede, v občinskem LO Šentvid pregleduje prostovoljna gasilska brigada, v Šiški pa se komisija sestaja priložnostno. V večini drugih občin (21) je komisija sestavljena iz zastopnika občinskega ljudskega odbora, dimnikarja in gasilca. Na 15 občinskih ljudskih odborih je prisoten še električar, na šestih pa član ljudske milice, na posameznih sodeluje tudi zastopnik državnega zavarovalnega zavoda (5) in gradbenik (4). Naloga komisije je, da pregleda vse stavbe v občini in zapisniško ugotovi pomanjkljivosti, ki bi utegnile povzročiti požar. Ta zapisnik z zahtevami in predlogi predloži komisija občinskemu ljudskemu odboru, ki na podlagi zapisnika, če je potrebno, izda odločbo. Komisije sicer še dokaj vestno opravljajo svojo nalogo, zapisniki pa so večinoma sestavljeni kratko in površno. Na podlagi takih zapisnikov je občini težko odlpčati. V nekaterih občinah v letu 1958 sploh ni bilo pregledov, so pa bili v letu 1959 (Domžale, Dobrova), v drugih so leta 1958 pregledi bili, so se pa v letu 1959 opustili (Velike Lašče, Črnuče, Kamnik). Večina pregledov se v vseh občinah nanaša na pregled dimnikov, dimniških vratc, kurilnih naprav in ostrešja v stanovanjskih hišah. Deloma se pregledujejo tudi trgovski lokali in manjša gospodarska poslopja. V industrijo in večja gospodarska poslopja komisije ne posegajo. Za take preglede zaprosi občina vedno zn pomoč tajništvo za notranje zadeve. Kadar tajništvo za notranje zadeve samostojno opravi pregled, povabi vedno v komisijo uslužbenca občinskega ljudskega odbora, ki odgovarja za požarno varnost. Tako jc bilo na pobudo tajništva za notranje zadeve skupno z občinskim uslužbencem pregledano od I, januarja do 31. avgusta t. I. 46 industrij, gospodarstev in lokalov, na prošn jo'občinskega ljudskega odbora pa 9, Pri kontroli gozdov sodeluje zastopnik tajništvu za notranje zadeve kot član v republiški komisiji za' vsklujevanje ukrepov proti gozdnim požarom. Glede požarnovarnostne kontrole je treba nujno pripomniti, da večina postaj Ljudske milice prednjači pred za to odgovornimi organi na občini. In kontrolnih obhodov referentov tajništva za notranje zadeve kakor tudi iz dnevnih poročil, ki jih pošiljajo postaje Ljudske milice, je razvidno, da se posamezne postaje Ljudske milice resno ukvarjajo s požarnovarnostnimi problemi in da komandirji postaj Ljudske milice glede požarnovarnostne službe daleč presegajo za požarno varnost odgovorni kader na občini. Iz navedenega je razvidno, da posvečajo občine premalo pozornosti preventivnim požarnovarnostnim pregledom. Na mestu samem se odpravljajo razne gradbene in druge napake v poslopjih in gospodinjstvu, dimnikar in gasilec se seznanjata s požarno nevarnejšimi objekti, prebivalstvo pa sc stalno in pravočasno opozarja in poučuje o napakah, ki lahko povzročijo požar. Občine bodo morale vpeljati knjigo s točnim pregledom o požarnovarnostni kontroli vseh stavb v svojem območju. V večini občin je glede požarne varnosti stanje nezadovoljivo. Pomoč tajništva za notranje zadeve občinam se je izkazala kot nujno potrebna. Potreben je temeljit in sistematičen študij v obliki večdnevnih seminarjev vseh predstavnikov občin v okrajnem merilu in pa individualno delo referenta za požarno varnost na občini z referentom tajništva za notranje zadeve in prostovoljne gasilske brigade, kjer nuj bi se občinski predstavnik strokovno usposobil za preventivne ukrepe in naloge, ki spadajo v pristojnost občine. Vzpostaviti je treba enoten program dela in dvigniti strokovnost požarnovarnostnih komisij. Komisije pa naj bi se pri svojem delu naslanjale na stanovanjsko skupnost in hišne svete. c) V letošnjem letu ni bilo v našem okraju ustanovljeno nobeno novo prostovoljno gasilsko