UjllN'c* Primorski Posuuub plačana v goiovin.) . „ „ .. vvvirT c' c* a nevnik *■*.pSuijeignippo Cena 400 lir Leto XXXVI. St. 248 (10.768) TRST, nedelja, 26. oktobra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK |e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšia zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi. FORLANIJEVA VLADA IN GLOBALNA ZAŠČITA Z zaupnico, ki jo bo Forlanijeva j, 'strankarska vlada prejela sre-ta tedna tudi v senatu, se bo kon-cala ena najkrajših vladnih kriz V zadnjih letih. Arnaldo Forlani j® sestavil vlado, ki lahko računa široko podporo take v poslanki zbornici kot v senatu in se bo or®J lahko z večjo avtoriteto posvetila rešitvi velikih problemov, k> tarejo Italijo od gospodarske Sze. s skokovitim naraščanjem Racije, ki odžira kupno moč vevških plač, do terorizma, ki ■ ogroža same temelje italijanske oemokratične ureditve. Prav tem vprašanjem je pred-nik vlade v svojem program- skem govoru posvetil največ po- lnosti. Njegov program se sicer oistveno ne razlikuje od progra-mov, ki sta jih pred časom pred-10zila Cossiga in Andreotti, le da J® izraziteje postavil v ospredje ključne probleme italijanske druž-j i*1 lahko računa na mnogo šir-so Podporo v parlamentu kot predhodnika vlad pred njim. Z njego-”01 programom se lahko strinjajo jSe politične skupine, saj kdo je fla*1^ V prot' b°iu zoper in- , aciJ.°' zoper brezposelnost, zoper v fomem? Kljub trdni številčni j Cln*. ki jo ima Forlanijeva vla-a v parlamentu, pa so se že ta-no'-u aaoetku, v govorih najvid-Jsih političnih predstavnikov o orlanijevih programskih izjavah, Pokazale prve silnice, ki bodo vpli-aie na razvoj italijanskega polifonega življenja. ,?a to je poskrbel tajnik sociali-hene stranke Craxi, čigar poseg “° mnogi označili kot govor ne-Ppf’ ki se ima za predsednika ..de. Craxi je z veliko odločno-W podčrtal neodvisnost svoje Iranke od krščanske demokracije P° eni in od komunistične partije Po drugi ter tako še bolj poudaril s.v°j, ambiciozni načrt, da se pojavi kot tretja, alternativna sila P?ed dvema tradicionalno največ-■flma italijanskima strankama. S *yojim polemičnim govorom je socialistični tajnik, dal razumeti, da ne pristaja na zbliževanje med demokristjani in komunisti za ce-np življenjskega prostora in poli-J*®e vloge svoje stranke. Dve sta Pm puščici, ki sta najbolj zbodli Rfccolija: citati iz enega Morovih Pisem iz ječe ter napad na poostreno kampanjo papeža in katolikih krogov proti zakonu o prekinitvi nosečnosti. V zvezi z Morovim pismom je yraxi očital krščanski demokraciji togost, ki je morda onemogoči1®. da bi demokristjanskemu Predsedniku rešili življenje. Mno-Pp bolj pa je demokristjanske voditelje prizadela polemika o spla-yu’ saj se je tragična Morova za-?®ya že zaključila, medtem ko je Poj za referendum o zakonu glede Prekinitve nosečnosti še vedno od-Prt- Craxi je izrazil zaskrbljenost nad skorajšnjim spopadom o spla-saj to pomeni spopad med laič-?° ta katoliško družbo. Zato so toliko bolj zaskrbljujoči, je nadaljeval Craxi v svojem petkovem Sdvoru v poslanski zbornici, pa-Pezevi posegi in nekatera stališča talijanskih škofov. Pri tem je o-“lenil skrajni primer neapeljskega nadškofa, ki je pozval verni-2e' naj podpišejo za referendum Proti splavu, da bi dosegi’ »ču-”ez». se pravi vtekočinjenje krvi . Gennara. Polemika s papežem J? bila seveda le pretveza za to, r.a. Poudari laični značaj socialistične stranke, ki ga kreni tudi nedavni sporazum med PSI in socialdemokrati. S komunisti Craxi ni šel v neposredno polemiko, temveč je ze-0 subtilno citiral pred kratkim nrnrlega Amendolo, ki se je pred dobrim letom ukvarjal z vprašanjem Fiata. Pri tem je dejal, da j*0 se komunisti poslužili krize v ‘Urinski tovarni in podprli nekatere maksimalistične zahteve, da Pl okrepili svoj politični položaj. yse to, je nadaljeval Craxi, pa Povzročilo delavcem velike izgube, sporazum, ki so ga dosegli, Pa bi lahko podpisali mnogo prej. ■Posledica tega je bil hud razkol jned delavci, še bolj med delavci ta tehniki (Craxi je pri tem mislil n? protestno akcijo 40.000 delovo-taj tik pred podpisom sporazuma taed Fiatom in sindikati), kar prav Rotovo ne koristi delavskemu raz-*edu, saj temeljijo sodobne socia-nstične teorije na enotnosti med delavskim razredom in srednjimi aloji. -To je bil posreden odgovor na “erlinguerjev poseg, ki je bil do •ocialistov zelo oster, do Forlani-3eye vlade pa je bil dokaj razpo-tazljiv. Vlado bomo sodili po nje-h*n dejanjih, je dejal Berlinguer, podčrtal razliko med Cossigo-v° vlado, katere nezmožnost je ostro obsodil, ter sedanjo, ki je hi mogoče imeti za golo »nadalje-y®nje prejšnje*. Forlani je, po berlinguerjevi oceni, dal nekatere Pravilne predloge in komunisti "°do odločali o svojem zadržanju do vlade od primera do primera. Slovenci v Italiji smo z zanima-nJ®ta pričakovali, kaj bo Forla- ni dejal v zvezi z našim globalnim zaščitnim zakonom, zato naj na tem mestu ponovimo ustrezni stavek iz njegovega programskega govora: »Za Furlanijo - Julijsko krajino bo zagotovljena, v okviru stalnega posvetovanja med osrednjimi, deželnimi in krajevnimi upravami, pobuda za usklajevanje državnih in evropskih politik in ukrepov za razvoj vloge Trsta in obmejnega področja. Za slovensko jezikovno skupnost nameravamo predložiti organski zaščitni ukrep na osnovi sklepov posebne komisije, ki je bila v ta namen ustanovljena, v tesni povezavi z deželo Furlanijo -Julijsko krajino.* Gornje Forlanijeve besede je mogoče razumeti tako, da bo njegova vlada po eni strani dajala pobude za uresničevanje politike, ki je dobila svoj odraz tako v o-simskih sporazumih kot v vlogi, ki jo tudi Evropska gospodarska skupnost pripisuje Trstu in obmejnemu področju z Jugoslavijo, po drugi strani pa, da bo vlada izdelala svoj zakonski osnutek za globalno zaščito pravic Slovencev, na podlagi zaključkov posebne komisije, ki je bila za to zadolžena. Nič manj zanimivo in pomembno za našo narodnostno skupnost pa je tudi to, kar je v tej zvezi dejal v svojem posegu generalni tajnik KPI Berlinguer, ko je u- V Turinu aretirali tri pripadnike «Prima linea» TURIN — Turinska kvestura je včeraj sporočila, da so približno pred tednom dni aretirali tri pripadnike organizacije «Prima iinea*. ki so obtoženi prevratniškega delovanja. Gre za 29-letnega Giancarla Santil-lija, 23-letno Velledo Mauro in 22-letnega Celestina Sartorisa. Santilli je eden izmed »vidnih* predstavnikov teroristične organizacije »Prima linea*. Doktoriral je iz sociologije in je eden izmed 61 delavcev, ki jih je lani vodstvo tovarne Fiat odpustilo. gotovil, da rezultati posebne komisije, na katero se je skliceval Forlani «ne zadoščajo potrebam in pričakovanjem slovenske narodnostne skupnosti. Zato želimo — je nadaljeval Berlinguer — da bi prišlo v najkrajšem času do soočenja o tem vprašanju, kjer bi se upoštevali tudi komunistični predlogi in da bi ukrep res zadovoljil slovensko skupnost ter dokončno prekinil nesorazmerja in krivice, ki jih že leta prenaša slovenska manjšina, in ji zagotovil popolno enakopravnost, enovitost in gotovost zaščite in polnega razvoja, kot predvideva italijanska ustava.* Za slovensko narodnostno skupnost sta obe izjavi, Forlanijeva in Berlinguerjeva, pomembni. Prva kot zagotovilo, da bo vlada res izdelala zakonski osnutek in s tem izpolnila sprejeto obveznost, druga pa kot bistveno dopolnilo, da bo moral zakonski osnutek biti tak, da bo zadostil zahtevam in potrebam slovenske narodnostne skupnosti. Prav to pa je tisto, kar vsi Slovenci v Italiji enotno zahtevamo in tudi pričakujemo, da bomo v teh zahtevah deležni maksimalne podpore vseh demokratičnih sil, v prvi vrsti tistih, ki lahko kot sestavni del sedanje vladne koalicije odločilno vplivajo na sprejem takšnega zaščitnega zakona, ki bo upošteval v največji meri tiste zahteve, ki jih že vsebujejo razni predloženi zakonski osnutki in predlogi, ki s0 jih v paritetni delovni skupini posebne komisije v imenu vseh Slovencev v Italiji enotno postavljali njihovi predstavniki. Novo Forlanijevo vlado bomo Slovenci sodili tudi po tem. SE VEDNO POLEMIKA GLEDE CRAXIJEVIH IZJAV 0 SPLAVU Poslanska zbornica izglasovala zaupnico štiristrankarski vladi Za vlado so glasovali KD, PSI, PSDI, PRI, SVP in Union Valdo-tain, medtem ko so se liberalci vzdržali - Jutri razprava v senatu teri politični opazovalci tolmačili kot poskus, da bi si zagotovili naklonjenost komunistične partije. Pri glasovalnih izjavah ni bilo nobenega presenečenja, treba pa je omeniti nadaljevanje polemike med Craxijem in Piccolijem o referendumu o prekinitvi nosečnosti. Demokristjan Bianco je dal včeraj o Craxiju zelo ostro izjavo, socialistični tajnik pa je tudi deležen trdega napada s strani vatikanskega glasila »Osservatore ro-mano*. Vse daje slutiti, da bo vprašanje splava v prihodnjih mesecih predmet živahne razprave med laiki in katoličani, polemika bo najbrž še bolj žolčna kot je RIM — Poslanska zbornica je z glasovi krščanske demokracije, socialistične stranke, republikancev in socialdemokratov ter SVP in Union Valdotain izglasovala zaupnico Forlanijevi štiristrankarski vladi. Zanjo je glasovalo 362 poslancev, proti 250 (KPI, PDUP, radikalci, neodvisna levica in MSI), 9 liberalcev pa se je vzdržalo. Formalno je treba še čakati na razpravo in glasovanje v senatu, vendar je dejansko včerajšnje glasovanje v poslanski zbornici pomenilo umestitev Forlanijeve vlade. Ob dejstvu, da vlada razpolaga z obširno parlamentarno večino in ob relativno mili opoziciji KPI, bi lahko sklepali, da ne bo imela velikih preglavic. Vendar pa dajejo polemične izjave Craxija z ene strani in Piccolija z druge glede referenduma o zakonu o prekinitvi nosečnosti, slutiti, da ne bo tako. Med vladnimi strankami obstaja dokajšnja nezaupljivost in v prihodnjih mesecih bi razhajanja v stališčih glede posameznih problemov lahko zada-bila take razsežnosti, da bi jih bilo težko obvladati. Tudi zato je Forlanijeva replika bila zelo u-mirjena, saj se je zelo skrbno izognil glavnemu problemu, vprašanju referenduma o sp'avu. Odgovornost vlade je različna od odgovornosti posameznih strank, ki jo sestavljajo, zato morajo stranke same razčistiti odnose med seboj. S tem se je Forlani postavil nekako »super partes* in prepustil polemiko voditeljem strank. Poudaril je tudi, da je enotnost med vladnimi strankami najbolj potrebna, ko je govor o gospodarskih vprašanjih. V skladu s tem je Forlani odgovarjal na posege onih, ki so govorili v razpravi in še zlasti predstavnikom opozicije. Pose"bno '-pozornost je posvetil generalnemu tajniku KPI Bferlinguerju, ki ga je citi-C§1 kar štirikrat in liberalcu Za-nonejpi Odgovarjal pa je tudi radikale«« in neodvisni levici. Dotaknil se je cele vrste problemov od zunanje politike do perečih vprašanj, ki tarejo Italijo (vprašanje ljudskih stanovanj, inflacije, reforme inštitucij). Samo enkrat je bil videti v zadregi: nekdo mu je v razpravi očital, da je v svojem govoru pozabil na svojega predhodnika Cossigo in da mu ni izrazil priznanje, kot je to že ustaljena praksa. V repliki je Forlani rekel, da ni vajen takih formalnosti in da ga s Cossigo veže tako prijateljstvo, da bi bila vsaka beseda v tem smislu odveč. Kljub temu pa ni omenil nobene »kontinuitete* s programom in pobudami prejšnje vlade, ki so jo ostrostrelci neslavno pokopali: tudi to so neka- bila za časa prvega referenduma, ki je zabeležil poraz demokristjanov in zelo pomembno zmago vseh laičnih sil. O vprašanju splava in o svojih izjavah o tem problemu med razpravo o zaupnici je socialistični tajnik Craxi govoril z novinarji. Nisem imel nobenega skrivnega namena, ko sem omenil to vprašanje, temveč sem samo govoril o vprašanju, ki bo v prihodnjih mesecih postalo izredno pereče. Predvsem pa moje izjave, je rekel Craxi, niso bile namenjene tajniku KD Piccoliju, temveč Cerkvi in katoliškemu svetu, zato me je toliko presenetilo dejstvo, da teh mojih izjav ni nihče pravilno o-cenil. V ponedeljek se bo začela razprava v senatu, kjer bodo izglasovali zaupnico v sredo. VSEDRŽAVNI SVET ZA ŠOLSTVO SOGLASNO ZA USTANOVITEV POSEBNEGA ZBORNEGA ORGANA ZA SLOVENSKE ŠOLE V ITALIJI SUEZ — Včeraj je v Egiptu predsednik Sadat odprl nov predor pod Sueškim prekopom, ki povezuje sinajsko planoto z dolino Nila. RIM — V dneh 23. in 24. t.m. je v Rimu zasedal Vsedržavni svet za javno šolstvo. V prvi točki dnevnega reda je imel izdelavo mnenja o zakonskem osnutku za reformo šolskih zbornih organov, ki ga je 25.9.1980 odobrila prosvetna komisija poslanske zbornice. Že 21. pa se je sestala posebna komisija, ki je bila zadolžena za izdelavo osnutka mnenja. Prof. Samo Pahor, zastopnik slovenskih šol v Vsedržavnem šolskem svetu in član navedene komisije, je le-tej predložil dokument o posebnem zbornem organu za slovenske šole, ki ga je Sindikat slovenske šole v začetku meseca poslal obema zbornicama parlamenta in strankam ustavnega loka, pregled udeležbe staršev slovenskih učencev in dijakov pri volitvah zbornih organov leta 1975, 1977 ter 1979 in pri bojkotu volitev v zunanje zborne organe leta 1977, ter zemljevid, iz katerega je razvidna soprisotnost slovenskih in italijanskih didaktičnih okolišev na istem ozemlju. Ko je bila konec drugega dne sestavljena ožja komisija za sestavo osnutka, ki naj bi upošteval vse elemente razčlenjene in mestoma zelo ostre razprave, je zahteva po avtonomiji slovenske šole dobila sledečo formulacijo: »Treba je proučiti vprašanja, ki jih postavljajo jezikovne manjšine glede okrajne razdelitve področij, kjer obstajajo znatna jedra manjšin*. Ko je 23. zjutraj posebna komisija končno obravnavala pismeni osnutek mnenja, je zastopnik slovenskih šol predlagal, da se gornje besedilo nadomesti s sledečim: »Treba je najti primerno rešitev za zahteve jezi- kovnih manjšin glede zbornih organov, ki naj zagotovijo, tudi s posebnimi pristojnostmi v zvezi s posebnimi razmerami, v katerih živijo jezikovne manjšine, odločujočo udeležbo le-teh, pri upravi šol, ki so jim namenjene. Popravek je bil vključen, kot prejšnje besedilo, v 4. točko poglavja o zbornih organih s triletnim mandatom v večinskem delu mnenja, vendar s pripombo «s točko 4 soglaša ves Vsedržavni svet za javno šolstvo*. V razpravi na plenarnem zasedanju sveta je bilo to stališče pri glasovanju o posameznih odstavkih sporazuma ponovno potrjeno Pri končnem glasovanju, kjer bi morali sprejeti celoten dokument, pa je prišlo do razpleta, ki je preprečil, da bi bilo celotno mnenje odobreno in predloženo ministru. Avtonomni šolski sindikat SNALS je imel v glavnem odklonilno stališče do reforme in do samih zbornih organov, v posebni komisiji pa je podpiral tudi združenje katoliških profesorjev UCIEM vedno, kadar je šlo za izražanje nezaupanja v starše. CGIL in CISL sta imeli v glavnem enaki stališči, z izjemo dejstva, da je CISL poskušal z nekaterimi koncesijami odvrniti UCIIM od sodelovanja s SNALS. Poleg tega je na plenarnem zasedanju prišlo še do nekaj notranjih premikov med skupinami. Zaključek vsega je bil. da niso sprejeli nobenega dokumenta. Toda kljub temu, da ni prišlo do formalnega dokumenta, ostaja dejstvo, da se je ves Vsedržavni svet za šolstvo soglasno izrekel za poseben zborni organ za slovenske šole. s. p. MRZLIČNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST NA OSI TEHERAN - ffASHINGTON Nepotrjene, vendar zelo intenzivne govorice o skorajšnji izpustitvi ameriških talcev Zavlačevanje razprave v varnostnem svet« OZN - Množičen prihod ameriških novinarjev v Frankfurt - Boji ob Sat-EI-Arabu se nadaljujejo z običajno ostrino Iranski mulahi se na dvorišču teheranske univerze pripravljajo na odhod na fronto (Telefoto AP) j--im m n n ii*ii "uh iiiiiiiiiiiiiihiihiiiiiiiihiiihiihiii« NI RES, DA PRETEKLOST N! VEČ OBVEZUJOČA Tržaška federacija socialdemokratske stranke je pred kratkim izdala izjavo, v kateri je zavzela stališče do zakonskega predloga o zaščiti narodnih manjšin v naši deželi, ki ga je predstavila parlamentu poslanka Gruber Ben-co. V današnjem komentarju bi se dotaknil dveh točk, ki sta me v tem dokumentu zbodli. Najprej naj omenim trditev, da Furlani niso ne etnična ne lingvistična skupina. Nekateri filologi res to ugotavljajo, a drugi so nasprotnega mnenja. Mislim pa, da politikom nikakor ne pritiče deliti spričeval o obstoju neke etnične skupine, saj vemo do kakšnih izkrivljeni in krivic je zaradi prenaglih sodb na lem področju že prišlo. Zame je dovolj, da se Furlani čutijo narod in to kvaliteto jim rad priznam. Čudim pa se, da prav Italijani, ki vedno znova poudarjajo, da pojmujejo narodnost kot izraz volje in zavestne pripadnosti nekemu jeziku in kulturi, ne pa kot posledico genea-loških vezi z 'določeno človeško družino, odklanjajo Furlanom tisto pravico, ki jo zahtevajo za razne Istrane in Dalmatince, imena katerih se končujejo na —ich. Stvar ni postranska in se tiče tudi nas. saj nam je pred kratkim v šentjakobskem rajonskem svetu neki gospod Czeicke de Hallburg (kot je po imenu razvidno iz prastare tržaške rodbine) zanikal v bistvu avtohtonost na teh tleh in nas glede pravic v mestu vrgel v isti koš z Grki, Armenci in Turki. A da se vrnem k izjavi socialdemokratov. Treba je priznati, da so se tokrat izkazali in zavzeli do vprašanja zaščite naše skupnosti dokaj odprto stališče. Vendar bi se obregnil ob zaključek njihovega dokumenta, kjer je zapisano, da je treba Slovencem priznati njihove pravice z zakoni, ki naj ne omenjajo preteklosti, za katero je Italija na politični in teritorialni ravni že drago plačala. Moram reči, da me ne zanima, ali zakon o zaščiti omenja dolg, ki ga ima italijanski narod do nas zaradi fašističnega preganjanja ali ga ne. Glavno je, da do takšnega zakona sploh pride. Vendar pa se z druge strani ne morem strinjati s tistimi italijanskimi someščani, ki trdijo, da preteklost pri tem ne igra več nobene vloge. To bi bilo res, če bi se demokratični Trst in demokratična Italija v zadnjih tride- setih letih resno potrudila, da popravita storjene krivice in nam vrneta vsaj tisto, kar smo uživali že v stari Avstriji. Vendar do take poravnave, da o moralni in materialni škodi cele generacije naših očetov niti ne govorim, še do danes ni prišlo popolnoma. Res je prejšnja Italija izgubila nekaj ozemlja, a nihče menda ne bo trdil, da današnja meja ni pravičnejša od one, ki so jo začrtali v Rapallu. Če torej italijanski narod še ni čutil moralne obveznosti, da poravna svoje račune s sodržavljani slovenskega jezika, je zastonj govoriti, da preteklost ne obvezuje več. Mi bomo nanjo položili kamen, kadar bomo lahko zadihali v mestu in deželi kot enakopravni ljudje. JOŽE PIRJEVEC gledališča iz Ljubljane in igra Radovana Ivšiča »Kralj Gordo-gan», ki jo je izvajalo Eksperimentalno gledališča Glej iz Ljubljane. ...................................................................................murnu............................................................... «Disident» v afganskem predstavništvu UNESCO BEOGRAD — Kot strela z jasnega je včeraj na plenarnem zasedanju. UNESCO iznenadil prisotne delegate poseg predstavnik-a afganske vlade Akhtra Mohamma-da Pakt!awela, ki je s presenetljivo ostrino napadel SZ in njen vojaški poseg v Afganistanu. »Moja država ni več svobodna — je dejal Paktiawel — SZ je popolnoma podjarmila Afganistan, ljudstvo pa se bori proti tej invaziji.* Poseg kubanskega predstavnika je v dvorani, kjer so delegati razpravljali o svobodnem izražanju v svetu, tedaj izzval reakcije. Medtem ko je večina z aplavzom pozdravila njegov govor, so bili sovjetski predstavniki pa dobesedno zaprepaščeni in niso hoteli dati nobenih izjav. Paktiavvel je številnim novinarjem izjavil, da si afgansko ljudstvo želi iskrenega prijateljstva s SZ. «Moje ljudstvo se ne bori proti uveljavljanju socializma temveč le za svobodo, samoodlo-čanje i.i za lastne pravice,* je ob koncu dodal Paktiawel. Takoj zatem je vodja afganske delegacije zapustil Beograd in se zatekel v ZRN, kjer bo v kratkem prosil za politično zatočišče. še ena predstavnica afganske vlade Faiqua Mukhtarzadajeva, je sinoči zapustila plenarno zasedanje UNESCO in odpotovala v Švico, kjer je zaprosila za politično zatočišče. NLW YORK — Razprava o iraško - iranski vojni v varnostnem svetu OZN je zašla v slepo ulico. Včeraj so govorili številni diplomati, vendar pa je bilo vsem jasno, da gre le za ponavljanje znanih stališč in ne za iskanje resničnih rešitev. Vsem je tudi jasno, zakaj se razprava tako brezkončno vleče: oči vsega sveta so namreč uprte v dogajanja v zvezi z ameriškimi talci v Iranu. Toliko je bilo govoric o skorajšnji izpustitvi, toliko ugibanj in toliko demantijev, da ni lahko ugotoviti, kakšno je stanje. Pri vsem tem pa je treba še poudariti, da je igrr. izredno pomembna, saj gre tu za kopico vojaških in političnih vprašanj. Kaj lahko je ugotoviti, kakšen interes bi imeli obe državi, Iran in ZDA od izpustitve talcev. Za Ameriko bi to pomenilo skorajšnjo gotovost ponovne izvolitve Carterja za predsednika: za Iran pa bi bilo to predvsem zadoščenje, da vpliva na politično dogajanje v ZDA, česar v tem trenutku ni sposobna nobena druga država, poleg tega bi teheranska vlada prejela nadomestne dele za orožje in verjetno vsaj del Sabovega premoženja, končno pa bi pripomogla k temu, da se ZDA oddaljijo od iraških oblasti. Interesi so torej politični, ekonomski, in seveda tudi vojaški. Prav tako pa obstajajo v obeh državah skupine, katerih interesi gredo v nasprotno smer (Reagan, na primer). Odtod nadštevilne vesti in demantiji. Če ostanemo pri včerajšnjih vesteh naj najprej omenimo tisto, ki je navidezno manj pomembna, vendar pa je lahko odraz tega, kar se očitno dogaja za kulisami: ameriški novinarji so trumoma prihrumeli v Frankfurt in zasedli vse hotele v bližini letališča: po splošnem mnenju naj bi namreč talci prispeli iz Teherana najprej v Frankfurt in bi se vmiU v ZDA šele po zdravniškem pregledu v krajevni vojaški kliniki. Uradni viri pa niso tako optimistični. Sam Carter je izjavil, da ne bo nikoli naredil ničesar, kar bi spravilo njegovo državo v zadrego. Kot je znano, je Homeini postavil štiri zahteve: vrnitev šahovega premoženja, odpoved vsaki zahtevi po odškodnini, obvezo o nevmešavanju v iranske zadeve in vrnitev iranskih dobrin, ki jih je dal Carter doseči. Ameriški predsednik pa je s svojimi ponudbami zelo blizu tem zahtevam in odtod predvidevanja o izpustitvi talcev. Tudi v Teheranu sedaj stvarno dopuščajo to možnost. Celo v Homeinijevem štabu govorijo o »možnosti postopne izpustitve* a-meriških talcev. Danes bo o tem razpravljal iranski parlament in ni izključeno, da bodo talci že danes ali jutri prispeli v Frankfurt. Vendar pa. kot že' rečeno, gotovosti ni: Homeini je v zadnjem letu pripravil toliko presenečenj, da je mogoče pričakovati kakršnokoli odločitev, lahko tudi tako, ki bi bila v nasprotju z vsako rajosnovnejšo logiko. Medtem pa se boji med Iranom in Irakom nadaljujejo. Iransko poveljstvo je sporočilo, da je iztrgalo Iraku del Koramšarja, baje tudi zelo pomemben most; v Teheranu so tudi sporočili, da so — prvič od začetka spopadov — iranske čete vdrle na iraško o-zemlje. Iz Bagdada, kot običajno, prav tako poročajo o zmagah in zatrjujejo, da so iraške čete utrdile položaje v Koram-šarju in se pripravljajo, da zavzamejo Abadan. TURIN — Združevanje v nezakonite namene, tihotapstvo, podkupovanje, to so obtožbe, ki so privedle do aretacije bivšega poveljnika vsedržavne finančne straže generala Raffaeleja Giudiceja. Giudice je, kot je rečeno v zapornem nalogu, omogočil nekaterim podjetjem, da so se izognile davkom v višini 2.000 milijard lir. V Mariboru se nadaljuje Borštnikovo srečanje MARIBOR — Nadaljuje se Borštnikovo srečanje. V petkovem tekmovalnem sporedu sta bili dve predstavi in sicer mladinska igra Petra Hacksa »šuhu in leteča princesa* v izvedbi Mladinskega Pomembni prireditvi danes na Idrijskem IDRIJA — Na Idrijskem bosta danes dve pomembni prireditvi. V Slapu ob Idrijci bedo odkrili spominsko ploščo rojaku, književniku Cirilu Kosmaču; pleščo so vgradili v Kosmačevo rojstno hišo. Na partizanskem grobišču na Vojščici pa bodo družbenoDoli-tične organizacije občine Idrija in krajevna skupnost Vojsko priredile komemoracijo 305 borcev, ki so padli v zadnji ofenzivi a-prila 1945. DUBROVNIK — Predstavniki dubrovniške občine in predsednik pokrajinskega odbora Ravenne so včeraj v dalmatinskem mestu sklenili sporazum o pobratenju med ravensko pokrajino in Dubrovnikom. uiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiHiiitiniiMimtiiuiimiiiuiiiMniiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiHiiiiiM VČERAJ SE JE KONČALA ŠKOFOVSKA SINODA Togo tolmačenje nekaterih aspektov sodobne družbe Cerkev ostaja pri starem: zavzema se proti kontracepciji, razporoki in splavu VATIKAN — Včeraj se je škofovska sinoda končala. Papež Janez Pavel II. je v Sikstinski kapeli prebral več strani dolg tekst, ki ga je škofovski cerkveni zbor v celoti sprejel. Sedaj imajo besedo škofje, ki morajo prenesti papeževo poslanic« med svoje ljudstvo in mu razodeti resnico o življenju, resnico o rojstvu otrok, resnico o zakonskem življenju. Večtedenska sinoda je bila v glavnem posvečena problemu sodobne družine in vsem vprašanjem, ki se ob tem porajajo: raz-poroka, spolnost, splav, kontracepcijska sredstva, nadzorstvo nad številom rojstev. Škofje so v celoti potrdili encikliko papeža Pavla VI. »Humanae vitae*, ki prav tako govori o problemih sodobne družine. V sklepnem dokumentu je rečeno, da bi morala biti sodobna družba taka, da bi se ženska ne bila prisiljena iz finančnih razlogov zaposliti izven doma: stremeti je treba za tem, da se mati in žena posveti izključno svoji dru- žini; razporočenci, ki so se kljub nasprotovanju cerkvenih določil ponovno poročili, lahko živijo pod isto streho le, če se vzdržijo vsakršnih intimnih odnosov. Papež je dalje odločno prepovedal rabo kontracepcijskih sredstev ter obsodil sterilizacijo, splav in evtanazijo. Zgražal se je nad tistimi državami in inštitucijami, ki širijo to «prakso». Govoril je še o življenju in ljubezni nasploh ter o vsakodnevnih žrtvovanjih in težkih odpove-diji. Kot primer je navedel vzdr-žanje od spolnih odnosov, vsaj periodično, kar konec koncev predstavlja eno izmed »dovoljenih* metod o nadzorstvu nad številom rojstev. škofovska sinoda je torej, kot je bilo pričakovati, potrdila dokaj togo tolmačenje nekaterih pomembnih aspektov sodobne družbe. Cerkev ostaja torej pri starem in se v tem ločuje od civilnih oblasti, ki se v številnih državah racionalneje lotevr.jo vprašanj, kot so kontracepcija, splav in razporoka. PrimorslH^Snevmfc TRŽAŠKI DNEVNIK 26. oktobra 1980 PO ZASNOVI ZDRAVSTVENEGA NAČRTA Možnost odprave kardiokirurškega centra razumljivo razburila javno mnenje v mestu KPI in SSk poudarjata nujnost ohranitve centra, ki uživa velik ugled v državi - Tudi svetovalske skupine v občinskem svetu so se odločno izrekle proti odpravi te strukture Po zasnovi deželnega zdravstvenega načrta, ki ga je pred meseci predložil pristojni odbornik, naj bi v prihodnje na območju Furlanije Juljiske'krajine deloval en sam kar-diokirurški center, in sicer v Vidmu. To bi praktično pomenilo ukinitev tržaškega centra, ki uživa velik u-gled in ki se je specializiral zlasti na področju pediatrije. Možnost odprave tražaškega kardiokirurškega centra je razumljivo razburila javno mnenje v Trstu ter je ta problem sedaj v središču pozornosti zdravstvenih krogov, političnih strank in javnih ustanov. O tem vprašanju je včeraj razpravljalo tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI, ki je sinoči izdalo daljše poročilo, v katerem poudarja nujnost ohranitve tukajšnjega kardiokirurškega centra. Poročilo ugotavlja, da si je tržaška zdravstvena struktura nabrala dragocene izkušnje zlasti na področju pediatrije. Te izkušnje je treba ovrednotiti in center celo okrepiti s sodobnimi napravami, kolikor bi pa njegove zmogljivosti presegale dejanske potrebe Furlanije - Julijske krajine, je vedno dana možnost, da se sporazumno s sosednimi deželami primerno razširi njegov delokrog. Glede na njegovo specializacijo v pediatriji, tržaški center ne predstavlja nobeiie-ga dvojnika videmskega centra, tako da se tudi v tem pogledu njegova ohranitev ujema z osnovnimi smernicami deželnega zdravstvenega načrta. Problem je bil v središču pozornosti tudi na sinočnji seji izvršnega odbora Slovenske skupnosti. Ustrezno poročilo ugotavlja, da je deželni zdravstveni načrt v kričečem nasprotju z vsedržavnimi potrebami. Res je sicer, da sta po splošnih normah dva kardiokirurška centra za potrebe naše dežele preveč, toda ker se kardiokirurške ekipe in strukture ne morejo čez noč improvizirati, je prav, da kardioki-rurški oddelek našega mesta sprejema bolnike iz vse države, in teh je v vsedržavnem merilu še vedno preveč za obstoječe zdravstvene strukture. Poudariti je nadalje treba, — pravi poročilo SSk, — da se je sedanja mlada in sposobna ekipa kardiokirurškega oddelka borila z velikimi težavami, predvsem zaradi zastarelih struktur in neprimerne tehnične opreme, da pa danes dosega zelo dobre uspehe in si je priborila velik ugled po vsej državi in da veliko število pacientov r stalno čaka na kirurške posege v našem mestu. Nameravana ukinitev., lega, za sodobno bolnico neobhodno potrebnega oddelka, bi pomenila zo pet obubožanje naših zdravstvenih struktur. SSk bo na pristojnih mestih zastavila vse svoje sile, — pravi na koncu poročilo, — zato, da bi se to ne zgodilo. Taka je bila tudi obveza svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu, ki so se na petkovi seji zavzele za pozitivno rešitev vprašanja. Odbornik Gambassini je namreč odgovoril na vprašanja, ki so mu jih v zvezi s tem problemom zastavile svetovalske skupine MSI, KD, PR, KPI, PSDI in SSk in ki so izražale globoko zaskrbljenost zaradi možnosti odprave kardiokirurškega centra iz tržaške bolnišnice. Občinski odbornik pa ni v svojem odgovoru nakazal nobene pobude in nobenega konkretnega ukrepa, s katerimi preprečiti ukinitev tržaškega centra, ki uživa velik ugled v vsej državi: Sicer pa je razprava pokazala, da so svetovalske skupine pripravljene odločno braniti interese Trsta in poseči pri pristojnih deželnih oblasteh za pozitivno rešitev tega problema. Razprava pa je tudi pokazala, da ima deželni zdravstveni načrt več senčnih 'točk, ki jih bo treba v bližnji prihodnosti nujno razčistiti, da bi se ustvarili pogoji, za nove polemike in za nepotrebne napetosti med prebivalstvom. O vprašanju kardiokirurškega centra v tržaški bolnišnici pa-bo tržaški občinski svet v- kratkem ponovno razpravljal. Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE V Trsta pred dnevi ustanovili Študijski center za avtonomijo Predseduje mu posl. Gruber Bencova * Osimski sporazumi trdna juridična osnova za dejavnost centra ■ Za sodelovanje z zaledjem mV; minulem .tednu je bil v Trstu ustanovljen študijski center za avtonomijo. Predseduje mu posl. Gruber Bencova, med ustanovitelji pa so . še Branko Agneletto in Silvia Forti, ki sta bila izvoljena za podpredsednika novega organizma ter občinski svetovalci liste Fabio Per-co, Walter Cusrmch in radikalec Pecol Comipotto ter Pietro Boschian, Paolo Parovel, Marino Samer in Luigi Sosši; med člane ustanovitelje je treba prišteti še pokrajinskega svetovalca liste Marca Melanija in občinskega svetovalca, radikalca Marina Busdachina. Kakšni so bili razlogi za njegovo ustanovitev, predvsem pa kakšni, so njegovi nameni, sta- bili vprašanji, ki so ju ustanovitelji obrazložili in Predstavniki zborov skupščin SFRJ na informativnem obisku na Tržaškem Vsakoletno srečanje, ki je tokrat bilo v Piranu in na katerem so se seznanili z življenjem in samoupravno organiziranostjo pripadnikov italijanske narodnosti v SR Sloveniji, so predsedniki in sekretarji zborov občin in družbenopolitičnih zborov skupščin vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, izkoristili tudi za obisk v Trstu. Najprej so se podali na ogled Rižarne, kjer so položili venec in Se seznanili s tragično zgodovine tega--nacističnega taborišča !šmrti.-Potertf'so^st"*#1 gledali Kulturni dom, kjer jih je pozdravil sveta SSG seznanil s kulturno stvarnostjo Slo- vencev v Italiji, z gradnjo Kulturnega doma kot delno povračilo škode, ki jo je slovenski kulturi zadal fašizem, podrobneje pa jih seznanil s problematiko in vlogo Slovenskega stalnega gledališča na stičišču treh svetov in kultur. Iz Kulturnega doma so se podali na sedež Slovenske kulturno - gospodarske zveze, kjer jih je predsednik Race seznanil s trenutnim položajem slovenske narodnostne skuppoati .v .jiajiji, z njenimi enotni->mi prizadevanji za globalno zakonsko zaščito njenih pravic in razni- predšedrtilt-’ upravnega'1 (niLprisqltpimj(1tpžn.ifimill ki prihaja-prbf. Josip Tavčar, jih' jo do izraza v delu posebne komi-tulturno stvarnostjo Slo- sije predsedstva vlade, da bi bile ................................................................................nilllliHllllmnmililimilllllllllll* NA PETKOVI SEJI Občinska skupščina je sprejela sklep o razširitvi športne palače v Čarboli Tržaški občinski svet je na pet kovi seji sprejel sklep o razširitvi občinske športne palače v Čarboli. Za odgovarjajoča dela bo treba odšteti 950 milijonov lir: Tržaški sklad je že zagotovil nakazilo v višini 700 milijonov lir, obvezal se je tudi za kritje še preostalih 250 milijonov lir. Po dokončanih delih bo v športni Obisk socialnih delavcev s Koprskega Vse pogostejšim stikom med raznimi družbenopolitičnimi, gospodarskimi in kulturnimi dejavniki iz naše pokrajine in sosednjih krajev SR Slovenije in drugih jugoslovanskih republik sp je včera j pridružilo zanimivo in spodbudno srečanje operaterjev, ki delujejo na področju zdravstva in socialnega skrbstva. V naše mesto je včeraj prišlo, gost tržaškega Zdravstvenega konzorcija, predstavništvo socialnih delavcev obalne regije. Predstavništvo, ki sta ga vodila predstavnica republiškega komiteja SRS za zdravstvo in socialno varstvo Tatjana Čehovin ter predsednik Društva socialnih delavcev obalng regije Ciril Koprivec, je v dopoldanskih u-rah sprejel na sedežu Zdravstvenega konzorcija njegov predsednik Pessato s svojimi sodelavci. Srečanja se je u-deležila tudi vice konzul SFRJ Nevenka Kovačič. Gostje s Koprskega so si ogledali otroški zavod IPAMI, zavetišče za ostarele G. Gozzi, zavetišče za begunce na Opčinah in novi dom Skupnosti - družine na Opčinah. Srečanje je bilo priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj na področju social-nega skrbstva, z obeh strani pa je bilo izrecno poudarjeno, da ne sme ostati samo pri tem obisku. O tem srečanju bomo vsekakor še poročali. izkoristil, da bi utemeljil razloge, zaradi katerih se bo občina poslu-žila zasebnega pogajanja — in ne licitacije — za oddajo del. Sklep o razširitvi športne palače je V občinski skupščini sprožil široko razpravo, v katero so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin. Iz nje pa se dajo izluščiti nekatera dejstva, ki jasno kažejo na vse pomanjkljivosti prejšnjih uprav do športne problematike, predvsem pa do športne palače v čarboli. Ne gre namreč pozabiti, da je objekt doslej stal približno 3,5 milijarde lir, katerim je sedaj treba prišteti še skoraj eno milijardo; ko bodo dela dokončana bo športna 'palača stala nekaj manj kot pet milijard lir, njena kapaciteta pa ne bo dosegla niti pet tisoč sedežpv. Za primerjavo naj dodamo,- da so v Gorici pred dvema letoma zgradili športno palačo za pet tisoč gledalcev, odšteli pa so manj kot eno milijardo lir. K temu naj še dodamo, da so pred petimi leti v tržaški palači zgradili posebne pre- mične tribune, za katere je bilo treba odšteti 600 milijonov lir; sedaj pa jih bodo odstranili, da bi kapaciteto palače povečali za*'l. 300 sedežev: dela pa bodo stala skoraj eno milijardo. S petkove seje tržaškega občinskega sveta velja še omeniti nekatera sporočila župana Cecovinija. Med drugim je poročal, da je podžupan Bassani v Rimu podpisal še tretjo konvencijo, to je konvencijo z družbo ANAS, za uresničitev prometne povezave med sedmim pomolom in Padričami. Poročal je tudi, da je predsednik pomorske družbe Finmare sporočil, fia bo «Staf-fetta Mediterranea* pred koncem meseca ponovno začela pluti na progi Trst - Libija, potem ko je bila v poletnih mesecih namenjena povezavam med polotokom in Sardinijo. te pravice čimbolj omejene in neenake za vse Slovence v deželi, po drugi strani pa tudi s podporo, ki jo demokratične sile italijanske družbe dajejo zahtevam slovenske narodnostne skupnosti. Predsednik Race je goste podrobneje seznanil tudi s prizadevanji manjšine za gospodarsko, kulturno in splošno družbeno rast, posebej pa tudi s strankarsko opredeljenost Slovencev v Italiji in vlogo ter strukturo Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Odgovarjal je tudi na številna vprašanja gostov, Na koncu se jim je zahvalil za obisk, ki je dokaz zanimanja vse jugoslovanske javnosti za vprašanja slovenske manjšine v Italiji. Po kosilu v znani slovenski restavraciji na Krasu, so si ugledni gostje iz Jugoslavije ogledali še Kraško hišo v Repnu, kjer jih je pozdravil in jim izrekel dobrodošli-I co župan repentabrske občine Pa-I vel Colja, predsednik zadruge Naš J Kras Egon KrauS pa jih je sezna ■ nil s slovensko kraško starožitno-! stjo ter s pomenom ohranjanja sta-1 rib slovenskih tradicij na tržaškem I Krasu. V imenu gostov sta se v Kulturnem domu in na sedežu SKGZ zahvalili za sprejem predsednica družbeno - političnega zbora skupščine SR Slovenije Tina Tomlje in predsednica skupščinskega zbora občin SR Slovenije Silva Jereb. Poudarili sta, da je bil namen obiska, da bi se visoki predstavniki skupščinskih organov republik in pokrajin Jugoslavije bolje seznanili s stvarnostjo slovenskega manjšinskega življenja v Italiji, kakor so jim bili razgovori v Piranu priložnost za neposredno soočenje z življenjem italijanske manjšine v Jugoslaviji. Poglobitev tega poznavanja bo služila njihovim zavzemanjem za pravilen in pravičen odnos do vprašanj narodnih manjšin, bo pa tudi prispevek k uveljavljanju vloge manjšin kot mostu za utrjevanje dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Predstavnici slovenskih skupščinskih organov sta ocenili, da je bil sicer kratek o-bisk v tem smislu zelo koristen. Ves čas so goste spremljali predsednik in drugi člani izvršnega odbora SKGZ ter generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, (jk) osvetlili na včerajšnji tiskovni konferenci. Poslanka Gruber Bencova je predvsem ugotavljala, da so o-simski sporazumi v mestu sprožili razne reakcije in pri tem dodala, da predstavlja italijansko - jugosio vanski sporazum trdno juridično osnovo za pravkar ustanovljeni študijski center za avtonomijo. Kljub temu pa osimski .sporazumi nudijo priložnost za tri vrste kritik: prebivalstvo ni bilo predhodno zainteresirano, lokacija mešane industrijske cone ter. dejstvo, da sporazumi ne upoštevajo ■ pravice po avtonomiji Trsta v okviru italijanske republike in dežele Furlanije - Julijske krajine. Bodoča dejavnost Študijskega centra se nanaša prav na to tretjo točko, na zahtevo po avtonomiji za mesto Trst, Študijski center ni politično združenje in ni odvisen od nobene politične sile; tudi člani ustanovitelji sodelujejo v njem le v osebnem imenu in ne zastopajo strank, ki jim sicer pripadajo; združuje jih skupno prepričanje, da je dosega avtonomije bistvenega pomena za Trst. Avtonomijo, pojmujejo kot odpiranje in sodelovanje z zaledjem in torej zavračajo vsako obliko mu-nicipalističnega zapiranja, sodelovanje z zaledjem je torej predpogoj za gospodarski razmah Trsta, študijski center bo zaradi tega z demokratičnimi pobudami skušal iskati pot za dosego upravne, zakonodajne in finančne avtonomije za Trst in njegov teritorij; avtonomija pa bo morala sloneti predvsem na nekaterih temeljnih točkah, med katerimi na načelu enakopravnosti med vsemi etničnimi skupinami, ki sestavljajo tržaško skupnost, s čimer bi praktično prišlo do uresničevanja zaščite, ki jo predvideva 6. člen italijanske ustave. Predstavitvi Študijskega centra za avtonomijo je sledila živahna razprava, v kateri so člani ustanovitelji podrobneje obrazložili nekatere aspekte njihove pobude. Razprava pa je tudi pokazala, da je pobuda predstavnikov levice Liste za Trst, dela radikalcev, Srednjeevropske omike in še nekaterih predstavnikov krajevnega družbenega življenja, naletela na nasprotovanje desničarskega, torej večinskega dela Lirte za Trst. Ni naključje, da ni listarski tednik o pobudi objavil niti ene vrstice, kakor ni naključje, da ni napovedal včerajšnje tiskovne konference, ki jo je vodila ena vidnejšihvpredstavnikoif liste in edina predstavnica, tega Heterogenega gibanja v. , italijanskem parlamentu, posl. Gruber Bencova. VII. ZASIPANJE DEŽEL ALPSKEGA LOKA Poudarjen pomen sodelovanja za razvoj hribovitih predelov Z nastopom deželnega odbornika za načrtovanje in proračun Coloni-ja se je včeraj v hotelu «Europa» pod Nabrežino zaključilo VH. zasedanje iniciativnega odbora za sodelovanje med deželami Alpskega loka Coloni je poudaril pomen obstoja meddeželnih organizacij, ki s svojim prizadevnim delovanjem v duhu mednarodnega sožitja in smernic helsinške konference utrjujejo dobrososedske odnose in vsestransko sodelovanje med narodi in deželnimi stvarnostmi različnih držav. Coloni, ki je predsedoval včerajšnjemu delu zasedanja, je tudi napovedal, da bo prihodnji, VK. sestanek iniciativnega odbora spomladi prihodnjega leta v Ljubljani. Kar zadeva delo, ki je bilo doslej opravljeno v okviru iniciativnega odbora in na njegovo pobudo, je naša dežela prevzela nalogo, da pripravi podrobno poročilo o vseh. oblikah sodelovanja, ki so se doslej razvile med deželami Alpskega loka. Poročilo, katerega sestavo bodo po vsej verjetnosti zaupali goričkemu inštitutu ISIG, bo zajelo tudi področje izmenjave blaga in storitev med zainteresiranimi obmejnimi območji. Pred zaključnim nastopom odbornika Colonija so prisotni podali še razna področna poročila, med katerimi velja posebej omeniti daljši pregled o mednarodnem sodelovanju pri razvijanju hribovitih območij, ki ga je podal deželni odbornik za krajevne ustanove, gozdove in hribovite predele Tripani. Poročevalec je prikazal zlasti razne oblike kooperacije med Furlanijo - Julijsko krajino, Slovenijo, Hrvatsko in avstrijsko Koroško ter med deželami, članicami tako imenovane Delovne skupnosti «Alpe - Adria». Tripani se je nato posebej pomudil ob raznih aspektih bilateralnega sodelovanja mgd našo deželo in Slovenijo in v tem okviru omenil delovno skupino za varstvo okolja, ki je bila ustanovljena v tem letu s precej obsežnimi nalogami. Nadalje je omenil sodelovanje med deželami in slovenskimi organi pri urejanju hidrografskih bazenov ob meji in pri varstvu Jadrana pred onesnaženjem. Drugi dogovori o sodelovanju se nanašajo na skupno zaščito nasadov pred točo, na medsebojno obveščanje o nevarnosti snežnih plazov, na skupen boj proti širjenju stekline, itd. Na koncu je Tripani izrazil pričakovanje, da bodo obmejne dežele v prihodnje v večji meri kot doslej upoštevale dogajanja na sosednih območjih pri. sestavljanju svojih razvojnih načrtov;-- H j • Tržaška gobarska skupina Bre-sadola in naravoslovni muzej pri- DRUŽINSKA TRAGEDIJA rejata jutri ob 19. uri v konferenčni dvorani muzeja (Ul. Ciamician 2) predavanje prof. Mezzene o mitozi in meiozi. Sprejem ob državnem prazniku Avstrije Ob avstrijskem državnem prazniku je generalni konzul republike Avstrije v Trstu dr. Franz Per- negger, priredil sinoči v prostorih generalnega konzulata v UL Navali, sprejem. Udeležili so se ga naj: vidnejši predstavniki deželnega in tržaškega upravnega, političnega, gospodarskega in kulturnega z1' vi jen ja, predstavniki vojske in konzularnega zbora v Trstu, med katerimi generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj in vicekonzul Nevenka Kovačič. Med prisotnimi so bili vladni komisar, prefekt dr. Marrosu, predsednik deželnega sveta Colli in drugi. V • V tem tednu se bodo sestali rajonski sveti za Sv. Vid in Staro mesto, za Skedenj in čarbolo ter za Kolonjo in Škorkljo. ....im,,,,,,,,...............im,m,...............................mi........................................................................... ..........................................nun palači prostora za približno 4.800 gledalcev, kar pa je glede na sedanji razmah košarkarske dejavnosti in na uspehe tržaške prvoligaške peterke še vedno premalo. Možnost izgradnje nove športne palače je torej še vedno aktualna, kar je potrdil tudi župan Cecovini, ki je sicer velik del svojega posega PREPLAVLJENE CESTE IN POPLAVLJENE KLETI ZARADI NENAMERNEGA OČETOMORA PRIJAVLJEN SODNIM OBLASTEM 38 - letni gluhonemi Giorgio Visintin - Vatovec je v izbruhu besa pretepel očeta - Zaradi posledic je 82-letni Giuseppe par dni kasneje umrl med tem časom žg oddaljil. Na ortopedskem oddelku glavne bolnice, kamor so starega moškega sprejeli, so zdravniki ugotovili zlom stegnenice in nekaj drugih, lažjih poškodb ter so izrekli šest-desetdnevno prognozo okrevanja. Prav v bolnici je Vatovec preiskovalcem pojasnil, kako je do poškodb, ki jih je utrpel, prišlo. Toda že čez par dni, in sicer 20. oktobra, je zaradi kroničnega bronhitisa, ki v podobnih primerih kaj rad napade starejše ljudi, Giuseppe Vatovec umrl. Takrat so agenti Giorgia, ki je gluhonem, prijeli in od njega dosegli priznanje ter ga končno prijavili zaradi nenamernega umora sodni oblasti. Poleg tega moramo tudi omeniti, da je primarij Centra za mentalno higieno, dr. Damiani, pri katerem se gluhonemi moški že dalj časa zdravi, izjavil, da je njegov pacient v psi-hopatološkem pogledu popolnoma zdrav in da je postajal v občasnih izbruhih jeze nasilen: v takih primerih se je znesel nad očetom in materjo. Ne glede na to, pa bo moralo sodišče upoštevati, da gre za handikapiranega človeka in pri tem upoštevati olajševalne okoliščine. Priletni oče je za svojega 38-let-nega sina, posinovljenca, kupil grozdje, čeprav si je slednji želel jabolk ali kvečjemu hrušk. Banalni vzrok je sina na moč razburil, tako da se je s silo spravil nad pol nemočnega starca. Pahnil ga je na tla in ker mu je v roke prišla tudi metla, ga je parkrat udaril z ročajem le te ter se je nanj — preden je jeza usahnila — znesel še z nekaj brcami. Zgodilo se je 14. oktobra, nekaj pred 9. uro zjutraj v Istrski ulici, in sicer v stanovanju stavbe s hišno številko 52. Klice na pomoč 82-letnega upokojenca Giuseppeja Vatovca, rojenega v Kopru, je slišala soseda. Ko je hotela videti, kaj se pri sosedih dogaja, je ugotovila, da so vrata stanovanja, v katerem sta oče in sin živela, zaklenjena. Policija in gasilci, ki so kmalu za tem prihiteli na mesto, so vdrli v bivališče in našli le na tleh ležečega starca, saj se je sin 38-letni Giorgio Visintin - Vatovec, Malodane v vsej tržaški pokrajini je bilo zaradi včerajšnjega slabega vremena cel kup nevšečnosti. Sopce, ki je v začetku tedna veliko obetalo, se je kaj kmalu u-maknilo oblakom in silovitim ploham, ki smo jim bili priča včeraj. Okrog 10. ure se je na obrežju nddil za Trst dokaj nenavaden prizor. Zaradi obilnih padavin, vetra in plime je voda poplavila nabrežje, le ta pa je delno preplavila tudi Trg Unita in je povzročila neljube težave v samem centru, vse tja do Ulice Genova in Mazzini. Podobno je bilo tudi v Terezijanskem naselju. Jutranje obilne padavine so kot navadno povzročile hude težave v prometu, in tudi pešcem ni bilo niti najmanj prizaneseno: vsem tem meščanom in številnim jugoslovanskim obiskovalcem, ki so se odpravili po sobotnih nakupih. Voda je okrog 11. ure dosegla na nekaterih mestih celo pol metra. Seveda so imeli gasilci in mestni radarji ogromno dela. Neštetokrat so morali v jutranjih in zgornjih popoldanskih urah poseči zaradi vode, ki je vdrla v bivališča, predvsem v kleti. Dela je bilo toliko, da se pozivom sproti niso mo- gli odzvati. Ob 13. uri so prihiteli v gledališče Verdi, kjer je voda poplavila skoraj vse prostore v pritličju, orkestrski prostor, prostor pod odrom in atrij, še pravočasno so spravili na suho vsa glasbila, tako da so se poškodovali le nekateri naslanjači, leseni pod in nekaj pohištva. Gasilce so poklicali tudi na prefekturo, ker ljudje zaradi vode niso mogli zapustiti stavbe, dokler niso lp-ti postavili prehodnih desk. Poleg takih posegov pa je bilo še nešteto drugih. Pri nekaterih so gasilci lahko posegli, šele potem ko je voda delno stekla. Poplave so bile tudi v Miljah in predmestjih, bilo pa je tudi precej prometnih nesreč — na srečo lažjih — ki jih je zakrivil gosto padajoči dež. Slabo vreme je pravzaprav pestilo celo deželo. V višjih legah je snežilo, plohe in nevihte pa so prizadele marsikateri kraj v Furlaniji. Na Tržaškem je po kratkem popoldanskem premoru spet začelo deževati. Siten, droben dež je zopet povzročal prometne zastoje — hudo preizkušnjo za voznike avtomobilov; iskanje prostega taxija se je kaj kmalu sprevrglo v pustolovščino in gneče na avtobusih niso bile nič manj neprijetne. Tako nam je torej vreme še en- krat zagodlo, in sicer predvsem tistim, ki so se namenili na krajše izlete v oktobrsko naravo. Jutri ob 18.30 se bo sestal trža- j ški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je večje število upravno političnih vprašanj, možno pa je tudi, da bo skupščina razpravljala o resoluciji Liste za Trst, ki obravnava pereče vprašanje načrtov za popravila hiš v mestu, oziroma zadržanje deželne uprave, ki je tržaški občini odrekla ustrezna finančna nakazila za uresničitev teh načrtov. Tat strgal dekletu zlato verižico Včeraj ob 19. uri so agenti letečega oddelka tržaške kvesture prijeli mladega avstrijskega državljana Berda Pernerja iz Gradca, ki se je v našem mestu odločil za lopovski podvig. Na Korzu Italia je nekaj pred zgoraj navedeno uro strgal z vrata mladega dekleta zlato verižico, potem pa se je pognal v beg. Na dekletove klice se je odzval agent, ki je bil v bližini in je potem ko mu ga je dekle opisalo, tatu izslpdil in ga ujel. Zapustil nas je naš dragi GRAZIAN0 ANDREUZZI Pogreb bo jutri, 27. t.m., bolnišnice v cerkev v Milje. ob 11.45 iz mrtvašnice glavne Žalujoči družina, sorodniki in prijatelji Trst, Milje, Litija, 26. oktobra 1980 Po dolgem trpljenju, ki ga je s krščansko vdanostjo sprejela, nas je zapustila naša draga MARIJA MIHELI Pogreb bo jutri, 27. oktobra, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo sestri, brat, svakinja, svaka, vnuki in drugo sorodstvo Trst, 26. oktobra 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona EMA ČOK por. ZUUAN Pogreb bo jutri, 27. oktobra, ob II. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnic# v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo mož Francesco hčere Maria, Anita, Dina in Bruna, zetje, vnukinje Annamaria, Claudia in Daniela z možmi, Frenki, Graziella, Katja, Nataša ter pravnuki Kristjan, Paolo Andrea in Tanja žalovanju se pridružuje Ugo Dolce. Trst, 26. oktobra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota FERRUCCIA PRED0MINATA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. SVOJCI Katinara, 26. oktobra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE SAMEC por. FERLUGE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre g. župniku Albinu Grmeku in pevskemu zboru F. Venturini od Domja. SVOJCI Dolina, Kraglje, 26. oktobra 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta ANGELA LUINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali hi na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žena Gisela, sinova Angel in Franco z družinama in drugo sorodstvo Trst, 26. oktobra 1980 Pisma uredništvu ■ ■ iMšš, SSK 0 STANJU V DEVINSKO - NABREŽINSKI OBČINI im I šinskega ni upravni SSk je šla na volitve z jasnim geslom «za novo upravo», kar Pomenilo podpore prejšnji upravi, to smo jo kljub odgovornemu zadržanju skozi vso petletno mandatno dobo vedno kritizirali, ker m dosledno izvajala zlasti tistega dela programa, ki je neposredno zadeval koristi Slovencev. To pomeni, da si naši volivci želijo nove večine med tistimi strankami, ki zbirajo slovenske glasove in ki so najbolj občutljive za reševanje kočljivih problemov ob zaščiti doma-?.»