tto. 91 Ameriška Domovina /% n/* e mg/» m— hoiwi g AM6RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 7, 1964 SLOVGNIAN HORNING N€W6PAP€B ŠTEV. LXII VOL. LXII Novozeiamkem cMai® preglavice črede srn otokih se je zai'edilo toliko srn Novi grobovi Anton Femec Po dveh letih, bolezni je u-mrl na svojem domu na 1125 E. 66 St. 69 let stari Anton Femec. Hruičev gre na izlet k Naserju v Afrike NASER PRITISKA NA ADEN £l ‘i- h, ?,! ! Bil je vdovec, soproga Jennie, i Navzoč ho Uri odprtju prvega ^ preciSeclnik Chiari vidi, da se za , aj J >rci. Urbaniia. ie umrla 1. 1958.! velikega Asuanskega nredsedniške volitve, ki bodo Hko škodo in v predelih pravo nje. opustoše- nekaterih ^ Urbanija je umrla 1. 1958 Zapušča hčer Lillian Kuka, vnu-; k a Rudolpha in druge sorodni-' ke. Rojen je bil v Litiji, kjer za-| pušča sestro Rezo Poglaja. V i Avstriji je zapustil brata Alojza j Femca. Bil je član Društva Slo Panama bi rada samo gospodarske ugodnosti WASHINGTON, D.C. — P; namska kriza je končno prišla Egiptovski Naser je pognal leta 1956 Angleže iz nazaj v pravo strugo. Sedanji ( Sueza na severnem vhodu v Rdeče morje, sedaj bi jih rad še iz Adena na njegovem južnem koncu. , , , . , , predsedniške volitve, ki bodo jeza, Ogledal pa Sl bo tudi iq maja, ne da več izkoristiti. Naserjevo g^o s p odarstvo,je naročii svojim strokov- ncvo* gospodarsko ŽKgfS*! ’I pSišsSfn, jugo^aKernJ^ncu ArabškegTpd: otoka pred vhodom v Rdeče morje. Tam so se Angleži utr- MOSKVA, ZSSR. - Hruščev sije naj Panama zahteva od na-j^j §e y preteklem stoletju in zgradili en0 svojfh najpo. vkrcal v Sebastopolu na.se dežele kot odškodnino za' - ---• - - ^ se je AUCKLAND, N. Zel. — Pred desetletji so pripeljali na Novo Zelandijo srne in jih izpustili, 'bi se zaredile kot divjačina, jji naj bi kasneje nudila ugodno bil v pokoju, preje je delal kot no "spremstvo prepeljala v Alek,; m dohodkih panamskega kana-! ^Sega Britanskeia 'imp7rija?ra^grmo‘rje ^00^3“^ ob" PUložnost za lov. Ugodna klima, krojač nad 50 let. Dolgo je bil sandrijo. V spremstvu se naha- ia- Pogajanja se bodo začela ta-'vladanju svetovnih morij. ------------------------------"---------------------------- iain qkrirpi trqi nieffOvi družin-.koi po volitvah med našimi in AncrloeVn -r>n+ T.r\nUnn_nMVn van št. 3 SDZ, Zadnjih 10 let je ladjo, ki bo njega in precej obilCpremajhno udeležbo na upr^ij ™ uezom'IjbvSdova! pot'sTozf TsrednfoTlo toll tt v-v^xto/^.1-., ^ -i a. D ^ 1 ^ T to , i • i at i v. /-J H d rn n c>! to o o ..— . 1 s ' ' 0°ilna paša in odsotnost običaj-P>h sovražnikov so omogočile Psglo porast števila srn. Sedaj Ph je na obeh glavnih otokih toHko, da so postale prava nad-ega in oblasti preudarjajo, kako ki omejile njihovo število do 2llosne mere. Vlada se je pri uničevanju srn Posluževala zadnja leta stru-P°v, pa tudi množičnih pogonov P3 nje. Srne je dovoljeno stresti v vsaki letni dobi brez vsa- !ga lovskega dovoljenja in vla- 'ke Po nadomesti onemu, ki je srno P-irelil, celo potrošeno strelivo. Ljubitelji srn in narave sPioh predlagajo vladi, da naj '° Vprašanje skuša rešiti na bolj ^Pman in tudi na bolj gospo-?arski način, ki bo deželi prina-Sal lahko lepe dohodke. Na sve-Wnem trgu je veliko povpra-"'eVanje po divjačini, prav po-^hno še po srnjenini in srnja-°vini. Predlagajo, naj bi usta-^°vili v Novi Zelandiji, ki je za Ivhenje srn posebno ugodna, !^Lke farme, kjer bi srne gojili Škrbci!-za njih redni odstrel. ^eni hi privabili v deželo lah-veliko število navdušenih Vcev, na drugi strani pa bi lah-redno oskrbovali svetovni D i ko ■lo k0 !r§ s tako povpraševano divja-Clrio. ^osebni parlamentarni odbor v 0učuje to vprašanje in zasli-V16 strokovnjake vseh vrst, j °6no bo kasneje v letošnjem odločil, kaj storiti s srna-ki so v nekaterih delih de-postale prava nadloga. ^elg Velike spremembe v lzgledu avtomobilov Detroit, Mioh. — vesti ^ aviiih avtomobilskih J^vedujejo velike, osnovne i 6membe v izgledu avtomobi- iOV v, -u T Prihodnjega letnika. Vse tri aVt0 s iz središč ‘hiohilske družbe, General Ford in Chrysler bodo tot0rs ^oi^9! v celoti spremenile poko-0 SVoRh glavnih vozil, prav in ^no Pa Chevroleta, Forda Elymoutha. ^ Prememba pri letniku 1965 bo najVečia 0(^ 1955, če ne celo večja od te. Vse avto-družbe se trudijo, da Pod ’ 01 Eske družbe uvedbo popolnoma _ se °!',6 Pripravile javnost, da bi nove V Mučila za nakup novih voz. t0l^njih letih je bilo prodanih novih avtomobilov, da nujen zastoj, če ne cit Javnost na kak poseben na- Privabljena znova k naku- doj kubanska morska obala je 'ga °koli 2,500 milj. Vremenski zaposlen pri Collinwocd Dryjajo skoraj vsi njegovi družin-^koj po Cleaning, kasneje je bil lastnik ski člani, poleg njih pa še nad Vanamskimi diplomati. Femec Dry Cleaning & Tailor-' 40 diplomatov in strokovnjakov, j Panamska delegacija ne bo ing na E. 71 St. in Bliss Ave. j Hruščev je torej začel potovati vztrajala na političnih razgovo- Pogreb bo v soboto zjutraj ob p.0 Afriki tako kot njegov tova-'................ riš Tito. V nečem je pa Hruščev Tita le prekosil. Vzel je s seboj 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob tudi balerine iz znanega mo- devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj cb sedmih. Ameriški civilisti naj zapustijo Saitjon? WASHINGTON, D.C. — Iz Bele hiše poročajo, da sta Pentagon in državno tajništvo predložila predsedniku Johnsonu načrt za evakuacijo vseh civilistov iz vietnamske prestolice in njene okolice. Vseh civilistov, moških, žensk in otrok, je nekaj nad 1,800. E-vakuirala naj hi jih vojaška transportna letala. Polovica odpada na družinske člane naših vojakov, ki so zaposleni v Viet- skovskega baleta, ki se jim pa v Egiptu ni treba bati hude tekme. Naser je že izjavil, da bo ruskim gostom pokazal le “ljudske plese”. Hruščev seveda ne gre samo za zabavo. Uradnemu cilju potovanja, to je ogledu prvega dela znanega Asuanskega jeza, bo sledil še ogled egiptovskega gospodarstva in egiptovskih zgodovinskih spomenikov. Med 0-glede bo nasejano tudi nekaj govorov, ki jih bo Hruščev namenil ne toliko Egipčanom kot vsem afriškim narodom in plemenom. Rad bi namreč popravil slabo mnenje o beli rasi, ki so ga Afričani dobili na podlagi propagandnega potovanja kitaj- namu. Proti evakuaciji govori samo političen razlog: evakuaci-!s^eSa tovariša Ču-En-Laja. Mo- rih, ki naj bi vodili v sporazum, kdaj in kako naj se naša uprava umakne iz kanalske cone. Ne bo torej več zahtevala najpreje revizijo pogodbe iz !. 1903. Se bo zadovoljila z debato o spornih gospodarskih zadevah. Panamski predsednik Chiari je spremembo svojega stališča utemeljil z izjavo, da hoče doseči mir z Ameriko vsaj do 1. oktobra. Takrat mu bo namreč potekel mandat. Morda miroljubnost ni njegov glavni nagib, mož utegne pozneje ponovno kandidirati in takrat se bo lahko skliceval, koliko zaslug ima za svojo republiko s sedaj doseženim . sporazumom. Naša administracija je seveda zelo zadovoljna s tako spremembo v panamsk zunanji politiki. Francija ima palcg zlatih tudi “častne” franke PARIZ, Fr. — Ko je Napoleon zmagal, toda ne z lahkoto, nad ja bi napravila slab vtis prav!ra^ '^o dalje dati se nekaj pod-na vse, na naše vojake in civil- Pore Naserju, ki je potom svo-ne uslužbence, na vietnamskočasopisja napovedal, da vlado, na vietnamske protiko- pričakuje od Hruščeva dodatne , , .. . • t • cnnrjVrmala uiihovn kredite v znesku $215 milijonov.'