društvo. Po zakonu predpisani nadzor nad prostovoljnimi gasilskimi društvi se izvaja le v redkih občinah. V večini občin je ta nadzor prepuščen občinski gasilski zvezi. Tudi za vzdrževanje gasilskega orodja in opreme prepuščajo občine proste roke občinskim gasilskim zvezam in okrajni gasilski zvezi. V bodoče se bodo morali organi, ki so odgovorni za požarno varnost v občini, tesneje povezati z občinsko gnsilsko zvezo in prevzeti nadzor nad strokovnostjo in opremo gn-silskih enot, nnd vzdrževanjem orodja in opremo ter nnd dolžnostmi poveljniškega kadra in disciplino v gasilski enoti. Vsaj enkrat letno bi morali pozvati gasilske enote, da izvedejo gasilske vaje. Nadzor pa naj bi občina za sedaj izvedla sporazumno s strokovnim kadrom tajništva za notranje zadeve in prostovoljno gasilsko brigado. č) Dimnikarska služba poteka v glavnem v redu. Ncrednosti v dimnikarski službi se urejajo s posredovanjem tajništva za notranje zadeve. Občinski ljudski odbori bodo morali ponovno rajonizirati dimnikarske okoliše ter si prizadevati, da se ustanovi socialistični sektor. V 21 občinah sodelujejo dimnikarji v komisijah za preven-X tivne preglede. V vseh občinah P8 bi morali imeti dimnikarji formu-larje (bloke), v katere bi ob rednem delu vpisovali nepravilnost1. Opozorila bi puščali prizadeti® strankam, kopijo pa dostavlja11 j občini. d) Propagandno preventivno >e vzgojno delovanje med prebiva1' stvom v zadnjih dveh letih poo8' znrjajo tele številke: v letu Pb" je bilo v okraju Ljubljana skupi® preko 180 raznih tečajev, predavanji razstav in filmskih predstav. lj? 30. Vlil. 1959 pa je bilo 65 podobni« propagandnih akcij. Večina pr®68-vanj in razstav je bila v letu l9-" med spomladanskim požarnim }e(t' nom, v letu 1959 pa do požarni j8' den v jeseni in se bo tedaj števi^ propagandnih akcij precej pom!)?' žilo. V letu 1958 so za Organizacij predavanj skrbeli več ali .f1111?] okrajna gasilska zveza in občin«« gasilske, zveze. Pretežno so bila««' men jena strokovnemu dvigu čl a«" stva prostovoljnih gasilskih drly štev ter osnovnošolski mladini-različnih šolah so bile na progi«-mu šolske naloge s požarnoviirno5'" no tematiko. Komisije občin««' gasilskih zvez so pregledale nat ge. V 5 občinah so nagradili 71 1,81 boljših sestavkov. V letu 1959 8 bila organizirana predavanja >D * • čaji pretežno nn spodbudo taji*' štva za notranje zadeve in Pr°sL voljne gasilske brigade. Večina 1 tošnjih predavani in seminarjev J bila na občinskih centrih zn v« # rente požarnovarnostne službe , podjetjih in ustanovah. Preda«8 so uslužbenci tnjništvn zn notroiU zadeve in vodilni kader prostovoiJ, nih gasilskih brigad. (EnodnC' seminarji na 20 občinah.) Del PL davnnj po šolah ljubljanskih ob« je bil v spomladanskem sero#*‘L ostala predavanja pa se bodo D0d Ijevaln v jesenskem polletju. V letu 1958 je bil odziv tečaj, kov oziroma slušateljev 70—8®' v letu 1959 pa 80—90 "/o. Nezado«? Ijiv odziv prebivalstva je bil v 5g činah: Loška dolina, Hrastnik, \ čevje mesto in Trbovlje mesto- ^ vzgojo prebivalstva je tajništvo , notranje zadeve organiziralo PfL vajanje diapozitivov v vseh ‘JL. ljanskih kinematografih. V skih centrih bo čez nekaj do' ^ ogled potujoča razstava. Hkrati < več predavanj in filmskih pred® za prebivalstvo. 2. Požarna preventiva v gospodarstvu Požarna varnost je v tistih n, f podjetjih kolikor toliko urejenlLo katerih se upravni odbor s*«j()ig z direktorjem in delavskim .sVybi' zanima za to važno vprašanja. (j i čajno pa se prične razpravlj® |g požarni varnosti v podjetju Šal« jj krat, ko je že prišlo do nesrc^g do večje ali manjše materiala6 .