?? Prebivalstva. V sedanjih oko iscinah smo in še menimo, da je wka koalicija možna med KPI, PSI to SSk, ki bi na osnovi skupno izdelanega programa in na popolno-toa enakopravni ravni lahko uspešno upravljale občino do konca se danjega mandata. Vsi se moramo avedati, kot je v svojem govoru Potrdil svetovalec PSI Colja, da *brez kompromisa ni enotnosti, v enotnosti pa je moč proti skupnemu asprotniku*. «Za dosego tega ci-Pa morajo stranke nekaj popu-, ...S takim konceptom in za uresničitev teh ciljev je SSk šla na Pogajanja s strankama, ki sta u-pravljali občino. Postavili smo svo r Predloge (kot vsi ostali) in zah-tovali župana ter enega odbornika, ker smo menili, da si tudi občani želijo vidnih sprememb v sami sestavi odbora, da se tako jasno po aze novi skupni imenovalec, ki druži stranke koalicije. Globoko smo a*je prepričani, da za našo občino e veljajo tista načela, kot nekje v "^ranjosti države, saj je bila naša občina nasilno raznarodena in je e danes v tako kočljivem položaju. da zahteva posebnih rešitev, asno pa je, da so za našo stranko bili vsi začetni predlogi podvrženi skupni diskusiji z edino načel-0 zahtevo po slovenskem županu, sl. smo prav iz ust pokrajinskih j?luištev obeh vsedržavnih strank in PSI) kaj kmalu slišali, da Pod nobenim pogojem ne mislita odstopiti od mesta župana in podžupana, ki sta bili v prejšnji man atni dobi. Temu naj še dodamo, da ni prišlo do soglasnosti pri os-“Utku programa, saj je prav sek Oljski odbor KPI spremenil soglasij?. ^Prejete predloge s strani pooblaščene komisije KPI. PSI in ~?"y ki pobliže zadevajo naše ko-tosti. In sicer: stranki se nista ho-toii obvezati, da se zamrzne grad-bena dejavnost na tistih področjih, to so najintenzivnsjše naseljiva, doktor tehniki ne izdelajo popravkov splošnemu regulacijskemu načrtu, nista hoteli omeniti Londonske-°a memoranduma, ko je bil go-°r o slovenskih šolah (morda za-radi tega. ker se je v prejšnjem Šolskem letu na tiho in samovolj-ho zaprla šola v Štivanu?). to so “Ul razlogi, ki so preprečevali SSk večino. Zaradi tega tudi smo odstop sedanjega manj- odbora, ki je že na PODELILI SO JIH NA TRŽAŠKI OBČINI Nagrade glasbenega natečaja «Mesto Trst» Vstop v zahtevan •'i‘uii.111 prvi seji dokazal, da mu grozi negibnost, saj je cela vrsta sklepov bila sprejeta z odločilno pomočjo KD, kar je med drugim v skladu s teorijo poslanca Tombesi-ja, ki je na prvi občinski seji trdil, da je povsem naravno, da pripada župan stranki relativne večine, in .je označil zahteve SSk kot «malcostume politico*, to je za nesprejemljive ter končno napovedal, da ne misli sedanja KD v občini sprejemati takih pogojev, kot jih je svojčas ob sodelovanju v levem centru, če nas izvajanja predstavnika KD ne čudijo, smo tembolj začudeni nad bistveno istovetnostjo stališč KD in KPI-PSI, ki so po našem mnenju izven krajevne stvarnosti. Z odstopom odbora bi bili vsi postavljeni na isto raven in bi se lahko pričela pogajanja enakih z enakimi, ki bi ob dobri volji vseh privedla do skupnih stališč. Nepošteno se nam zdi podtikanje, da zahtevamo odstop kogarkoli. Naj le spomnimo, da so našega sedanjega župana, ko ni bil niti uradni kandidat KPI za parlament leta 1972, javno podprli prenekateri člani §Sk. Nekateri teh so tudi v sedanjem občinskem svetu Zato se nam no zdijo poštena taka podtikanja: ne gre za problem osebe, saj uživa vse naše zaupanje, temveč za bistvene |X)litične smernice. SSk obžaluje, kot smo že povedali v občinskem svetu, da sedanja občinska uprava ni smatrala za potrebno z eno samo besedo omeniti, da se morebitna meddržavna rešitev Sesljanskega zaliva uokvirja v poosimski duh, ki naj bi veljal tudi pri nas, in da zato občina pozdravlja take pobude in ji torej ne more biti vseeno, kdo bo sogovornik pri reševanju tega naravnost življenjskega problema za turistični razvoj v občini. Kar zadeva dejansko stanje in razne pobude na urbanističnem področju, moramo ponovno poudari ti, da je naravnost zgodovinska zasluga uprave, ki ji je načeloval žu-paivSSk (obdobje 1965-75), če se je gradbena dejavnost v občini v man datni dobi, ko naša stranka ni bila več neposredno prisotna v občinskem odboru, znatno omejila. Splošni regulacijski načrt, ki ga je leta 1975 odobril občinski svet, kateremu je predsedoval naš župan, je namreč zmanjšal naselitveno zmogljivost od prejšnjih 140.000 prebivalcev, kot jih je predvideval splo šni regulacijski načrt, ki ga je odobril občinski^ svet v 60. letih pod predsedstvom župana, ki ni bil od SSk. na 30.000 ali še manj prebivalcev, kar je bila vsekakor' Velika pridobitev, ki se jo; zdaj lahko še izboljša v skladu z jasnimi političnimi sklepi, ki jih je občinski Žirija n Chihcri, ' niti letos podelila prve nagrade - Druga nagrada Japoncu dve tretji pa Tržačanu Sofianopulu in Američanu Fennellyju predlog SSk. To so dejstva, ki jih javnost mora poznati. Naj še spomnimo, na dva sklepa, ki sta zaključila redno delovanje zadnjih dveh občinskih uprav: leta 1975 je občinski svet na zadnji seji soglasno izrazil povoljno mnenje za izdajo 23 gradbenih dovoljeni za hišice V glavnem v korist domačinom po vsem kraškem področju, kjer je bila možnost gradenj morda birokratsko celo dvomljiva. Tako ima danes nad 20 do mačih družin svoj dom! Leta 1980 pa je občinski svet na svoji zadnji seji med drugim odobril lotizacijo (prvo za sama stanovanja v občini!), ki predvideva približno 500 novih prišlekov. Kot smo na obeh občinskih sejah jasno povedali, SSk ne misli podpirati sedanje manjšinske uprave, ker vanjo ne veruje in ker je prepričana, da nima dovolj posluha za reševanje konkretnih vprašanj, ki so za našo manjšino odločilnega pomena. Pripravljeni pa smo na odkrito soočenje z vsemi demokratičnimi silami, ki jim je pri srcu dobrobit občine. Toliko v pojasnilo in delno tudi v odgovor pismu Iva Širce v Pri morskem dnevniku dne 19. t.m. Tajnik sekcije SSk za Devin - Nabrežino Orlando Žbogar OB ODKRITJU SPOMINSKIH OBELEŽIJ NA POKOPALIŠČIH Danes se bomo na Opčinah in Proseku poklonili spominu padlih borcev NOVJ V soboto bosta podobni svečanosti na Katinari in v Bazovici, kjer bosta spregovorila tudi uradna predstavnika vlad SFRJ in Italije - Jugoslovanski konzulat v Trstu bo polagal cvetje pred spomenike padlim od četrtka do sobote mi SLOVENSKO STALNO .. /GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM • • • LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST komedija v treh dejanjih Danes, 26. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED G - popoldan na dan praznika Sprejemamo vpisovanje a-bonmajev vsak dan od 9. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4 - tel. 734265. Bližajo se prvi novembrski dnevi, ko vse zajame nekakšna otožnost, saj se takrat spominjamo naših preminulih sorodnikov, znancev in prijateljev, spomnimo se vseh, ki jih ni več med nami in za vsakega imamo spoštljivo misel. V tistih dneh, ki niso dnevi žalosti, ampak treznega premisleka o človekovi minljivosti, se bomo spomnili tudi ljudi, borcev, ki so dali svoja življenja za svobodo domovine, svojega naroda in vseh ljudi, ki si tudi danes prizadevajo za prijateljstvo in demokracijo. bodo imele še poseben značaj. V štirih krajih na Tržaškem so v zadnjem času na novo uredili grobišča padlih borcev ‘NOVJ in v teh svet sprejel prav na pobudo in na im,um,....n,...............................................iiiiiiiiiiiiiiiriiiitiniiiiniimimimiiiuumHjiiiiii.. V PRIPRAVAH NA OBČNI ZBOR SDGZ Naši gostinci in trgovci na drobno se bodo zbrali na občnih zborih Glavni problemi v razpravi bodo spremembe in novosti v davčni zakonodaji ter razni negativni učinki gospodarske krize krajih (v Bazovici, na Opčinah, Proseku in Katinari) bodo tudi pomembnejše spominske svečanosti, ki jih prireja zveza partizanov VZPI - AN Pl. Tako bosta že danes slovesnosti na Opčinah in na Proseku, na katerih bodo na pokopališčih odkrili spomenik, ki bo spominjal na junaški boj partizanov 4. armade NOVJ. Na Opčinah se bo spominska svečanost začela ob 10 uri. Po polaganju vencev bosta spregovorila predstavnika pokrajinske zveze VZPI - ANPl in Zveze združen’a borcev NOV iz obalno-kraške regije, nakar bodo nastopili recitatorji ter moški in ženski pevski zbor domačega SKD Tabor. Podobna svečanost bo ob 11.30 tudi rta proseškem pokopališču. Po govorih predstavnikov VZPI - ANPI in ZZB NOV..bodo nastopili domača godba na pihala, otroški pevski zbor, recitatorji in moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela. V soboto, 1. novembra, pa bodo odkrili spomenike na katinarskem in bazoviškem pokopališču. Na Katinari se bo svečanost začela ob 15. uri, posebno pa velja poudariti odkritje spomenika na bazoviškem pokopališču (ob 10. uri) saj bo svečanost zadobila tudi pomemben mednarodni >ri^0-Vensk° deželno gospodarsko "Jrušenje nadaljuje v tem mesecu r totonzivnimi pripravami na svoj , etlr>i občni zbor, ki bo 23. novem-,ra letos v Kulturnem domu v Tr-V Medtem, ko so se člani z Gonu-?1 2e prccj časom sestali na vjjfto? zborih svojih sekcij, ki tojucujej0 posamezne kategorije I sPodarstvenikov, se je na Trža-sestala zunanjetrgovinska Ktlja prejšnji teden, te dni pa to na vrsti še dva občna zbora. nK*°yc' na drobno bodo imeli svoj 0cni zbor jutri, ob 18. uri v Pro-tonem domu na Opčinah, sekcija ir •mlncev Pa v torek, 28. t.m., ob •JO v novih prostorih SDGZ v Trli; Ul. Cicerone 8/1. °bčni zbori sekcij SDGZ, v okvi-. katerih poteka organizirana de-riiost članov, ki pripadajo posa-eznim strokovnim kategorijam, so č| embna priložnost, saj lahko vsi j®ni skupaj preverijo opravljeno dS? odfxjra sekcije v zadnjem ob-, “JU ter končno izvolijo nov od-jto'' in delegate za občni zbor združi]13. Problematika, izšla ki bo gotovo ; — iz poročil načelnikov sekcij, tu Precej kompleksna, saj je ak-alnih problemov, s katerimi se j totojo spoprijemati trgovci na Hie ? *n gostinci, posebno v zad-Jton času, ogromno. Gre predvsem da ,^nc spremembe in novosti v včni zakonodaji, ki nalagajo no-včasih tudi ne dovolj jasno o-Rta i. ene obveznosti, kar pred-l avlja za malo podjetje že hudo tone. Poleg tega trgovci na drob-,k> močno občutijo posledice gospo-gj/ske krize v državi, trg je na-Pri nas ob meji pa se tudi s, ?aa upadanje števila jugoslovan-j,!5*11 kupcev, problemi so še v zve-izd7- urn>ki, tedenskim počitkom, Qa.ianjem trgovinskih dovoljenj. D 9?stinci pa so letos pod hudim torkom kontrolnih organov dav-tj uprave, strogo se morajo drža-Pbveže izdajanja davčne pobotni-h . irtcevuta fiscale), pri kateri so v’stojni organi zasledovali pred-** formalne napake, ne pa pra-v.. davčne utaje, zaradi katere je h a uvedena, istočasno pa ostajajo '«*i problemi v zvezi s po-. “'likanjem gostinskega osebja, z tomentacijo stroškov itd. Dalje se obeh sekcij tiče še cela dal i °dprtih vprašanj v zvezi z Uvirfu ami za socialno skrbstvo, z tolbo zdravstvene reforme, ki še ‘ v celoti upeljana, z inflacijo in 'toogimj bremeni birokratskega tuj)- a' 0ba občna zbora morata udi preveriti dejavnost svojih vod- stev na področju, ki je tipično sindikalnega in predstavniškega zna čaja, v okviru raznih strokovnih komisij pri javnih upravah in drugi!. organih. Posebno pomembno bo tudi ugotavljati, če in v kolikšni meri se razvija pozitiven odnos sorodnih strokovnih organizacij ter inštitucij večinskega naroda do naše slovenske gospodarske organizacije. Sestanek odbora Kraškega pusta Na Opčinah se je med tednom sestal osrednji odbor Kraškega pusta. Marsikdo se bo gotovo vprašal. če ni morda prezgodaj misliti že sedaj na te stvari, ko je že itak drugih skrbi preveč. Toda prav zato, da ne bi bilo prepozno, je bil sprejet predlog ob zaključku letošnjega pustnega slavja, da se mora odbor sestati veliko prej. Dnevni red seje je vseboval samo eno vprašanje in sicer: kako okrepiti in pomladiti odbor za nadaljnje naloge? Izšel je sklep, da se skliče v torek, 4. novembra, širši sestanek domačinov, ki so pripravljeni pomagati pri nadaljnjih izvedbah te naše-tako priljubljene in že tradicionalne pustne manifestacije na Krasu. Na pobudo trgovinske zbornice Nagrade za zvestobo delu in tehnološki napredek Tržaška pokrajinska zbornica je razpisala natečaj, na osnovi katerega bo podelila posebna priznanja delavcem, zasebnim in industrijskim podjetjem tako za zvestobo delu kot tudi za tehnološki in znanstveni napredek. Vsi slovenski delavci in podjetniki, ki bi se nameravali udeležiti natečaja, se za informacije lahko obrnpjo na slovensko deželno gospodarsko združenje. VZPI - ANPI vabi vse bivše borce, mladino in vaščane na ODKRITJE SPOMINSKIH PLOŠČ BORCEM IV. ARMADE ki bo danes, 26. oktobra, ob 10. uri na pokopališču na Opčinah in ob 11.30 na pokopališču na Proseku. KD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA - LONJER Sekcija VZPI - ANPI Lonjer - Katinara vabijo vse pevce in pevke iz Lonjerja, s Katinara in iz Rovt, da se udeležijo v sredo, 29. t. m„ ob 20.30 v Lonjerju, na starem društvenem sedežu, skupne vaje za nastop na slovesnosti, ki bo 1. novembra 1980, ob 15. uri na katinarskem pokopališču pred spomenikom padlim jugoslovanskim borcem IV. armade. ODBOR značaj. Spregovorila bosta namreč uradna predstavnika jugoslovanske in italijanske vlade, kar je nedvomno velikega pomena tudi v okviru stalnega izpopolnjevanja dobrososedskih odnosov med obema republikama. SFR Jugoslavija je sklenila z Italijo meddržavni sporazum o urejanju grobišč padlih pripadnikov JNA in drugih žrtev NOB na tleh italijanske države in ta sporazum tudi uresničuje Na bazoviški svečanosti bodo sodelovale krajevne vaške organizacije, pa tudi organizacije s Padrič, iz Gropade, s Peska, iz Drage in Gročane. Po govorih uradnih predstavnikov obeh držav in nagovoru domačina, bodo nastopili Tržaški partizanski pevski zbor, bazoviški mešani zbor Lipa ter mladinci in mladinke/ ' ** “,fi • I rtpnr rg .<» <.,nn ? Ze v četrtek, 10. t.m., pa bo generalni jugoslovanski konzulat v Trstu polagal cvetje pred spomenike in grobove padlih borcev na celotnem ozemlju, kjer živijo Slovenci v Italiji in kjer so taka obeležja. Na ta dan bodo predstavniki konzulata položili cvetje pred spomenike na Goriškem, v Beneški Sloveniji, v Tržiču, Ronkah in po vseh zahodno-kraških vaseh na Tržaškem, v petek, 31. t.m., pa bodo predstavniki konzulata SFRJ ponesli cvetje pred spominska obeležja v Bregu in po vaseh vzhodnega Krasa, pa tudi na občinsko pokopališče pri Sv. Ani in v Rižarno. V soboto, 1. novembra, pa bodo ponesli cvetje na vojaška pokopališča v Trst, Gonars in Gorico. f Čestitke Na fakulteti za arhitekturo je z uspehom diplomiral ALEŠ ŽETKO. Čestitajo svojci, prijatelji in znanci. V petek je praznovala 50. rojstni dan CVETKA PERIC. Iskreno ji čestitajo mož Miro, hči Nataša in tašča Pavla. Jutri praznuje na Padričah rojstni dan MONIKA COSINA. Vse najboljše ji želijo Liliana, Alberto, Paola, teta, stric, nono in nona. Jutri bo slavil 80. rojstni dan FRANC BENSA iz Pevme. Ob tem visokem jubileju mu iskreno čestita žena Štefanija in Anita z družino. Ob 34. obletnici poroke MARICE in BOGOMIRA iz Križa, jima želijo še mnogo let sreče in razumevanja Vojko, Nadja, Stefano, Barbara, Sonja in Dušan. Rok za predložitev prošenj in gradiva poteče 31. oktobra. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Danes, NEDELJA, 26. oktobra DEMETRIJ Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.01 — Dolžina dneva 10.24 — Luna vzide ob 19.20 in zatone ob 9.26. Jutri, PONEDELJEK, 27. oktobra ANTONIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,2 stopinje, najnižja 12,2, ob 18. uri 12,2 stopinje, zračni tlak 1000,2 mb narašča, veter 28 km na uro severovzhodnik s posameznimi sunki 50 km na uro, vlaga 63-odstot-na, nebo precej pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Massimo D’Orso, Furio Lagonigro, Giuliana Crisman, Davide Martinčič, Elisa Lodi, Deborah Marech, Peter Straziota, Mirko Pasquotto. UMRLI SO: 60-letni Emilio Rio-sa, 72-letna Alma Salvagno vd. Fac-cioni, 66-letna Anna Moznich por Pozzi, 56-letna Emilia Bandelli, 37-letna Ines Bajt por. Mermoglia, 75-letni Antonio Bruno Muscardin, 82 letna Stella Babich vd. Stefani, 69-letna Rosa Braico por. Aversa, 51-letna Maria Zancola por. Grbac, 78-letni Remo Burret, 66-letna Elvina Bertos, 55-letna Maria Malusa por. Fontanella, 69-letna Maria Micheli, Včeraj-danes Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1. 65-letni Scipione Zennaro, 79-letni Rodolfo Carlini. OKLICI: delavec Giovanni Sorini in delavka Ljubica Tomažič, delavec Renato Lafont in gospodinja Luciana Sodomaco, mehanik Dario Pal-cich in trg. pomočnica Patrižia Ca-prio, delavec Teddy Vecchio in fri- [ ste poskusili ] L primeni^J kinofotoa • ^Tegulin ul mazzini Sl zerka Mariagrazia Ulcigrai, strojnik Giulio Mariani in trg. pomočnica Nedda Risigari, finančni častnik Va-lerio Proietti Sette in študentka Francesca Puleo, letalec USAF Chris Dee Myers in bolničarka Delfina Vittor, finančni stražnik Gior-gio Palmisano in kmečka delavka Palma Giannoccaro, učitelj Arman-do Fiorencis in učiteljica Marianna Moro, agent javne varnosti Luigi Mohtagna in gospodinja Claudia Prastaro, finančni stražnik Domeni-co Laera in šivilja Margherita In-tini, inženir Francesco Mazzola in študentka Patrižia Ido, zdravnik Al-fredo Maurel in zdravnica Gabriella Clarich, agent javne varnosti Francesco D’Elia in, trg. pomočnica Gio-vanna Coralloni, uradnik Nicola Ar-chidiacono in uradnica Letizia Fran-zil, Umberto Felice Rosso in Mar-got Gisela Gluch roj. Krage. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellir 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Francesco) 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel: 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. ck 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68441. LOTERIJA BARI 68 34 12 20 60 CAGLIARI 28 16 84 2 46 FIRENCE 63 21 29 2 22 GENOVA 56 58 82 51 28 MILAN 90 37 44 57 78 NEAPELJ 51 84 42 61 78 PALERMO 24 80 54 1 79 RIM 55 29 19 21 24 TURIN 53 14 42 72 84 BENETKE 30 22 57 76 29 ENALOTTO 2 12 X 2 X 1 X X 121 KVOTE: 12 - 13.071.000 lir 11 — 248.600 Ur 10 — 40.100 lir Japonec Hideki Chihara, Tržačan Marco Sofianopulo in Američan Brian L. Fennelly so glasbeniki, ki so se letos uveljavili na XXVII. natečaju -. SALON POHIŠTVA IN HIŠNE OPREME FOTOGRAFSKA RAtS TAVA TJA' K1HIJU0 /iiOuflN A • miANSK H FCLGOuAf1 iV i, ’ ' ZBORNICA ZA TRGOVINO. 'KlDUSTRUO. ml \ OBRT ,N KMtTl 'bTVO GORICA gotizia esposizioni tjsčut; ...... m or9al*' PRIDITE V GORICO PONEDELJEK, 3. NOVEMBRA 1910 DMI ZAROČENCEV Ob 68-letnici rojstva KARLA PRINČIČA V športni palači Carnera v Vidmu bo danes zvečer, v priredbi združenja ARCI, koncert svetovno znanega ansambla Weather Report. Gre za skupino, ki je že ob koncu šestdesetih let bila protagonist globoke revolucije v svetu jazza s tem da je «elektrificirala* jazzovsko glasbo. Skupiva sestavljajo Shorte Waune, Jo-ef Zornimi!, Peter Clark Erskine. Jihn Francis Pastorius in Robert Thomas jr. Predlog za odpravo cestnine na odseku Mošeenice-Rcdipuglia Občinska uprava v Tržiču je naslovila na upravo avtoceste vlogo, v kateri jrfj žiffifevala, naj se na odseku avtoceste med Moščeniea mi in-Redipugto ukine plačevanje MAMK«*. 4*v*• i V D0BCRD0BSKCM OBČINSKIM SVITU RAZBURKANI DUHOVI OB DELITVI PODPOR RAZNIM ORGANIZACIJAM Proti sklepu odbora, ki je sledil posvetovarju i društvi, je glasovala Slovenska skupnost TRAJAL BO DO 3. NOVEMBRA S poudarkom na pridnosti obrtnikov odprt 4. sejem stanovanjske opreme Deželni odbornik Bomben dejal, da je treba iskati možnosti za večjo menjavo s tujino Predzadnja postavka dnevnega reda zadnje občinske seje v Doberdobu je na mah oživela razpravo, ki je do takrat potekala še kar umirjeno in soglasno. Postavka, ki je ogrela duhove v sejni dvorani, se nanaša na razdeljevanje sredstev, ki jih občinska uprava namenja kulturno-športnim ustanovam v občini. Sicer je zadeva podpor vedno vzbujala polemike v občinskem svetu in tudi izven. Tokrat je Izglodalo, da končno ne bo prišlo do trenj, ko je občinski odbor sklical na posvet predstavnike vseh društev in z njimi soglasno izoblikoval prednostno lestvico. Jabolko spora je bila tokrat manjša vsota denarja, za katero si je občinski odbor pridržal pravico razdeljevanja po lastni uvidevnosti in to po konkretnem pristopu, ki ga je nudila, po njihovem mnenju sleherna organizacija pri občinskem prazniku, proslavah ali svečanostih, pri katerih je občina sodelovala. Glede dodeljevanju tega denarja je skupina Slovenske skupnosti očitala upravi pristransko odmerjanje sredstev organizacijam in to v prid tistim, ki ne delujejo v sklopu katoliških organizacij. Načelnik skupine SSk Gergolet je pripomnil, da ie iz deleža izpadla glasbena šola, ki že več let z uspehom deluje v sklopu katoliškega društva Hrast. V odgovoru sta župan dr. Lavrenčič in odbornik prof. Černič poudarila, da je bil denar razdeljen v glavnem s soglasjem vseh zastopnikov društev in da je odbor le pri manjši vsoti denarja upošteval tista društva, ki so se odzvala raznim vabilom uprave. Priznala sta pomembnost glasbene šole, vendar ni bilo te ustanove v seznamu prejemnikov, ker ni nihče postavil zahteve v imenu tega društva. Na predlog župana je v seznam prejemnikov pri- TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR vam ponuja 9-dnevno potovanje v EGIPT z obiskom Kaira, Aleksandrije, Luxorja in As suana. Odhodi 26. in 29. novembra. Silvestrovanje v Egiptu — odhod 27. decembra. Cena potovanja 575.000 lir. Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italija 205 tel. 33 019 šla tako tudi glasbena šola. Sredstva v skupni višini 2.200.000 lir so bila tako razdeljena: Godba na pihala Kras 350.000 lir; PD Jezero 255.000 lir, ŠZ Mladost 320.000 lir; PD Kras, Dol - Poljane 285.000 lir (tu je všteta tudi najemnina za športno igrišče v tem kraju); KD Hrast 195.000 lir; BD Gradina 135.000 lir; taborniki 135.000 lir; ženski ini ciativni odbor 135.000 lir; skavti 110.000 lir; glasbena šola 80 000 lir; mladinski odsek PD Jezero 100.000 lir; jamarji Kraški krti 100.000 lir. Za takšno porazdelitev denarja so glasovali vsi zastopniki občinske e-notnosti, proti pa skupina SSk. Kot vsedržavna ustanova je bila iz seznama izvzeta krajevna sekcija VZPI; domači sekciji krvodajalcev pa je odbor namenil s postavk« 100.000 lir podpore in 100.000 lir pa občinski podporni ustanovi za na kup daril potrebnim občanom. Ob prisotnosti zastopnika deželne vlade, predstavnikov krajevnih uprav in gospodarstvenikov so včeraj dopoldne odprli sejem stanovanjske opreme z naslovom »Ambiente 4» na razstavišču nekdanjega Espomega pri ločniškem mostu. Približno sto podjetij razstavlja v dveh praviljo-nih izdelke preko tristo tovarn. Sejem bo odprt danes ves dan, čez teden bo odprt le v popoldanskih urah do 23. ure, v petek, soboto in nedeljo pa bo odprt ves dan. Sejem se bo zaključil 3. novembra. Na otvoritveni svečanosti so spregovorili predsednik trgovinske zbornice Lupieri, goriški župan Scarano, predsednik pokrajine Cumpeta in deželni odbornik Bon^ep. , ^pj^ri je podčrtal veljavnost tel: specializiranih sejmov tudi v Gorici. Scarano se je zaustavil ob dejstvu, db je tudi predno je bil izvoljen, vedno zagovarjal take gospodarske pobude. Cumpeta je dejal, da je moč najti prav v obrtnih podjetjih, ki imajo v naši (»krajini precej tradicije, rešitev iz krize, v katero so zabredla večja industrijska podjetja. Deželni odbornik Bomben pa je poudaril, edini med govorniki, važnost, ki jo imajo taki sejmi za spoznavanje deželnih industrijskih in obrtnih izdelkov za mednarodno menjavo blaga in omenil v prvi vrsti menjavo med našo deželo, Jugoslavijo in Avstrijo. Ker pa je sejmov že precej, bo dežela koordinirala te sejme na njenem področju, istočasno pa bo koordinirala tudi razstavljanje na tujih sejmih. Očitno je deželni odbornik mislil na (»navijanje specializiranih sejmov v raznih krajih, še posebej v štirih največjih mestih v deželi. Na otvoritev tega goriškega sejma sta prišla tudi jugoslovanski konzul v Trstu Benolič in predsed nik medobčinske gospodarske zbornice iz Kopra ing. Jelačin. Kot smo že omenili bo sejem stanovanjske opreme trajal do 3. novembra. Čez , mesec dni pa bo v istih prostorih sejem kmetijske mehanizacije. Nad tisoč kazni mladim motociklistom Posebno v poletnih mesecih se ljudje hudujejo nad nekaterimi mladimi neodgovornimi motociklisti, ki ropotajo s svojimi vozili po mestu še posebej v večernih urah. Tudi letos je mestna' pSIfaja stopala na prste takim kršiteljem'1 večernega \jc. L/t ,t rt HiiiiiiitiiiMMii mini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiMiiniiiMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiii miru. V tromesečju julij - september so dali mestni stražniki kazen 1.070-krat na ta račun. Največ teh kazni gre na račun prevažanja druge osebe na motorčku, na katerem se lahko vezi sam en človek, da lje je precej kazni tudi na račun tistih motociklistov, ki so preveč dirjali in tistih, ki so se vozili kar po pločnikih. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tr žiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 2124 V goriškem Dijaškem domu so v petek zvečer dijaki počastili dve kul-turni osebnosti Primorske, pesnika Simona Gregorčiča, po katerem j« dom poimenovan in pisatelja Franceta Bevka ob desetletnici njegov* smrti. Na tem večeru so se najprej o-glasili najmlajši, sledilo je predvajanje diapozitivov o Gregorčiču in njegovem kraju. Dijaki so se tudi odločili, da bodo v tem šolskem letu šli na izlet na Vrsno. Srednješolci so zatem predstavili z branjem iz raznih del Franceta Bevka, sina naših gora prav tako kot je bil Gregorčič. Oba sta o-kusila v mladih letih revščino, ljubila sta domačo zemljo in njene ljudi in France Bevk je zajemal gradivo za svoja dela predvsem v domači Tolminski in na Cerkljanskem. Ko je fašizem tlačil Slovence na Primorskem, je vztrajaj s pisanjem slovenskih zgodb, med narodnoosvobodilno torbo je odšel v partizane in tudi to dobo slovenske zgodovine je ovekovečil v številnih mladinskih delih. Na večeru je bil tudi govor o kaplanu Martinu Čedermacu, v katerem j* Bevk tako nazorno prikazal trpljenje slovenskega človeka. Kino Spored polaganja vencev pred partizanske spomenike ZAHVALA Prijateljem in znancem iz Primožičeve gostilne se javno zahvaljujemo za pozornost in pobudo, ki so jo sprejeli v po: častitev spomina našega Milka Mikluša. Svojci V mesecih oktober, november in december Vam goriike trgovine združen|a CORSO AMICO nudl|o možnost dobitka na loteriji. Pri vsakem nakupu v vrednosti 5.000 lir Vam v teh trgovinah izročijo listek loterije. OB NAKUPU NE POZABITE ZAHTEVATI LISTKA! Aut. Min. 4/214527 od 30.9.1980 Zastopniki generalnega konzulata SFRJ iz Treta bodo ob dnevu mrtvih polagali vence pred spomenike padlim v NOB v raznih krajih Goriške po naslednjem redu. V četrtek, 30. oktobra, dopoldne v Jamijah, v Doberdobu, na Poljanah, na Palkišču v Dolu, v Gabr-jah, na Vrhu, v Sovodnjah in v Štandrežu. Tu bodo cvetje položili na grob treh jugoslovanskih partizanov. Ob 9.35 bo polaganje cvetja v Pcdgori, nato pa v Pevmi. Jugoslovanska diplomatska delegacija bo dalje v Števerjanu, v Koprivnem (na pokopališču na grobu neznanega jugoslovanskega partizana), v Ronkah (na grobu borca Alojza An-driča na tamkajšnjem pokopališču) in v Tržiču (na pokopolišču in pred spomenikom ladjedelniškim delavcem). V soboto, 1. novembra, pa bodo zastopniki generalnega konzulata SFRJ položili ob 9, uri venec pred kostnico v Gonarsu, ob 11. uri pa bedo na glavnem goriškem poko-, pališču, kjer bo skupna svečanost. Za' to svečanost naj se udeleženci zberejo pol ure prej pred Domom Andreja Budala v Štandrežu. Poleg teh bodo na Goriškem še naslednje svečanosti. V Doberdobu priredi občinska uprava v sodelovanju z raznimi društvi svečanosti v soboto, 1, novembra, na Poljanah ob 9. uri. na Palkišču ob 9.15, v Jamijah ob 9.30 in v Doberdobu ob 9.50. Prav tako bodo v sovodenjski občini svečanosti v soboto, 1. novembra, in sicer na Vrhu ob 10. uri, v Gabrjah ob 10.30 in v Sovodnjah ob 11. uri v priredbi občinske u-prave v sodelovanju z društvi. Skupna svečanost bo tudi v Števerjanu ob H. uri prav tako v soboto, 1. novembra. f Čestitke Ob rojstnem dnevu KSENIJE KRIŽMANČIČ ji vse najboljše vošči družina Culot. Razna obvestila Občina Sovodnje obvešča, da je treba do torka, 28. oktobra, očistiti grobove. Od ponedeljka dalje in za nedoločen čas — najbrž nekaj mesecev — bosta prometu zaprta Ulica del-la Bona in del Ulice Faiti (do križišča z Ulico Garzarolli). Kopali bodo jarke za novo kanalizacijo. Slovensko planinsko društvo bo tudi letos priredilo tradicionalni smučarski tečaj, ki bo potekal na Nevejskem sedlu 30. novembra ter 7., 14. in 21. decembra. Prijave na sedežu društva vsak dan do 15. novembra. oziroma do zasedbe vseh razpoložljivih mest. Občinska uprava v Števerjanu javlja, da bo občinski zdravnik cepil proti gripi v petek, 31. oktobra, v občinski ambulanti od 11.30 do 12.30. Rok vpisovanja zapade jutri, 27. oktobra. SPD - Gorica priredi 16. novembra tradicionalno martinovanje v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave na sedežu društva do 11. novembra. (lori ca VERDI 15.30—22.00 «American gigolo*. Prepovedan mladini pod 18-letom. CORSO 15.30-22.00 «Desideria - 1* vita interiore*. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom-VITTORIA 15.30-22.00 «Sexy bistro*. Prepovedan mladini pod 18-letom. Tržič EXCELSIOR 14.00 - 22.00 »Chissš perche capitano tutte a me*. PRINCIPE 14.00-22.00 »Saturno 3». Nova (lorica in okolica SOČA 10.00 »Herbie gre v Monte-carlo*. Ameriški film. 16.00 — 18.00 - 20.00 »Pločevinasti boben*. Nemški film. SVOBODA 16.00 »Maček z divjega zahoda*. Risanka. 18.00 - 20.00 »S.H.E.* Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 «Otok dr. Mou-reauja*. Ameriški film. 21.00 »Za eno noč ljubezni*. Španski film. V sklad za gradnjo Kulturnega doma v Sovodnjah so prispevali: Marija Frapdolič Tomšič 10.000 lir, Ivo Pelejan 15.000, Alojz Tomšič 20 tisoč, Aldo Peršolja 40.000, M. F. 5.000, G. S. 50.000, Ferdinand Kovic 10.000 lir. IZ J A VA ENOTNEGA ŠOLSKEGA ODBORA Razstave Do 1. novembra je v galeriji II Torchio v Gorici odprta razstava oljnatih slik goriškega umetnika Andreja Košiča. Prosveta Ženski odsek prosvetnega dru štva Sovodnje priredi od 10. do 15. novembra tečaj ikebane (japonske cvetne kompozicije). Vpisovanje vsak večer v Kulturnem domu v Sovodnjah. Pohitite z vpisom, ker je število mest v tečaju omejeno. Enotni šolski odbor za Goriško, ki je izraz slovenskih organizacij in ustanov, političnih strank, v katerih Slovenci delujemo, zastopnikov občinskih uprav, Konzulte za slovenska vprašanja pri občini Gorica, Sindikata slovenskih šolnikov, zastopnikov šolskih ustanov in E-notnega dijaškega odbora, je raz pravljal o nekaterih perečih vprašanjih slovenskih osnovnih šol. Predvsem se je vzelo v pretres vprašanje osnovne šole v Ronkah. Nerazumljivo in nesprejemljivo je zadržanje ministrstva za javno vzgojo, ki ni še izdalo dovoljenja za odprtje prvega razreda omenjene šole. Tozadevna prošnja je bila pravočasno odposlana na pravi naslov in vse pristojne deželne, pokrajinske in občinske oblasti so da le k temu svoj pristanek. Nič manj ni vprašljivo dejstvo, da ni prišlo do razdelitve prvega razreda na osnovni šoli v Ul. Vit-torio Veneto v Gorici, kjer obiskuje ta razred od začetka šolskega leta 26 otrok. Obstoječi predpis namreč določa, da se mora razred razdeliti, če presega število učencev 25 enot. Ob teh tako diskriminacijskih in protizakonitih dejstvih člani Enotnega šolskega odbora izražajo svoje ogorčenje in obsodbo ter protestirajo proti takemu zadržanju pred Dostavljenih in odgovornih dejavnikov, ki kršijo Ustavo in obstoječe zakone, da ne omenjamo neodgo- vornosti na didaktičnem področju. Slovenci in demokratični Italijani ne smejo dopuščati takega ravnanja z našimi učenci in zato zahtevajo takojšnjo ustrezno rešitev o-menjenih primerov. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE; Matteo Humar, Federica Punti, Daniele Antonuzzo, Ilenia Miniussi, Francesco Bianco, Daniele Brumat, Raffaele Rosin, E-lena Vanaeore, Lara Braione, Deborah Mandini, Luis Miguel Sel-velli. UMRLI SO: 86-letni Agostino Moi; mas, 82-letna Carmela Serti, 75-letni Giovanni Picotti, 64-letni Alojz Ter-pin, 60-letni Karlo Markovič, 85-letni Corrado Cungi, 73-letni Dino Milocco, 67-letni Ferruccio Antena, 68-letni Guido Poli, 91-letna Giovan-na Farhinger, 77-lelna Maria Fie-ger, 68-letna Gina Pascolini, 60-letna Štefanija Kovačič, 92 letna Maria Zottig vdova Bisiani. POROKE: Carlo Panich in Anto-nietta Di Consolo, Luig-' Grusovin in Anna Cauzer. OKLICI; Pasqualino Ricco in Linda Schiesari, Marcovinicio Piatti in Roberta Forte, Paolo Birsa in Marina Scomparin, Paolo Bressan in Giuliana De Simone, Francesco Gru-dina in Norma Giudicottj. A NAM PRIDE ŽE SEDMI ZVEZEK Tik pred izidom nova številka «Goriškega letnika» Lel ni k se z razpravami, študijami in zapiski tvorno vključuje v splošno slovensko raziskovalno področje predvsem na polju zgodovinskih ved štirih enojnih in eni dvojni Številki je te dni pred izidom 7. ibriškega letnika za leto Po obsegu ima letošnji Letnik ^00 strani, se pravi, da je najjužnejši med dosedanjimi, če izvzamemo lanskega, izjemnega, Juvančiču posvečenega. Seveda je tudi letošnji bogato ilustriran z do-KUtoentamim gradivom in prinaša Svilne prispevke, ki z različnih zornih kotov osvetljujejo preteklo J?. Polpreteklo zgodovinsko podobo v^zele, se pravi severne Primorske ’**’ ^ razteza tudi na tisti del pri-■dj^kega ozemlja, ki je v Italiji, ™ Je bil ali je naseljen s Slovenil in priča nekdanje slovenske zgodovine na zahodu. Po kratkem slikovnem spominu na r^kSa jugoslovanskega predsedni-**■'Josipa Broza Tita, v katerem Se Letnik spominja njegovih obiskov d® Goriškem v različnih letih po drugi svetovni vojni, od obiska na ^kroglici (1953), pa do Lipice in Ajdovščine (1960), so tu slike Tita v Tolminu in v Goriških Brdih. Sledi kratka predstavitev 7. številke Letnika, v kateri ravnatelj noriškega muzeja B. Marušič opo-2arja, da prinaša Letnik predvsem 2®)doyinske prispevke, ki so tokrat V^Mni predvsem na strokovni posvet ^Goriška srečanja 1979», da pa je sPot prisotna etnologija in kar dva arheološka članka, medtem ko je n®kaj spisov nadaljevanj iz prejšnjega letnika; to velja za Tomaža Pavšiča popis spominskih plošč in spomenikov, kakor tudi za Slavice Mlakarjeve opis življenja in dela Vinka Vodopivca. V recenzijah zajete publikacije so se letos pomnožile, na Jiovo pa je bila odprta rubrika Nekrologi. Ker si članki v Letniku sledijo vVdn° kronološko po zgodovinskih obdobjih, je na prvem mestu arheologija. Prvi članek je prispevek Gtoga Svoljška «Bronasta figurica ** Tolmina«, v katerem opisuje drob-n° bronasto žensko figuro. najdeno diod prvimi izkopavanji v Tolminu. Avtor jo povezuje z najdbam’ podobnih plastik na področju nekda-Wega japonskega ozemlja v Liki. kjer so bile te najpogostejše. Vse kaže, da je bila figurica uporabljali3 kot prišitek na oblačilu. Številne klike, posebej primerjalnega gradiva, pomagajo k ostri ponazoritvi danka. Drugi arheološki članek sega na č'sto goriško območje. Ped naslo-»Nova arheološka najdba v Solkanu*, nas Jernej Zavrtanik, tre-' butno še študent arheologije, domačin iz Solkana, seznani z bronasto ločno fibulo, izkopano na območju katastrske občine Kromberk, ki je 9° velikosti in obliki podobna vzhod-nogotskim fibulam s podonavskega Prostora, pa tudi vzhodnogotskim j* Italije. Po primerjavi sodi, da bi fibula sodila v nrvo polovico *• stoletja. •Pevsko in plesno izročilo z Gore nad Vipavsko dolino* obdeluje v dosežnem prispevku dr. Zmaga Ku-merjeva iz Glasbeno narodopisne sekcije ISN SAZU. V njem poroča 0 izsledkih etnomuzikološkega raziskovanja v tem predelu, se pravi 0 Pevskem repertoarju, priložnostih za petje, o instrumentalnem in pevskem izročilu, oziraje se seveda b® to, kar je tu še danes živo in k0r je poznata preteklost. Avtorica bjivaja nad 20 primerov pesmi in lih deloma ponazoruje z notnimi Prikazi. Drago Sedmak je prispeval čla-ndk o «Nuovi Idci - prvem socialističnem glasilu na Goriškem*, ki ga pripravil in imel na omenjenem simpoziju Goriška srečanja 1979. c*anek podaja sliko omenjenega liji®. ki je izhajal na začetku stojala (dec. 1902 do ma.u 1904) de J^toa v Gradišču ob Soči deloma v Gorici in ki doslej ni naletel na *«nimanje kakega zgodovinarji delavskega gibanja tega obdobja. Zanimivi so podatki o slovenskem deležu pri listu, saj sta mu bila u-fodnika kar dva Slovenca. .0 odnosih med delavskim gibalnem na Goriškem in kmečkim proletariatom predvsem pa o različnem »edanju političnih dejavnikov v letih tik pred koncem stoletja ter v bobi do prve svetovne vojne piše br. France Rozman v prispevku •Delavsko gibanje na Goriškem In kmečko vprašanje*. Petar Strčič, ravnatelj Historij skega arhiva v Zagrebu prikazuje J članku «Iz odnosa Josipa Broza Tita prema Istri iznvedu dva svijet-ska rata* kako se je pokojni jugo; *‘Ovanski predsednik seznanjal s Problematiko Istre v času italijan-*ke okupacije, ko je kot ladjedel-bižki delavec v Kraljeviči imel priliko srečati se z vrsto istrskih delavcev, pa ko je v tridesetih letih Potoval po Istri in spoznaval tamkajšnje prilike, socialne in nacio-balne. O deležu, ki so ga prispevali primorski komunisti k slovenskemu nacionalnemu programu, govori France Klopčič (»Nacionalna politika slovaških komunistov in njen odmev v Komunistični stranki Italije 1923 -1930*). V njem prikazuje odločilno vlogo, ki jo je pri tem imel dale-kovidni Vladimir Martelanc, ki je r**vijal misli o narodni revoluciji BERITE REVIJO uro Slovencev pod vodstvom delavskega razreda ter o odvisnosti te revolucije od dogodkov v osrednji Evropi. S podobno tematiko se ukvarja dr. Milica Kacin - Wohine (O stališčih KPI in KPJ do nacionalnega vprašanja v Julijski krajini med obema vojnama). Gre za stališča obeh strank do slovenskega in hrvaškega nacionalnega vprašanja Slovencev in Hrvatov, ki so bili tedaj pod Italijo. Pri tem je šlo predvsem za pobude slovenskih komunistov v KPI dokler ni prišlo leta 1934 do tristrankarske izjave, ki je priznala slovenskemu naredu pravico do boja za združeno Slovenijo. Zgodovinarka Slavica Plahuta na-daljujfe"($ svojim prikazom -in analizo delovanja partizanskih tehnik na Primorskem. V tej številki Letnika obdeluje »Narodnoosvobodilne tehnike na Vipavskem 1941 - 1945*. Članek je pisan na podrobnejši raziskavi in poznavanju materiala in zato izredno dokumentaren. Prikazane so nekatere tehnike iz let 1941 -1942, najobšimeje pa tehnika Javornik (G 36). V čas NOB sega še prispevek, ki je bil prav tako prebran v o-kviru Goriških srečanj 1979, in sicer Borisa Mlakarja »Propaganda nasprotnikov narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem*, ki prikazuje tako ustno kakor kasneje tiskano domobransko in podobno propagandno delovanje, predvsem v času po kapitulaciji Italije. Tomaž Pavšič nadaljuje s svojim popisom «Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana ip Tolmin.* Opisi obsegajo tokrat i-mena od K do R, med katera je zajeta vrsta pomembnih osebnosti, tako: B. Kalin, E. Kardelj, B. Kidrič, razni Kocjančiči in Kocijančiči, M. Kogoj, Srečko Kosovel, F. Kravanja, J. Kugy. S. Kumar, F. Lampe, K. Lavrič, D. Marušič, F. Mespsnel, Franc Močnik, Pirnata. M. A. Plenčič, več Podgornikov, I. Pregelj, J. Premrl, S. Premrl, E. Rusjan in S. Rutar, ter vrsta drugih. Nadaljevanje je tudi prispevek Slavice Kovač - Mlakar »Bibliografija Vinka Vodopivca*. V lanskem Letniku je bil njen podroben Vodopivčev življenjepis, zdaj pa imamo prvič podrobneje in natančneje popisano njegovo izredno plodovito glasbeno delo. Bibliografija šteje nad 1200 glasbenih enot. Avtorica pa pojasnjuje, da kgkib .300 enot zagotovo leži pri privatnikih in so doslej nedostopne raziskovalcu. IŽ omenjenih številk (več kot 1500 glasbenih enoti se, hant razodeva za-, res nadvse nenavadno plodovita Vm dopivčeva glasbena ustvarjalnost, Sledi v izvirniku objavljen prispevek soriškega knjižničarja F. 'Posa «Nuovo catalogn (legli ineunaboli posseduti da Ilc biblioteche di Gori-zia*. Delo ‘sej naslanja na' predhodne objave dr. Guida Manzhuja/ven-dar popravlja nekatere stare podatke in prinaša nekaj povih enot. Zanimivo je tudi za splošno slovensko območje, ker so te inkunabule, kakor tiste v Sloveniji del enotnega kulturnega prostora in zato enako pomembne tudi za Slovence. V rubriki Zapiski se tokrat zvrstijo štirje prispevki: L j. A. Lisaca «Dijaki zagrebških šel s področja Primorske v razdobju 1776/77 - 1917 1918», Toneta Zorna «Orožnlška poročila o dogajanju na jugoslovansko-italijanski demarkacijski črti leta 1921», Pavla Medveščka »Pustne maske v Gorenjem polju nad Kana- lom* in poročilo Marka Vuka »Posvetovanje o krajevnih zbornikih* (leta 1979). Sledi vrsta ocen italijanskih, furlanskih in hrvaških revij in pet nekrologov, v katerih se Branko Marušič spominja nekaterih kulturnih in družbenopolitičnih delavcev, ki so bili tesneje povezani z delovanjem Goriškega muzeja, tako: Ludvika Zorzuta, Jožeta Štruklja, Bogomila Vižintina, Jožeta Primožiča, medtem ko se Marije Rutarjeve spominja Naško Križnar, ki objavlja tudi podrobno bibliografijo njenih tiskanih objav. O Letniku je na splošno treba reči, da je na višini prejšnjih, da predstavlja zanimivo branje, da v nekaterih svojih prispevkih orje ledino, in da se s svojimi povzetki in sinopsisi v tujih jezikih ter tudi objavah izvirnih tujejezičnih prispevkov ter mednarodno klasifikacijo člankov uvršča med najboljše podobne zbornike v Sloveniji in na ta način dostojno predstavlja Goriško v njenem najširšem pomenu. A. Ž-ar Spet zaživi nekdanja šolska stavba V Ulici Croce v Gorici stoji že več kot osemdeset let stavba z naslovom «šolski dom*,'' ki jo je zgradilo slovensko društvo «Šolski dom* ob koncu prejšnjega stoletja s prostovoljnimi prispevki Slovencev iz vse Goriške. V tej stavbi so bile do prve svetovne vojne slovenske zasebne šole, po več kot dvajsetlet- ni prekinitvi za časa fašizma, so bilp v tej stavbi do pred nekaj leti nastanjene razne slovenske šolske ustanove. V njej so se torej šolale cele generacije slovenskih lju-,di v Gorici. V sedaj prenovljeni stavbi zaživi nov utrip. V pritličju bo predavalnica, tu ima že svoj sedež slovenska folklorna skupina «Travnik», ki pridno vadi za bodoče nastope; v prvem nadstropju bodo kmalu imeli sedež Zveza slovenskih kulturnih društev, knjižnica Damira Fejgla in Slovenski fotoklub «5kupina 75»; v_drugem nadstropju pa že deluje šola Glasbene matice. Do uradne otvoritve stavbe pride v najkrajšem času. 80 let Mariči Kledejere igralke Dramatičnega društva Ko smo pred skoraj tremi leti I Jože, ki mu krajani pravijo Pepi zbirali in preverjali gradivo za za- Sclav.. pis o delovanju Dramatičnega druš- V gledališče je bila (in je še tva v Goriči po prvi svetovni vojni, smo se pogovarjali tudi s starejšo,r prijazno in zelo zgovorno gospo Mariči Kledejevo, ki je v tistih težkih, a vendar lepih časih, odigrala vrsto naslovnih vlog in menda ‘ zadnjič nastopila na odrskih deskah v Biljani, v Goriških Brdih, jeseni leta 1939. Takrat so pod vodstvom pokojnega Justa Košute igrali Bevkov Materin greh. Nekdanja prvakinja slovenskega gledališča v Gorici, ki je imelo sedež v Trgovskem domu. dokler si ga niso fašisti prisvojili, (zadnja predstava v tej dvorani je bila 29. maja 1927 ob 20.30), je pred kratkim slavila visdfc življenjski jubilej, 80-letnico. Na pomembno obletnico so nas opozorili nekateri prijatelji in sorodniki in imeli smo za posebno dolžnost, da zabeležimo ob tej priložnosti, čeprav nekoliko z zamudo, nekaj podatkov iz dolge in bogate življenjske poti slavljenke. Mariči Kledejeva se je rodila v Gorici, 28. septembra 1900 v družini, kjer je bilo deset otrok, sedem sester in trije bratje. Stanovali so v hiši v Gabrijelovi ulici, v zadnji hiši na italijanski strani meje. Od desetih otrok še živijo sestre Jožica, Rozina, Malči in Ivanka ter seveda naša slavljenka. V Palmanovi pa živi brat .....................................................................n..................imiiiiiiimmtiiiiMiiiiiimniii PETINSEDEMDESET LET TONETA ČERNAČA Oborožene trojke tigrovcev so po Primorski delile ilegalno in protifašistično literaturo Ilegalno življenje na Primorskem in v Ljubljani - Večkratna skrivna potovanja v Pariz Tigrovci so prinašali na Primorsko tudi literaturo italijanskih antifašističnih gibanj Med redkimi živečimi tigrovci, l.Jože Gortan. stric Vladimira Gor-živa priča tigrovske oborožene bor-1 tena, zaposlil na veleposestvu in be za osvoboditev Primorske, Tone j vzemal s seboj na lov. Da mu ne Černač iz Matenje vasi je letos1 bi bilo treba obleči črne srajce, praznoval 75. rojstni dan. S to priložnostjo vsaj bežno obudimo nekaj spominov o njegovem življenju polno nevarnih zapletljajev. Oče Janez, zaveden Slovenec, se je iz male hišice v Matenji vasi, kjer je bil Tone rojen 8. 2. 1905, preselil v graščino v Prestranek, kjer je kot delovodja pri vzreji črede cesarskih lipicancev na veleposestvu Prestranek, Bilje/ Poček dobil brezplačno staommfc drva, vrt, njive in 2 kravi, ki so jih krmili delavci.. Pod gr&'§Čfno v 'jahalni šoli se je Tone kot deček izuril v odličnega je^deca.Vna zasneženih. planjavah v -spretnega- smučarja, v Pivki in ribniku v dobrega plavalca. Za odhajajočimi vojaki s Prestranka na soško fronto je Tone pobiral in kopičil strelivo v skrivališčih po gozdu. Streljal je po gmajnah, z najvišje veje zbil veverico in postal ostrostrelec. Podnevi in ponoči zlasti v svetlih nočeh, je po širnih gozdovih zasledoval divjad in spoznal zvijače raznih živali v samoobrambi. «Ko vse to spoznaš, veš, kako se moraš ravnati, če te človek zasleduje*, je zapisal Tone. Spoznal je do podrobnosti vse področje med Vremščino in državno mejo na Kozjaku in Javorniku. To je bila Čemačeva visoka šola izrednih spretnosti. Odklanjal je kovaški poklic, ki mu ga je namenil oče, in napravil 6 mesečni gozdarski tečaj. Ves se je razživel v svojem ambientu — prostranih gozdovih, ko ga je upravnik je odklonil šolanje na gozdarski šoli v Aquili. Dom in rola sta mu vcepila močno ljubezen do slovenske zemlje. Mrzil je nadutost fašistov, ki so zatirali Slovence in se navduševal za napade na fašiste, 'ki so bili pogosti na Pivki. Ko je odslužil vojaški rok 27.6. 1927, ni bilo več dobrega Gortaha, a namesto slovenskih šol in društev «Ddphlavt)iWoi:f' ašistični teror se1 Je ^ktepnj^ ai; ''Zaman je iškal za-1 poslitev, vsa delovna mesta so za-t sfedft roffttfr ki so Toneta sprejemali le kot dnevničarja za delo z mulami, ki so zamenjale konje na posestvu.'Fašistično nasilje nad Slovenci je Toneta gnalo v podtajno protifašistično dejavnost, ki se je naglo širila po vsej Primorski in Istri. Zvečer na pustni torek leta 1928 so bili fašisti napadeni med pustovanjem v kasarni v Selcah pri Pivki in bilo je več ranjenih. Aretirali so nekaj domačinov; 23-letni Tone je odšel čez Javornike v Jugoslavijo. V Ljubljani pri ORJEM (org. jug. emigrantov) je med mnogimi primorskimi ubežniki spoznal Ivana Regenta, Borisa Ziherla, visokošolca Danila Zelena iz Senožeč, Mirka Oberšnela, mehanika iz Divače in druge, pozneje Bertija Rejca, Toneta Majnika, Franca Fortunata iz Volč itd. Zaradi poznanja mejnih prehodov in javomiških gozdov so mu poverili prenašanje literature čez mejo in Černač je z veseljem vsak teden nesel na Pivko nahrbt- LETOŠNJE POLETJE GORIŠKE ŠTUDENTKE Na nekajtedenskem tečaju nemščine in istočasnem pomožnem delu pri družini Mladi si vedno želimo potovati in spoznavati nove kraje in ljudi, če pa se lahko doda zabavi še študij, postane celotna zadeva koristnejša in za starše sprejemljivejša. Tako se veliko mladih med poletnimi počitnicami odpravi na polmilijonske tečaje v razne College, kjer preživijo mesec dni v prijetni družbi sovrstnikov iz vseh krajev sveta, jezikovno pa pridobijo prav malo, saj le pri lekcijah poslušajo pravilno izgovarjavo, medtem ko pri medsebojnih pogovorih vsak ohranja svoje napake. Marsikdo se odpravi v tujino kar z nahrbtnikom in palcem v zraku, da bi potrosil čim manj denarja, hkrati pa prišel v direkten stik s prebivalstvom in spoznal njegove navade in .jezik. Ta možnost pa ni dana vsem: starši hočejo biti brez skrbi, zato večkrat ne dovolijo mlajšim in dekletom, da bi se ker tako podali v svet. Tedaj'je treba iskril novih izhodov. Najbolj primerno je poiskati si tako zaposlitev, ki nudi neposreden stik z ljudmi in hkrati prisili človeka, da stalno govori in posluša le tuj jezik. Z nekoliko sreče se tako službo lahko dobi, ali po kakem poznanstvu v tujini, ali pa po raznih turističnih agencijah, ki se ukvarjajo predvsem z iskanjem delovnih mest za študente. Za svoje 6 tedensko bivanje na Dunaju se moram zahvaliti ravno neki znanki, ki mi je priskrbela mesto gospodinjske pomočnice pri družini dr. Simona. S slabim znanjem nemščine in precej poguma sem se v začetka septembra odpe- ljala na Dunaj. Prvi občutki v novem okolju so bili seveda porazni, sploh nisem razumela, kaj so mi pripovedovali, pa čeprav so vsi govorili z taano zelo počasi in kolikor se je dalo razločno. Takoj sem spoznala, da je bilo moje petletno učenje nemščine šele podlagi, za učenje nemščine. Še huje pa je bilo, ko sem sama morala nekaj povedati. Pri četrti ali peti besedi sem se morala ustaviti in začeti misliti, kako se temu reče po nemško. Večkrat sem preizkusila potrpežljivost vseh članov družine Simon, ki so morali minuto ali dve čakati, fla sem v slovarju našla iskano besedo in potem dokončala stavek. Vse vaje in prevodi iz šolskih klopi so le malo služili. Slovnico sem znala, primanjkovale pa so mi vaje v govorjenju, praktična uporaba naučene snovi. V prvih treh tednih bivanja na Dunaju sem obiskovala tečaj za tujce na dunajski univerzi. Pouk je potekal v jutranjih urah v šestih stopnjah, od začetniške pa do izpopolnjevalne stopnje za profesorje nemškega jezika. Program je predvideval osvajanje slovnice in skladnje, branje literarnih tekstov in časopisov, predvsem pa veliko razgo-vavjanja pod vodstvom profesorice, ki je stalno popravljala naše napake. Teme so bile najrazličnejše: od politike do kulture, od problema ženskega vprašanja pa do problema odtujevanja v velemestnem življenju. , Razgovori so bili toliko zanimivejši, ker so se v posameznih razredih soočali ljudje iz raz- nih krajev sveta, od oddaljenega Tokia do Abidjana ali Teherana. Vsakdo je s svojim posegom razložil, kako neko vprašanje občutijo in skušajo rešiti v njegovi državi, kako ljudje živijo v Parizu ali v Varšavi, v čem se Švedi razlikujejo od Avstrijcev. Tako se pouk ni omejeval le na učenje nemščine, a se je razširil na spoznavanje novih ljudi — prijateljev. Mesto samo me je v začetku prav presenetilo s svojo lepoto in popolno urejenostjo. Takoj sem začela z ogledom najvažnejših zanimivosti «cesarske prestolnice*, Schonbrunn, Hofburg, Štefanova stolnica in vsa razkošna baročna poslopja so spominjala na zlato dobo Dunaja, Kmalu pa se je vsilil vtis, da živi mesto le v spominu pa nekdanjo habsburško monarhijo, -kot da bi se v zadnjih šestdesetih letih ne zgodilo nič pomembnega: lepaki so obveščali meščane in 'uriste na razstavo ob 200-letnici smrti Marije Terezije ali na razstavo o času Franca Jožefa, skoraj v pozabo pa je šla razstava ob petindvajseti obletnici podpisa avstrijske pogodbe. čeprav ni bilo v tujini Vedno vse lahko in sem morala vsak delavnik kakih 5 ur pomagati pri vodenju gospodinjstva, sem zelo zadovoljna s svojimi letošnjimi »počitnicami*. Skoraj brez napora sem se naučila več nemščine kot v petih letih študija in hkrati vsaj delno spoznala navade in miselnost Avstrijcev, česar bi še s tako dobro organiziranim turističnim potovanjem nikdar ne mogla spoznati. n.m. Tone Černač tz Matenje vasi nik literature, ki jo je prejemal pri Jugoslovanski matici do njenega razpusta leta 1930. Literaturo, ki jo je ponoči oddal Janezu Penku v Kočah ali Janezu Vadnalu v Že-jah ali v drugi vasi, je naslednjo noč dospela v Trst in na Kras. Tone je v 8 letih neštetokrat prekrižaril Pivko, Kras, Brkine, tržaški breg, Vipavsko, Tolminsko itd., posebno v družbi z Danilom Zelenom. Večkrat je z njima prišel čez mejo Josip Kukec iz Postojne, ki je bil starejši in silno drzen. Najraje je sam obračunaval s fašisti in ovaduhi po Primorski. Na povratku iz Trsta je padel v zasedi 2. 9. 1930 v Škocjanskem gozdu. Leta 1930 sta se Černaču in Zelenu pridružila Franc Fortunat iz Volč in Stanko Kamenšček iz Ročinja. Fortunat je 5 let križaril z oboroženo trojko in tudi sam od Bovca do predmestja Trsta. Leta 1931 je s pobegom Justa Godniča iz Komna nastala s Černačem in Zelenom granitna trojka treh Kraševcev. Zadnji štirje s Štefanom Erjavcem iz šentviške planote, ki so ga Italijani ustrelili v Ljubljani v jeseni 1941, so tvorili jedro tigrovskih gverilcev, a pozneje leta 1935 s Ferdom Kravanjem iz Čezsoče, ki je padel 10. 10.1943 v Pavljevem. Že od začetka je Černač s slovensko literaturo nosil italijanske liste antifašistov v Parizu. Od teh so po Primorskem najraje brali »Gjustizia e Liberta*. ker je podžigal k uporu in sabotažam. Italijanske liste iz Pariza so razmnoževali tigrovci v Ljubljani. Ko je Berti Rejec po prihodu v Ljubljano pisal tekste za »Svobodo* in druge liste, so imele oborožene trojke za nošnjo, čez mejo dovolj tega tiska, da so ga v vsaki vasi oddali po nekaj izvodov. Poleg tiska je vsak nosil hrano za nekaj dni, puško, dve pištoli, bombe, šotorsko krilo itd. Černač in Zelen sta imela tri kotliče v raznih krajih, kjer je bil izvir, da sta. skuhala polento. Za-državala sta se tudi po cel mesec na Krasu ali Pivki. Ponoči sta hodila po vaseh, predavala na sestankih, podnevi počivala v hosti ali vrtači. Do leta 1930 je bilo mnogo sestankov s Tržačani, zlasti s fanti, ustreljenimi na Bazovici. Porabili so tri noči, podnevi so mirovali, da so dospeli v tržaški breg. Na Proseku so se sestajali s T. Ukmarjem in Lojzetom špangerjem. Glavne postaje za oddajo literature so bile Koče, Žeje, Palčje, Selce, določena mesta na gmajnah blizu Bada, Trnja, Zagorja, Knežaka, važno je bilo Volče pod Vremščico, Hrušev-je, II. Bistrica, Ratečevo brdo, Komen, Rasa, Podraga ... Takih javk je bilo mnogo. Jakob Sajevec je V Hruševju nastanil oboroženo trojko v čebelnjak tik ob glavni cesti. Neko noč so Černač, Zelen Jn Fortu- Just Godnič iz Komna nat iz občinskega skladišča v Hruševju odnesli 30 fr-iističnih uniform. Te so jim služile pri pohodih. Černač in Zelen sta h-anila orožje in se preoblačila pri učiteljih And. Keniču v Uncu in Fr. Marcinu v Starem trgu in tudi drugod. Med po vsej Primorskimi naštetimi sodelavci oboroženih trojk omenim le nekatere: Jože Vadnjal, vodja TIGR na Pivki, Ivo Marinčič - Zagorje, J. Penko - Koče, J. Vadnal in Fr. Sluga - Žeje, brata Dolenc - Čr-melice, Jak. Sajevec - Hruševje, Fr. Žetko - Volče pri Košani, V. Bobek in sestre Urbančič II. Bistrica, Fr. Zafred - St. Sušica, T. Mohorčič - Podraga, I. Može - Vipava, Simon Kos - Rut, tigrovci v Čezsoči, Miha Fortunat in Marija Majnik - Volče pri Tolminu itd. Poleti 1934 so Černač, Zelen, Godnič in Mirko Kavčič 8 dni bivali v voj. kaverni pri Lipi na Krasu, ponoči pa predavali na sestankih svojim pristašem. Oskrboval jih je Kavčičev brat Polde iz Lipe. S Černa-čevo trojko so mnogi pobegli tigrovci nosili literaturo in jih nekaj omenim: Pavel Mažgon iz Grčarov-ca, Ludvik Ogrizek in Tone Žakelj iz Hruševja, Jože Dolenc iz Čerme-lic, Štefan Tominc iz Koč, Stanko Petaros iz Boršta, Fr. Zadnik - Sv. Ivan pri Trstu, Berti Rejec iz Tolmina, Jakob Rutar iz Čadrga itd. Leta 1934 poleti je Černač vodil 25 tigrovcev čez Javornik, ki so prinesli orožje na pivško stran. Kolono je ščitil Just Godnič. Prevzela sta ga Vadnal in Sluga iž Žej. Černač je živel v Ljubljani v ilegali. Ker ga je iskala policija, je občasno bival pri Zelenu in Bernardu Jazbecu v Ljubljani, pri Jožetu Ambrožu, Francu Zadniku in Dragu Žerjalu v Kranju, pri Srečku Šorliju na Jesenicah, pri Juliju Torkarju v Lescah, pri T. Majniku v Žvirčah, pri Maksu Rejcu - Sv. Ana nad Tržičem, največ pri sovaščanu Veceslavu Žnidaršiču v Šmihelu pri Mozirju. Ta g? je predstavljal za svojega nečaka. Načelnik orožnikov je dejal Žnidaršiču »Vaš nečak je po opisu enak iskanemu Černaču Antonu!