. b t 1 pr Austerlnzu, murnste m spodkopala njihovo > ^ ge hotel počastiti vse prvoroje- odlocnost v državljanski vojni. toVian r M°SKve ne ,ne potomce tistih vojakov -ki so Na drugi strani je pa treba ra- kaJ nad $600 milijonov. ^ jv tej bit.ki zgu,bili življenje zanj 'predloge gluh, zato je postal Na- čunati,. da bodo rdeči gverilci . * aser Je Popravi ruscevu jn za ;prancjj0_ ySJik mec[ pxVo- ser še bolj korajžen. Začel je izvajali zmeraj hujši teror in da m njegovemu spremstvu ze o rojenjm} potomci naj dobiva načrtno podpirati in ščuvati prose ne, bodo nič ozirali na žrtve, slovesen sprejem, da Ruse obdr- letnQ po pet frankov «za vzgo_ ti Angležem obmejna arabska ki juh bo izvajanje terorja na- zi pn dobn volji. Iz luke v A- jo in izobrazbo» plemena, ki so Angležem že od lagalo njihovim pristašem in go- leksandriji ga bo peljal z nek- Takih potomceV je sedaj le še nekdaj rada delala sitnosti. O- delavcem. . |danjim vornini vlakom v Kai- 60 in vgi dobivajo po 5 frankov premil jih je z modernim orož- Mislijo,^ da bo predsednik ro, kjer bodo Rusi stanovali v.ng letQ Nekemn poslancu se Jem in skuša njihov boj voditi v Johnson ze v kratkem povedal, med raz tosmmi palačami zdi ;znesek premalenkosten in je okviru splošnih načrtov za zdru-kaj misli. • bivšega kralja Faruka. Angleška pot London-Gibral-1 Naser obdržal svoj vpliv v Je-tar-Suez-Aden - Bombay-Colom-j menu in bo pripravljen gveril-bo-Singapur-Sydney in Hong sko vojno proti Angležem na Kong je bila z zasego Sueza in tem področju podpirati, se An-sueškega prekopa na sredi pre- gleži boje v tem delu sveta no-griznjena. S tem so tudi vse po- vib, večjih vojaških zapletlja-stojanke ob njej izgubile svoj jev. nekdanji pomen, ki je padel sicer že sam po sebi z razvojem letalstva. Aden je iz nekdanjega oporišča ob tej poti postal glavno angleško oporišče naj Srednjem vzhodu, ki varuje bogata petrolejska ležišča v Kuvajtu in drugih malih državicah na jugovzhodnem in juž-j nem robu Arabskega polotoka, povezanih v Južno-arabski federaciji. Ta ima prijateljsko in vo-jaško-obrambno pogodbo z Veliko Britanijo. Naser hoče Angleže popolnoma iztisniti Egiptovski Naser ne mara Angležev in jih bi rad popolnoma pognal iz arabskega sveta. Ker gre za petrolej, ki ga Angleži nujno potrebujejo, so ti odločeni svoje postojanke v arabskem svetu braniti in bi za to radi pridobili tudi podporo Združenih držav. Te naj bi privile Naserja gospodarsko, da bi dal Angležem mir. Washington je za angleške Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je naročil obrambnemu tajniku McNaniari, naj koncem tedna potuje preko Zahodne Nemčije, kjer se bo sestal z nemškim obrambnim ministrom Von Hasselom, v Južni Vietnam, da si na lastne oči tamkaj ogleda položaj v boju z rdečimi gverilci. WASHINGTON, D C. — Senat je včeraj po 49 dneh debate glasoval o prvem dopolnilu predloga civilnih pravic. Dopolnilo je bilo zavrnjeno s 46: 45 glasovom. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je dala Alžiriji 127 milijonov dolarje • dolgoročnega kredita. i | Iz Clevelanda in okolice Uradni obisk je proračunan na zato predlagal, naj vlada Napo- žitev arabskega sveta, jleonov odlok prekliče ali pa vso- Tako je prišlo zadnje dni do dni, dejansko pa lahko traja frar,jkov poviša, da bo res kaj ponovnih spopadov na mejnem Dominikansko trojko straši od obeh strani, leve in desne SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Sedanja vojaška diktatura v Dominikanski republiki ne izvaja sama oblasti. Je posta vila v ta namen na vlado 3 civiliste, ki jih smatra za svoje zaupnike. Ta trojka nima nobene politične samostojnosti, se mora držati navodil vojaških poveljnikov. Ker je težko, da zmeraj ustreže vsem gospodarjem, se trojka stalno boji, da pride v zamero pri tem ali onem generalu, ki ji lahko dela preglavice Novozelandski policaji , - - , pojdejo na Ciper 0asa’ kakor pač štejemo u- pomeniia. področju bivše kolonije Aden AUCKLAND, N. Z. — Vlada radne dneve' De Gaulle j« drugega mne- proti Jemenu, ki sicer trdi, da'ah pa jo celo odstavi. Zato troj- je ustregla prošnji Združenih | ° j ’ nja. “To niso ravadni franki, to so mu Aden Angleži po krivici ka živi v stalnem strahu, kaj larodov in bo te dni poslala na Pred 40 leti so častni frank”. Kdor ima pra- vzeli. Angleži so poslali tja vo-'bodo rekli generali, otok Ciper 20 policajev, ki jih Prve Diesel lokomotive so vieo do njih, naj to smatra za jaške okrepitve in vodijo sedaj' Straši jo pa tudi levica, morje izbrala izmed 160 dobrovolj- preskušali na ameriških želez- čast, ki mu jj je priboril nje- načrtne operacije proti arab- da še bolj, kot je strah potreben, lih priglašencev. nicah v letu 1924-25. gov praoče še pod Napoleonom! skim napadalcem. V kolikor bo Slabo gospodarsko stanje je vla- __________________________________________________________________________________________________________________________j do prisililo, da je zvišala cene za bencin, da tako zavre inflacijo. Radi tega so začeli štraj-kati šoferji; levičarski študentje WASHINGTON, D.C. — Iz kdaj dobil svoj denar nazaj, predložiti porejulo o tem, kaj je mislijo, da je s tem začela Zve- 50 se vmešali in priredili izgre- Bele hiše prihaja poročilo, da se!Kdor pa pozna Latinsko Ame^Zveza storila h kdo je plačal za za napredek umirati. Mann de, vanje je poseglo tudi nekaj Mr. Moscoso, ki je bil pod Ken-'riko, je tudi lahko prišel do pre- račune. Z delen je bil še neka- radi nje ne bo pretakal solz, delavcev. Civilna vlada se je nedyjevim režimom duša Zveze pričanja, da ni nobene kljuke, ko zadovoljen, nikakor pa ne z “Med-ameriski odbor” bo pa zbala in s silo zatrla izgrede in za napredek, umika iz federal-! na katero bi obesil upanje, da dejstvom, da j? vse, kar je Zve- skušal sestavljati zanj nekaj na-,dem'onsUacije. D e m onstrantje ne službe in da gre nazaj v Por-'bodo države Latinske Amerike |za opravila, bio plačano z naši- svetov, ki se jih Mann gotovo |50 zahtevali, naj se vrne na o- toriko. Novica ni prišla nepri-'same od sebe letno žrtvovale mi dolarji. Preučil je tudi poro- ne bo držal, in tako bo Zveza blast bivši predsednik Bosch, čakovano. O njegovem odhodu $8 bilijonov, so govorili že takrat, ko je po Moscoso odhaja, Zveza za napredek umira |čilo o nesporsčumih glede Zve- umrla in bo pokopana brez po-JJavnost se ni dala prepričati, Toda predsednik Kennedy je Z6: nekatere države Latinske sebnega pogreba. |da 'bi republika dobila po tej stal začasen član naše delegaci-'ogtaj • svojem optimizmu in •^■merike so trhle, da naša deže- Zakaj? Latinska Amerika je Poti nazaj svojo politično svo- 1—--------- — trgo- ■ h , M Mr,,™,;, lirPcrn-_ la dela le vs( preveč na svojo še zmeraj zemljepisen pojem in'bodo, zato so nekateri listi ob- ' njegov načrt Moscoso je roko in brc posvetovanja z ne političen. Politična zveza soiali tako štrajk kot izgrede. je za ZiN konferenco vino. 'či Ko je pokojni predsednik namreč preje v Portoriku opra- n^iml- Radl tlga j6'*”1 ustanov- med državami Latinske Ameri-' , °-7—— Kennedy ustanovil Zvezo za na- yil tak el y spi0gno zadovolj- 1-’en F'cseben “Med-amerikanski ke obstoja samo takrat, kadar je IVietOdlStl tKKlO postopno predek in jo postavil pred Ni minulo prvo leto Zveze odbor”’ ki -iai bi naši admini- treba kaj kritizirati, posebno pa končali segregacijo go, naj v 10 letih investira v pa so morali vsi _ tudi Kenn(d straciji sveto'al, kaj naj Zveza politiko naše dežele. Obstoja tu- PITTSBURGH, Pa. — Na svo-gospodarsko in socijalno politi-', in Moseoso — ugotoviti da dela’ Jcihns01 i6 odbor akcepti- di takrat, kadar se je treba pre- jem glavnem zborovanju, ki se ko Latinske Amerike nad $100|Saimo nava de^ela dr- bes’edo ral in Moscow imenoval za svo- pirati, kako naj bo razdeljena vrši vsaka štiri leta, so metodi-bilijonov, se je mnogim zdel na-'dočim se ysi ostali udele:ženc- toga zaupniki v njem. naša vsakoletna podpora. Dru-|sti, protestantovska verska sku- črt zelo predrzen. K fondu v izmikaj0 sv.0jim obvezam. Ken- Isti čas j6-33 Posta,vil vso na- gače pa želi vsaka država, da pina, ki šteje v naši deželi okoli v -- “ T-i: ^ ■ ’ ‘ 10 milijonov duš, sklenili odpra- Hvala za obisk— V uradu AD so se včeraj opoldne oglasili Mr. in Mrs. Erik Kovačič iz Washingtona, Mrs. Pogačar, mama Mrs. E. Kovačič, ki je na obisku iz Kamnika v Sloveniji, kamor se v kratkem vrne, ter Mrs. Mici Krašovec, njena sestra s Chardon Rd. v Euclidu. F. Jankovič nocoj na kanal 5— Nocoj ob 11.15 bo nastopil na J. Carsonovem programu na kanalu 5 TV Frank Jankovič, znani “kralj polk.” Danes zapovedan praznik— Danes je Vnebohod, zapovedo katoliški praznik. Zadušnica— V petek ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Alberta Vovka ob 2. obletnici smrti. Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Jennie in pok. Michaela Preskar ob obletnicah njihovih smrti. Seja— V nedeljo ob pol dveh popoldne bo redna seja Oltarnega društva fare sv. Vida v društvenih prostorih. Iz bolnišnice— Mrs. Jennie Strnad z 1191 E. 61 St. se je vrnila iz bolnišnice in odšla k svoji hčeri na 4208 Bluestone Rd. v S. Euclidu. Želimo ji skorajšnjega- popolnega okrevanja! Zadušnica— Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Egidija Klemenčiča na 7. dan njegove smrti. Poročilo o Triglavovem koncertu jutri— Zaradi pomanjkanja prostora je moral biti “Kulturni obzornik” s poročilom o koncertu Triglava odložen za objavo v jutrišnji številki AD. Tally izgubil— Ko so bili objavljeni končni izidi torkovih primarnih volitev, je imel F. D. Celebrezze 2,308 glasov več kot F. J. Tally v tekmi za imenovanje za demokratskega kandidata pri jesenskih volitvah za mesto sodnika na Common Pleas. Skoraj vse do zadnjega je izgledalo, da bo zmagovalec Talty. V 20. kongresnem okrožju je dobil M. A. F e i g h a n skupno 30,314 glasov, R. Mottl 23,933, Socha 2,088, J. Marhevka 2,065 in W. J. Kennick 1,627 (2.7%). R. D. Kennedy, demokratski kandidat za splošnega kongresnika v Ohiu, ki je z malo razliko podlegel R. Sweeneju, je včeraj zjutraj ob sedmih umrl zadet od srčne kapi. Star je bil komaj 41 let. prerok pravi: Hi, znesku $100 bilijonov ibi namreč nedy in Moscoso nista obupala Š0 Politilko <9 Latiriske Ameri- ima neposredne posle z nami. morala naša dežela prispevati med tem pa je prigilo do trageI ke pod kontPlo svojega zaupni- Le takrat, če se kaj zatakne, naj viti posebno črnsko skupino, ki le $10 bilijonov, tuji zasebni ka- dije y p)anasU) kj je p0menila ka Manna, k je bil znan kot kri- Organizacija ameriških držav je obsegla vso deželo, med tem pital isto vsoto, države Latinske tudi začetek kon,ca Zveze dasi_ tik Zveze in njenega dela. Mann (OAS) skuša posredovati, kot ko so sicer metodisti organizi- Amerike pa same $80 bilijonov. rayno nismo tega takrat mogli ^ res začel zvaiati svoi<> politi- na primer v panamski krizi. |rani po posameznih predelih. Kdor pa ve, kaj sodi zasebni ka- ugotovitij ampak sa.mo naslu_ ko in ne poitiko Zveze, Mosco- Ker političnega pojma “La-1 Posebno črnsko skupino bodo Deln„ v . pital ° Latinski Ameriki, se ne titi ’ ,so se je rad tega umaknil za tinska Amerika” ni, je vsaka opustili postopno v štirih letih izraza, ki bi mogel zadeti drnoo- 0 oblačno, Vetrovno m bo dal prepričati, da Jbi vtaknil 1 v-J-- 1 1 • " - - • ’ •* - Sv. Oče poziva k molitvi za krščansko edinost VATIKAN. — Sv. Oče je naslovil na vse patrijarhe, nadškofe, in škofe apostolsko pismo in jih pozval, naj priporočajo svojim vernikom, da naj na Binkošti molijo za krščansko e-dinost. V pismu je tudi poudaril svoj optimizem o delu in u-spehih sedanjega vatikanskega koncila. Apostolsko pismo nosi vse znake skrajne previdnosti v izražanju idej. Izogiba se vsakega o. Najvišja temperatura 82.1 tja vsako leto bilijon dolarjev Novi predsednik Johnson si je demisijonira Poč verjetnost neviht. kratek čas ’ Evropo, sedaj pa ideja, kot je Zveza za napredek,'m njene pripadnike vključevali verce. Zato pa govori o “reinte- brez temelja in obsojena brez vsakega jamstva, da bojkot praktičen upravnik dalj Diplomat ji Latinske Amerike'kratko vegetiranje, na v krajevne verske | metodistične cerkve. skupnosti graciji”, o “obnovitvi bratstva v | Kristusu in njegovi cerkvi” itd. ftMEKlŠštA &K>ii01iNA ^..g'yg.gLg) ' ' 6117 St‘. Člair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 'La Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Cnited States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^^^»83 No. 91 Thurs., May 7, 1964 Amerika v davkarskih očeh Največja spovednica na svetu je naša federalna davčna uprava. Vsako leto se ji mora spovedati nad 60 milijonov davkoplačevalcev in povedati svoje dohodke natančno do centa. Seveda je tudi nekaj sto tisoč takih grešnikov, ki se ne javljajo, toda njihovo število je primeroma majhno, ako ga primerjamo z grešniki v drugih velikih državah, ker je vpeljana dohodnina in pridobnina. Naša federalna davčna uprava ni vezana na davčno molčečnost. Kar do-žene pri pobiranju davkov, to tudi objavlja, ne imena, ampak številke. Tako izvemo vsako leto, kako smo plačevali davke, ne ravno za zadnje leto, ampak za par let nazaj. Zato smo šele letos dobili podatke o plačevanju davkov v letu 1961. So sila zanimivi, nam povedo, v kako odlični tovarn siji se nahajamo vsi, ki plačujemo davke. V naši družbi niso samo največji ameriški milijonarji, so tudi tisti reveži, ki zaslužijo po $15 na teden. Žal je takih veliko več kot milijonarjev. V 1. 1962 je napovedovalo davke za 1. 1961 okoli 61.500.000 davkoplačevalcev. Med njimi je 13 milijonov takih, ki niso imeli niti po $600 čistih dohodkov. Niso pa med njimi sami reveži. V tej družbi se nahajajo tudi milijonarji. To so namreč taki, ki imajo svoje premoženje naloženo v takih obveznicah, državnih, federalnih in občinskih, ki od njihovih obresti ni treba plačevati nobenih davkov. Najbolj znana med njimi je vdova Mrs. Dodge, ki je podedovala po svojem možu, tovarnarju znanih Dodge avtomobilov, svojih $65 milijonov in vse naložila v take obveznice. Dohodkov ima menda nad poldrug milijon dolarjev, toda davkov ne plačuje od njih nobenih. Število 13 milijonov tudi priča, kako velika je ona “druga” Amerika, Amerika revščine, ki je navadno niti ne opazimo ne. Potrjuje samo oceno, da se vsakemu četrtemu Amerikancu ne godi preveč dobro. Ne strada, ne živi ponoči na ulici, ne hodi nag, toda le z velikimi težavami in 1 velikim pritrgovanjem se prebija skozi življenje. Čisto blizu njih se nahaja kakih 1,300,000 davkoplačevalcev, ki imajo letno manj kot $1,000 čistega davčnega dohodka. Niso pa to le veliki reveži. Med njimi se namreč ne nahajajo uradniki in delavci. Največ je med njimi pripadnikov takoimenovanih svobodnih poklicev in pa malih farmarjev. Saj je povprečni dohodek malih farmarjev znašal komaj $835. Davkarija le težko kontrolira, ali so take napovedi resnične. Ne kritizira jih, ni pa z njimi zadovoljna. Če bi pa takim davčnim napovedim pregledali obisti, bi jih mnogo preračunalo navzgor. Največja je skupina tistih davkoplačevalcev, ki imajo dohodke med $1,000 in $4,500. Jih je nekaj nad polovico. Jih gotovo ne moremo šteti med Amerikance z velikim letnim dohodkom. Ako imajo družine, morajo gledati na vsak cent. Na drugi strani je pa takih od leta do leta manj. Bodo kmalu padli na tretjino vseh davkoplačevalcev. Kar jih vsako leto izpade iz te skupine, jih davkarija pomakne v skupino, ki letno zasluži med $5,000 in $10,000., Ta skupina raste zelo hitro. Od 1. 1951 do 1. 1961 se je povečala od 11 milijonov na 20.8 milijonov. Tekom desetih let je torej nad 10 milijonov davkoplačevalcev skoraj podvojilo svoje letne dohodke. Ako ste tako srečni, da vas davkarija vtakne v skupino, ki zasluži nad $10,000 na leto, se zopet nahajate v milijonski skupini. Davkoplačevalcev z dohodki nad $10,000 je bilo namreč 1. 1961 že 6.1 milijonov, jih je pa od leta do leta več. Že sedaj ima na vsakih 10 davkoplačevalcev eden dohodkov nad $10,000. Zato pa je treba vzeti že 100 davkoplačevalcev, da pride nanje tisti, ki ima dohodkov nad $25,000. Tako srečnih je torej sedaj le kakih 600,000 davkoplačevalcev. Dohodkov nad $50,000 ima pa samo okoli 120.000 davkoplačevalcev. Največ davkoplačevalcev spada torej v skupino z dohodki $5,000 do $6,000. Davkariji plačujejo letno nad $33 milijonov davkov. So to večinoma uradniki in delavci, samostojnih podjetnikov je med njimi komaj pol milijona. Živijo od tedenskih mezd in mesečnih plač. Kar imajo dohodkov od delnic in obveznic, od obresti na hranilne vloge in od najemnin za stanovanja v svojih hišah, ne igra velike vloge. Razume se, da hoče vsak davkoplačevalec znižati davčno osnovo z dovoljenimi odbitki. Kakih 21 milijonov davkoplačevalcev odbija prispevke v dobrodelne namene in za svoje župnije. Seveda skušajo vsi pretiravati. Ako bi res vsi dali toliko, kot tndijo, bi ne bilo treba organizirati nobenih nabiralnih akcij, tako trdijo davkarji. Zelo so v modi tudi odbitki za prometni davek. Kar se tiče prispevkov za cerkve, se bližajo resnici tistim, ki se vrtijo okoli $100; seveda jih davkoplačevalci zelo radi podvojijo, česar jim pa davkarije ne verjamejo rade. Ako delimo davkoplačevalce po svobodnih poklicih, pridemo do zaključka, da imajo najmanj dohodkov farmarji. povprečno le okoli $800. Mali obrtniki, trgovci, go-! stilničarji in podobni zaslužijo mesečno čistega komaj po litičnem izgnanstvu. ]ljubezen. Med vsemi čustvi, ki $200. Bolje Se odrežejo zdravniki s povprečjem nad $7,000,1 Toliko bolj iskreno in pri- jih v svojih globinah skriva člo-za njimi pridejo zobozdravniki S povprečjem nad $11,000, srčno mu demokratični Sloven-Iveško srce, je, brez dvoma, ma-potem živinozdravniki z nekaj nad $7,000 in šele na koncu ci čestitamo in želimo, naj bi ga terina ljubezen najpopolnejša, SO advokatje z malo nad $7,000. Zato smo pa imeli 1. 