^g de. Večjo industrijska podjetij1 La io nastavljene varnostne teh" .g ki odgovarjajo tudi za požarno L« ventivo v tovarni. Tovarno 9 naj bi izvrševala preventivna ^ misijske preglede v svojih in sproti zbnljševala požarnjjLjg nostno stanje. Vendar kljub P ((h' nim in odgovornim varna»lninLrii? nikom v teh industrijah P°|re>rkl'>|l požaru v tovarni »Brest« L'|fi povezave ali pa vlado nezanimanje za izboljšanje varnosti. V lakirnicah, ki so požarno najnevarnejši del obrata, vlada nered in skrajna nepazljivost. Odscsevalne naprave1 so zamašene in ne vlečejo, yrata lakirnic so na stežaj odprta *n “lapi prehajajo v sosednji ne-asčiteni prostor, razbite varnostne Svetdke se ne obnavljajo itd. V nekem lesnoindustrijskem obro-j so delavci še po končanem de-°yncm času spremljali referenta Pfl požarnem pregledu objekta, se a n umili za posamezne primere, bili i Valežni, da poznajo nevarnosti v nstnem obratu, pri tem pa so ome-.!{!• da niso bili poučeni in da bi 1,1 taki pregledi in razlage nujno Potrebne. Vodstvo podjetju pa ni Pokazalo posebnega zanimanja, izgovarjajoč se, da je tovarna v rekonstrukciji. Velike preglavice povzroča »črna« svadnja raznih lesenih objektov in P/ovizorijev, ki so običajno postav-Jeni v nasprotju s požarnovarnost-nni predpisi. V nekem lesnem obratu J?. bil zgrajen lesen silos tik kladišča za les in garaže. |r ^P^amovarnostni pregledi so po-az.ali, da so napake v večini pod-D V skupne in da so v glavnimi Posledica malomarnosti zaposlenih, Predvsem vodilnega osebju. Kaje-,Je v požarnovarnih prostorih, odlaganje lesenih in kovinskih ostruž-Pv ter mastnih krp, neurejene ku-' n,e naprave, slabo električna napeljava, odlaganje embalaže, papirja in drv ob pečeh, napeljava pločevinastih diinovodnih cevi skozi lc-ene strope in stene, slaba venti-ke'Ja> nerabnost in zanemarjenost gasilnih naprav itd., so napake, ki J a ugotavljajo komisije in organi Požarne varnosti. p V.sa večja podjetja imajo lastno F. s'Iško enoto. Pri preizkusu nji-,v° udarnosti pa sc je v večini Sv prerov izkazalo, da ne ustrezajo namenu, n. pr. v tovarni klp'Ja’ Bninži SAP-Turist, v Tovarni Ntr,ia’ ‘Helios« Domžale, »Sora« jPf; v°dc. Dobra pa je bila v pod-{otju TOPS in TONOSA v Savljah >6lnv tovarni dekorativnim tkanin jeti-i.a<‘. Stražarska služba v pod-vQ;j 1 n' zadovoljna. Vratarji in čudnim* znajo ravnati z ročnimi ga-nc;xMl oparati, ne poznajo nojvaž-O4V , telefonskih številk (02, 03, • hnjn.Puščajo, da nepoklicani pri-podii*. 0(* strani in mimo njih v v j1 Jfi itd. Za izboljšanje stanja 8e' V(v|Pi*Mb Je nujno potrebno, da n°Rt i i kader zn požarno var-vornr> i .f° P0,|či 0 požarnih ne-lavst,S treba seminarje za vodstveni kod*^ kakor tudi predavanja za celotni k<^ lektiv. Potreben je strožji krit*’1 pri izbiri čuvajev in njih0»L>. usposabljanju za požarno služ*1^ -Poklicna gasilska brigada naj Prv,„ vzame strokovno vodstvo opera*1 ^ ne sposobnosti industrijskih enot vseh tovarniških objektih je tre urediti alarmne naprave. 9. Za izboljšanje stanja PieVv|h tivne službe naj se v gospodar® ^ organizacijah ustanove komisije. ^ bi z uradnimi pregledi skrbele stalno realizacijo požarno-varn i . ni h ukrepov in stavljale pred vodstvu podjetja za izboljšanje nja. 10. Vodstva gospodarskih organl-*actJ ln njihovi upravni organi naj sl Prizadevajo, da se organizirajo Industrijska prostovoljna gasilska društva. ,11. Za ureditev preventivne in operativne gasilske službe v gospo- darskih organizacijah je potrebno izdelati požarni red za ureditev polarne varnosti znotraj podjetja. 