* Zahtevala ga je italijanska policija. Černač je po navodilih A. Rejca bežal v Pariz. Tu se srečaval s pobeglimi Tržačani, Delakom, T. Ukmarjem, zlasti z I. Regentom, ki ga je hotel poslati v Moskvo na politično šolo. Na poziv Zelena se je po zvezah italijanskih antifašistov vrnil. Ob prihodu v Celje je zvedel iz Jutra o usmrtitvi prijateljev na Bazovici. Odšel je na Primorsko z Zelenom in Ogrizkom, ki ju je čakal doma v Hruševju, ko sta onadva obhodila Pivko, Kras in del Vipavske doline. Na povratku čez Nanos sta v Hruševju vzela Ogrizka in v Prestranku so ponoči zažgali Danilo Zelen iz Senožeč fašistom skladišče sena. Tone je še nekaj let opravljal nevarne, posl£. Moral se je umakniti v. Makedonijo leta 1937. Bil je gozdar na Šar planini. Po napadu nacifašistov na Jugoslavijo se je peš vrnil iz Makedonije in se 27. 6. 1941 pridružil partizanom na Dolenjskem, goril se je in. izvrševal pomembne funkcije do osvoboditve. Po demobilizaciji jeseni, 1945 je bil na vodilnih mestih raznih uprav in družbenopolitičnih organizacij. Kot strokovnjak lova je bil član republ. odbora lovske zveze in imenovan v Strokovni svet pri IS SRS za lov. Poleg mnogih je prejel vsa lovska in ki; nološka odlikovanja Slovenije. TONE RUTAR zmeraj) Mariči naravnost zaljubljena. Nič ni bilo pretežko po končanem delu v trgovini.še nekaj ur vaj v Trgovskem domu, ali pa nastopov pred navdušenim občinstvom. Takrat je vsa dejavnost slonela na amaterstvu, vendar so tudi preprosti in neizšolani igralci znali doseči zavidljivo umetniško in izpovedno raven. Marsikdaj zlasti po letu 1925, ko so se začeli fašistični izgredi in napadi na delovanje Dramatičnega društva, so morah i-gralci sami poskrbeti tudi za kulise in kostume. Kledejeva se je z možem na začetku tridesetih let preselila v Argentino, kjer je tudi aktivno sodelovala pri tamkajšnjem slovenskem amaterskem gledališču. V tuji deželi, onkraj velike luže, pa nista dolgo vzdržala. Domotožje ju je zvabilo spet nazaj. Naselila sta«se v Splitu, po upokojitvi pa sta si dom postavila v Novi Gorici. Slavljenki, voščimo še obilo zdravih, srečnih in zadovoljnih let. V. K. Mapa grafičnih listov v galeriji «La Bottega» V galeriji »La Bottega* je te dni razstavljena mapa, ki obsega osem grafičnih listov najvidnejših grafikov naše dežele. Predstavljeni so Anzil, Ceschia, Mascherini, Monai, Pittino, Pizzinato, Spacal in Zigai-na. Pričujoča mapa je sedma v zapovrstju doslej izdanih. Celotna zbirka naj bi obsegala 200 jedkanic s «pogledi» (visioni) iz vseh italijanskih pokrajin. Zbirka izhaja v izdaji Mednarodnega centra za grafiko v Benetkah. Prvi pomislek, ki ga ima obiskovalec ob ogledu razstavljenih del, je kako naj si tolmači naslov zbirke same: italijanski izraz »la mia, terra* bi odgovarjal našemu «moja domača zemlja* in si na prvi pogled pričakoval le krajinske motive. Dejansko pa sta Anzil s »ptičarjem* in Mascherini s «plesalko» posegla v to pokrajino tudi s človeško figuro. Če bi potemtakem tolmačili zgornji naslov v smislu pokrajine in človeka uraščenega v njej, bi nas vsekakor bolj prizadel Anzilov motiv kakor pa Mascherini jev. Tudi motiva Ceschie in Zigaine ne kažeta biti na prvi pogled najbolj izrazita pod zgornjim naslovom, dejansko pa sta oba globoko zgovorna: Ce-schiev izraz pokrajine se presnavlja v vozlišče cest in avtocest, Zi-gainova, tudi v kompozicijskem raz-dvojengt-pokrajina izstopa kot privid od ripbm burje upognjenega pr,n-"stQf3»ap()Cal in Monai sta ostala .j z^tfr Iraški tematiki. Pittino in FfflunaMFpa se zadržujeta pri mestnih, vedutah. Spacal je tu izjema tudi v teni, da je med čmo-belimi grafikami edini deležen rahlega barvnega posega v svojem motivu kraških skladov, kar daje mapi pestrejši ton, • , V uvodni besedi k mapi je Ga-briella Brussich zelo ljubeznivo in prisrčno označila poteze naše pokrajine od skope Kamije do rodovitne furlanske nižine in sončne gradeške lagune, pa mimo kamnitega Krasa tja do pisane Istre. Na ta način je; ne da bi z besedico o-menila, zakaj pravzaprav gre, najbolj zgovc^rno napovedala likovno vsebino posameznih umetnikov. Edino pri že omenjenih Anzilu in Ma-scheriniju kaže biti. izbira . motiva ne ravno najbolj posrečena: umetnika sta se namreč še drugače zazrla v to »zemljo* in tudi človeka v njej izraziteje obravnavala. Vse- kakor pa je izbor tak, da se v njem vsak umetnik neposredno zrcali v svoji pristni • ustvarjalni o-sebnosti. . * ' (m.r.) Ln 3 GORICA, Korzo Italijo /6 tal. 81-032 EKNOMEC S PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni AGROFOREST Ul. San Michele 334 INDUSTRIJSKA CONA GORICA Teh (0481) 87-154 AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN ^□PASCMa GORICA -> Ulica G. Cascino 7 — tel. 20S9 Avtomobilske dobave — Delovnlco — Opremo In potrebščine URNIK: vsak don od B. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure NINO GERGOLET V OBČINSKI GALEBU! Slikar ekspresionističnega navdiha s čutom psihološkega razglabljanja Dragocena dopolnitev za celovitejše poznavanje tržaškega slikarstva Ljubiteljem slikarstva, ki so se bolje razgledali po likovni ustvarjalnosti Evrope, je bil ogled slik Nina Gergoleta o občinski galeriji izjemen užitek, kajti dozdevalo se nam je, kot da bi stopili na razstavo kakega znamenitega mojstra evropskega ekspresionizma zgodnje dobe. Ta vtis je še poglabljal prikaz velikih oljnatih slik ljudi v portretni izvedbi celotne postave. Če se je nekaterim dozdeval Gergoletov ekspresionizem v dobi zmagoslavja abstraktno in informalno slikajočih likovnikov Trsta, zapozneli cvet, moramo danes ugotoviti, da je bil potreben za enotnejši pregled celovitosti tržaškega slikarstva, ker pač zapolnjuje. čeprav pozno, enako kol Černigojev povratek v novi konstruktivizem. vrzel, ki je nastala v dobi porajanja ekspresionizma, ki ni bil všeč kramarski miselnosti Trsta in ki je zamorilo nekoč impresionizem Piera Marussiga. Tako v Trstu ni niti ene tovrstne slike danes prav po njegovem zavrženem impresionizmu zaslove-lega slikarja, ki se uvršča v sam razvojni vrh tržaškega slikarstva, kot edini resnični mojster tistih let. Nino Gergolet se je že od vsega početka na svoji slikarski poti pojavil kot ekspresionistični slikar šentjakobskega okraja in bližnje okolice. Pozneje je pričel slikati tudi neobičajna tihožitja. Tudi njegov slikarski postopek je bil in je neobičajen. Z mastnimi kredami je varljivo posnemal oljno slikarstvo, še izvirnejše so bile njegove risbe z nadrgoranjem tuša v razmočeni papir. Torej v vsem tem je bilo jasno razvidno, da se Gergolet noče zgledovati po tem, kar je bilo sočasno v svetu slikarstva moderno, po novih strujah in novih slikarskih gradivih sintetičnega izvora. Z vztrajnim delom, kjer ni bilo o-pazno nikako neutemeljeno preskakovanje, ampak dosledno izpopolnjevanje, izvajajoče in počasi pridobljenih spoznanj, je dozoreval v svojsko ekspresionistično ustvarjajočega slikarja, daleč od onih, ki so jih pretresale radikalne novosti eksperimentalizma zadnjih dveh desetletij. Nino Gergolet se je rodil tik pred prvo svetovno vojno v Doberdobu, odkoder je družina pribežala v Trst k Sv. Jakobu, kjer je obiskovat nekaj tbztedom slovenske šole. Druga vojna ga je spet pregnala, vojaka, na. jug države in nemima povojna doba je povzročila, da se je pozno posvetil slikarstvu. Je pa potem od vsega začetka vedel, kakšen cilj si je zastavil in še mu je bližal brez naglice. Njegova dosedanja umetniška žetev ni ravno obilna, je pa po svoji kakovosti izdatna, kajti Gergolet počasi, in pretehtano slika, ker mu pred očmi ni le oblika motiva, marveč tudi tako rekoč njegova duhovna emar-ginacija. Odtod svojevrstni izgled slik, ki v svojem ekspresionizmu mnogo več povedo, kot je videti. Zdi se. kot da bi pripovedovale o preteklosti in bodočnosti krajev, ki jih ponazarjajo in o usodah njih prebivalcev, preprostih ljudi v stalnem boju za vsakdanji kruh. V podobah starih delov Sv. Jakoba se ekspresivno vegaste hiše zde, da živijo, da se gibljejo in nam s sto ip sto drob- in legi postave, ljudi, kot so mali uradnik, brezposelnež, uspešnež, zadovoljnež, zaradi manjvrednega kompleksa trpeči, ostareli par, ki je prebrodil težavnosti življenja in podobno. Potvarjanje anatomske resničnosti je pretehtano in v vsem dorečeno, čeprav se mnogim na prvi pogled dozdeva prisiljeno. Je pa za poznavalce ekspresionizma kar se da prepričujoč izsledek slikarskega opazovanja in predelave v lik, ki naj nas globlje emotivno razgiba, čim ga umetnik še dopolni z barvno iskrivostjo tisočih utripajočih drobnih potez. In to je prav tisto, ko se vprašujemo o umetniški obstojnosti neke podobe. Ger-goletove slike bodo gotovo še visele, ko bodo tiste institucionalne umetnosti prešle že v davno pozabo. MILKO BAMBIČ nimi barvnimi štrenami pestrih barvnih prelivov, kot strujanje hitre govorice, pripovedujejo njih zgodbe, vesele in žalostne, zgodbe o ljudeh, ki so se v njih rojevali. živeli in umirali. Težišče nove Gergoletove razstave v občinski galeriji je bilo tokrat pretežno v visokih oljih z liki raznih ljudi, mož in žena, skoroda v naravni velikosti. Niso pa to .bili portreti tržaških ime-nitnežev, ki jim slikarjev ekspresionistični izraz gotovo ne bi bil všeč. Bili so to obrazi vsakdanjih ljudi, kakršne srečujemo brez varljivih krink in duhovnih preoblek v neprisiljeni cjrži. Edinole sliko moža s klobukom je Ger-golet naslikal po naravi, po živem modelu. Vsi ostali so sad njegovega psihološkega opazovanja.. namreč združiti čim več značilnosti v izrazu obraza, drži rok ' 7 .'-V ' * t- » >f * - • . ŠE Z MEDNARODNE ETNOGRAFSKE KONFERENCE O MANJŠINAH V BEKESCSABI Priče kulturnega življenja Slovencev na Madžarskem v vaseh okrog Monoštra Tednik Narodne novine - glasilo Demokratske zveze Južnih Slovanov - Etnografija Južnih Slovanov na Madžarskem in Muzičke tradicije Južnih Slovena u Madjarskoj Nino Gergolet: Most na Ulici D’Alviano (Trst) - Oljni pasteli NARODNE NOVINE E [. iH O K R A T Sf O G S'A V E Z A | U Ž M I H ■ S L A v E: N A U MAOAU.SK.OJ Broj 32. Budimpešta, 7. kolovoza — avgusta 1980. Cijena 1.20 Ft Duh Helsinkijo Medjunarodna (»mladinska rodna IloB akcija u Boju tŠŠ&iZa nase ^floveMee^Jš Naslovna glava «Narodnih novins in glava slovenskega dela lista »Za naše Slovence« Mimo vse znanstvene dejavnosti pri Drugi mednarodni etnografski konferenci o manjšinah v Bekescsabi, o kateri sem že poročal v nedeljskem Primorskem dnevniku z dne 12. oktobra, sem imel priložnost spoznati del kulturne dejavnosti »narodnosti*, to je manjšin, v Madžarski. Omenil sem že razstavo publikacij in plošč v vseh manjšinskih jezikih: časopisov, koledarjev, učbenikov, znanstvenih publikacij — predvsem zgodovinskih in etnografskih, saj prav preko teh spoznava kaka manjšina najprej in najlažje svojo identiteto - in plošč. Or- ganizatorji in člani vseh manjšinskih Demokratskih zvez na Madžarskem pa so nam dali na voljo tudi publikacije, plošče in informacije. Naj zato poročam za naše bralce o teh pričah kulturnega življenja Slovencev na Madžarskem, ki so hkrati priče skrbi, ki jo oblast posveča danes vsem narodnim manjšinam. Slovencev na Madžarskem je menda okoli 4500, gotovo je torej to najneznatnejša manjšina v ti obdonavski državi: vsi živijo v sedanjih vaseh ob meji v bližini Monoštra, tu imajo osnovne šole in kulturna društva, ukvarjajo se .......IIIII1IIII.H,umili.min..................ram............ POMEMBNO SREČANJE IN IZVRSTEN NASTOP Zbor «Vasilij Mirk» v Benetkah Pod vodstvom Evgena Prinčiča je bil gost Beneškega združenja za jezikovno in muzikološko raziskovanje -Zapelje sedem pesmi slovenskih skladateljev Moški zbor tVasilij Mirki s Proseka je bil preteklo nedeljo gost Beneškega združenja za jezikovno in muzikološko raziskovanje. Združenje je za peti zborovski zvečer* povabilo poleg proseškepa zbora še moški zbor Idica iz Clusona (Bergamo). Pri skupinskem koncertu pa je sodeloval tudi moški zbor «Coro alpino vene zia no*. Koncert je bil v eni najbolj monumentalnih beneških dvoran, to je v tako imenovani «šoli sv. Janeza Evangelista* (tu je v okviru letošnje bienale razstavljal slikar Balthus). Dvorana je tako v arhitektonskem pogledu kakor v slikarski opremi pravi biser. Na pevce je napravila močan vtis in jih svojsko prevzela ter neposredno vplivala na zborsko razpoloženje in izvajanje samo. Zbor Idica je izvajal izključno alpinske motive, deloma že znane deloma pa vezane na domačo okolice. Zbor je bil pač v alpin-sld tradiciji bleščeč, vendar za naša ušesa preglasen. Nekoliko je motilo tudi to, da je dirigent (Kurt Dubjenskg) izvajal le svoje skladbe in priredbe; te pa so bile podobne druga drugi. Beneški zbor je vodil prof. Lu-cio De Mattia, ki je pravzaprav duša omenjenega združenja, obenem pa tudi priznan organist in skladatelj. Poučuje na konservatoriju B. Marcello v Benetkah, poleg tega pa vnelo raziskuje gradivo beneške ljudske pesmi. Njegov zbor je izvajal pretežno motive iz beneškega ljudskega izročila v njegovi priredbi. Zbor se odlikuje po blesteči in obenem prozorni glasovni zlitosti in ubra- nosti. Ljudski motivi so se izkazali v De Mattijevi interpretaciji pravi beneški biseri. Na koncu pa nas je zbor resnično iznena-dil z vse drugačno glasnostjo z izvajanjem znane Kalinke. Zbor tVasilij Mirk* je pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel sedem pesmi slovenskih skladateljev. Prva je bila na vrsti Gallusova Ascendit Deus. Sledile so Foerster jeva Večerni ave. Sivčeva Zimski počitek, Ježeva Igraj kol-ce, Simonitijevi Če ti umiram majko in pa Kličem vas. Za zaključek pa je zbor zapel še v Simonitijevi priredbi furlansko pesem Stelutis alpinis. Zbor se je za prvo srečanje hotel predstaviti pač s kratkim pregledom slovenske zborovske literature, v prepričanju da bo na ta način nazorneje označil slovensko zborovsko glasbeno kulturo, kot če bi se omejil na ožji časovni ah oblikovni prerez. Zbor se je že ob prvih taktih Gallusove skladbe lepo vključil v prostor in z neverjetno zvočno lahkotnostjo in ritmično sproščenostjo, obenem pa z globoko smiselnostjo interpretiral skladbo. Najgloblji vtis je napravila na poslušalce Foersterjeva Večerni ave: čisto lirično občutje v dognani zborski ubranosti je publika nagradila z neverjetno dolgim aplavzom. Bili pa so pevci pri izvajanju Simonitijeve Kličem vas vse drugače odločni in sklenjeni ter s tem pokazali, da so zmožni se spoprijemati z vsakršno partituro. Dirigentu Evgenu Prinčiču gre posebno priznanje, da je v razmeroma kratkem času zbor pom- ladil in izoblikoval do tako visoke stopnje. Zbor je pokazal, da je zrel za vsakršno srečanje in izmenjavo. Navdušen sprejem in uspeh, v Benetkah pa- nas opozarja na še drugačno poslanstvo naših zborov, kot smo st morda doslejT predstavljali. Vlogo zborov kot glasnikov in posrednikov v medsebojnem spoznavanju je zelo leno poudaril ob koncu koncerta sam pasi.- Rocelli, ko je zborom čestita! in jih vabil na zopetno srečanje. MILKO RENER pretežno s poljedelstvom ter so zaposleni v monoštrskih industrijah. Razpolagajo s skrbno urejenimi in tiskanimi učbeniki. Demokratska zveza Južnih Slovanov tiska tednik Narodne novine (Ljudski časopis), ki stane 1,20 forinta (po uradni menjavi je to 48 lir). Tudi pri tem tedniku me je presenetila skrbnost, s katero je urejen. Predstavniki vseh treh južnoslovanskih manjšin — Srbi, Hrvatje in Slovenci, ki jih je v celoti kakih 100.000 — najdejo tu politični komentar, obveščanje o zunanji in notranji politiki ter pisana .pojgčUg v srbščini sBnuco ter v.Jtfvasčini z.. latinico. V slovenščini je tiskana v vsaki številki rubrika Za naše Slovence s kulturnimi članki, programom ljubljanskega radia in drobižem. Naj citiram iz številke od 7. avgusta lptos članek Francka Mukiča Kaplan Martin Čedermac v Budimpešti (Koristna prevajalska dejavnost) o madžarskem prevodu Bevkove knjige. Narodne novice imajo spet troje-zično prilogo Danica za otroke in v nji je spet stalna rubrika Za slovenske otroke s pisano vsebino. Danica prinaša tudi pesmi in popevke z notami in besedilom. Če dodam, da zdaj izhaja' 35. letnik tega tednika, imamo pred sabo pričo o nenehni skrbi za obveščanje manjšin v njenih jezikih. Tudi koledar za južnoslovanske manjšine je enako pester, skrbno sestavljen ter bogato ilustriran: v njem najdemo tudi lažje literarne poljudnoznanstvene prispevke, kakor je pač navada v koledarjih te vrste. Kulturnike bo prvenstveno zanimalo, kakšne so znanstvene pu-blikacie: Madžarsko etnografsko društvo v Budimpešti je začelo izdajati, menda v sedemdesetih letih, posebno zbirko Etnografija narodnosti na Madžarskem. Poseben razdelek te zbirke je posvečen Etnografiji Južnih Slovanov na Madžarskem. Vsem zbirkam načeluje eden vodilnih madžarskih etnografov: Ivan Balassa, južnoslovansko zbirko urejajo poleg njega še Marko, Dekič in drugi. V poslednji zbirki >so doslej izšle tri knjige,',(1975, 1977, 1979), četrto zdaj pripravljajo. To so’F menitne knjige, tiskane na odličnem papirju ter phnašajo veliko etnografskega gradiva in razprav. Slovenski del^ž predstavljajo razprave Prispevek k slovenskim ženitovanjskim šegam v Porabju IrenePavlič (1975, 149 -155), Južni Sloveni u MadžarSkoj Dura šarošaca (4977, 7 - 36), Etnološki spisi o pbrabskih Slovencih Vilka Novaka (1977/ 37' - 51), Pust (Fašenek) v Porabju Nika Kureta (1977, 52 ‘51), Pridelovanje in. uporaba ajde "pri Slovencih'v Že- lezni županiji Karolyja Madachyja (1977, 143 - 149), Etnografija Južnih Slovena u Madjarskoj u pogledu novijih istraživanja Laszla Kosa (1979, 21 - 33), Ljudska meteorologija na Gornjem Seniku Marije Kozar - Mukič (1979, 149 -156).'Teme razprav in imena sodelavcev pričajo spet o širokem zanimanju in skrbi za etnografsko raziskovanje naše majhne manjšine. Naj na tem mestu omenim tudi knjigo, ki bo zanimala isti krog kulturnikov:- Muzičke tradicije Južnih Slovena u Madjarskoj Ti-homira Vujičiča. Ta tojiga, ki obsega čez 400 slMhfvlin stane 58 forintov, po uradni menjavi 2320 lir), predstavlja življenjsko delo sicer prezgodaj 'tr&glcnčTu-mrlega etnomuzikologa in je e-nakovredna — po obsegu in zna-stveni utemeljenosti — naši zbirki Ustno izročilo Slovencev v I-taliji. V Vujičičevi knjigi je slovensko gradivo predstavljeno na str. 37 - 51 s trinajstimi pesmimi. Kdor želi slišati ljudsko glasbo teh Južnoslovanskih manjšin, ima na razpolago ploščo HUNGARO-TON SLPX 18036: Igraj kolo! Plošči je priložena predstavitev Jurija Djuroka v sedmih jezikih (hrvatskem, srbskem, slovenskem, madžarskem, angleškem, nemškem in ruskem) in madžarski ter angleški prevod vseh tekstov. Plošča je široka antologija, na njej so čudovite starine ob takih priredbah, ki nas spominjajo na naše zloglasne narodnozabavne ansamble, in tak izbor je v taki antologiji spveda sprejemljiv: kritični poslušalec bo znal ločiti dragocena zrna od šare. Vendar je na plošči tudi tako dragoceno gradivo, da spada tudi v vsak etnografski institut. Slovenci so na ti plošči zastopani s petimi vižami. Najzanimivejša se mi zdi pesem Micika v pungradi rožce bere, kakor jo v arhaičnem pet-osminskem taktu poje mešani zbor »Pavel. Agošton« z Gornjega Senika pod vodstvom Andraša Čabaja: v bistvu je to množično ljudsko petje, ki je ohranilo tudi na plošči nedotaknjen čar domačnosti.’ , Da ne bo v,tem poročilu samo suhoparno naštevanje podatkov (vendar sem želel izpričati skrb Madžarov 'za našo manjšino in hkrati opozoriti naše kulturnike na široko etnografsko bero!), najrajši citiram kak stavek'v na-, rečju teh porabskih Slovencev! Njihova sočna ženitovanjska nomenklatura zveni že iz Prispevka Irene Pavličeve, ki sem'ga že 6-menil: že domače ime podaraj za drugje izgubljeno ženitovanj-sko navado, ko sne je darii.zbirat hodijo, (snuje = snahe, neveste). In še naj citiram kak pregovor Moški pevski zbor »Vasilij Mirk« s Proseka s Kontov el* iz razprave Marije Kozar - Mukič o Ljudski meteorologiji na Gornjem Seniku: Če žerjavo sunce gori dej, tisti den deš pride. (Če vroče sonce vzhaja, tisti lan dež pride). Na fašenek (pust) morajo plesati stari in mladi za debelo repo in visoki lan. Na Jurija najbougše kukarco sedite, ka te leipa kukarca zra-štej. (Na Jurjevo je najboljše koruzo saditi, ker lepa zraste). Če mravle gor po stubaj (po stopnicah) letijo, deš bou. Da din feist vonja, aj doj de, te deš bou. (JCo dim zelo smrdi ,u p« dol Kulturno pismo iz Ljubljane Med razstavami, opero baletom, lutkami dramami in koncerti Silovit začetek letošnje ljubljanske kulturne sezone se nadaljuje, po svoje celo stopnjuje, saj so se te dni odprla vrata ljubljanske Opere in baleta SNG, mimo pa sta tudi obe, konkurenčni predstavi Cankarjevih Hlapcev v Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem. O obeh premierah bo kajpada treba spregovoriti kaj več posebej. Naš kronistični zapis velja tokrat bolj pregledu «drobnejših» dogodkov, čeprav ta oznaka ne določa kvalitete raznovrstnih prireditev. V koncertnem življenju bi po odhodu Slovenske filharmonije v ZDA pričakovali daljše zatišje, vendar pa so v SF upoštevali nujnost koncertne kontinuitete. Tako bodo v filharmonični dvorani gostovali simfonični orkester RTV Ljubljana, pa Beograjska in Zagrebška filharmonija. Glasbena mladina Slovenije in Glasbena mladina Ljubljane sta pripravili abonma «Mladi mladim* — kot prvi se je predstavil Oktet Gallus s programom «Slikanje z glasbenim čopičem« z deli Gallusa, Maska, Šurbeka, Mirka, šupljev-skega, Schuberta, Vodopivca, Pahorja, Švare in Gregorca. V abonmaju za letošnjo sezono se bodo zvrstili še harfistka Branka Ja-njanin iz Zagreba, ansambel Sončna pot, pianistka Ingrid Silič, violinistka Vera Belič, harmonikar Franci Žibert, kitarist Jerko Novak in Mešani pevski zbor SPD «Rož» iz Šentjakoba v Rožu. Društvo glasbenih' umetnikov Slovenije (vključuje naše najvidnejše glasbene interprete) pa nadaljuje že tradicionalni ciklus koncertov ,«Ljubljanški umetniki Ljubljani«! V njem nastopajo znani, pa tudi manj znani solisti in z recitali pomembno dopolnjujejo podobo glasbenega življenja .mesta. Kot prva seje predstavila sopranistka Marijana Križman s samostojnim celovečernim recitalom. Ob spremljavi pianista Andreja Jarca je predstavila skrbno izbran spored iz zakladnice svetovnega in domačega samospeva. Sopranistka se je najbolj izkazala v lirično spevnih pesmih. Med novimi razstavami naj na prvem mestu omenimo predstavitev 158 risb in grafik znamenitega italijanskega slikarja Carla Carraja (1881-1966) v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča. Razstava potuje po Jugoslaviji — ... ,.,-JRKU GOSTOVANJE PIONIRSKEGA GLEDALIŠČA Z REKE Otroško gledališče namenjeno otrokom Obstaja in redna deluje že od leta 1947 in vklju-iuje letno v svoje predstave od 350 do 400 otrok bajko tčarovnik iz Oza», iz šolske literature lOslovska leta« Branka čopiča, v obnovi pa je balet tčriček in mravlja« po basni Krilova. Za svoje večletno delovanje je Pionirsko gledališče prejelo celo vrsto diplom, pohval in nagrad, tako mestnih kot republiških. Leta 1968 je dobilo nagrado mesta Relce, leta 1976 pa zvezno nagrado Kurir Joviča. Njegove predstave so bile večkrat posnete za ljubljansko in zagrebško televizijo. Gostovalo je po vsej državi, pa tudi v Italijj lefa 1968 s predstavo tCopellie* v Trstu in v Gorici. Na največji otroški manifestaciji v državi, na Otroškem festivalu v Šibeniku, je nastopilo petkrat. S predstavo baleta tLectovo srce* želijo gostje z Reke razveseliti naše otroke iz mesta in okolice in jih seznaniti s kulturnim bogastvom in lepoto narodne melodike in čustev. V torek, 28. t.m., bo v tržaškem Kulturnem domu gostovalo z dvema nastopoma (ob 11. in ob 16. • uri) Pionirsko gledališče 1 z Reke z baletom hrvaškega komponista Krešimtra Baranoviča ■tLectovo srce*. Vsebino baleta smo že predstavili v našem dnevniku, tokrat naj povemo nekaj več o samem gledališču, ki je edino te vrste v Jugoslaviji. Pionirsko gledališča z Reke je bilo ustanovljeno leta 1947 in je bilo prvo gledališče za otroke v Jugoslaviji. Še danes je — kot rečeno — edino otroška gledališče v državi, v katerem nastopajo samo otroci brez profesionalnih igralcev in plesalcev. Od začetka leta 1977 je integrirano kot organizacijska enota v Center za organizacijo prostega časa o-trok in mladine Gledališče je član mednarodnega združenja gledališč za otroke in mladino ter aktivno sodeluje v delu te organizacije. <■ Od ustanovitve do danes je imelo okrog 2000 predstav, letno vov-prečno število gledalcev pa doseže številko 30.000. V dramskih in baletnih skupinah sodeluje vsako leto od 350 do 400 otrok vseh osnovnih šol Reke. Repertoar je sestavljen tako, da zadovoljuje želje otrok od najmlajših predšolcev pa do 16. leta starosti. Posebno skrb posvečajo temu, da so na repertoarju dela domačih avtorjev, bodisi na dramskem, bodisi na glasbenem sektorju. V preteklih letih so imeli na repertoarju delei: «Tom Soj/er*, (Kraljevič in berač*, «Heidi*, Ze-ko, Zrilco in Jagnje*. Družba Pere Kvržice*, (Robinson*, »Čarovnik iz Oza*. (Mali Palček*, «Mirjam*. ter baletne predstave «Sneguljčica*, (Pepelka*, «čriček in mravlja*, •sCopellia*. od domačih avtorjev pa domačega avtorja Bruna Bjelinskega tLectovo srce* na glasbo Krešimtra Bara novica