1961 dobri Bog ohranil med nami za- her se vsa daruje in ne pričakn 398 davkoplačevalcev, ki so prijavili nad milijon dolarjev dovoljnega in srečnega do skraj-čistih davčnih dohodkov. Zanimivo je, da veliko število davkoplačevalcev rado plačuje prevelike akontacije, da tako dobijo čim večje povrnjene zneske. L. 1961 je 4 milijone davkoplačevalcev dobilo povrnjenih $624 milijonov, torej po $156 na glavo. Med njimi se je nahajalo celo pet milijonarjev, ki so dobili povrnjenih $127,000. Davkarije lahko ugotavljajo tudi nekatere zelo kočlji- nih mej življenja. Dr. Miha Krek Letošnja spominska proslava CLEVEDAND, O. — Vsako ve odbitne postavke, na primer preživnine za ločene žene leto ob koncu meseca maja ali in nezakonske otroke. Med davkoplačevalci z $5,500 do-'začetku meseca junija priredi-hodki je bilo 9,358, ki so prijavili plačevanje preživnin;'mo katoliški Slovenci v Cleve-povprečna letna vsota je znašala samo $870. V skupini landu spominsko romanje in $10,000 - $25,000 je bilo takih prijav Že 23,286, v teh sluča--proslavo v spomin žrtvam dru-jih so davkoplačevalci plačali skupaj $35,500,000|. Milijo- ge svetovne vojne in revolucije narji so se morali bolje odrezatf; plačevanje preživnin je v Sloveniji. Tudi letos bomo pri-prijavilo 10 milijonarjev, plačali so skupaj $241,000, torej redili tako romanje. Ker so obi-več kot $2,000 na mesec. , čajno na prvo nedeljo v mesecu Čeprav hudo tožimo o visokih davkih, ne bi mogli juniju na katoliških šolah v Cle-trditi, da se davkoplačevalcem v drugih deželah godi bolje, velandu graduacije, bomo imeli V njih so srednji davkoplačevalci bolj prizadeti kot naši. tam ni namreč progresivna lestvica tako strma kot pri nas; letošnjo romanje že v nedeljo, 17. maja, pri Lurški Materi Bož- Or. Jir@ Mkm - osemdssetlitnlk Cleveland, O. — Bivši ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, ki sedaj živi v Fordu, Kansas, praznuje osemdesetletnico življenja. Rojen je bil dne 7. maja 1884 v Adlešičih v Beli Krajini. Med Slovenci v Ameriki je postal posebno znan in priljubljen, ko je leta 1938 sprejel povabilo odbora Jugoslovanskega Kulturnega Vrta v Clevelandu in se osebno udeležil slovesnega začetka vrta in odkritja spomenikov v njem. Njegova prisotnost pri tedanjih proslavah je dala celi prireditvi obče narodni pomen. Bil je to praznik Ljubljano zasedla italijanska vojska, je dr. Adlešič bil še vedno ljubljanski župan. Po o-kupaciji je ostal nekaj mesecev na županskem mestu v upanju, da bo mogel ščititi koristi občanov, pa obenem s korektnim ravnanjem zadovoljiti začasno- okupacijsko oblast. Ko so pa fašistični vojaški in civilni oblastniki zahtevali stvari, ki so bile za zastopnika Slovencev nesprejemljive, je dr. Adlešič prišel v pogoste spore z njimi. V javnost je prodrl zlasti spor o odstranitvi spomenikov kralja Petra in kralja Aleksandra v iskrene poveznosti med presto- Ljubljani. Dr. Adlešič te itali- tam bogataši plačujejo razmeroma manj, zato pa morajo'ji na Prov. Heights na Chardon srednji stanovi bolj globoko seči v svoje žepe. Road. Sv. maša bo ob pol 11. do- poldne. Prva nabirka bo za sestre, druga pa. za domobranske invalide. Popoldne ob pol 3. bodo pete litanije Matere božje v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Col-linwoodu, po litanijah pa kratka komemoracija v šolski dvorani. Dragi prijatelj! Ko to bereš, si morda že zamahnil z roko —-letos ne pojdem, nisem razpoložen za to, da bi se udeležil. To ti prav rad verjamem. Morda tudi jaz, ko to pišem, nisem ravno razpoložen, da bi šel. Ko v dnevnem časopisju beremo o poročilih o vojnah tu in tam po svetu, zasledimo vedno tudi, kako sta ob velikih dneh in praznikih oba sovražnika oglasila premirje za toliko časa, da se počasti spomin velikega praznika ali pa spomin vseh, ki so dali življenje za vero in domovino. Orožje utihne in glave obeh taborov se sklonijo, pozabijo na boj in počaste spomin svojih padlih tovarišev. To zahteva pieteta, spoštovanje in obzir do tistih tovarišev, ki so v boju proti slkupnemu sovražniku že poklonili in darovali svoja življenja za domovino. Tako zadržanje se zahteva od vsakega kulturnega naroda in zlasti še od katoličana. Pustimo ta dan vse, kar bi nas moglo odtrgati, da bi se spominskega romanja in proslave ne udeležili. Pustimo predsodke, pustimo izlete in družabne stike, pustimo vse, kar bi nas moglo razdvajati in pridimo. Sklonimo svoje glave in v hvaležnosti in molitvi počastimo spomin soborcev, ki so dali življenje za ideale stalne vrednosti. Kdor ne bo talko ravnal, bo omadeževal spomin svojih padlih sorojakov. Le nujni zadržek naj nas oprošča. Slava padlim borcem za svobodo! Zdravko Novak lico slovenske domovine in pre-stolico Slovencev v Ameriki. Slovenci v Ameriki, uradni zastopniki in splošna ameriška javnost so tedaj sprejeli ljubljanskega župana in njegovo soprogo, županjo gospo Vero na janske zahteve ni hotel izvesti. Vztrajno je branil samoupravo mesta in Mestne^iHranilnice. Nastopal je proti krivičnemu preganjanju poedinpev in ustanov. Zlasti je odločno branil stališče, da po mednarodnemu pravu najslovesnejši način. Župan me- nihče v Ljubljani ni dolžan posta Clevelanda, sedanji senator lagati prisege zvestobe italijan-Frank Lausche, je ob obisku po- skemu kralju in oblastem, ka-daril dr. Adlešiču mestne kiju- kor so to nekateri okupacijski če, ki jih je dr. Adlešič izročil iuradniki zahtevali. Fašisti so mestnemu muzeju v Ljubljani.Isklenili, da bodo dr. Adlešiča Dr. Adlešič je prinesel kot dar odstranili in spravili v zapor, ljubljanskega mesta mestu Cie- Dr. Adlešič je preko prijateljev veland, O., kip akademskega ki-1pravočasno za te naklepe zve-parja Toneta Kralja. Ta kip še'del in se umaknil v južno Tirol-vedno krasi sejno dvorano in sojsko, kjer je čakal konca vojne, mu dali tu ime “Miss Slove-’ nia”. Ob tej priložnosti je dr. Adlešič v družbi pok. Antona Grdine, Jožeta Grdine, Franka Jak-šiča in drugih ameriških Slovencev obiskal mnoge slovenske naselbine po Ameriki. Povsod so ga mestni župani uradno in slovesno sprejeli, naši rojaki pa mu priredili slavnostne pozdrave. Bil je to prvi in doslej edini uradni obisk ljubljanskega župana Slovencem v A-meriki. Dr. Adlešič je v svojih nastopih osvajal srca rojakov in tiste slovesnosti so nekaj naj lepšega v naši zgodovini. Komaj enajst let kasneje se je zgodilo, da je isti dr. Jure Adlešič prišel med nas kot politični begunec in se naselil pri svojih belokranjskih rojakih, pri družini Konda v Fordu, Kansas, Takrat se je mislil vrniti domov, ker pa je v Jugoslaviji zmagal komunizem, njemu kot odločnemu nasprotniku komunistične diktature na vrnitev ni bilo misliti. Komunisti so ga imeli na listah svojih žrtev, ljudi, ki jih je treba odstraniti. V predvojni in predkomunistični Jugoslaviji je bil namreč dr. Adlešič preveč znan kot odličen odvetnik in javni delavec. Po dokončani gimnaziji v Ljubljani se je bil posvetil študiju prava na dunajski univerzi. Tam je promoviral za doktorja ostale kot | prava in potem izvrševal odvet-spominu in je plačila, ki nikoli ne^žali, a vendar vedno odpušča, ki nikdar ne ugasne, ker si jo je tako v svoji neizmerni dobroti zamislil sam Stvarnik, ko je ustvarjal lepote življenja. Mati! Videli smo ljudi, ki so brli močni kot hrast, ki so imeli pogum