12. Za občinske organe, ki odgovarjajo za požarno varnost, je nujno potrebno organizirati večdnevne seminarje, da bi se dvignila njihova strokovnost in s tem olajšalo njihovo delo. 13. Pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS naj se izposluje, da se dokončno uredi enotna in stalna tipizacija vsega gasilskega orodja in opreme. lu pare. 96-1, sever, vogalu pare. 97, severozah. meji pare. 96-1 ter dalje ob cesti po zah. meji parcel 99-3, 99-1, 102, 103 in 111, kjer prečka mejo med k. o. Moravče in k. o. Sv. Mohor. Dalje poteka meja v k. o. Sv. Mohor po zahodni meji parcel 184, 185, 186, 187, dalje ob cesti parcele 168, ob zah. meji pare. 191 in 193, zavije na zahod na južni meji pare. 147, 144, 143 in 276, kjer obkroži parcelo 276 in poteka v vzhodni smeri po severni meji pare. 276, 149, 148, 147 do odcepa cest v soteski, dalje v severovzhodni smeri po jugovzhodni meji pare. 196, ob cesti po vzh. meji pare. 202, 203, 205, 206, 221 in 218, kjer se na meji med k. o. Sv. Mohor in Sv. Valentin vrne v svojo izhodiščno točko. 3. člen Na kmetijskih zemljiščih, ki so navedena v prejšnjem členu, morajo lastniki, posestniki in uporabniki zemljišč izvršiti zaradi izboljšanja zemljišč in kultiviranja nekultiviranih zemljišč v skladu s pogoji in konfiguracijo tal ter ugotovitvami hidrotehnične službe sledeča melioracijska dela: a) izkopati osuševalne jarke do večjih zbiralnikov; b) splaniratl zemljo ob osuševalnih jarkih; c) krčiti grmovje, ki raste na teh površinah, razen ob poteh in ob potokih. 4. člen Za izkop osuševalnih jarkov se določi najdaljši rok 6 mesecev od dneva, ko je usposobljen najbližji zbiralnik. 5. člen Upravni organ, ki je pristojen za kmetijstvo, izda v smislu 13. člena zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč posameznim lastnikom, posestnikom in uporabnikom odločbe, v katerih podrobneje določi, kakšne ukrepe oziroma kakšna dela so dolžni izvršiti in v kakšnem roku. Ta organ tudi določi najdaljši rok za ostala dela,- ki jih morajo lastniki, posestniki in uporabniki izvršiti po 3. členu tega odloka. 5. člen Za kmetijska zemljišča se smatrajo zemljišča, ki so navedena v 2. členu zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč. 6. 'člen Ta odlok stopi v veljavo od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev. 03/8-4737/2. Datum: 10. sept. 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Domžale: Franc Habjan, 1. r. VSEBINA Poročila, podana na 12. seji Mestnega: sveta. 8 Odlok o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davkn od prometa na drobna» v občinah na območju mesta Ljubljane, Vabilo na 7, sejo »bora proizvajalcev OLO. Poročilo o požarnovarnostni službi n8 območju okraja. 429 Odlok o ukrepih sa racionalno Ukori--Ičanje kmetijskih itmljiM na območju občine Domžale. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA DOMŽALE 429. Na podlagi 12. člena zakona o Racionalnem izkoriščanju zemljišč 'Ur- list LRS št. 40/57), 18. člena za-Kofia o pristojnosti občinskih in ^krajnih ljudskih odborov (Ur. list L"S št. 49'57) in 26. člena statuta ločine Domžale je Občinski ljudski ®dbor Domžale na seji občinskega ‘bora in na seji zbora proizvajalcev Qne 10. septembra 1959 sprejel ODLOK 0 “krepih za racionalno izkoriščanje kmetijskih zemljišč na območju občine Domžale 1. člen »- Ta odlok ureja racionalno izkori-^anje kmetijskih zemljišč znotraj ‘RleJa, ki so za posamezna območja avedona v naslednjem členu tega odloka. 2. člen t. Meja posameznih območij kmetijskih zemljišč poteka: a. 1- Na območju porečja Radomlje-tače od izhodiščne točke, ki jo tvori P1'1 izlivu potoka Rače v Kamniško pistrico stikališče mej med pare. št ~'l in 272 na severni strani pare. št k. o. Podrečje, v vzhodni smeri Po severnih mejah parcel 201, 205, .