na folklorni osnovi, zatem »Beli jelen* Vladimira Nazoru, revije MLADIKA 8 Nova številka Mladike objavlja na uvodnem mestu povzetek tem na letošnji »Dragi« pod naslovom «Svobodni mikrofoni Drage 80». Nepodpisani ocenjevalec daje zelo visoko oceno vsem trem predavateljem, še na j višjo pa Mariju Maver ju (uredniku Mladike, op.ur.L čeprav so njegov sem-plicistični in povsem nestvaren, črno-bel in zlasti skrajno neobjektiven prikaz slovenskih tiskanih občil doma in posvetu, odklonili tudi nekateri udeleženci, ki nesporno sodijo v idejni krog organizatorjev Drage kot povsem nesprejemljivo »analizo«. »Slovenski Makabejci« je naslov ponatisa govora Alojza Rebule na spominski svečanosti za bazoviškimi žrtvami po maši v bazovski cerkvi. Tatjana Rojc objavlja Novelo »Dober dan, mladost«. Cela stran je namenjena pesmim Marije Kostnapfel. ki so bile nagrajena na natečaju Mladike. Na srednjih straneh se nadaljuje pregled slovenskih imen pod črkama G, H in I. Majda Košuta objavlja črtico »Izpit«. Spet cela stran je namenjena pesmim Nika Kotnika. Martin Jevnikar poroča o Krečičevi monografiii o Avgustu Černigoju in o Babičevi knjigi »Ljudje in boji na Kozari«. pokazali so jo že v Zagrebu, iz Ljubljane pa jo bodo prenesli še na Reko in v Beograd. Italijanski kulturni center v Zagrebu, organizator razstave, bi v prihodnje lahko pripravil še kakšno podobno predstavitev, kajti zdi se, da je italijanska umetnost prve polovice 20. stoletja pri nas še premalo znana, kar se je pokazalo tudi na otvoritvi Carrajeve razstave v Ljubljani. Udeležilo se je je nenavadno malo ljubiteljev likovne umetnosti. Bolj razveseljive novice prihajajo iz Narodne galerije. V teh dneh jo je namreč obiskal znani umetnostni zgodovinar iz Rima Federico Zeri. Zeri se je uveljavil zlasti kot poznavalec italijanske renesanse in slikarstva! do konca 19. stoletja, kot avtor mnogih atribucij, kot sodelavec strokovnih revij (Paragone, Propor-zioni, Bollettino d’arte), uredil je tudi več katalogov o italijanskem slikarstvu v evropskih in ameriških galerijah. Njegovo sodelovanje z Narodno galerijo se je po naključju začelo pred nekaj leti. ko se je z njim v Rimu seznanila dr. Ksenija Rozman, kustosinja NG. Njegov drugi obisk Slovenije (poleg Ljubljane je obiskal še Ptuj. Kostanjevico, Celje, Maribor, Koper, Piran, Novo mesto) je veljal predvsem pregledu zbirke del tujih mojstrov, ki jih hrani Narodna galerija ter nekatere druge ljubljanske in slovenske ustanove. Nobena skrivnost ni, da imamo precej takih del, pa nikakor ne moremo dobiti prostorov za njihovo stalno muzejsko predstavitev, Zeri je kot strokovnjak na novo pregledal okrog 90 del iz Narodne galerije in še kakih 60 iz drugih zbirk. Kakim tridesetim je določil avtorsko ali pa njihovo širše poreklo, zavezal pa se je tudi, da bo o teh delih napisal spremno študijo ža katalog razstave, ki jo ljubljanska Narodna galerija pripravlja za ■beograjski Muzej savremene u-metnosti. Njegov prispevek naj bi imel širiti pomen tudi pri zasnovi stalne zbirke teh del v Ljubljani in predstavitvi mojstrovin svetovni javnosti. Zerijevo blagohotno pomoč so sprejeli v Narodni galeriji z navdušenjem, zlasti ker se je takoj pokazala z velikimi rezultati, mnogimi nasveti, priporočili, skratka z vsestransko pomočjo nesebičnega i strokovnjaka. Zeri je obiskal tudi Split, Beograd in Dubrovnik.' Nekaj samostojnih, avtorskih razstav se je zvrstilo v ljubi jan- ‘ ških manjših razstaviščih. V Bežigrajski galeriji so pripravili posmrtno retrospektivo mladega slikarja in restavratorja Ivana Fidlerja (1947-1979). Na ljubljanski ALU je študiral slikarstvo pri profesorjih Gabrijelu Stupici, Maksimu Sedeju, Mariju Preglju in Zoranu Didku. Podiplomski študij iz konservatorstva in restavratorstva pa opravil pri Mirku Šubicu. Zaposlil se je pri Zavodu SR Slovenije za spomeniško varstvo, v poletnih mesecih v glavnem restavriral freske po cerk- , valj in gradovih (Sevnica - Lutrovska klet v gradu, Gradišče , pri Divači - freske Ivana iz Ka- ( stva, na Vipavskem - Zemono, na Tolminskem in v Posočju, pa v cerkvi na Krtini pri Dobu in v brestaniškem gradu). Kbt slikar je deloval le v trenutkih, ko se je' po požrtvovalnem restavratorskem delu lahko zazrl v čudoviti svet intimnega slikarskega in grafičnega razglabljanja. Žal, ni dočakal niti ene samostojne razstave. Bard Iucundus, tudi slikar mlajše slovenske likovne generacije, pa je razgrnil svoja dela v galeriji Ars. Iucundus je po diplomi na ALU leta 1973 za leto dni nadaljeval študij na pariški Acade-mie des Beaux-Arts. Značilnost njegovega slikarstva je lahkotno obvladovanje figure — je odličen portretist, figuralik. Njegove risbe, dopolnjene z barvnimi lisami, aktualizirajo samosvoj likovni svet, včasih blizu fantastiki, poeziji in vizionarnosti. Akademska kiparka Dragica Čadež pa je postavila svoje lesene plastike na ogled v galerijo Labirint. Tudi ona izhaja iz ljubljanske likovne akademije, leta 1965 je tu končala tudi kiparsko specialko pri Borisu Kalinu. Kiparka ostaja bolj ali manj zvesta svojemu ustvarjalnemu po-stopku-grobo, na tesarski način in s pomočjo žage obdeluje les in ga v povezavi z več elementi združuje v konstruktivistične projekte. V letih med 1968 in 1972 je intenzivno nastopala v skupini Neokonstruktivistov. Njena ustvarjalnost v zadniiti dveh letih — cikel Grajeni simboli — se ni bistveno oddaljila od že nakazane in utrjene kiparske poti. V novb sezono so ‘zakorakali tudi ljubljanski lutkarji, in sicer z izvedbe priljubljene igrice Črka A Franeta Puntarja. Delo je bilo sprva raidijska igra in kot taka doživela velik mednarodni uspeh — ena najboljših iger za otroke na svetu, dobitnica nagrade UNESCO. Delo je postavil v marionetnem gledališču režiser Matija Milčinski. Dvignila se je zavesa tudi na italijanskem opernem in baletnem odru: s premiero baleta Pepelka Sergeja Prokofjeva ter nastopom slovite sopranistke Ljiljane Molnar - Talajič v vlogi Leonore v Verdijevetn Trubadurju. A o t.em za zdaj le vest. MARIJAN ZLOBEC PO UMORU SODNIKA MARIA AMflTA IN POKOLU NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V BOLOGNI KDO JE ZGRADIL VELIKI LABIRIHT? Po socialistični reviji «Critica sociale» povzemamo članek s svojstvenim na pol resničnim, na pol izmišljenim prikazom ozadja najhujšega zločina v povojni zgodovini Italije - Nujnost hitre in odločne preiskave Socialistična revija aCritica sociale* je v svoji lodnji številki priobčila obsežna članka s skupnim naslovom »Veliki labirinti, v katerem analizira zadnje dogodke v italijanskem prostozidarskem gibanju ter nudi prerez čez pojav gospodarskega kriminala v Italiji. Govor je o mafiji, o tihotapljenju M razpečevanju droge, o prekupčevanju z orožjem, o fašističnem terorizmu. Naslov člankoma pa daje Prepričanje, ki je sicer precej splošno, da je v ‘}a}iji velik podtalni labirint, v katerem se srečujejo razne tajne poti, skriti rovi in predori, mednarodne grupacije, tajne ali na pol tajne organizacije, vohunske službe, h navedenega jasno izhaja, da na čelu domnevne prikrite strukture ni čn sam človek, niso eni sami možgani, pač pa je več voditeljev, več interesov, ki včasih sovpadajo, včasih pa si tudi nasprotujejo. Vsi pa imajo vsaj oekaj skupnega: potrebo, da se potuhnejo in se skrijejo pred javnostjo. Se nepovsem pojasnjeno vprašanje je, ali ima Prostozidarsko gibanje v tem okviru res kakšno vlogo; o tej organizaciji se občasno marsikaj šušlja nekaj točnejšega pa se doslej ni zvedelo, navzlic dejstvu, da so sodniki že začeli nekatere preiskave. Senor Guttierez je počasi vlekel svojo ogromno cigaro, medtem ko je z debelimi prsti listal P° registru. Bogat in mogočen, predvsem pa dober kristjan, več kot 15 let član organizacije Opus Del. je prispeval veliko sredstev izgradnjo vsega tistega, kar J”>spod terja od vernikov na zemlji. Njegova edina skrb je bila «asti v tistih dneh dejstvo, da 8a kdo lahko ogoljufal. In tega človek, kot je bil on. nikakor ni mogel sprejeti. Medtem ko je bil Guttierez za- topljen v svoje misli v razkošni vili v Manili, je skupina ljudi v San Ferdinandu, približno 300 km daleč od filipinskega glavnega mesta pripravljala vrečke izredno čistega heroina najboljše vrste, ki so ga pridobivali na plantaži gospoda Guttiereza. Drogo, katere vrednost je presegala sto milijonov dolarjev, bi morali natovoriti na velike motorne čolne, v Singapu-ru pa na tovorne ladje, ki bi mamilo, pomešano med fotografske aparate, radijske sprejemnike in bombaž prepeljale prek Indijske- Članka socialistične revije pa sta lahko pomembna spodbuda k spoznavanju resnice. Iz revije smo v celoti povzeli vfantapolitičen* članek Andrea Pamparane, ki v svojstveni obliki namiguje na vrsto nepojasnjenih dogodkov in omenja, pozoren bralec bo to takoj opazil, umor rimskega sodnika Maria Amata ter pokol na železniški postaji v Bologni. Oblika, ki jo je izbral avtor, da posreduje nekatere informacije in domneve je morda vprašljiva, bolje bi bilo najbrž, ko bi jasno povedal to, kar ve. Kot dokument pa se nam vendarle zdi zelo zanimiv, še zlasti, ker ga je objavila revija stranke, ki je v vladni koaliciji. V pripovedi Pamparane je težko ločiti resnico od izmišljenega, dejstva od namigov in sumov, slika, ki izhaja iz pripovedi pa je vsekakor mračna in zaskrbljujoča. To pa je po drugi strani še dokaz več. da morajo pristojni državni organi zavihati rokave in pojasniti ozadje dogodkov, ki so zahtevali toliko krvi in gorja. Čas je, da se končno stopi na prste tistim, ki spletkarijo za kulisami in ki že več kot deset let okrvavljajo italijansko državo. (VT) ga oceana do toplega morja v Perzijskem zalivu in nato po Sueškem prekopu do Aleksandrije v Egiptu. GOSPODARSKO PISMO IZ LJUBLJANE Zasuk pri izvozu in uvozu najvidnejši rezultat stabilizacijske politike Od DELA posebej za Primorski dnevnik LJUBLJANA, oktobra — Gospodarsko moč lahko okrepiš samo tako, če veliko denarja vlagaš za gospodarski razvoj. Ta misel je kot nekakšna maksima veljala za Jugoslavijo pravzaprav celotno povojno obdobje, zaradi česar se je morala država precej zadolževati v tujini. Zaradi velikega političnega ugleda je v zadnjih desetletjih posojila p tujini tudi brez težav dobivala, seveda pa tuji bankirji neradi odpirajo svoje blagajne takrat, ko se jim zdi, da je mejo posojilne sposobnosti država že prekoračila. In zdi se, da je to mejo Jugoslavija presegla prav letos. O tem, kolikšni so jugoslovanski dolgovi v tujini, je težko zapisati čisto natančne podatke. Narodna banka Jugoslavije javnosti dokaj nerada (ali za nekaj let nazaj) sporoča takšne podatke (in delegati zvezne skupščine so nad to njeno molčečnostjo že dokaj odkrito nergali), toda na podlagi nekaterih uradnih izjav in številk je zadolženost vendarle lahko dokaj natančno določiti. Zadnji uradni podatek je iz leta 1978 in pravi, da je Jugoslavija dolžna tujini 15 milijard ameriških dolarjev. Po tem letu je Jugoslavija najela še več mednarodnih posojil, tako ■ da naj bi se zadolženost povzpela na 16,5 do 17 milijard ameriških dolarjev v letošnjem letu. (V tujini veliko pišejo o jugoslovanskih dolgovih in nekatere njihove ocene dosegajo 19 milijard ameriških dolarjev, kar verjetno ne drži, kot ne drži izjava zveznega ministra za finance Petra Kostiča, ki je pred časom dejal, da je Jugoslavija dolžna tujini 15 milijard ameriških dolarjev, pa je kasneje celo sam demantiral to vest, ko e dejal, da je Jugoslavija letos dolžna tujini največ dosle.). Zaradi tolikšnega dolga mora Jugoslavija celo 60 odstotkov no-vonajetih posojil v tujini porabiti za odplačevanje starih. Poleg teh posojil pomeni dodatno breme za devizno bilanco tudi tuj denar, katerega varčujejo v jugoslovanskih bankah sami državljani, za hranilne vloge pa jamči država. Tega denarja je precej, letos menda že 6 do 7 milijard ameriških dolarjev, banke pa sporočajo, da hranilne vloge še naraščajo. Ker ima Jugoslavija v trgovanju s tujimi državami slabo bilanco — lani je zabeležila kar 3,5 milijarde ameriških dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja, je bil seveda neizbežen zasuk od čisto na začetku tega pisanja omenjenega pravila. Ne moremo živeti od tujega denarja, za razvoj lahko porabimo samo toliko, kot sami ustvarimo, je bila misel, ki jo je bilo letos gotovo največkrat slišati v političnih in vladnih programih in govorih. Zaradi tega je seveda poslal izvoz glavna strateška naloga jugoslovanskega gospodarstva. Iz tega zornega kota gledano je povsem jasno, zakaj je prišlo do letošnje devalvacije dinarja. Pojasnjuje nam tudi, zakaj na jugoslovanskem trgu občasno (ali celo za dalj časa) primanjkuje posameznih izdelkov (kave, južnega sadja, pralnih praškov, kurilnega olja, premoga, tehničnega blaga, rezervnih delov . . .). Sredi letošnjega leta so se namreč republike in obe Pokrajini dogovorile, da letošnji zunanjetrgovinski primanjkljaj ne bi smel biti večji od 2 milijard dolarjev in vsaka republika, si je zalo naložila svoje zunanjetrgovinsko breme. Slovenija izredno težko, saj je njena obveznost, da letos ves uvoz po-, krije z izvozom. Zaradi tega jugoslovanska podjetja izvažajo praktično vse, kar se da prodati na tujih trgih, pa čeprav morajo zaradi tega v nekaterih tovarnah za kakšen dan zaustaviti proizvodnjo, ker ne dobijo dovolj domačih surovin in reprodukcijskega materiala. Istočasno pa je uvoz močno zavrt, kar je opaziti na trgu, saj primanjkuje posameznega blaga, in kar občutijo predvsem tiste tovarne, ki so močno vezane na uvoz surovin in drufleoa materiala. Izvoz se je zaradi tega precej povečal, ocenjujejo, da realno za 11 odstotkov, uvoz pa obstal realno na lanskoletni ravni. Zaradi tega je pokritost uvoza z izvozom precej boljša kot minula leta, ko je lani na prime, že močno padla pod 50 odstotkov. Zdaj ocenjujejo, da že približno 60 odstotkov vsega uvoženega blaga v Jugoslavijo poravnamo z izvozom, v Sloveniji pa 's0 te številke precej bolj ugodne: v prvih devetih mesecih je Slovenija samo z izvozom na konvertibilne trge (predvsem Zahodno Evropo in ZDA) pokrila 67 odstotkov celotnega uvoza, samo v septembru pa je ta pokritost že 83-odstotna. Zaradi takih gibanj v Jugoslaviji ocenjujejo, da je zasuk pri izvozu in uvozu ta čas najvidnejši dosežek stabilizacijske politike. Se več, glede na dolgoletna gibanja napovedujejo, da se bo do konca leta izvoz še povečeval in da bo Jugoslavija dosegla letos absolutni izuozni rekord. Posebej optimistični so v slovenskem izvršnem svetu, kjer napovedujejo, da bo Slovenija dosegla načrtovani cilj, torej, da bo letos ves uvoz v republiko lahko pokrila z izvozom. Gospodarstveniki iz delovnih organizacij so nekoliko manj optimistični in pravijo, da se bo Slovenija tem načrtom približala, ne bo pa jih tudi popolnoma izpolnila, ker da polagoma že zmanjkuje blaga za izvoz. JOŽE PETROVČIČ «Gre za potovanje v Hamburg in nato za vrnitev v matični sedež*, so rekli Janu Standoulisu. In on je pokorno preživel dan v polnih uradih aleksandrijskih pristaniških bank. Prepričan je bil, da carina ne bo pregledovala tovora, iz navade pa je vsekakor pomislil na dober alibi, saj ga je to večkrat rešilo iz zagate. Tri leta je študiral medicino v Neaplju, kamor je prišel iz rodne Grčije. Živel je v nekem domu organizacije Opus Dei in skupaj z drugimi grškimi študenti je bil vpleten v čudno vohunsko afero v korist grških polkovnikov. Že nekaj časa je z izgovorom, da obišče mačeho, ki naj bi stanovala v Aleksandriji, večkrat potoval k izlivu Nila in prenašal mamilo. Ustvaril je razvejano mrežo razpečevalcev, ki je že presegla italijanske meje. Svojih gospodarjev ni poznal, o njih je vedel le to, kar ga je zanimalo, in sicer, da so plačevali vselej točno in tudi zelo dobro. • » » Mamilo na italijanskem in na evropskem tržišču nese zelo dobro in se v kratkem času spremeni v znatne vsote denarja, ki jih je treba nato investirati. Tihotapljenje in prekupčevanje pa zahteva seveda precej previdnosti, sicer grozijo zaptembd.^ .zapor. Zahtevno nalogo' črgaiifzacije varnostnih u-krepov,...stt ,zaio zaupali nekemu Mariu, funkcionarju neke velike italijanske banke. Bančnik se nad tem ni navduševal: res je sicer, da je rad naredil nekaj uslug prijateljem, ni mu pa šlo v račun, da so ga vpletali v nevarne in zahtevne afere, saj mu res ni bilo do tveganja. Vendar pristaši organizacije, dobri in stari prijatelji najmogočnejše prostozidarske lože v Italiji, znane P-2, ki jo vodi Licio Gelli, niso trpeli, da bi kdo kot je on, ki je obogatel predvsem, ker je bil član organizacije, imel kakšne moralne predsodke. Mario je potoval sam z vlakom v Zurich v mrzlem marčnem ju tru. Po predoru Sv. Golharda je sneženje počasi ponehalo., V vagonu restavraciji, je Mapo . pisal na prtiček in med drugim zabeležil: »gospodarska plat, thotap-stva, analiza podatkov in statistik*, in v tem okviru na kratko označil, kako švicarske oblasti organizirajo in podpirajo ilegalni izvoz cigaret, ki presega 400 milijard lir letnega prometa. Ob tem se je Mario grenko nasmehnil. • « « Julijen je pil kavo. Brnenje telefona je povzročilo precejšen kaos, saj je zveneč prebudil otroka in psa. Julijen je bil hladen in racionalen človek in je brez prevelikega ugovarjanja sprejel u-kaz, naj bo 20. marca v Zurichu na običajnem mestu. Odvetnik, 35 let, nemškega porekla, je že 6 let živel v Franciji, kamor so ga nadrejeni poslali, da bi že spet spredel niti nekoliko razparane neonacistične mreže. Nekaj briljantnih akcij, solidna kritja in dokajšnja spretnost so mu pomagali, da je izstopil in si zagotovil znatno premoženje. « • • Roberto je bil še nekoliko zaspan, ko je na milanski železniški postaji stopil' na vlak za Zurich. čakali so ga 20. marca ob 11. uri pred Galerien Zurich Andreja Emmericha v Ul. Gimpel-Hanover. Roberto je bil jedrski inženir francoske narodnosti, ki je že štiri leta živel v razkošnem stanovanju milanskega predmestja. Dve leti je zahajal v dom univerzitetnih študentov «Torrescalla» v Milanu, ki je bila last Opus Dei. Tam je spoznal ljudi, ki so mu pomagali do bogastva. Bili so to trije profesorji, gosposkega videza, ki so radi obiskovali cerkev, še raje pa prostozidarske lože in vatikanske banke. Zato ga ni presenetilo, ko je zvedel, da so ravno oni plačali dve tretjini cementa, s katerim so zgradili »bunker* univerzitetnega naselja. Vsak predsodek pa je skopnel kot sneg na soncu, ko so mu ponudili mesto konzulenta za nakup materiala za neko veliko italijansko podjetje, ki je bilo specializirano v prodaji orožja po vsem svetu, • • « Odvetnik je nestrpno odgovoril na telefon. »Je kritje trdno?* »Da, sem v Amsterdamu.* »Ste sklicali ostale v Ziirich?* «Srečali se bomo 20. marca ob 11. uri in se naio zapeljali v Savoy Hotel Baur en Ville v Port Strasse.» Dolga pavza in glas se je za trenutek prekinil. »Organizirajte kritje.* «To bomo sami presodili. Pojdi te v Zurich in se -nato vrnite domov.* Odvetnik je zapustil pisarno, slekel obleko resnega advokata in oblekel tisto, ki je njemu morda bolj ustrezala, tajnega agenta z bojnim imenom Roki. Govoril je več jezikov, med katerimi italijanščino. • * # 20. marec 1980, ob 11. uri pred Galerien Zurich v Ul. Gimpel-Hanover. Prvi je prišel s črno limuzino z evidenčno tablico GE 6145 Z (CII), ki jo je vozil temnopolti šofer, Roki, ki je sprejel ostale. Mario je prišel peš, Julijen in Roberto, ki sta se pripeljala s taksijem, pa sta zamudila nekaj minut. Vsi štirje so sedli v giulio sive barve in se odpeljali v Savov Hotel. Vsebina sestanka je približno sledeča: Z mamilom, ki ga pošilja Guttierez, so imeli pred časom nekaj težav z egiptovskimi oblastmi. Ro-kija so zadolžili, naj reši to vprašanje. , Po glasovih iz rimskega državnega pravdništva, naj bi neki sodnik v kratkem končal preiskavo, ki bi lahko povzročila precej težav nekaterim skrajnim desničarjem. Tudi v tem primeru so zadolžili Rokija, ki je v stiku z neka- terimi ljudmi naj reši zadevo. Mario je podal zelo izčrpno poročilo. S posredovanjem nekaterih švicarskih dryžb in turške banke bodo skušali bolje zavarovati pretok heroina iz Libanona v Turčijo zgradi skorajšnjega golpeja v tej državi, V razne švicarske banke bodo položili približno 3 milijone dolarjev. S pomočjo Rokija bodo izročili 70 milijonov, lir nekemu italijanskemu neonacistu, ki naj bi uresničil sledeči načrt. Izvesti atentat, ki naj bi vzburil val gneva med prebivalstvom, vrsto sabotaž v nekaterih kavarnah severne Jtalije med stavkami in sindikalnimi manifestacijami. Poleg tega naj fc: s pomočjo Rokija pripravili atentat na nekega vidnega italijanskega politika jn naj bi se povezali z obveščevalno službo za običajno. izterjanje preiskave. Končno je Roki priporočil Robertu naj pospeši definicijo prodaje znatne količine orožja, ki jo zavirajo politične težave. Julijen pa je zajamčil pomoč svoje skupine in napovedal vrsto terorističnih atentatov v Franciji. • * • Vlaki so prihajali in zapuščali železniško postajo v Baslu. Moški je slišal napoved in se počasi odpravil. Spotoma je vrgel v poštni nabiralnik pismo, ki se je glasilo: «Draga Silvia, že spet se ti oglašam. Včeraj sem se res razjezil, ker so te prijatelji obrekovali. Radi se obregnejo ob tebe, ker si iskrena ženska, medtem ko so oni neumni. Ne zaupaj niti najzvestejšim prijateljem. Letos poleti bomo imeli umetne ognje. Rad bi te videl, vendar moram v Francijo, da bi študiral. Bratje se počutijo (Nadaljevanje na zadnji strani) ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA ANKETI SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA SLORI MED NAŠIMI DIJAKI Mamilo je na slovenskih šolah sicer prisotno vendar pojav nima zaskrbljujočih razsežnosti Dijaki slabo poznajo mamila in njihove učinke - Precej socialne čutečnosti do narkomanov - Malo je takih, ki bi jemali zdravila brez zdravniškega predpisa ■ Bolj razširjeno kajenje in pitje vina oimta ni :”Ettiorrs 'Na pobudo in s pomočjo nekaterih slovenskih psihiatrov ter pedagogov je Slovenski raziskovalni inštitut letos poleti izvedel med dijaki slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem dve anlceli o problemu toksikomanije. Prvo, bolj preprosto, so izvedli med dijaki trgovskega tennične-ga zavoda Ž. Zois, drugo, bolj zahtevno in razčlenjeno pa med dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol. Anketi sta pomembni, zaradi zbranih podatkov in ker predstavljata prvi poskus znanstvenega pristopa k obravnavanju toksikomanije v tržaški zamejski stvarnosti. Doslej smo namreč o prisotnosti uživalcev drog med našo mladino sodili le po nekaterih zunanjih pojavih in po analogiji ter primerjavi z i-talijansko stvarnostjo, odslej pa imajo zdravstveni delavci, peda-nogi in starši tudi nekatere konkretne podatke, s katerimi lahko operirajo in na osnovi katerih lahko načrtujejo ustrezne posege. Problem, ki postaja v vsedržavnem merilu vse bolj žgoč kot dokazujejo med drugim vsakodnevne smrti mladih narkomanov, je Trst na splošno in v naši skupnosti sorazmerno omejen, še zdaleč ne dosega tako nevarne stopnje kot v večjih italijanskih mestih in tudi ne tolikšne stopnje kot v sosedni Furlaniji in še zlasti v Vidmu, je pa vsekakor prisoten in to tako v slovenskem okolju splošno vzeto kot tudi specifično na naših šolah. Druge ugotovitve ki izhajajo iz anket (v nadaljevanju jih bomo nadrobneje razčlenili) so, da slovenski dijaki sorazmerno slabo poznajo problematiko, marsikdo niti ne loči med mehkimi in trdimi mamili, kaj še. da bi vedel za učinke in posledice; j so pa kljub temu precej odmrli j do problematike pomoči narko- j manom. Anketa pa na nekatera vpra- • sanja tudi ne odgovarja. Predvsem ni jasno, ali med tistimi, ki uživajo mamila, so tudi taki, ki se občasno ali pogosto vdajajo trdim mamilom; prav tako anketa ne pove, ali gre med Slo- venci za občasne uživalce mpvtfh ali pa za fante in dekleta, i.i jih je droga povsem zasvojila. Ta in še nekatera druga vprašanja bi nedvomno Imzalo poglobjti, da bi bila slika uživanja mamil v naši stvarnosti jasnejša. Že sedaj pa so zbrani podatki temelj, na katerem se lahko gradi. A preidimo k nadrobnejšr razčlenitvi anket, točneje k razčlenitvi zahtevnejše ankete med dijaki vseh višjih srednjih šol. medtem ko se bomo k bolj preprosti in omejeni anketi med dijaki trgovskega tehničnega . zavoda povrnili le. občasno ob bolj zanimivih in pomembnih podatkih. Anketna pola je vsebovala skupno 28 vprašanj; od teh 6 splošnega značajni ki so zadevali spol, starost, obiškovaiio šolo, družino in bivališče anketiranca, o-stalih 22 pa se je. nanašalo bolj specifično na problem psihotrop-skih snovi ofl alkohola do tistih, ki jih tradicionalno imenujemo za droge. Naj povemo še, da so anketne pole poslali približno 75C dijakom, osemdeset odstotkov IIIM Milili II lllliaiaiaill II MIH •IIIIIM Hill IIMIII MIHI M Milili lil MII lllllll 11(111 Hilli IIMMIII llllllltlllll II inUIIIIII IMII MIHIH lllll IH umu | im m m m mi m,|| mi 11| ||>|||||D||,g Premagal je elektronski računalnik šen Kcgong, 11-Ietni deček iz šanslja, je pred nedavnim z lahkoto premagal V hitrosti Izračunavanja žepni elektronski računalnik. Otrokovo nenavadno nadarjenost za matematiko so odkrili pred nedavnim na nekem tekmovanju, ko je mali Šen odgovoril, na vprašanje, komaj ga Je učitelj zastavil. Trije ljudje so z računalnikom potrebovali 17,6 sekunde, da so izračuriali kvadrat od 1.455, mali Šen pa je potreboval samo 0,6 sekunde ' ... katerih je odfJfSVbrilo. Število seveda ni zelo veliko, je pa za našo stvarnost dovolj reprezentativno. Deklet je bilo nekoliko več ■kot, fantov, vse višje srednje šole pa so bile zastopane v zadostni meri. Starostni razpon je med 13. in 20. letom, večina anketiranih živi v okolju, v katerem so Slovenci večina, manj je tistih, ki živijo v okolju, v katerem so Slovenci v manjšini ali jih sploh ni, najmanj pa takih, ki živijo v docela slovenskem o-kolju. Po vprašanjih o splošnih osebnih podatkih,, je prvo vprašanje zadevalo uživanje zdravil in sicer brez zdravniškega predpisa. Iz odgovorov anketiranih izhaja, da večina jemlje brez predpisa le aspirin in podobne analgetike, ki so v splošni rabi. le. redki posamezniki občasno segajo po pomirjevalnih sredstvih (skupaj 10 na 602, ki so odgovorili na vprašanje). NekoliHo bolj pogost pojav je zauživanje vina, piva in žganih pijač, vendar tudi pitje ni tako razširjeno, da bi bilo zaskrbljujoče. Večina anketiranih je izjavila, da pije vino, pivo in žgane pijače občasno ali izjemoma, precej je takih, ki alkohola ne pokusijo, tisti, ki pijejo redno, vsak dan so v manjšini. Tako na primer pije vino vsak dan 76 anketiranih na skupno 596. pivo 30 na 590, žgane pijače 2 (in to fanta) na 580. Večina anketiranih je prvič pokusila vino in pivo med 10. in 14. letom, večina pije vino in pivo ob jedi ali v družbizelo redki so tisti, ki spijejo od pol do enega litra cina na dan, nikogar pa ni, ki bi presegel to količino. Kar se kajenja tiče je skupno 194 dijakov in dijakinj oriznalo, da .seže po cigareti, večina teh je začela iz navade, poprečno na pokadijo okoli 5 cigaret na dan. 29 je takih, ki presežejo mejo 15 cigaret na dan, precej pa je tudi tistih, ki kadijo občasno, nekaj cigaret na teden. Glede uživanja, mamil je 27 fantov priznalo, da poznajo uživalce mamil v okolišu, prebivanja, 10 fantov pozna uživalce mamil na šoli. 41 fantov pa pozna uživalce mamil v drugih okoljih. Pri dekletih' je 55 dijakinj izjavilo, da pozna uživalce mamil v okolišu bivanja. 