kot lev in voljo kot kremen, a so jokali neudušljivo, kot otroci, ob smrtni postelji matere. In slišali smo o mnogih, ki so bili zakrknjenega srca, kot kamen brez čustev, surovi in nasilni, ki jih nobena človeška bolečina in nesreča ne bi ganila, a so postali krotki in voljni kot jagnje pod opominjajočim pogledom lastne matere. In tudi smo brali o možeh, ki so razočarani nad življenjem pozabili na končni cilj, da so kot obsedeni drveli po poti pogube; in ko se je zdelo; da jih ne reši več nobena milost, se jih je končno nenadoma usmilila božja Ljubezen, po zaslugi vztrajne materine molitve — in so postali svetniki. Tem in mnogim izmed nas je materina ljubezen še danes kot plaha, utripajoča, a neugasljiva lučka tam na oknu majhnega doma, tam daleč na obzorju, kot kažipot skozi temo življenja, a njena vztrajna molitev kot topla luč svetilnika, ki v nevihti in viharju kaže varno pot mimo izdajalskih čeri v varen pristan. Mati! Če bi zbral vse najlepše besede in vse najslajše superlative in bi naprosil najboljše pisatelje, da jih vpletejo v najpravil-nejše stavke, ne bi le-ti prekosili ene same sladke besede: Mati! In če bi zbral vse znanstvenike in vzgojitelje sveta in bi jih naprosil, da nam napišejo vodila za srečno' in uspešno življenje, bi vsa njih dognanja in priporočila ne dosegla modrosti skromnih besed in navodil, ki nam jih je zaskrbljena in med solzami slovesa šepetala naša mati, ko smo se prvikrat podali v svet. In če bi imel moč zbrati vso lepoto sveta in bi naprosil najimenitnejše umetnike sveta, da nam iz te nagrmadene lepote zgnetejo, sklešejo, uglasbijo ali naslikajo popoln lik popolne žene, ne bi ta stvaritev zbudila v nas oni sladek vtis, ki ga je v naše srce vtisnil ljubeči obraz matere, ko smo se zadnjikrat poslavljali od nje! Mati! Mati, Tebi na čast in v zahvalo bodo zopet zapela srebrna grla naših slovenskih otrok — v njihovem in našem imenu. Lepo in primerno je torej, da z vso iskrenostjo proslavimo materinski dan skupno z našimi najmlajšimi. Prepričan sem, da slovenska javnost v Clevelandu v polni meri ceni trud in požrtvovalnost slovenske šole pri Sv. Vidu, tako njenih otrok, kot učiteljskega zbora in odbora staršev, in bo zato napolnila nov© Šentviško dvorano v nedeljo, 10. maja, točno ob treh popoldne. F.A.G. fkutasijs m Here Materinska proslava Slovenske šole pri Sv, Mn Wickliffe, O. — Kakor vsako ništvo' v Ljubljani., Kot eden'leto — zadnjih deset let, tako najuglednejših svojega stanu je i bodo tudi letos otroci Slovenske postal član upravnega odbora j šole pri Sv. Vidu počastili naše odvetniške zbornice in izpraše- matere z materinsko proslavo v valne komisije za odvetniške'nedeljo popoldne, 10. maja, v kandidate. Udejstvoval se je tu-'novi dvorani sv. Vida. di v industrijskih, gospodarskih I Materinska proslava šentvi-ni zadružnih podjetjih. £e v ške slovenske šole je kulturni kjer je ostal vse do današjega mladosti je bil delaven v katoli-'dogodek, ki ga je slovenska jav-časa. V tem kratkem razdobju ških prosvetnih društvih. Kas-'nost v Clevelandu že vključila je v slovenski domovini bila meje je igral vodilno vlogo v'v svoj redni program. Vsak iz-druga svetovna vojna, fašistična slovenski krščanski demokraci-' med nas, otroci in odrasli čuti-m nacistična okupacija in konč-jji, zlasti kot predsednik Sloven- mo, da je ta prireditev’ naša no komunistična revolucija. Tr- ske Ljudske Stranke za Ljub-'skupna zadeva, saj človek niko-da igra. usede je zahtevala, da jejjano, član oblastne skupščipe li ne doraste čudoviti vezi mata mož radi zvestobe slovenski in župan ljubljanski. jterinske ljubezni. Ob tej priliki stvari, zato, ker je v medvojnih Med ljudstvom je bil posebno se namreč vsi, vsaj za par ur razmerah odločno branil sloven- priljubljen kot priden in po-odtrgamo od mrzle vsakdanjosti sko narodno korist pred okupa- žrtvovalen predavatelj in go- in se združimo z našimi najmlaj-torskimi oblastniki, moral v po- vornik pri stanovskih, .prosvet- širni v skupni proslavitvi njih hticno izgnanstvo. T0 Slovenci nih in političnih zborovanjih, ki so nam dale življenje — na-vemo in piav zato nam je Take ljudi so komunisti smatra- ših mater, dr. Adlešič osebnost posebne li od začetka za svoje nevarne' Človdk naravno hrepeni po ljubezni in spoštovanja. nasprotnike. Zanje pod komuni- sreči in ljubezni in nikoli ne Ko so namreč v aprilu leta stično diktaturo ni bilo mesta v more v sebi zatajiti teh sladkih 1941 fašisti in nacisti istočasno kaki ječi ali pri prisilnem delu. čustev; najlepša, največja dela navalih na Jugoslavijo in je Dr. Adlešič je moral ostati v po- človeškega duha na materinski proslavi v CoIIinwoodu sikako solzo ganjenosti. Toda režiser bo presenetil mamice in vse gledalce zlasti še z drugim delom. Rudi Knez je Ksaver Meškovo povest “Romanje na goro” prelil v 20-minutno igro. Vsebina igre je kratko ta: Mati z malim Vančkom tolče revščino, joka in moli, ker se je oče, ki je šel v tujino za zaslužkom, zgubil med 'pokvarjeno druščino in pozabil na ženo in sinčka. Poštar, ki prinese ža-Cleveland, O. — Materinska lostnc pismo, pomaga materi in proslava je vedno ljubka, lepa, sinčku pisati pismo očetu. P J' nežna in naj se obhaja v druži- star na samem opogumi Vanč-ni, v cerkvi ali na odru. Na pe- ka, da poroma za očeta k Mate-sem materinske ljubezni je u- ri božji na Goro in mu pomaga glašeno vsako srce. Zato vsaka skrivaj oditi. Vanček se'na poti materinska pros lava prijetno zgubi, toda mu dobra deklica odmeva in vsaka materinska pokaže pravo pot na Goro. Van-prireditev uspe. | ček pride do cerkve, že ko zvo- Že od početka je materinska' nar odzvoni “Ave Marijo”. U-prcslava slovenske šole pri Ma- trujen zaspi na pragu. Prav isti riji Vnebovzeti v CoIIinwoodu' večer pa se vrne oče iz daljnih del aktivnosti te šole. To je pri-'krajev in do se na poti domov reditev vseh in celih družin, ki ustavi pri cerlkvi, najde sinčka so kakorkoli povezani s šolo. spati na cerkvenem pragu in ga Predstava pa ni samo na odru. Matere gledajo in poslušajo dvigne in nese domov. V igro je vpleten pevski pni' . svoje ljubčke na odru, kako jim zorček z rajanjem vil na pesem “Večerni zvon”. pojejo za materinski dan, kako jih pozdravljajo', kako jim čestitajo. Otroci na odru pa mislijo, da so danes mamice na pozori-šču, da so danes one najlepše igralke in otroci ploskajo njim, ker je danes glavni oder dvorana. Za mamice danes veljajo Goethejeve besede v “Faustu”: Und sie spiefen mit — tudi one igrajo... Vsaka materinska proslava ima kakor opera isto osnovno melodijo, ki prepleta celo igro. Vendar skuša naša šola podati materinsko prireditev vsako leto drugače in se kosa sama s seboj, kako bi lepše priredila. Za letos je pripravil celotno proslavo Rudi Knez. Trud učiteljev cele šole je povezal in zlil v ljubko harmonično celoto. V prvem delu se vrstijo pesmi, recitacije, pozdravi od ljubkih Igrajo Julka Zalar (mati)) Milanček Knez (Vanček), Stane Gerdin (poštar), Avgust Dragar (oče), Zofka Malovrh (deklica), Lojze Bajc (recitator)-“Večerni zvon” pojeta Zdenka Zakrajšek in Justi Zorman-Glasbeni vložki orkestra (Rudi Knez, Dušan Žitnik, Tone Gorše in Tone Nemec) spremljajo točke prvega dela in dajejo glasbeni preliv iz slike v sliko pri igN-Ali je na tako prireditev treba vabiti, nagovarjati? Zadosti je, da rečemo, da ste vsi dobrodošli in boste vsi polnošteviln0 prišli. Pripeljite vse otroke s seboj. Za otroke ne plačate vstop' nine. Odrasli darujejo en dolar za šolo; da bo šola šla lahko 2l-junija zastonj na zlet “k ribam v Pennsylvanijo. Dobre mame naprošamo, da kaj spečejo za to priliko za slovensko šolo, ker bo malčkov iz otroškega vrtca do , fantov in “gospodičen” iz višje-'med odmorom in Po igri proda-ga oddelka. Zastor ne gre nič ja tsga Peclva’ sPet v korlst S°' skupaj vse do odmora. G. Bajc!16' Na vesel° s^ld^e-, pravi, da ima Janez Rigler neko! čarobno moč na otroka, da izva-* ° bi iz njega polnost glasu kakor'Jabo^red prireditvijo preveč vi, iz doma — domovine sl ovenčati o zaslugah ljudi, ki ske! 1 mladini posvečajo in ki j Upam, da bomo vsi Slovenci skromno slovensko šolo. zbrani! Upam, da bo vsakdo od ^ njih nesebičnost — in |nas s težnjo svojega srca priso-časopisna hvala človeka j ten! Vprav vsi: nekateri s svo-'ani _ jim bo plačilo, če jhni materami. O, srečni, pre-'ešno dosežen namen dne- srečni! Nekateri bomo v duhu prisostvovali s svojimi materami, ki še žive daleč v naši do-jmovini. Drugi boste v duhu pri 'Hjie e so se potrudile »na, ki vodi osnovni odde-.