-68, severovzhodni meji parcel 202 200 do jugovzhodnega vogala par-p e 73, dalje po vzhodni meji iste Sev 'e v severino smer, po zahodni, lg er°zahodni in vzhodni meji pare, P ’ "ato po južni in vzhodni meji pa c- 160-1, po zah. in severni meji 15,c- 158 ter po severni meji pare. tpe- ‘50, 149, 118 in 120, kjer doseže k. o. Podrečje in k. o. Brezovi-0 te parcele poteka meja v k. o. Bre? -e' Nato poteka meja v k. o. verni3'Iica' in sicer: po zahodni, se-7oa U7,n vzhodni meji pare, 714, 704, iti V21- po vzhodni meji pare. 700 Par(1 o. po zah. meji in južni meji 733.3 vključno pare. 736, 734, 732, ZahpH , > 693, 695, nato po severo-V vzrtv, meii pare. 724, ki jo prečka v°galn ni smeri v višni zahodnega sever,®, bare. 848 k. o. Dob, nato po 683-1 L meji pare. 691, 688, 687, 622 t’P° Vzhodni meji pare, 612, 619, 623 j t po južni meji pare. 626 in 608-i ' j® Po zah. meji parcel 627-1, 608-2 ,2, PO južni meji pare. 603, tato’- 609-4. 609-5, 609-6, 609-7, 661, c„°- severnih mejah pare. 563, 537, 560-4, 565-2, 541, 536, l39- dali 462' 458> 453> 447- 444> 8afe 36 Po cesti skozi sred. vasi Nrc obhodno smer ob sev. meji e29- 331 f’ 349> 339> 338"2' 324- 322> °a- N t 330 do meje k. o. sv. Trojen nato Poteka meja v severni n k->t ° meM med k. o. Brezovica do ftrsko občino Sv. Trojl-6rczovuror?eje med k. o. Studenec, trieii8 n Sv- Trojica, nato dalje k- o. s.,,-med k. o. Sv. Trojica in ®aia Dn dfinec do jugovzhodnega vo-»° Zah * ,352 k. o. Studenec, nato l° sevrjl PQfc- 661 (v naravi pot) k' 0. sSihod' voeala pare. 516 enec, nato po severozah, meji iste pare. ter po severovzhodni meji pare. 498, 491-1, dalje po severni meji pare. 485 in 483, nato pa po poti par. 661 v zah, smer po severozah. meji pare. 346-2 do meje med k. o. Studenec in k. o. Krtina. Nato poteka v severno smer po meji med k. o. Krtina in k. o. Studenec do tromeje med k. o. Prevoje, Krtina in Studenec, od tu dalje v vzhodni smeri po meji med k. o. Prevoje in k. o. Studenec do tromeje med k. o. Prevoje, Studenec in Sp. Koseze, dalje po meji meti k. o. Prevoje in k. o. Sp. Koseze do jugovzhodnega vogala pare. št. 787 k. o. Prevoje, nadalje po vzhodnih mejah parcel 787, 830, 829 in 827, po zahodni meji parcele 806-3 ter delno po njeni severni meji, nato po vzhodnih mejah parcel 809 in 810 do severovzhodnega vogala pare. 810, kjer preide v vzhodno smer, nato po severnih mejah pare. 739, 740, 749, 762, 763, 770 in 767, po vzhodni meji pare. 766 do tromeje med k. o. Prevoje, Sp. Koseze in Lukovica, nato v severni smeri po vzhodni meji pare. 734, ki je meja med k. o. Prevoje in k. o. Lukovica. Nadalje poteka meja v k. o. Lukovica, in sicer: po južni meji pare. 503 in 504, po poti v vzhodno smer, po južni meji pare. 533 in 616-2, po vzhodni meji pare. 616-2 ln 533, po poti mimo zah, meja pare. 602, 599, 592-1, 579, 571, 509, dalje po poti v severovzhodno smer mimo pare. 564, 558, 556, 427-2 do severovzhodnega vogala pare. 429, prečka pot in pare. 391, dalje po zah. meji pare. 390 in 381 ter 373, severni meji pare. 399, prečka pot po zah. meji pare. 398, 395-1, 395-2, po vzhodni meji pare. 396 in nato po južni meji 351 do ceste št. 1/10 po starem katastr. stanju. Nato krene meja nazaj v smeri proti Domžalam po cesti do jugovzh. vogala pare. 334 k. o. Lukovica, nato po severovzh. in zah. meji parcele do sever, meje pare. 132-1, po zah. meji pare. 175, po južni meji pare. 167-4, po zah. meji pare. 169-2 do-ceste, ki jo prečka ob zah. meji pare. 167, nato ob severni meji pare. 363-1, 445-1 in 450 ter ob zah. meji pare. 452-1, ob cesti (stara trasa) do jugozah. vogala pare. 38-1, nato v ravni črti preko pare. 58-3 do meje med k. o. Lukovica in k. o. Prevoje v višini jugovzhodnega vogala pare. 65 k. o. Prevoje, nato po njeni severni in zahodni meji ter po zah. meji pare. 62, po severni in zah. meji pare. 57 do mlinskega potoka oz. južne meje pare. 52, nato ob potoku do pare. 696-1, od tu dalje v zah, smeri