21 na šoli in 40 drugje. Pri tem je zanimivo razmerje (ki ga med drugim potrjujejo tudi rezultati ankete med dijaki trgovske akademije); ob približno enakem številu anketiranih fantov in deklet je dvakrat tolikšno število deklet, ki pozna narkomane na šoli in v o-kolišu bivanja, število tistih, ki poznajo narkomane v drugih o-koljih, pa je približno enako. Ne da bi pripisovali podatku posebnega pomena, se nam pa le zdi to nesorazmerje vredno o-membe. Poznavanje mamil in njihovih učinkov: nobenega trdega mamila ne pozna 74 dijakov in 111 dijakinj, 1 trdo mamilo pozna 45 dijakov ih 64 dijakinj, dve 77 dijakov in 95 dijakinj, tri 51 dijakov in 45 dijakinj, štiri trda mamila pa 22 dijakov in 20 dijakinj; poznavanje mehkih mamil je približno na isti stopnji: nobenega mehkega mamila ne 'pozna 98 fantov in 154 deklet, eno pozna 67 fantov in 71 deklet, dve 92 fantov in 94 deklet, tri 16 fantov in 6 deklet, štiri mehka mamila pa poznajo le štirje fantje in tri dekleta. Zalcaj mladi uživajo mamila? Mnenja anketiranih so sledeča: za družinske razloge se opredeljuje 89 anketiranih, za psihične razloge 188 anketiranih, za o-samljenost 27, za druge razloge 17, nekateri pa so navedli še druge utemeljitve kot hedonistični razlogi, širša družbena problematika, frustracije, šibek značaj in neumnost. Zanimivo je tudi, zakaj po mnenju naših dijakov mladi ne jemljejo mamil: večina navaia kot razloge primerno informiranost in preudarnost oziroma zrelost, znatno manj je tistih, ki navajajo druge razloge kot so družina, denar, angažiranost in boljše družbene razmere. Kar zadeva poznavanje dinamike procesa (podatki pa se nanašajo na anketo med dijaki trgovske) večina dijakov pravilno u-gotavlja, da je narkomanija v porastu, dober odstotek je pa tudi takih, ki menijo, da je pojav u-staljen ali celo upada. Precej zmedeni so tudi pojmi, kako se narkoman lahko osvobodi jeklenih spon mamila, večina dijakov pa vsekakor bi loksikomanu pomagala, saj je to človek, ki je potreben razumevanja. Končno naj povemo še (tudi ti podatki, kot vsi v tem odstavku se nanašajo na odgovore dijakov trgovske), da se večini zdita terorizem in nasilje pojav, ki je najbolj primerljiv toksilcomaniji, takoj za njimi pa so tisti, ki menijo, da sta najbolj sorodna pojava kajenje in alkoholizem, veliko pa je takih, ki na to vprašanje ni vedelo, kaj naj odgovori. Glavne ugotovitve, ki izhajajo iz ankete, smo navedli že c začetku. Ob koncu bi zopet poudarili le, da gre nekatere plati problema še raziskati in predvsem tiste, ki zadevajo zauživanje droge, vrsto morebitnega zaužitega mamila pa tudi ugotavljanje, a-li imajo in kakšno možnost imajo naši dijaki, da pridejo v stik z razpečevalci mamil. Narkomanija, dasi je pri nas omejen pojav zlasti, če mislimo na povsem zasvojene toksikomane, ni problem, pred katerim naj zamižimo. Moramo ga dobro poznati v vseh njegovih razsežnostih, če hočemo ustrezno ukrepati. Anketi Slori ter 'nekatera, sicer ne zelo številna predavanja na naših šolah so važen korak k spoznavanju te stvarnosti in seznanjanju s kompleksno problematiko toksikomanije, po tej poti pa je treba nadaljevati in ne se u-staviti ob prvih podatkih. VOJMIR TAVČAR V IZDAJI ZALOŽBE 'BOREC* Janeza Vipotnika knjiga «Ledina»: zbirka novel s partizansko temo Opisovanje dogodkov, katerih protagonisti so preprosti fantje Knjiga bo dragoceno sporočilo za aktivne borce in za mladino Najnovejše književno delo Janeza Vipotnika, znanega družbeno političnega delavca, zbirka novel pod naslovom »Ledina* predstavlja vsekakor zanimivo branje pa tudi pomemben literarni dosežek našega avtorja. V knjiki je Vipotnik zbral deset svojih literarnih prispevkov, v glavnem novel. Pri tem velja opozoriti, da je v pisateljski tematiki svojega pisanja dosledno uporabljal klasično zgodbo novele, to je daljšo, opisno dispozicijo, sam dramatični dogodek, njekov vrh pa je uporabil ob koncu novele z nenadnim in nenavadnim, presenetljivim razpletom kot aključno poanto. In priznati je treba, da uporaba te klasične novelistične sheme ob sodobnem, tako imenovanem »modernem pisanju*, kljub vsemu nenavadno sveže in prepričljivo, kar pomeni, da novela v svoji klasični obliki še zdavnaj ni izgubila niti svoje žlahtnosti niti svoje aktualnosti v teku dolgih stoletij svojega obstoja. To je bilo potrebno zapisati zategadelj, ker Vipotnik jasno dokazuje s svojim pisanjem, da terja partizanska snov primerno in u-strezno literarno obliko, v našem primeru tudi klasično novelistično formo. Vipotnik je seveda tej no-listični formi našel v glavnem vedno tudi ustrezno vsebino in ta ko srečno združil tisto, čemur pravimo oblika in vsebina zlita v en sam kos, to pa je preprosto povedano literatura. Podrobnejši razbor posameznih novel nam jasno pokaže tako raznolikost kot enkratnost posameznih dogodkov in ljudi v njih. Tako je v noveli Davča prikazana kmečka tragedija, ko starša doživljata smrt sina - partizana pred domačim pragom, a ga moreta zaradi izdajalcev javno zatajiti. Druga novela Bataljon pripoveduje o dramatičnih okoliščinah potovanja člana vrhovnega partizanskega poveljstva na teren, ko mu zaradi varnosti in samozaščite na terenu ne zaupajo, ker ga pač np poznajo. Vendar se vsa zgodba srečno konča. Tretji prispevek v knjigi nosi naslov Granata in je domiseln, bolj literarni utrinek o italijanski granati, ki pade med partizane, ne da bi eksplodirala, ker jo je pač italijanski topničar namenoma -sabotiral. Novela Sinek je pretresljiva, baladna zgodba o mladi partizanki - materi, ki ji sinek takoj po osvoboditvi umre v ljubljanski bolnišnici, pa ga hoče mrtvega kar v preprosti torbi odnesti in pokopati doma. a ji to torbo na železniški postaji ukradejo. Tudi zgodba o ranjencu pod naslovom Ranjenec je po svoje nenavadna — voz, na katerem peljejo smrtno ranjenega partizana v partizansko bolnišnico, obtiči med potjo, ne morejo ga spraviti naprej, ker jim primanjkuje samo par rok več, pa ranjenec sam poprime, da voz izvlečejo, vendar se zgodba o tem popotovanju tragično konča — ranjenec umre v zdravnikovih rokah. Izgubljeno poglavje iz »Rodne letine* je zgodba o partizanu, ki ima ženo SVET ZA SOCIALNO POMOČ PRI TRŽAŠKEM SODIŠČU PODPORA ZA ŽRTVE KAZNIVIH DEJANJ RAZPIS NATEČAJA Svet za socialno pomoč pri tržaškem sodišču, ki je bil ustanovljen na podlagi člena 74 zakona št. 354 z dne 26. julija 1979, razpisuje natečaj za devet enomilijonskih pod por, namenjenim osebam, ki so bile žrtve kaznivega dejanja in ki bivajo v okrožju tržaškega sodišča, torej ’v tržaški, miijski, do briški, zgoniški, repentabrski ali devinsko - nabrežinski občini. Kaznivo dejanje nora biti potrjeno z dokončno kazensko razsodbo in je moralo povzročiti posredno ali neposredno premoženjsko škodo, ki ni bila popolnoma poravnana in za radi katere si prizadeta oseba ne more zagotoviti ne orejšnjega življenjskega stanuarda, ne drugačnega načina življenja. Prošnjo na navadnem papirju morajo zainteresirani nasloviti na Svet za socialno pomoč in jo vložit. ali jo poslati po pošti na občinske orade (tudi na občinsko izpostavo) tli na sedež občinske podporne ustanove. Prošnja naj vsebuje opis okoli ščin kaznivega dejanji (po možnosti z navedbo glavnih elementov kazenske razsodbe) ir posledice, ki jih je utrpel prosilec; obenem mora zainteresirani s prošnjo vred predstaviti tudi davčno prijavo za leto 1979 in dokumente, ki potrjujejo, kar je v prošnji izjavil. Prošnje je treba vložiti v zgoraj omenjenih uradih najkasneje do 12. ure dne 30. januarja 1981. Vsakdo, ki je zaprosil za podpo ro, bo odgovor Sveta za socialno pomoč prejel po pošti: dobitnikom podpore bodo v pismu sporočili tudi način njenega vnovčenja. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobijo v zgoraj navedenih uradih vsak dan med delovnim urnikom. Predsednik Sveta za socialno pomoč dr. Leonardo Grassi nekje na Primorskem in kmetici, ki ima moža v internaciji, pa oba vzplamentita v čutni strasti, vendar partizana od zagnane stra sti odvrne misel na ženo in otroke. Kljub »klicu narave* zmaga v borcu visoka etika in moralna odgovornost. Novela Mitraljezec je v nekem smislu skoraj shaekespearovska. To sta namreč partizanska Romeo m Julija, mitraljezec in bolničarka, oba vneta v enkratno, edinstveno ljubezen, ki jo najprej prekine mitraljevčeva smrt, potem pa še smrt bolničarke, ki jo zadene letalska bomba, medtem ko spremlja truplo svojega dragega na pokopališče v bližini mi-traljevčeve domačije. Novela Ledina, po kateri nosi zbirka tudi naslov, je skop, a dovolj prepričljiv prikaz razredne diferenciacije v vasi Ledina med vojno. To je vas, ki leži bogu za hrbtom, majhna vas s številnimi revnimi kmeti in enim samim bogatim kmetom. Tako stoje na eni strani mali kmetje, ki jih pooseblja kmet Breznik, na drugi pa njegov bogati kmet-sosed Košenina. In v to vas z osemnajstimi hišnimi številkami vdre vojna. Brezniki se priključijo narodnoosvobodilnemu gibanju, Košenina Pa belogardistom. Košenina izda Breznika, ki ga Italijani zato u-strele, Košenino pa doleti partizanska kazen. Tolsti vrh je delno humoristična. delno pa krvavo resnična zgodba o preveč vojaških in ambicioznih višjih partizanskih!) komandantih in zdravi pameti nižjega poveljujočega kadra, ki zna z zvitostjo in dobrim poznavanjem položaja brez žrtev razrešiti tudi najtežje vojaške probleme, tako osvojitev Tolstega * v REKA — Zadnja, 56. številka italijanske literarne revije «La battana*, ki izhaja na Reki, nadaljuje s poglabljanjem kulturnih vezi med Italijo in Jugoslavijo nasploh, še posebej pa med obmejnima področjema. V številki, ki je izšla pred nekaj dnevi, se veliko pozornosti posveča sodobni furlan-ski poeziji V tej številki pisatelj in pesnik Luciano Morandini iz Vidma predstavlja «Malo antologijo sodobne furlanske poezije*, kot je naslovil zbirko del v kateri so strnjene stvaritve nekaterih pesnikov, kot so Elio Bartolini, Domenico Cadoresi, Novella Cantarutti, Antonio Colussi, Amedeo Giacomini, Umberto Valentinis in Leonardo Zanier, ki so doma iz Codroipa, Vidma, Spilimberga. Ospedaletta, Varma. Retenj in Maranzanisa. Morandini plastično in hkrati sintetično prikaže posebnosti teh pisateljev in pesnikov in pri tem, med drugim, podčrta, da je izbral trenutno najbolj pomembne furlanske pesnike. Tako na primer Bartolinija, ki »se je pred kratkim spreobrnil k furlanskemu jeziku*, Cadoresija, ki do skrajnosti upošteva poezijo kot dialog in komunikativnost, ki je hkrati raziskovanje izraznosti, Nove'1 Cantarutti, ki je po Morandinijevem mnenju »pascolijanska duša*, Antonia Colussija, ki ponovno postavlja problem ne le jezika, pač pa tudi izraznega načina (n tradicije v okviru furlanskega narečja, vtem ko Amedeo Giacomini skuša ponovno oživiti nekatere furlanske neorealistične motive. Tu pa sta še Umberto Valentinis. ki v svojstvenem narečju izraža svojo samoto, Leonardo Zanier pa izredno živo predstavlja nekaj še povsem neznanih motivov Pobuda revije »La battana*, da prikaže dejavnost in stvaritve pesnikov in pisateljev obmejnih področij zasluži vsekakor vso pohvalo, ker s tem prispeva k utrjevanju vloge mostu med obema sosednima deželama Drugi pomemben prispevek, ki ga objavlja zadnja številka revije, .je delo hrvaškega kritika Nedeljka Fabria z naslovom «D Teatro drammatico italiano nel periodo del Modemismo croato (1900 - 1914)». Fabrio nam v tem svojem eseju posreduje podrobno poročilo literarno - gledaliških odnosov in stikov med Italijani in Hrvati v prvem poldrugem desetletju našega stoletja in sicer v dobi hrvaškega modernizma in pri tem navaja odločilne vplive, ki jih e italijansko gledališče imelo v razvoju hrvaškega. Gre za poglobljen zgodovinski pregled človeka, ki dobro pozna dejavnost reškega gledališča v času od začetka našega stoletja pa do izbruha prve svetovne vojne. Za poznavalca in ljubitelja poezije bodo vsekakor zanimivi in pomembni predlogi, ki jih je dal Giancarlo Quiriconi, ki predstav 1 ja Vit*oria Serenija in prispevek umetniškega kritika Antona šo-ljana, ki prikazuje delo enega največjih sodobnih hrvaških pesnikov, vrha, ki naj bi ga partizani osvojili po klasičnem načinu vojskovanja, kar pa je bilo v dani situaciji nesmiselno. Deveti prispevek pod naslovom Žganci je pripoved o lakoti partizanov, njihovih sanjah o jedačah, po žgancih, ki jih morajo junaki zgodbe zaradi nenadnega napada pojesti kar na položajih. In končno je tu zadnja godba knjige pod naslovom Plavi, ki je v bistvu zanimiv in odkrit disput o tpm, kako je usoda nekdanje predvojne sošolce iz gimnazije pripeljala y različne vrste — tako v partizanske, kot nasprotnikove, konkretno v vrste plavo-gardistov. Povojni razgovor med nekdanjim partizanom in sošolcem, ki je bil sicer samo štirinajst dni bolničar pri plavogardi-stih in kasneje pri partizanih, a se ta preteklost vsezno vleče za njim tudi v današnji čas, daje Vipotniku možnost, da nam objektivno oriše usodo in stiske intelektualcev v minuli vojni. Vse novele, objavljene v tej zbirki, govore žgoče in marsikdaj pretresljivo in prepričljivo o tovarištvu in sovraštvu, v vztrajnosti in trenutkih omagovanja, o hrabrosti, paniki, in tudi strahopetnosti, pa tudi o ljubezni in smrti, o presenečenjih in o značajih. ki jih ne zmede niti zahrbtna zaseda. V tej knjigi ni veliko bojev, veliko značajev, čr-nobelih figur — povsod so pričujoči naši vsakdanji ljudje, v večini primerov kmetje, čeprav nastopajo tudi intelektualci. In ti naši ljudje se znajdejo v izjemnih situacijah, ko so sposobni prav sredi najhujših preizkušenj pokazati in uveljaviti najvišja e-tična načela in vso moralno odgovornost. Odtod pa je tudi avtor- Slavka Mihaliča, katerega nekaj del je v italijanščino prevedel Eros Sequi. Na koncu moramo omeniti tudi zbirko poezij najbolj plodnega pesnika italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji Giacoma Scot-tija, ki je prav tako objavljena v zadnji številki revije »La battana* in sicer pod naslovom «Con rabbia e con amore*. Tej zbirki je bila na zadnjem natečaju »Istria no-bilissima» dodeljena prva nagrada. V zadnji številki revije, ki jo vodijo Eros Sequi, Sergio Turco-ni in Lucifero Martini, je dan pomemben poudarek tudi mesečniku «Questioni attuali del socialismo*, ki izhaja v Beogradu tudi v italijanščini. Omenja se analiza, ki jo je politolog Damir Grubiša, član odbora za kulturo SR Hrvatske, napravil o tekstih, ki jih je revija «La battana* objavljala v svojih številkah od 49 do 54. V zvezi s tem je rečeno, da revija, ki je v bistvu literarnega značaja, obravnava tudi mnogo širše teme. Grubiša pri tem misli na revijo, ki si je prevzela nalogo služiti kot most. ki združuje dva kulturno različna ambienta, da bi ustvarila čimbolj tesne vezi med jugoslovanskimi in italijansko literaturo. Damir Grubiša poudarja tudi, da je med številkami, ki jih je vzel v poštev, in v tekstih, ki jih je analiziral, zasledil imena, ki so znana v širšem italijanskem literarnem svetu- kot so na primer Fulvio Tomizza, Carolus Cergoly, Danilo Dolci, Giuliano Manacorda jeva pripoved polna opisov njihovih globokih čustvenih vezi, ki so povezale borce med seboj pa tudi prepričljivega, nevsiljivega pripovedovanja o njihovih moralnih kvalitetah, s katerimi so znali in tudi lahko prav zato premagovali mraz, močo, lakoto, bolečino in seveda vse napade sovražnikov. Panorama Vipotnikovih likov je v njegovi zbirki novel predstavljena življenjsko, popolnokrvno in doživeto, vse je daleč cd agitpropovske, črno-bele tehnike, zavoljo česar se nam prikazuje revolucija in naš narodnoosvobodilni boj v nenavadno humani, človeški in etični luči, ko je primarna sla medtem, ko sta vsevprek gospodarila krutost in sila, pomagala borcem boriti se za življenje, premagovati in izkoreninjati zlo, izkoriščanje in neenakopravnost.. Skozi te ljudi in dogodke je naša prihodnost že takrat začela dobivati svojo vsebino, ki ji danes pravimo socializem, osvoboditev človeka in njegovega dela, skratka tista humanistična vizija sveta in njegove ureditve, katerega temelje so postavljali s krvjo in napori preprosti, vsakdanji junaki Vipotnikovih novel. V tem pa je tudi dragoceno sporočilo te knjige, ki bo aktivne u-ctoleženoe narodnoosvobodilnega boja spomnilo na nekdanje, velike, težke, a lepe dni, mladim generacijam pa bo nevsiljivo, umetniško in človeško doživeto posredovala posamezna poglavja in dogodke ter ljudi v njih iz časov, ki postajajo zdaj že zgodovina. Vipotnikovo knjigo »Ledina- je izdala založba Borec v Ljubljani v opremi Mihe Vipotnika. D. Ž. in drugi Še bolj številni pa si tisti, ki se nanašajo na obmejna področja, predvsem na Trst in deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Argumenti, ki jih obravnavajo ti avtorji, pomenijo okrepitev krajevnega narečnega slovstva, pri čemer se poudarjajo tudi skupne izkušnje in medsebojni vplivi dveh kulturnih okolij. Ko Damir Grubiša zaključuje svojo študijo, poudarja, da je bila ena novejših številk revije »La battana* posvečena enajstemu italijansko-jugoslovanskemu literarnemu srečanju v Opatiji, na katerem so obravnavali v glavnem temo »Obmejno slovstvo*. Tu avtor navaja uvodno predavanje Cirila Zlobca, ki je podčrtal pomembnost literarnih stikov, predvsem med italijansko in slovensko literaturo, hkrati pa je zagovarjal tezo, da literatura sama na sebi ne more odločilno prispevati k medsebojnemu razumevanju, na vsak način pa zagotovo predstavlja prvo stopnico prvi korak na tej poti. Osnovno načelo jugoslovanske politike do nacionalnih manjšin oziroma do narodnosti pa je ta, da smatra te manj šine kot del kulturnega življenja vse dežele. V Jugoslaviji se posveča posebna pozornost specifičnemu razvoju kulture nacionalnih manjšin, kar omogoča — kot je podčrtal Zlobec — koristne stike in vezi z matično deželo in to na osnovi popolne enakopravnosti in ne podrejenosti. E. O. ...................................... OB ZADNJI ŠTEVILKI REŠKE PUBLIKACIJE »LA BATTANA* Vsestransko dobra revija ki povezuje dvoje kultur i V {‘4 >i ■': ; vjrrv.)' la battana rivista trlmestrale dl cultura numero 52 SfMdlzlona kt •bbonMMnto pMtal« a (arlffa Intara — Taaaa pagaU Nedelja, 26. oktobra 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.30 Maša 12.50 Ratko in medved, 2. in zadnji del 13.00 Dnevnik 1 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje 14.20, 15.15, 18.10 Športne vesti 14.35 Disco ring, tedenska oddaja o glasbi in ploščah 15.25 Nigelove prigode, TV nadaljevanka 16.30 90. minuta 18.15 Registriran polčas nogometne tekme B lige 20.00 DNEVNIK 20.40 Arabella, - TV nadaljevanka 21.55 Športna nedelja 22.55 Pregled programa za naslednji teden Ob koncu Dnevnik in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Simfonični koncert 10.40 Kino klub 11.20 Dokumentarna oddaja 12.00 Dnevnik 2 - Atlas 12.30 Risanke 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Poldark, TV nadaljevanka 15.15 Dnevnik 2 - Neposredni športni prenosi 16.30 Pregled programa za naslednji teden 16.45 Komični filmi 17 00 Matt Helm - TV film 17.50 Glasbena oddaja, ki jo vodi Enzo Jannacci 18.40 Dnevnik 2 - Gol flash 19.00 Registriran polčas nogomet-. np tpkmp \ liifp 19.50 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.00 Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.40 Nekaj o Monici, vodi Monica Vitti 21.50 Dnevnik 2 Dossier 22.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.00 Simfonični koncert Tretji kanal 14.30 Dnevnik 3 - Neposredni športni prenos 18.45 Pregled sporeda za naslednji teden 19.00 DNEVNIK 3 19.15, 20.30, 22.35 Gianni in Pi-notto, risanka 19.20 Koncert: H Banco del Mu-tuo Soceorso TRST A 8.00. 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Godalni orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: «Zlata slepota*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodno- Oddaja «Med dvema ognjemaa Po lanski uspeli preizkušnji bo mesečno od 19. novembra 1980 dalje ob prisotnosti občinstva, v neposrednem prenosu iž Avditorija »A* deželnega sedeža RAI v Trstu, ponovno na sporedu mladinska oddaja MED DVEMA OGNJEMA s sodelovanjem vseh višjih srednjih šol iz Gorice in Trsta. Kdor želi prisostvovati tej oddaji, naj pošlje na naslov RAI - Radio-televisione Italiana, Postaja Trst A, Ul. F. Severo 7, Trst, oddaja «Med dvema ognjema* dopisnico z navedbo svojega imena, priimka, naslova in ev. telefonske številke. Ker je število sedežev v radijskem avditoriju omejeno, pride v noštev samo prvih 70 dopisnic, ki bodo prispele na Radio Trst A najkasneje do 15. novembra 1980. stni trenutki Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah - 1. del; 13.20 Glasba po željah - 2. del; 14.10 «Mesečnik», variete igralcev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu; 15.00 šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) ' 7.30. 10.30, 12.30, i3.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Glasba na praznični dan; 9.15 Orkester Gianni Fala-brino; 9.30 Lucia - novi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Skupina Sergio Farina; 10.35 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na i; 14.00 Zgodovina avtomobila: 14.30 Koncert na trgu; 15.00 Stisk roke: 15.15 Poje skupina Nug-gets; 15.30 Free shaw; 16.00 Naj- 20.40 Dnevnik 3 - Športne vesti 21.25 Dnevnik 3 - Deželne športne vesti 21.40 Z ljubeznijo. .. 22.20 DNEVNIK 3 22.40 Pred koncertom JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.05 Božje oko, dokumentarni film 10.40 Vrnitev odpisanih, TV nadaljevanka 11.35 TV kažipot 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 POROČILA 14.55 Planina Tara, dokumentarna oddaja 15.25 Sadovi ustvarjene volje 15.55 POROČILA 16.00 Rokomet: Kolinska Slovan - Crvenka 17.20 športna poročila 17.35 Službeni položaj - film Službeni položaj je zelo kritičen film o nekem podjetju, kjer posamezni vodilni u-siužbenci pod krinko dobrega gospodarjenja iskorišča-jo svoj službeni položaj za prikrivanje lastnega bogatenja, službenih špekulacij in drugih nepravilnosti v podjetju. Fadil Hadžič je s svojim filmom že leta 1964 zelo jasno in pogumno pokazal nekatere družbene nepravičnosti. Film je bil zelo dobro sprejet na puljskem festivalu pa tudi kasneje ob rednem predvajanju. 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Ščuke pa ni. ščuke pa ne, TV nadalievanka 21.00 Po Faredži - Beli dnevi, dokumentarna oddaja 21.35 V znamenju 22.10 Športni pregled Koper 17.35 Film - ponovitev 19.30 Aktualna tema - ponovitev 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke in 2 minuti 20.15 TV dnevnik - Stičišče 20.30 Izseljenec - film 21.50 27 kanal - programi tedna 22.00 Živeti pogumno: Razsodba - TV film 22.50 Glasba brez meja -Aliče Cooper lepše popevke tedna; 16.30 Crash; 17.00 Detajli; 17.30 Disko hits; 18.15 15 minut s skupino Peper Lace; 18.30 Klasična glasba. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko rfopdfdne; 7.05 Jutranji koledar; 71.15" Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored - objave; 8.00 Kmetijski nasveti: 8.03 Nedeljski jutranji spored zabavne in narodnozabavne glasbe: 8.40 Nedeljska jutranja reportaža; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Pojo Moni Kovačič; 15.30 Programi tedna; 15.35 Zabavna glasba - objave: 16.00 Nepozabne narodne v izvedbi vokalnih in narodnozabavnih ansamblov; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 15 min. s Rono Staller; 17.00 Nedelja na športnih igriščih. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.10, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Lahka glasba; 7.00 - 8.40 Glasba na praznični dan; 9.30 Maša; 10.13 Croce e delizia; 11.00 Rally; 11.50 Glasbena oddaja; 12.30 Kvizi; 13.15 E le stelle non stanno a guardare; 14.00 Jazz glasba; 14.30 Kvizi; 15.20 Nogomet minuto za minuto; 16.30 Kvizi; 18.30 Športne vesti. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00. 9.00. 10.00, 12.00. 13.00, 14 00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja Rekreacija; 7.00 Jutranja kroni ka; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši!; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Hu moreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji: 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska repor taža; 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne o-perne melodije; 17.50 Zabavna ra dijska igra; 18.46 Na zgornji po lici; 19.35 Lahko noč. otroci!: 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT: Ponedeljek, 27 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Knjižne novosti 13.30 DNEVNIK 14.00 Šolska vzgoja 14.30 Glasbena oddaja 15.00 športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 3, 2, 1 . . . Stik! 18.00 Šolska vzgoja 18.30 Potovanje v puščavo, mladinska oddaja 18.50 Nabožna oddaja 19.20 «Zaffiro e acciaio* - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Scaramauche - film 22.35 Velike razstave Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanai 12.30 Sezonska prehrana 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja 14.00 TV film 14.50 Atlas Ufo Robot - risani film 15.15 »Appuntamento a sed* 16.10 Koncert na italijanski način, vodita Claudio Villa in Paola Tedesco 17.00 Dnevnik 2 - Flash Program za mladino 17.05 Pika Nogavička, mladinska nadaljevanka 17.30 Papotin in prijatelji 18.00 Šolska vzgoja 18.30 Iz parlamenta in Dnevnik 2 - Športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s . .. Tinom Scottijem - vmes TV film iz serije «Mork in Mindy» 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 «Solo Beatrice*, po romanu Teodora Pamickija 22.15 «La festa, la farina, la forca* 23.05 Protestantizem Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretfi kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželne športne vesti 20.00 20.35 in 22.35 Gianni in Pi-notto, risanka 20.05 šolska vzgoja 20.40 Ljudje iz Juga 21.35 Šolska vzgoja oktobra 1980 22.05 DNEVNIK 3 22.40 Dnevnik 3 - Športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45.10.00 in 14.55 TV v šoli 17.15 Minigodci v glasbeni deželi 17.25 Delaj z glavo: Ponovitev 17.50 Delegatski vodnik: Kako je nastal delegatski sistem 18.20 Jezik v javni rabi Na začetku cikla smo dolžni s skopimi besedami povedati; kaj bi želeli doseči z oddajami o jeziku. «Človek vsak dan razmišlja, kako bi nekaj izrazil čim primerneje, lepše učinkovitejše, skratka čim pravilneje. Res je, da si taka vprašanja postavljajo nekateri pogosteje, drugi redkeje; so pa tudi ljudje, ki sploh nimajo pomislekov o svojem jeziku. Delavci v jezikoslovju morajo misliti na vse tipe uporabnikov, saj današnja stopnja jezikovne kulture ni taka, če je sploh lahko kdaj taka, da je ne bi bilo treba izboljševati. Zato smo dolžni, da tistim, ki se sami vprašujejo o jezikovni pravilnosti, priskočijo na pomoč, če to potrebujejo; tistim pa, ki jim izrazne stvari niso mar, pa moramo z opozarjanjem in večkratnim ponavljanjem vprašanj vzbuditi zanimanje tudi za to pomembno stran človeškega delovanja in vedenja. 