^ materah; ki so Vas že za ' tako so se tudi učenci, vevn0! :zapUstpe _ ne po svo,ji ^ i tukaj rojeni otro' nameri — ampak na poklic Naj-programu ne bom pisa^, vjgjega Zatorej: sinovi in hče-ga dobili po pošti. Vsak- re, povabite svoje slovenske ko iz njega zajame vso matere y nedeljo na f dneva, ki bi morala bi- In slovenske maitere, ‘as ne samo oakrat na svoje hčere in sinove. S takim povabilom bomo vsi zbrani in ■ v - ■ :rJa",naše čutenje bo v trdnejši zave- JOce gledamo in poslusa- ^ samo za tisti kratek čas, 110 zbrani v dvorani, da “Osmo”! povabite vih besedah: Slovenci so bili vedno dobri državljani, ljudje, ki so spoštovali zakone. Zaradi Slovencev mu ni bilo treba letati po sodnijah ali policiji in drugih uradih. Pokazali so svojo zrelost, ko jih je veliko drugih zgubilo glave. Cenili so — Moj namen je tukaj podati opis razmer in ne sodbe. ske čete, ki jih je Naser poslal v Jemen. — Oddelek zvezne vlade za trgovino in delo je bil ustanovljen leta 1903. Saudski princ Fejsal ne pojde k Naserju BEJRUT, Lih. - Vladar Saudske Arabije princ in prestolona-njihovo znanje in si zaželili nji- slednik Fejsal je odpovedal na- hovih nasvetov. Zadnji petek je nas znani slovenski rojak Dr. Jože Gole D.D. povedani obisk pri Naserju v Kairu, ker je ta pretekli teden tekom svojega obiska v Jemenu profesor na teološki fakulteti preveč otsro govoril o “nasprot- 'nikih Jemena”. Saudska Arabija podpira bivšega jemenskega kralja Badra v njegovem boju z republikansko vlado El Salala, ki jo dejansko drže na oblasti egiptov- 0------- —_ x------- ^ jsti, da smo vsi ena družina, da a globina dneva je resnic-, riarn je Slovenka mati, in da z je ona stalno naše izživ-,njeno ,gOVOrico, pesmijo in mo-v mislih in zaznatnih de- javijo zvesti njej ostati hočemo — v ljubezni zmeraj vse, kar nas je učila izpričevati... ^Materi Mariu v čast...! Tone Osovnik Programski razdelitvi be-Mariji v čast...' OBZOR m tja pa fisiwankea '^aukee, Wis. — Materin- jo se vedno rad slišim, t^oslava kakor tudi igra: Zelo pa so nas vse presen tile ,lavska roža so za nami. To- simbolične vaje, ki so jih izva-je bilo letanja in pripra- jala dekleta iz sobotne šole. •ta, da bi človek kmalu ne'Vaje so izvajale po slepčevi pes-^ 'čg ge ga še glava drži. j mi: Le enkrat bi videl kako 0 dobra stvar pri vsem tem sonce gor gre. Vsa dvorana je ^ da je prireditev dosegla zadržala dih, ko' je opazovala to leni uspeh. izvajanje simboličnih vaj. Nis- rfoei, s katerimi je bilo toli- mo vedeli do sedaj, da ima na-li'uda, so se zares dobro od- ša slovenska skupna v Mil-Ne bom se spuščal v po- j waukee takega umetnika. Ka-lllosti, ker bi vzelo preveč kor smo že zadnjič poračali, je h prostora, omenim le to, 1 bil splošen vtis: Dobro so ^Uli. Nekaj starih obrazov, nastopali, smo bili prav Ko iih vidimo na odru t ’ da bo dobro in da, bomo \li - nekaj od tega. samo sem videl prvikrat. * inaa dobro misel. Govori L "derini žrtvi in ljubezni, na kratko je sledeča: ^ -eri^ t Tia te simbolične vaje pripravila Ivanka Modic ml. Ko sem slišal o tem se mi je dobro zdelo sedaj sem pa videl, da je res. Upajmo, da bomo še kaj več tega videli v bodočnosti. Kakor mi je neki kritik povedal te simbolične vaje predstavljajo moderne plese. Jaz o tem ne vem veliko. Kar sem videl, pa lahko rečem, da take vaje gredo lahko' v metropolitansko opero v New Yorku ali kjerkoli po svetu. Na tem mestu se vsem igralcem, otrokom in prirediteljem iz srca zahvaljujemo, da so nam dali priliko uživati kulturne dobrine naše govorice in našega naroda. Škoda je le, da je zaradi lepega vremena, veliko ljudi zavilo drugam, namesto v našo dvorano. Izgleda, da pri takih prilikah vedno lahko računamo pri očetih Srca Jezusovega v Hales Corners-u imel predavanje na wisconsinski univerzi v Madison. Govoril je o vplivu duhovnika na socijalno življenje okolice. Govoril je več kot tisoč ljudem. Kakor smo slišali, je bil njegov govor odlično sprejet. Se vidi, da Slovenci le nismo kar tako. Slovenski Triglav park je zopet zaživel. Zima je v kraju in je zapustila za seboj razdejanje. Treba je veliko čistiti, da bo park zopet tako izgledal kakor se spodobi. Že nekaj tednov se je nekaj (par) mož mučilo, da bi park spravili v red. Sedaj je pa rast tako bujna, da potrebujejo prav vsakega, ki je zmožen prijeti za grablje ali metlo1 ali kaj podobnega. To soboto, taka je želja odbora, naj bi vsakdo prišel, kdor le more, da bo park čimprej zadobil podobo privlačnosti. Torej fantje in dekleta v roke bo treba pljuniti in iti na delo. Brez dela ni jela, so rekli. Najprej dolžnost potem zabava, pravi amerikanski pregovor in mislim da ima prav. % * * * * Naši ljudje radi potujejo. Kar spravijo se skupaj in jo kam mahnejo. Tako se je 45 žensk in West Allisa zbralo in podalo na pot in to kar na daljšo- pot. Poromale so k Mariji Snežni v Illinois. Podale so se tja z avtobusom. Za celo' pot so potrebovale dva dni. Tako je bilo, malo za pokoro, malo za šalo- malo za res. Vodstvo romanje je prevzela znana Mary Petrich. MALI OGLASI Trgovski prostor v najem Na 17218 Grovewood Ave., pripravno za brivnico, pekarijo ali kaj drugega. EN 1-9435 ali KE 1-8463. (91) Izvršujemo oemeufua Dovozne poti, pločnike,; Elfiia brezplačna ocenitev. ; JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 Hiša naprodaj Dvodružinska, 5-5, zidana, 3 garaže, v fari Marije Vnebov-zete, v izvrstnem stanju. Kličite lastnika za sestanek PO 1-3141 ali LI 1-3596 po 5:30 pop. (92) TRENUTEK SLAVE — Ben Navarre ni poklicni kipar, vendar se je oddočil in v dveh mesecih izklesal iz kamna kip sv. Jožefa za svojo farno cerkev v Big Bendu, Wis. Na sliki vidimo 73 let starega farana cerkve sv. Jožefa z njegovim kipom. Avto naprodaj Svetlorjav Oldsmobile 1958 (98), motorno vodenje, motorne zavore, avtomatična okna, 4. vrata. Dobro ohranjen. Kličite 391-1796. — 03) Evropa TOA lili edino direktno Je! postrežbo! e To poletje lahko poletite z DC-3 jet velikanom do Londona — od tam pa po vsej Evropi s TCA ali zveznimi letali. • Vstopite na letalo v Clevelandu — ustavite se za kratek čas v Torontu in izstopite v Londonu. e Lahko se ustavite v več mestih brez vsakih dodatnih stroškov. ® TCA 21-dnevno ekonomsko izletno potovanje v Evropo in nazaj Vam nudi od 14 dni do 3 tedne bivanja v Evropi. (Prvi dan potovanja ni vštet.) e Lahko plačate 10% naplačila ... ostanek pa v 24 mesecih. • če želite dobiti sem Vašo družino, se lahko dogovorite s TCA in predplačate njih voznino. 14-21 dnevno ekonomsko izletno povratno |Si 4% potovanje ^ ys Cleveland = Zagrebi Vprašajte Vašega potovalnega zastopnika za pojasnila o TCA voznini in postrežbi. Strinjal se bo — to je enostaven, ekonomičen način potovanja v Evropo. ^ Am unes Za vsa pojasnila se obrnite na Vašega potovalnega zastopnika — ali na TCA: Hanna Building, Euclid in 14. cesta. Tel.: superior 1-2020. Hiša naprodaj 9-sobna hiša v okolici sv. | Vida, plin, gorkota na vročo j za mlad par. Morate si ogledati. Grovewood okolica Dvodružinska hiša, 5-4, ravno na imeniku, 2 spalnici zgoraj in spodaj, plinski furnez, bakrene cevi. Na izvrstnem prostoru za šolski bus. Dober za začetek vodo, dvojni “stainless steel” lijak. Tri zidane garaže in prostor za delavnico vrh garaže. Kličite 888-1144. (1,6,7,8 maj) V najem 4 sobe oddamo s kopalnico, furnez, garaža, spodaj, v St. Clairski naselbini odraslim. Kličite 361-7372. (93) V najem Na 7403 St. Clair Ave., 4 sobe, zgoraj, prenovljeno, $50 mesečno. Oglasite se pri oskrbniku Apt. 5 ali kličite EV 2-8664. (94) J.J. HRIBAR REALTY KE 1-1427 17007 Dorchester Rd. (7,8,14,15 maj) Lastnik prodaja Tri hiše na enem lotu, 3 akrov, nič kleti. Živite v eni hiši in najemnina v drugih hišah plača hipoteko. RE 4-1740. (9.3) Lastnik prodaja Heights Nela Park okolica, enodružinska hiša, 3 spalnice, preproge, sončna soba, dvojna garaža, nizki davki, zmerna cena. Kličite 761-5547 ali LI 1-6441. (92) Stanovanje v najem Petsobno stanovanje, z lastno kletjo oddajo v soseščini Miles in E. 116 St. družini z največ enim otrokom za $85 mesečno. Dl 1-2567 (95) Naprodaj Popolnoma nova nemška harmonika na štiri tone. Pokličite IV 1-4032 ali pa W,H 3-4643. (92) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-VICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. IV 1-2231? Farma naprodaj 25 ali 51 akrov in poslopja blizu “Freeway” — južno-vzhodno od Painesville. Kličite RE 1-4703. (30, 1,7,8 maj) * * ❖ '\i ❖ ^c edini sin svoje matere, j. °Pat zaklad, da bi pomagal 1 bolni materi. Ljudje ga (Tajajo, naj se naseda vete 111 gorskim škratom, da ga IL ^ijo v prepad. Nekaj prei-teetli je dobro prestal a na 'te e le padel v roke gorskega ^.aila, ki ga napravi za svojo1 Otroci in nekaj drugih te je začelo iskati Gregca. a Vedeževalka, ki je živela 'i^. 