cerkve Sv. Vida in po poti pare. 968, po severni meji pare. 126, 125-2 in 123, po zahodni meji pare. 123, po južni meji ■ pare. 121-3, po poti v južno smer do pare. 668, dalje po poti v zah. smer okoli pare. 612-2,-po severni meji pare. 410-2, 610-2, 916 in 917, po vzh. meji pare. 995, po sever. zah. meji 927 do meje med k. o. Prevoje in k. o. Krtina, nato po vzhodni, severni ln zahodni meji pare. 70-2 k. o. Krtina, zah. meji pare. 68, vzhodnih mejah pare. 54, 55 in 7, po poti v zah, smer po južni meji pare. 32-1 in 33, po zah. me- jah pare. 33, 35, 38-1, 332, jugozah. mejah pare. 334, 337, 336, 137, 142, 173, po poti pare. 673 v severovzh. smer do ceste 1/10, nato po tej cesti v zah. smer do meje med k. o. Prevoje in k. o. Dob, nadalje v k. o. Dob po novi trasi ceste 1/10 do zah. meje pare. št. 714, po zah. meji pare. 713 in 723-1, po južni meji pare. 723-4, 723-3, po poti pare. 930 do pare. št. 924 pot, nadalje po poti v zah. smer pare. 922, nadalje v zah, smeri in jugozah. smeri po severni meji pare. 915 in 897 do meje med k. o. Dob in k. o. Podrečje. Nato poteka meja v k. o. Podrečje v jugozah. smeri ob severni meji pare. 107, 106, 101, 100, 8-1 in 8-2, po poti pare. 683 mimo severne meje pare. 16, 36-2, 44-2 do vogalne pare. 52-2, po njeni zah. meji v južno smer od zah. meje pare. 53 do Rače, nato po Rači v južno smer do severovzh. vogala pare. št. 60 ter po njeni severozah. meji ponovno do Rače, to je pare. 712 ob izlivu v Kamniško Bistrico do izhodišča. 2. Na območju Drtijšce od vzhodnega vogala pare. 332 k. o. Sv. Valentin v jugozahodni smeri po meji parcele 332, jugovzh. meji pare. št. 304, prečka cesto, ob cesti do vzh. vogala pare. št. 302, dalje po vzh. meji parcele 302, 301, 300, po južni meji pare. 300, vzhodni meji pare. 293, 296, 31-13, 31-12, 29, 29-2, 29-3, 31-3, 31-1, 31-2, prečka cesto Moravče- Peče in poteka dalje ob severni meji parcel 44-12, 45-1, 45-2, 44-11, dalje po vzhodni meji iste parcele, po vzh. meji pare. 44-16, dalje po zah. meji parcel 44-5 in 44-7 ter prečka mejo k. o. Sv. Valentin in k. o. Drtija. Dalje poteka meja v k. o. Drtija po jugovzh. meji pare. 169, severni meji pare. 172, 173, 177, 178, 185, 189, 196, 197, 193, na vzhodni strani obkroži pare. 192, 191, se vrne v zahodno smer po južni meji pare. št. 191, 190, 188, 187, dalje po jugovzh. meji pare. št. 130, južni meji pare. 136-2, 138, 152, 151, 160, na severnem delu reže pare. 164 in 1095, po vzhodni, severni in zahodni meji pare. št. 167, zah. meji pare. 186 in 158, na jugozahodnem delu preko pare. 157, po jugovzh. meji pare. štev. 18-1, po severozahodni meji pare. 19, 20, 21 (delno) in 13, po vzhodni meji parcele 13, dalje po vzhodni meji pare. 26 in 25-1, ob poti po vzhodni meji pare. št. 24 in 562-1, dalje ob cesti po jugovzh. meji pare. 562-1, severovzh. meji pare. 529-4, jugovzh. meji pare. 529-3, jugozah. meji parcel 529-3, 639 in 630, dalje ob cesti Vače—Moravče, po jugozah. meji parcel 616, 615, 624, 579-1, 609, 610, 606-2, 605-1, 601, 600, 599, 594-2 do kat. meje med k. o. Drtija in k. o. Moravče. Dalje poteka meja v k. o. Moravče po jugozah. meji parcel 910, 907, 903, dalje po južni, zahodni in severni meji part. št. 900, kjer v severozahodni smeri prečka pot in poteka dalje po jugovzhodni in jugozah. meji parcel 896, 92, 93, 93, dalje po jugovzh. meji pare. št. 88 do ceste, po jugozah. meji paro. 87, po severozah. meji pare 85, 7-1, ob zah. voga- Zaključni račun podjetja »JELKA«, Begunje pri Cerknici AKTIVA BILANCA na (lan 31 decembra 1958 PASIVA Zeap Naziv postavke Znesek v ooo din Zap jtt Naz v postavke Znesv v 000 ri A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 20.426 L. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih 9.061 8. Denarna sredstva osnov- 1.017 sredstev 16.348 nib sredstev B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev 579 |. Sredstva skupne porabe skupne porabe L Denarna sredstva skupne porabe 119 C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 23.902 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 7.000 B. Skupna obratna sredstva 35.565 sredstev D. Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- 1. Rezervni sklad In drugi 1.623 nega sklada ln drugih skladov 1.411 skladi 8 Viri nerazporejenih I. Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E, sredstva v obračunu 9. Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 2.451 8. Kupci In druge terlatve 17.139 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 15.707 9. Druga aktiva 2.982 11 Druga pasiva 2.028 S k u p a i . 78.699 Skupaj: 78.699 Računovodja Bonač Marijanca Predsednik UO: Turšič Stanka D, rektor; Kranjc Franc Zaključni račun KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE, Ljubljana, Gregorčičeva 3 V poslovnem letu 1958 Je bilo povprečno zaposlenih: 8 kvalificiranih delavcev. 5 vajencev. upravnik ln računovodja. Postavljeni plan 12.000.000 Je bil dosežen s 105% realizacijo 12.650.000. Pavšalne obveznosti so bile v redu in pravočasno poravnane. AKTI v A BILANCA na dan Sl decembra 195* PASIVA Zap št Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 1. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe *. Sredstva skupne porabe š. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 8. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva 6. Denarna sredstva rezerv, nega sklada ln drugih skladov I. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu ln druga aktiva B. Kupci tn druge terjatve 0. Druga aktiva Skupaj: 3.295 271 7.566 63 13 216 11.419 Zap. št. Naz;» postavke A. Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D Itezervnl sklad In drugi skladi 1. Rezervni sklad ln drugi skladi 1 Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavit eljl ln druge obveznosti 11. Druga pasiva s k u p a) i Računovodja Špindler Ivanka Predsednik UO Smuk Albin D.rektor: Lenardič Miro Zaključni račun gradbenega podjetja »GRADITELJ«, Ljubljana, Sinartinska 64 b V letu 1958 smo dosegu plan s 111.11 %. Povprečno Je bilo zaposlenih 99 oseb. AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zap št Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe «. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva 6. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov f. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu ln druga aktiva e. Kupci ln druge terjatve 9. Druga aktiva Skupaj: 16.603 3.422 214 6.207 388 971 15.754 42.559 Zap št Naz v postavke A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe I. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad In drugi skladi 1. Rezervni sklad ln drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji Ul druge obveznosti tl. Druga pasiva Skupaj: Znesek v ooo din 19.775 253 629 13.351 448 1.234 6.669 42 559 Računovodja: Pretnar Vera Predsednik UO Stamfclj Andrej D. rektor: Zakrajšek Feliks Zaključni račun LESNE INDUSTRIJE, Domžale Podjetje proizvaja kuhinjsko pohištvo, parket ln rezan les. Zaposluje povprečn® 83 delavcev In uslužbencev. Celotni dohodek za leto 1958 znaša 93,725.648 dinarje«' PASIVA AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 Znesek Zap Znesek Znesek v 000 din Naziv postavke v 000 din Naz v postavke v ooo din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 19.349 3.566 1 Osnovna sredstva 19.233 l. Sklad osnovnih sredstev 750 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev 1.466 2. Drugi viri osnovnih sredstev 2.713 B Viri sredstev skupno 8. sredstva skupne porabe 349 116 porabe 3. Sklad skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne - 4. Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 270 C. Viri obratnih sredstev 806 5 Sklad obratnih sredstev 30.695 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih * B. Skupna obialna sredstva 23.896 sredstev 09 D. Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarnai sredstva rezerv- t. Rezervni sklad ln drugi 1.779 185 nega sklada In drugih skladi skladov 1.030 8 Viri nerazporejenih 126 T. Denarna sredstva neraz- sredstev 65 poreienlh sredstev 83 E Viri sredstev E. sredstva v obračunu v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti 9.097 600 ln druga aktiva za obratna sredstva 5.270 8. Kupci ln drugo terjatve 9 Druga aktiva 18.832 4.358 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11. Druga pasiva 0.620 1.083 11.419 Skupaj: 74.970 S k u p a j i 74.970__^ Računovodja Pirc Vida Predsednik UO Svetlin Žan D rektor: Janežič Franc Zaključni račun SPLOŠNEGA MIZARSTVA, Vrhnika Podjetje Izdeluje pohištvo, pisarniško opremo ln čebelne panje vseh tipov. Zaposlenih Je bilo povprečno 49 delavcev ln delavk. Celotni dohodek Je znašal 37,369.473 dinarjev. Načrt je bil po vrednosti proizvodnje presežen za 24 %. dohodek pa za 25 %. AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 195* PASIVA Zj?,p Naziv postavke Znesek v ooo d.ln Zap 5t Naz v postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 5.670 l. Sklad osnovnih sredstev 1.724 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev 4.749 803 O Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 3. Sredstva ekupne porabe 4. Denarna sredstva skupne •* 4. Drugi viri sredstev skupne porabe 4 porabe * C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 4.747 C# Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 4.296 6. Skupna obratna sredstva 11.979 sredstev D Izločena sredstva D Rezervni sklad In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv- 1. Rezervni sklad ln drugi nega sklada tn drugih skladi 790 skladov 42 8 Viri nerazporejenih T Denarna sredstva neraz- sredstev 902 porejenih sredstev *■ E Viri sredstev E. sredstva v obračuna v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 2.300 8. Kupci ln druge terjatve 3.531 18. Dobavitelji ln druge 1517 1.251 8. Druga aktiva 251 obveznosti II. Druga pasiva 8 k ti p a j i 22.276 Skupajt 22.276 Računovodja: Predsednik UO: Drektor: Kranjc Marn urh Ivan Orom Ignacij Zaključni račun TRGOVSKEGA PODJETJA ZA NAKUP IN PRODAJ0 ODPADNEGA MATERIALA, Ljubljana, Živinoztlravska 1 Podjetje Je v letu 1958 pri 4 zaposlenih doseglo 20.227.058 din realizacije in fl.922 ^ dinarjev dohodka. Svoje obveznosti Je v'redu poravnalo. AKTIVA BILANCA na dan .11 decembra 195* l L 8. 4. 8. Zap Sl Naziv postavke Znesek Zap v 000 din St N »z v postavke A Osnovna sredstva Osnovna sredstva Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna sredstvo skupne porabo C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 165 223 44 359 A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev x B Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe L Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D Izločena sredstva 6 Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov I. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva 3)4 2.508 938 62 D. Rezervni sklad In drugi skladi 1. Rezervni sklad ln drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu tn druga pasiva B Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11. Druga pasiva 8 k u p a j i 4.653 S U u p a J i 403 <4 tsi 347 ».56* Računovodja: Predsednik UO; D rektor: Rodiš Ciril Cerar Anton Turk Rajko