18.35 Obzornik 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Otočani - TV drama 21.05 Ali se med seboj dovolj po znamo 22.10 V znamenju Koper 17.40 Film - ponovitev 19.00 Baletna oddaja 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke in 2 minuti 20.15 Stičišče 20.30 Bunny Lake je izginila, film 22.15 TV dnevnik 22.25 Še zadnjič, preden se razideva - film TRST A 7.00, 8.00, .10.00. 13 00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7 20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Beležka, sledijo: Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 13.20 Zborovska glasba: letošnja revija «Primorsko poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Boris Leodinovič Pasternak: «Doktor Živago*; 15.00 Danes se prične ob 14.30 nova radijska nadaljevanka v dvanajstih delih, ki jo je po Pasternakovem romanu »Doktor Živago*, v prevodu Janka Modra, dramatizirala in režijsko izoblikovala Marjana Prepeluh. Izvaja Radijski oder. Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturno pismo. KOPER (Italiianski program) 7.30, 8.30. 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbena oddaja; 9.00 Štirje koraki, 9.15 Orkester Galactic light; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.35 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Lahka glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka: 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Pesmi; 16.10 Dalmacija in njene pesmi; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz . ..; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Operna glasba; 18.15 Orkester Bernie Green; 18.32 Srečanje z našimi pevci; 19.00 Lahka glasba; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinošpored. 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.05 Stoji, stoji lipica - glasbeni utrinki iz zamejstva; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic - 25-888; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.25 - 8.30 Glasbena oddaja; 9.00 Program z Ginom Paolijem; 11.00 Jutranji variete; 12.03 Vi in jaz ’80; 13.30 Ulica Asiago Tenda; 14.03 H Paz-zariello; 14.30 Potovanje v svet čarovnije; 15.03 Rally: 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30 Radijska priredba; 17.03 Patchwork; 18.35 Šolska vzgoja; 19.30 Jazz glasba. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.U0 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otrodl; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasba v dober dan . ..; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki: 10.05 Rezervirano za. .11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.25 Glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrti ljak: 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.00 Našim rojakom po sveto; 22,15 Informativna oddaja v angleščini in nemšči i; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 28. OKTOBRA DO 1. NOVEMBRA 1980 TOREK, 28. oktobra LJUBLJANA 9.00 - 16.15 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Dimnikarčel. se potepa po sveto; 17.30 Poletavček; 18.00 Artiče 80; 18.25 Obzornik; 18.35 Po sledeh napredka; 19.05 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Vzponi in zatikanja; 20.55 W. Kempowski: Kempowski in kompanija, zadnji del; 22.30 V znamenju; 22.45 Iz baletnega arhiva naše TV hiše. KOPER 17.15 Ponovitev filma: 19.00 Odprta meja; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Tri na divanu, film; 22.15 TV D - Danes; 22.25 Locandina flash; 22.30 Narodna glasba; 23.00 Pota Poljske, TV nadaljevanka. SREDA, 29. oktobra LJUBLJANA 9.20 - 10.00 TV v šoli, 17.26 Poročila; 17.30 ZBIS: Ela Peroci • Ankine risbe; 17.45 Rubens, kulturno dok. oddaja; 18.10 Sodobniki: Nace Simončič; 18.45 Obzor- nik; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Novinar, jugoslovanski film; 22. 15 V znamenju; 22.30 športni pregled. KOPER 17.15 Ponovitev filma; 19.00 Visoki pritisk; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke in Dve minuti: 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Piknik, film; 22.15 TV D - Danes; 22.25 Izbor dokumentarnih filmov s festivala v Trentu. ČETRTEK. 30. oktobra LJUBLJANA 9.00 - 10.00 TV v šoli; 13.55 Nogomet: Velež - Sloboda; 16.00 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Raz-glajeni Everest, dok. film; 18.00 Zadnja dirka; 18.30 Obzornik; 18.40 Na sedmi stezi; 19.15 Ri sanka; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 V areni življenja; Ivan Maček - Matija; 21.15 J. Brel, glasbena oddaja; 22.40 V znamenju. KOPER 13.55 Nogomet: Velež - Sloboda; 17.15 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.30 Jazz na ekranu; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Operacija Tizian, film; 22.05 TV D - Danes; 22.15 Sedem svelenih š"!ov, film. PETEK, 31. oktobra LJUBLJANA 8.45 - 14.55 TV v šoli; 17.05 Poročila; 17.10 Pravljica iz lutkarjevega vozička; 17.40 Družina Smola; 18.05 Telestart CO; 18.35 Obzornik; 18.45 Zakon o združenem delu; 19.00 Varstvo pri delu; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Zabava vas Jusič; 21.05 Nočni kino: Galileo, angleško-kanadski film; 23.30 Poročila. KOPER 17.25 Ponovitev filma; 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Črna vdova, film; 22.')3 TV D -Danes; 22.15 Ekonomske informacije; 22.30 Velika dolina, serijski film. SOBOTA, 1. novembra LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Ankine ris be; 8.20 Minigodci v glasbeni deželi; 8.30 Dimnikarček se potepa po sveto; 8.40 Zadnja dirka; 9.10 Poletavček; 9.40 A. Haley: Korenine, naslednje generacije; 11.10 V izjemnih okoliščinah; 11.35 Po sledeh napredka; 12.05 Ljudje in zemlja; 13.05 in 17.00 Poročila; 17.05 Črni Jack, mladinski angleški film; 18.50 Naš kraj; 19.05 Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, TV nadalj.; 20.55 Pozdravite lastovke, češki film; 22.25 TV kažipot; 22.45 Poročila. KOPER 14.00 Nogomet: Beograd - Hajduk; 17.10 Košarka: Šibenik - Ci-bona; 19.00 Odprta meja; 19.30 Ljudske žalostinke; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV D -Stičišče; 20.30 Dnevnik nekega Italijana, film, 22.00 TV D - Danes; 22.10 27 kanal - programi tedna; 22.20 Leo nor, film. ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet V C-t LIGI TRIESTINA V EMPOLI V BITKO ZA OBE TOČKI Čeprav so Tržačani favoriti, se jim ne obeta lahko delo Triestina bo danes igrala v Em-Pouju proti tamkajšnji istoimenski eKipi in že kar vnaprej lahko rečejo, da to srečanje za Tržačane ne Jahko. Empoli sicer doslej ni Sral na ravni Triestine, vendar pa tu?1110 opozoriti pred današnjo ^kmo na tri dejstva. Prvič: vsak . ^s~Py na tujem igrišču je že kot težak; drugi: Empoli je doslej ve tekmi dobil in dve zgubil, obe j™aSi Pa je osvojil doma. To spet aze, da je moštvo na domačem i-Snscu še posebno nevarno; in tre- iIC: na prejšnjem srečanju v San-emu je Empoli igral izredno sla-o° ter je doživel poraz v tekmi s ri^cej šibkejšim moštvom. Prav to “•ostvo, ki ni dotlej dalo še niti nega gola, pa je dalo Empoliju nva; Jnsno je, da se bo Em-P°h skušal za ta nenačrtovani ponj oddolžiti prav na srečanju s itino, da bi v boju za pozicijo a lestvici nadomestil to, kar je zapravil v Sanremu. Jasno je, da vodstvo Triestine ne to dobro ve in ne namerava Poceni prodati svoje kože. Tržača-T se dobro zavedajo, da lahko svoje visoko mesto na lestvici obdrži-!?.e z zmago in (zlasti šibkejšim •npam) ne smejo darovati niti toč-e. Prav zato pa lahko predvidevajo?’ da bodo danes videli v Empo-bu borbeno in napeto tekmo, v ateri zmagovalec nikakor ni znan ze vnapre j. DANAŠNJI SPORED p C LIGA , Empoli - Triestina E °rli - Modena Mantova - Parma Piacenza - Fano Pvato - Cremonese ^eggiana - Sanremese opezia - Casale g; Angelo Lodigiano - Novara treviso - Trento . A LIGA AveUino - Como Brescia - Fiorentina Eagliari - Napoli Oatanzai’0 - Perugia hiter - Roma Juventus - Torino Pistoiese - Ascoli Ddinese - Bologna B LIGA Atalanta - Lecce * °ggia - Lazio Monza - Verona Palermo - Genoa Pimini - Pescara Eampdoria - Milan “Pal - Catania 'Jaranto - Bari j arese - Cesena vicenza - Piša kolesarstvo TROFEJA BARACCHI Brez presenečenja Na 42, mednarodni kolesarski dir-R’ dvojic na kronometer za Trofejo oaracchi v Bergamu ni prišlo do obenega presenečenja. Zmagala sta “Mgijca De Wolf in Vanderbrou- cke, ki sta 85 km dolgo progo prevozila v 1.47’44”, s poprečno hitrostjo 43,339 km na uro. Na 2. mesta sta se uvrstila njuna rojaka Peeter in De Rooy, z zaostankom l’H”. Italijana Chinetti in Leali sta o-svojila zadnje mesto in sta prispela na cilj s skoraj šestminutno zamudo. BOKS V TEŽKI KATEGORIJI (WBA) Weaver še vedno svetovni prvak SUN CITY — Američan Mike Weaver je ohranil svoj naslov svetovnega prvaka, težke boksarske kategorije (verzija WBA). Svojega nasprotnika Južnoafričana Gerriea Co-etzeeja je premagal s k.o. v trinajstem krogu. KOŠARKA V L ITALIJANSKI LIGI OB NOVI POBUDI ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR V TRSTU GORIČANI DOMA, TRŽAČANI V SIENI Gibati se je treba do kasne starosti Lombardi: «Čaka nas težko srečanje» - Tai Ginseng: nujna je zmaga V sedmem kolu v prvi italijanski A-l ligi bo goriški Tai Ginseng igral danes izredno važno srečanje doma proti Scavoliniju. Po petih zaporednih porazih morajo torej Goričani danes nujno zmagati, kajti nasprotno bi zašli v tako krizo, iz katere bi se težko izvlekli. Goriško moštvo je doslej osvojilo dve borni točki, medtem ko je Skansijevo moštvo le na boljšem (tri zmage). Tržaški Hurlingham pa bo igral v Sieni proti Antoniniju. Pred tem gostovanjem nam je trener tržaškega moštva Lombardi dejal: «Po lepi zmagi nad Pintinoxom bomo že v sedmem kolu pred izredno težko nalogo. Siena ima čudovito občinstvo in zelo dobrega strokovnjaka Cardaiolija. Nas pa pestijo že stare težave: tudi ta teden nismo mogli trenirati v popolni postavi, ker je moral vojak Sco-lini v Rim. V Sieni pa nismo brez možnosti za uspeh, treba bo le zaigrati odločno, samozavestno kot v sredo v Trstu proti Pintinoxu.» ZADNJA PRVENSTVENA TEKMA NA 5Kb ROLKAH Sosič in Legiša (SK Devin) v borbi za državni naslov Tekmovanje bo danes v Marostici pri Vicenzi ■ Odborniki že na delu za bližnji program - Ta teden v Kranjsko goro. Danes bodo tekači SK Devin nastopili na zadnji prvenstveni tekmi v Marostici pri Vicenzi. Tekmovanje bo v nekaterih kategorijah zelo napeto, saj bo določalo o naslovih. V ta boj sta vkljuJ čena tudi dva naša fanta, to je Aleksander Sosič in Gianni Legiša, oba imata namreč možnost, da posežeta po prvem mestu ali vsaj po dobri končni uvrstitvi. Nikakršnih težav pa nimata Kristina in Roberta, ki pa bosta skušali zopet dokazati, da nimata enakovrednih nasprotnic. Medtem ko se prvenstvo na ski-rolkah bliža koncu, se odborniki že ukvarjajo z nadaljnjim programom. Planinska sekcija je začela s programiranjem že tradicionalnega jesenskega ocenjevalnega pohoda, ki bo 9. novembra.' Kraj, ura in pravilnik bodo pravočasno objavljeni. Z mesecem novembrom se bo pričela predsmučarska telovadba, ki bo dvakrat tedensko v sesljanski telovadnici. 15. in 16. novembra bo društvo priredilo svoj prvi sejem rabljene opreme, in sicer na novem sedežu v Praprotu. V tem tednu se bodo predstavniki društva podali v Kranjsko goro, kjer še bodo sestali s slovenskimi smučarskimi učitelji, ki bodo tudi letos vodili smučarski' tečaj v alpski disciplini in teku. V kratkem bodo tudi razpisali smučarski tečaj, ki bo v Trbižu. Ob koncu, naj še navedemo, da je SK Devin te dni dobil članske izkaznice od Smučarske zveze Slovenije, katere je polnopravni član od 3. oktobra tega leta. Izkaznice, ki dajejo posestniku določene ugodnosti, so na razpolago vsem zamejskim smučarjem. S. F. NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKA LIGA Bor — Ente Porto 1:5 Po lepi zmagi v prvem kolu promocijskega prvenstva nad GMT a 3JP&&3TS*!; ' V včerajšnjem srečanju se je v Borovih vrstah najbolje izkazal mladi Pino Italiano. IZIDI P. Italiano - Pessina 0:2 (—14, —16); D. Italiano - Norrito 0:2 (—17, -14); Žerjal - Dodini 2:0 (9. 10); D. Italiano - Pessina 0:2 (—14, —16); P. Italiano - Dodini 0:2 (—15, -19); Žerjal - Norrito 1:2 (16. -16, -20). (ež) PRED MEDNARODNIM ŽENSKIM ODBOJKARSKIM TURNIRJEM ZA cMEMORIfll N. MIJ0T» Spomin na Nedo je še vedno živ Minila so že štiri leta od tiste-turobnega dne sredi oktobra, kd l9 nemočni pred kruto usodo z iiko bolečino v srcu polagali riino izmučeno telo v prerani ob. ta čas smo se postopoma inajali dejstvu, da Nede ni več obenem obujali žive spomine 1 nepozabne trenutke, ki smo f preživljali v njeni bližini, zla-• zadnja leta pred njeno smrtjo, ‘dar se nam je izza vogala bele & na skopi kraški gmajni prirejala nasproti. S svojo priro-no vedrostjo in milino nas je ‘dno spravljala v dobro voljo, 'Prav se je že tedaj zavedala, 1 ji zavratna bolezen ne bo prinesla. Vztrajala pa je v globoki !ri, da je mogoče s trdno voljo 1 nasmehom na ustnicah predati še tako hude ovire in se 3 skrajnpsti boriti za življenje. Moji spomini na Nedo segajo še tiste čase. ko je odraščala v ]dnem Borštiču pri Sv. Ivanu, [er sva si bila soseda. Sporni rim se je kot deklico z velikimi entljami v svetlih laseh, kadar e je mahajoč s šolsko torbo vra-ria domov z nanovo pridoblje-lm znanjem, veselo čebljala s rijateljicami in se še z vsakim Puščala v pogovor. In potem ne-°3 let kasneje kot razposajeno štirinajstletno dekle, ko je začela zahajati v domače svetoivansko prosvetno društvo eSlavko škam-perle», se navdušeno oprijela dela in se vsa predajala za nas tako potrebni kulturno - prosvetni dejavnosti v tem predelu mesta. Kmalu je Neda postala nenadomestljiv steber društva. Hotela je biti tudi soudeležena pri odločitvah, zato je kmalu stopila v odbor in kot vestna odbornica in potem tajnica, z novimi idejami ih pobudami prispevala za društveni razcvet. Njena zamisel so bile razne proslave, bila je pobudnica obnovitve društvenega dramskega odseka in kot odlična pevka je pristopila tudi v takratni društveni mešani pevski zbor. Ni bilo prireditve v društvu, pri kateri Neda ne bi bila soudeležena, največkrat na odru, kadar je s svojim glasom polnim topline občuteno podajala narečne stvaritve tete Marije in s prekipevajočim žarom osvajala prisotne. Povsod je odmeval njen zvonki smeh in izdajal veličino njenega plemenitega srca in odprtega, člo-- vekoljubnega značaja, ki sta Nedo vedno silila v nesebično razdajanje vse njene biti. Sredi med nami se je čutila vezano na vso slovensko napredno dogajanje, b katero jo je vodil lik očeta mučenca, ki je v zloglasni Rižarni žrtvoval življenje za narod. Neda mu je hotela biti vredna, zato ji ni bilo nikoli žal ne časa ne žrtev za narodnoosveščujoče prosvetno in kulturno delo pri Sv. Ivanu. Neda je bila prav tako med prvimi navdušenci, ko se je športni odsek svetoivanskega prosvetnega društva z dotokom novih, mladih moči, pred nekaj več kot dvajsetimi leti razvil v širšo športno organizacijo, ki si je nadela ime Bor. Močno jo' je veselil šport, predvsem telovadba in odbojka. Neda se je oprijela tudi te de javnosti in v vseh naslednjih letih ni opustila treninga. Zastavila je vse sile, ki jih je delila med do mom, društvom in športom, in od ločilno prispevala, da je ženska šesterka Bora, edina med zamejskimi ekipami, dosegla uvrstitev v prvo vsedržavno ligo. Še živo so mi v spominu njeni nagli koraki iz Borštiča, kadar je hitela na odborove seje, ali oblečena v svetoivansko nošo na društvene prireditve na stadionu, ali pa na tekme, in treninge v plavi Borovi trenirki. Pri tem je polna vneme prepričevalno ogovarjala še druge o koristnosti društvenega kulturno - prosvetnega poslanstva ali športnega aktivnega udejstvovanja, da so ji sijale globoke oči, verno zrcalo njene preproste duše, predane slovenski stvari. Neda je ostala zvesta društvu tSlavko Škamperle» in športnemu združenju Bor tudi tedaj, ko si je ustvarila družino in zapustila svoj Borštič, kjer ji je tekla zibelka, čeprav je imela vsakodnevne družinske skrbi/ službo in druge obveznosti, je vedno našla toliko časa, da je prihitela na stadion «1. maj» in priskočila na pomoč, kjer je bila potreba največja. Prav vsi smo jo imeli radi in če se je kdaj pa kdaj zgodilo, da ni mogla priti, smo se spraševali, kje je, ker smo podzavestno čutili potrebo po njeni vedri bližini. In potem hud udarec usode. Ko smo doživljali trenutke trgajoče bolesti in si skušali dopovedovati, da stvarnost ne more biti tako kruta, smo se ob njenem odprtem grobu, v globoki žalosti, ki nam je parala srca, zaobljubili, da bo med nami spomin na Nedo ostal vedno živ. Nede nismo pozabili. V teh štirih letih, odkar je ni več med nami, je dokončno dozorela zamisel, ki smo jo vsi njeni prijatelji, znanci, sodelavci in soigralci, takoj z odobravanjem sprejeli: priprava mednarodnega odbojkarskega ženskega turnirja, ki nosi njeno ime Memorial Nede Mijot». Z odbojkarskim turnirjem čez nekaj dni, ki naj bi v organizaciji odbojkarske sekcije Športnega združenja Bor postal tradicionalen, bomo najbolje ohranili trajen spomin nanjo, na eno prvih Borovih članic, na požrtvovalno kulturno delavko, na zavedno Slovenko Nedo Mijot. Lojze Abram «Sicer pa ste doslej osvojili šest točk...» «Razen zelo slabe igre proti Gri-maldiju v ostalih srečanjih mislim, da smo izpolnili pričakovanja. Na dlani je, da smo od novincev v ligi doslej najboljši.* (bi) DANAŠNJI SPORED 7. KOLA (17.30) I&B Bologna - Recoaro, Antoni-ni - Hurlingham, Varese - Squibb, nastop (v prvem kolu so bile proste) in zanesljivo premagale tržaški Volley Club. Naj omenimo, da nastopajo bo-rovke v tem prvenstvu z zelo mlado postavo (igralke letnika 1966 in mlajše), ki bodo igrale tudi v prvenstvu «Under 15». ((G.F.) Mladinke Sloga - Kontovel 3:1 Bor - Itas Fiume Veneto 3:0 (5, 6, 1) BOKS Zmaga Olive Patrizio Oliva je sinoči v Pordenonu po točkah premagal Brazilca Dos Santosa. To je bilo drugo profesionalno srečanje Olive v super -velter kategoriji v vlogi profesionalca. GROSSETO — Pira je premagal Torsello s t.k.o. v začetku četrtega kroga in je tako ohranil svoj naslov italijanskega državnega boksar- Znanost je neizpodbitno dokazala duševne in telesne koristi telesne kulture tudi v starejših letih Nobenega dvoma ni o tem, da je danes telesna kultura eno najbolj množičnih gibal naše družbe. Obvezno se z njo ukvarjajo šolarji, pa tudi tisoči in tisoči odraslih goje eno ali več izmed številnih panog, ki jih pozna sodobni šport. Kljub temu pa prevladuje marsikje še miselnost, da je telesna kultura predvsem domena mladih, starejši pa naj se ukvarjajo z «resnej-šimi» opravki. Kot značilen primer, ki dokazuje, da niti pri nas nismo imuni pred tako miselnostjo naj navedemo podatek, da imajo (ali pa vsaj smo imeli) v marsikateri naši organizaciji komisijo ali odbor z nazivom «za mladino in šport*. Toda znanost, ki uravnava danes velik del našega življenja in nam ob današnjih tehničnih možnostih ter novih spoznanjih odkriva nove zakonitosti, je s tako miselnostjo že zdavnaj pometla. Gibanje (in s tem šport in telesna kultura sploh) je velelnik, ki mora veljati za vsakega človeka, od rojstva pa do najkasnej-še starosti. Še več: čim starejši je človek, tem bolj postaja gibanje ne le razgibalna, ampak tudi zdravstvena in celo družabna nuja. Če se vprašamo, kako naj se starostniki ukvarjajo s telesno kulturo, potem moramo najprej povedati, kdaj se obdobje staranja sploh začne. Človek je na vrhuncu svojih življenjskih sil do približno 40. leta. To je seveda približna starost: pri nekaterih se začenjajo znaki involu-cije prej, pri drugih kasneje. Vsekakor, okrpg tega obdobja že zabeležimo prve znake mišične atrofije, vezno tkivo izgublja prožnost, pričenjajo se težave s hrustančevino, motorika se slabša in pri marsikomu začenja tudi kazalec na tehtnici lesti navzgor, človek se čedalje težje pripogiba, pri zavezovanju čevljev začenja nogo polagati na stolico, pojavijo se prve bolečine v nogah, hrbtenici itd. Reakcija na vse to je običajno taka: da se človek (zaradi bolečin v križu) še manj giblje, (zaradi težkih nog) se raje vozi, čim manj pešači itd. skega prvaka velter kategorije. ■niiiiimiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinu...iiiiiiiniiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnmimi'm,m|,,,,l"l,,,l,,,,,,,,,,,,,ll,,,,,,,,,l,,l,,,,,l“ NOGOMET V 4. KOLU 8. AMATERSKE LIGE »IgEiBllSS««! Trener Hurlinghama Lombardi Pintinox - Billy, Ferrarelle - Sinu-dyne, Tai Ginseng - Scavolini. VČERAJŠNJI IZID Bancoroma - Grimaldi 70:99 (31:37) A-2 LIGA DANAŠNJE, 7. KOLO (17.30) Fabia - Mecap, Carrera - Eldo-rado (po TV ob 14.30), Liberti - Rodrigo, Magnadyne - Superga, Štern - Brindisi. VČERAJŠNJA IZIDA Sacramora - Matese 99:95 (48:47) Tropic - Honky 86:76 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Iskra Olimpija vendarle zmagala LJUBLJANA — V prvem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je sinoči ljubljanska Iskra Olimpija po dokaj bledi igri premagala moštvo Rabotničkega iz Skopja z 92:79 (448480. ; Ziirichu je bilo 20. marca 1980. Kmalu nato je bilo odposlano pismo, naslovljeno na neki rimski poštni predal. 23. junija je bil ubit v Rimu sodnik Mario Amato, ki je dosegel nekaj zelo konkretnih rezultatov v svoji samotni preiskavi o desničarskem terorizmu. 2. avgusta je bombna eksplozija na železniški postaji v Bologni povzročila 84 mrtvih in na desetine ranjenih. Bombna eksplozija v Miinehnu je ubila 14 ljudi, več mrtvih je bilo tudi pri atentatu na neko pariško sinagogo. Ali je to središče labirinta? danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 ameriški HERBIE ZNOVA TEKMUJE; ob 16.00, 18.00 in 20.00 ameriški DEKLICA IZ PLEMENA ASHA-NTI. IZOLA: ob 10.00 ameriška risanka TOM IN JERRY DOBRA PRIJATELJA; ob 16.00, 18.00 in 20.00 italijanski ŠKANDAL. PIRAN: ob 16.00, 18.00 in 20.00 italijanski IMENUJEM SE NOBODY. ŠPORT IZOLA: ob 14.30 prvenstveno srečanje republiške nogometne lige Izola — Triglav (Kranj). Nova Citroen GSA. Popolnejša od prejšnje NovaliapOTf cm,-s stopenjski menjalnik,s vrat ZASTOPNIK: £ DINC0DNTI Ul. Coroneo 33 — Tel. 76-23-81 —TRST NADOMESTNI DEU — SERVIS CiIROEN ... mTOTAk CITROEN* Kolonkovčani obiskali Kumrovec Darovi in prispevki Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM avtomobil bianchina pa-noramica — autobianchi, letnik 1970 v dobrem stanju. Tel. na št. 212119 po 21. uri. UPOKOJENKA — Slovenka, vdova, zdrava, brez otrok in obveznosti nudi pomoč v gospodinjstvu z možnostjo prenočišča. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Poštena*. PRODAM hišico za dve osebi pri Sv. Ivanu. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 572467. IMATE probleme z lasmi? Zelo mastni ali presuhi, mogoče s prhljajem ali pa že sivi? Na zalogi imamo učinkovite preparate in. šampone z vseh koncev sveta. Opčine — »Kozmetika 90». IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. MO - 61061. ur- OPTIKA — FOTO - KINO MARUŠIČ Ulica San Nicolo 33 - tel. 60227 vam nudi • Takojšnji in brezplačni pregled vida. • Recepte za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja. • nčala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov. • Konkatne leče. PELUCCERIA C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogate izbira Najnižje cene v naši deželi TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301 ROLICH . NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNI'. PLOŠČICE SANITARIJE nik od 16. do 19. ure, išče za di rektno nabavo in za prodajo svojim klientom hiše, hišice, stanovanja, tudi na Krasu. Plačilo v gotovini. Zajamčena resnos.. KKOJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za jesenske plašče, suknjiče, obleke in kostime. Košuta, Drevored D Annunzio 11 • poslopje kina Capitol. IŠČEM hišo ali stanovanje v okolici Trsta. Telefonirati od 9. do 14. ure na tel. št. 794-672 interno 52 — Danilo Alpe Adria. 15-LETNO dekle z znanjem slovenščine išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. od 9. ure na tel. št. 226369. IŠČEM opremljeno sobo v mestu ali v Barkovljah za krajšo ali daljšo dobo. Tel. na tel. št. .14-21 v večernih urah, DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244. IŠČEM trgovsko pomočnico/ka za trgovino s pohištvom. Zahteva se diploma trgovske šole ali tečaj za nameščanje in urejanje stanovanj. Pismene ponudbe poslati na upr*; vo Primorskega dnevnika, Ul. tecchi 6, pod šifro. < Oprema* UGODNO prodam fiat 5C0 in železn* vrata. Telefon 228-146. PRODAM ojačevalec fender bass-man - ’00 vvatt. Zvočno ozvočenje semprini 200 wat - dva zvočnike semprini po 100 watt. Telefonirati vsak dan razen v nedeljo na teist. 228-392 od 8. do 14. ure. UNIVERSALMACCHINE Dolina 1& prodaja motorne žage tipa h omejite po lanski ceni. Na zalogi im* vse vrste reznih verig. ^ KUPIM hišo ali vilo z 250 dc 300 kv. m pokrite površine in vrtom na tržaškem Krasu. Ponudbe P®’ slati na: Oglasni oddelek -Montecchi 6 - Trst pod šifro «"* ša na Krasu.* 3-čLANSKA družina iz Sesljaj1* nujno išče hišno pomočnico P *" čilo po dogovoru. Ponudbe posl*" ti na: Oglasni oddelek - Ul. M°n" tecchi 6 Trst pod šifro «Hišn* pomočnica v Sesljanu*. • u MIZARJA - izkušenega za namesti' tev pohištva z vozniškim dovolj6-njem kategorije B iščemo. Tel616-nirati na štev. 54-390. Zelo ugo«" -ni pogoji. • HORIZON ŠE VEDNO USPEŠEN Poskusite ga in kupite ga pri nas! TAKOJŠNJA DOBAVA PRI ZASTOPNIKU: DUPLICA Giovanni DREVORED IPPODROMO 2/2 TRST - TELEF. 763487 m Visoka cenitev rabljenih avtomobilov — Obroki do 36 mesecev z minimalnim predujmom — Cena: od 5.460.000 lir dalje. Vključen davek IVA. TALBOT PRAVIM LJUBITELJEM KAVE PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. IM i!: * 2 j. ■ M:\ i 1 ir 1 Za oblikovanje vašega stanovanja potrebujete: praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo HUMI TDCT Ul> Balamontl 3 — telefon: 820766 IKOl Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301 Zastopnik kuhln| M* morchizzo