0ricu vasi in h kateri so1 VJe Prihajali v raznih kočiji-!na stare in zveste prijatelje in te^evah, je dala dober na-j obiskovalce slovenskih priredi-^regčevi materi rekoč, da | tev. °na sama iti iskat svojega j Prisrčen je bil prizor, ko je a’ če ga hoče dobiti nazaj.'slovensko društvo Triglav po-k .Sq je podala na pot. Išče častilo najstarejšo mater, ki je i^e povsod' Na poti sreča bila navzoča pri prireditvi. Bila S H' v povsod: ^ 6 V^e nj^' Prosi za tejte' Kekle so ji, da je sin v b v.j gorskega velikana. Mati tejj,6 s° se podale na pot iskat ,a- Ta je bil zelo počasen sina. Še-le ko je mati tetj . l a> da je pripravljena svojih oči za sina, je tetg1 Vejikan izpustil sina. Po tejte Kročilu bo tisti, ki bo terij. riglavsko rožo in vodo iz te. i116?3 studenca, zelo sre-te0 .re§ec je oboje dosegel, Z tej^ Marijinega studenca in tenk:i ^glavske rože, je mati ‘a 0, ZoPet vid. In tako sta ^ej 2a naprej oba mati Ot *610 srečna. . she . 'n p,' e i,c,„. bile tejgp 'Pevske so V' o« te6 zelo prisrčno. Dobro se pZdel° vsem, ko sta nam tea ?ulfelj In Rudy Kotar za-tej^ote1*10 pesem o mamici. Tat sern j0 £e siišal pa je to Mrs. Ana Grahek. Pri svojih 84 letih pa je še vedno polna vedrosti in dobre volje. Društvo ji je podarilo šopek rdečih nageljnev. Zelo- je bila ginjena. S soizami v očeh se je zahvaljevala za Toliko pozornost. To čast ji je društvo še toliko rajši izkazalo, ker je žena zaslužna tako za stvar cerkve in slovenstva. Telovadba je bila vedno znana pri Slovencih. Nekaj tega smo imeli priliko videti, ko; nam Župnija Marije Pomočnice v West Allisu se že dalj časa pripravlja, da postavi novo cerkev. Ljudje si jo želijo. Stara ne more več prav služiti namenom. Župnik Matt Setničar se zelo trudi, da bi ta načrt čimprej uresničil. Izgleda pa, da ne gre vse po maslu. Po določilih mil v/auske nadškofije, mora biti zbrana potrebna svota denarja, predno lahko začnete z načrti. Župnik je faranom povedal, kadar boste vi pripravljani dovolj prispevati za cerkev takrat jo boste imeli. Pa je navadno tako, vsak bi rad imel novo cerkev ali šolo brez stroškov. Tako pa ne gre. Še za lansko’ leto so na zastanku na zaobljubah za devet tisoč dolarjev, da letošnjih prispevkov niti ne omenimo. Res je, brez m uje se še čevelj ne obuje, kaj pa še le zida cerkev. Vedno je'tako, če se ljudje ne zavzamejo za stvar, ne uspe. Prav bi bilo, da od časa do časa podam nekaj drobtinic iz zgodovine Slovencev tukaj v Milwaukee. Že dolgo me je mučila misel, da bi kaj napisal. Težava je v tem, da ni nikjer nobenih pravih zapiskov. Pobirati razne novice iz dnevnega časopisja in raznih analov pa ni j lahko delo. Človek bi se moral1 samo temu posvetiti. Nekje sem! videl zapisano o razmerah med! Slovenci v času od leta 1908 do 1 1929. Razmerje popisuje Rev. RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 4 MAY COMPANY TRGOVINAH BAMBUSOV CAR Ik iSCM II po gblob znižanih senah! je Frank Rozina s svojimi mladci pokazal nekaj telovednih vaj, M'rs. Majhenich pa s svojimi dekletci lep nastop ob pesmi: Peričke. Sebeda je veliko dela s tem, ali naša maldina bo nekaj imela ob tega, nekaj, kar drugi nimajo. Naši ljudje pa nastopajo tudi Cherne. O njem je bilo znano, da pozna Slovence bolj kot kdo drugi. Popisuje njihove verske razmere takole: . Petdeset procentov Slovencev je odpadlo od vere; 25 L se jih je razkropilo po različnih farah v Milwaukee; od ostalih 25% jih je hodilo deset procentov v slovensko cerkev v West Allisu in iaravii® pafiasle bmšm-$0¥e kavarniška lavsse 48” široke 26” dolge 89c par 60” široke, 30” dolge 1.39 par 60” široke, 36” dolge .... 1.69 par 9” dolga, 52” široka volanca 89c vsaka Ozaljšajte Vaš dom s temi čednimi kavarniškimi bambusovimi zavesami- — Močno pletene gornje zanke. Naravna barva, širina za par. S plkans pssejaiie paillasta hambtiš* kavarniške 'zavese Is okenske polise sli m tla vlečne isamkasovs zavsss Široke, par, 54” dolge 84” dolge 48” | 1.99 2.99 72” 2.99 4.49 96” 3.99 5.99 120” |. 4.99 6.99 144” 5.99 8.99 Vf znotraj hrapave kainteove navojnise 9” globoka volanca, 52” široka .......... 89c vsaka Naravna, lesnata barva bambusovih zaves je skladna z vsako dekoracijo. Če želite, jih lahko pobarvate, ali odrežete s škarjami do zaželjene dolžine. 48” široke 26” dolge 1.19 H par Širine po paru: 60” široke, 30” dolge ............ 1.59 60” široke, 36” dolge ............. 1.99 60” široke, 45” dolge 2.39 9” globoka volanca, 52” široka .......... ...... 1.19 vsaka Živahne zavese s posejanimi zlatimi pikicami. Zgoraj imajo dekorativno pleteno kito in pritrjene zanke. V priljubljeni beli barvi. Plišaste kamteeve navojnlcs 1-2® 2’ široke (vse do 6’ dolge) 2’6” šir...................\. 3! široke .................. 4' 'široke.................. 5’ široke .................. 6’ široke .................. 7’ široke .................. 8’ široke .................. 9’ široke .................. 10’ široke .................. 1.59 1.99 2.59 2.99 3.99 4.49 4.99 6.99 7.99 2’ široke 6’ dolge 89c 2’6” šir. 1.19 3’ široke ...................... 1.39 4’ široke ...................... 1.79 5’ široke........................ 2.19 6’ široke ....................... 2.49 7’ široke ....................... 2.99 8’ široke ....................... 3.49 9’ široke........................ 3.99 10’ široke .........................4.49 12’ široke ...................... 4.99 Naravne barve, na pol inče cepljene bambusove navojnice z vso železnino. Pripravljene za obesiti, dolžina pri vseh širinah je 6 cy. Sprejemamo pismena in teleionična naročila • • • Kličite CH 1-3070 KLETNI ZA VESNI ODDELEK, THE MAY COMPA NY, V MESTU, NA HEIGHTSU, V PARMATOWNU HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI 0 SŠ mmmmmmmmwMmmmwmmwmmm “Kuno Lichtenstein veliki komtur?” “Da! Morda ga izberejo tudi za velikega mojstra. Kdo ve! Toda on že sedaj meni, da je enak knezom. Pravijo, da vse vodi in da so vse zadeve nil svojo milost, ker ga nisem dobil v Malborgu. Povedali so mi, da je odšel kot poslanec k Vitoldu. Tedaj nisem vedel, kaj naj storim, ali naj ga počakam, ali naj grem za njim. Bal sem se, da se zgrešiva. križarskega reda na njegovi J Ker pa že od prej poznam ve-glavi in da veliki mojster nellikega mojstra in velikega ob-začne ničesar brez njega. Kje lačilnika, sem jima razodel naj se tak postavi na steptano zemljo! Samo zasmeh si nakoplješ !” “Ali so vas zasmehovali?” je vprašal Zbiško, kateremu so se oči na mah zaiskrile. “Smejala se je kneginja Aleksandra v Plocku: ‘ Pojdite,’ je dejala, ‘in pozovite rimskega cesarja! Njemu (t. j.) Lichtensteinu),’ je rekla, ‘so, kakor vemo, poslali pozive Zaviša Čarni, Povala in Paško iz Biskupic, a celo tem možem ni nič odgovoril, ker ne more. Saj poguma mu ne manjka, samo ker je redovnik in ima tako visoko dostojan stvo, da mu ni za te stvari — in bi izgubil na časti več, če bi bil sprejel dvoboj, kakor da ga je odklonil.’ Tako je govorila gospa.” “Kaj pa ste rekli vi na to? “Strašno sem se razburil, toda rekel sem, da moram tako v Malborg, da povem Bogu in ljudem: ‘Kar je bilo v moji moči, to sem storil.’ Prosil sem torej gospo, da mi poveri kako poslanstvo in mi da pismo za Malborg, ker sem vedel, da drugače ne odnesem glave iz tega volčjega gnezda. V duši sem si misli! takole: res ni hotel odgovoriti ne Za-viši ne Povali ne Pasku, toda ako ga vpričo samega velikega mojstra, vseh komturjev in gostov zgrabim za gobec in mu izpulim brke in brado, se bo vendar oglasil.” “Da bi vas!” je navdušeno zaklical Zbiško. “Kaj?” je rekel stari vitez. “Za vse se dobi pomoč, samo da imaš glavo na vratu. Toda tu mi je gospod Jezus odteg- CHICAGO, ILL, HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — CHILD CARE To live in. Own room. TV. References Required. Permanent job. Must speak English. Call OR 4-8798. HELP WANTED—FEMALE REGISTERED NURSES Gen. Staff duty. — Modern, expanding 425-bed, private, general hospital, located in pleasant residential suburb on Lake Michigan, 30 minutes from Loop. Progressive orientation and in-service education program. Excellent benefits, including bonus and retirement programs. Beginning salary $400 to $450, commensurate with experience. Write or apply: PERSONNEL DIRECTOR EVANSTON HOSPITAL ASSOC. 2650 Ridge Avenue Evanston, Illinois 60201 11 (96) REAL ESTATE FOR SALE PALOS HEIGHTS AREA — BY OWNER. — 6 Room Ranch. IVs baths, gas heat, 2 car gar., Patio, fully landscaped. 2/3 acre. Corner lot. Owner leaving State. — Price $18,250. — FI 9-0299. skrivnost, čemu sem prišel, onadva pa sta zavpila, da to ni mogoče.” “Zakaj ne?” “Iz istega vzroka, ki mi ga je povedala kneginja v Plocku. In veliki mojster je rekel: ‘Kaj bi mislil o meni, ako bi se jaz dvobojeval z vsakim vitezom z Mazovja ali iz Poljske?’ No — prav bi bilo, ker bi ga že davno ne bilo na svetu, čudila sta se oba — in pripovedovala o tem pri mizi pri večerji. Pravim ti, kakor bi bil dregnil v panj! A zlasti med gosti se jih je dvignila cela gruča: ‘Kuno,’ so kričali, ‘ne more, toda mi moremo!’ Izbral sem si torej tri, hoteč se po vrsti dvobojevati z njimi, toda veliki mojster je po dolgih prošnjah dovolil dvoboj samo z enim, ki mu je bilo tudi Lichtenstein ime in je bil Kimonov sorodnik.” “No in kaj?” je vzkliknil Zbiško. “I, no, pripeljal sem s seboj njegov oklep, toda popolnoma razbit, da mi zanj ne da nihče niti grivne.” “Bojte se Boga, torej ste izpolnili prisego!” “V začetku sem bil vesel, ker sem bil tudi jaz istega mnenja, toda potem sem pomislil: ‘Ne! — To ni vseeno!’ In sedoj nimam nobenega miru, ker to pač ni vseeno!” Toda Zbiško ga je začel tolažiti. “Mene tudi poznate, da v takih stvareh ne prizanašam niti sebi niti komu drugemu, toda ko bi se mi tako prigo-dilo, bi imel dovolj. In rečem vam, da mi največji vitezi v Krakovu v tem pritrde. Sam Zaviša, ki se v viteški časti najbolj spozna, vam gotovo ne pove ničesar drugega.” CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ROLLING MEADOWS — BY OWN-ER. — 2 Bedroom home on ti acre lot. IV2 car garage. Patio. Beautifully landscaped. S/S’s. Many extras. Near everything. $14,900. Im-med. Occupancy. CL 3-0460. OAK PARK — BY OWNER 6 Rm. Stucco. 3 Bdrms., Mod. Kit., Knotty Pine fam. Rm. 2 car gar., full bsmt., gas ht., Lincoln schl. district. Must see to appreciate. — EU 3-0418. (92) AUSTIN AREA — BY OWNER 2 Bedroom, Its bath town house. Rec. Room with Cedar lined closet, utility rm. S/S’s. 5 Major Appliances, Gas ht., front Patio. $18,000. — Call 379-7325. (92) DES PLAINES — 3 Bedroom, 2 bath Split - level. Built-ins. Rec. Room carpeted. 3 blocks to school. Must sell, transferred to California. By Owner. $23,000. PHONE 437-2571. (92) “Misliš?” je vprašal Matko. “Le pomislite: oni so slavni na vsem svetu — in so ga tudi pozvali, a nihče ni dosegel niti toliko, kolikor ste dosegli vi. Obljubili ste smrt Lichtensteinu — in res ste pobili Liehsteina.” “A Zbiško, ki so ga zanimale viteške zadeve, je vprašal : “No, povejte, ali je bil mlad ali star, kako je bilo, s konja ali peš?” “štel je petintrideset let in brado je imel do pasa, a bilo je s konja. Bog mi je pomagal, da sem ga zadel s kopjem, toda potem je prišlo do mečev. Rečem ti, da mu je kri tako bruhalla iz ust, da mu je bila vsa brada kakor storž.” “Pa ste se tolikokrat pritoževali, da se starate?” “Da, ako sedem na konja ali pa se razkoračim na tleh, se krepko držim, samo na konja ne morem skočiti v popolni bojni opravi.” “Toda tudi Kuno bi se vam j ne bil ubranil.” Stari je prezirljivo zamahnil z roko, češ s Kunom bi mu bilo šlo znatno laže. Nato sta si šla ogledat uplenjeni oklep,' ki ga je vzel Matko samo v znamenje zmage, saj je bil preveč razbit in zato brez vrednosti. Le nabedrniki in naročnice so bile nedotaknjene in odlično izdelane. “A bilo bi mi le ljubše, ako bi bile Kunonove,” je žalostno rekel Matko. Na to Zbiško: “Bog ve, kaj je boljše. Ku-nona, ako postane veliki mojster, tako ne dosežete, razen v kaki veliki bitki.” “Nastavljal sem ušesa, kaj pravijo ljudje,” je odgovoril Matko. “Nekateri pravijo, da bo po Konradu Kuno, a drugi, da Konradov brat Ulrik.” “Ljubši bi mi bil Ulrik,” je rekel Zbiško. “Tudi meni, a veš zakaj? Kuno ima večjo in bistrejšo pamet, a Ulrik je vročekrv-nejši. To je pravi vitez, ki spoštuje čast, a tudi želi vojne z nami. Pravijo tudi, ako postane veliki mojster, da pride kmalu do take vojne, kakršne še ni bilo na svetu. A Konrad cesto pade v omedlevico. Nekoč je omedlel celo v moji navzočnosti. Hej! Morda dočakamo !” “Bog daj to! Ali so kaki novi spori s kraljestvom?” “So stari in novi. Križar ostane vedno križar. Daši ve, da si močnejši in da je slabo, če se spre s teboj, bo vendar prežal nate, ker drugače ne more.” “Oni namreč mislijo, da je križarski red močnejši kakor vsa kraljestva.” “Ne vsi, ali mnogo jih je, a med njimi tudi Ulrik. Resnično povedano, je to ogromna T0KY KRISTAVNIK Painting & Decorating 0 Sedaj je čas, da nas pokličete za barvanje vaših hiš. • • Hitra postrežba! Nizke cene! — Pokličite še danes • • HE 1-0965 ali UT 1-4234! 1171 E. 61 ST. * KAKO ZAČETI OBRAT VELIKE PIVOVARNE V . iA' '^ ^ ' /V' 'V; -1' V' ^ ENI LAHKI LEKCIJI Najprej dojmite skrivnost z ognjem varjenega okusa. Kako? Varite pivo nad direktnim ognjem... kot je to storil Bernard Stroh pred več kot sto leti — in kot še vedno delajo danes na 909 East Elizabeth Street v Detroitu, Mich. Zakaj? Zato, da boste navalili dovolj, da boste lahko oskrbeli vse ljudi v tem delu Srednjega Zahoda, ki _________________________ vsak dan vprašajo in pomijejo preko tri milijone steklenic tega izključno z ognjem varjenega piva. To so ljudje, ki pravijo, da jim okus z ognjem varjenega piva da tisto, kar želijo — prav tisto, kar zahtevajo — prav tisto, kar popolnoma uživajo — v pivu, ki ga pijejo. To so tisti ljudje, ki vedo, da ima z ognjem varjeno pivo čudovit okus, kot bi ga druga piva želela imeti. Sedaj lahko spoznate, zakaj je okus z ognjem varjenega piva tisto, kar resnično potrebujete pri začetku velike pivovarne v eni sami lahki lekciji. Mogoče — še ena misel — bi bilo pametno, sprostiti se in uživati prav sedaj — edino pivo, ki bi lahko z Vami tekmovalo — edino, ki že ima ta z ognjem varjeni okus... Stroh’s. America’s Only Fire-Brewed Beer The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan MT. PROSPECT — BY OWNER 3 Bedroom Ranch, 12x12 Den, Gas heat, Central Air-conditioning, 18x 28 Garage, Low taxes. Will sell on contract. Low 20’s. CL 3-9430. (92) \ la a O"-';''' ■ : v ■ a"-.-a l-aa. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA IGNAC (JAMES) VIDMAR ki je umrl 3. maja 1963. Krasni maj je vsem v radost, a nam v bridko žalost. Dragi! Eno leto je minilo, odkar si za vedno odšel. Moje oči Te iščejo po sobah in po vrtu, a nikjer Te ni. Trpim nepopisne bolečine, gledam v svet, kako se narava prebuja in cvete. Zaprem srce, pa še oči, zakaj z menoj ne bi gledal še Ti. Dokler si bil pri meni, me je vse veselilo, čeprav je srečo grenila najina bolezen, a imela sva upanje na boljše čase. Tvoja izguba mi je uničila vse, upanje in srce. Ni trenutka, da bi ne mislila na Te. Solze se mi utrinjajo kot mile zvezdice na nebu. Ne morem drugam kot na Tvoj grob. Ta mi je dom, najina hišica je pa jetnišnica, ker Ti ne moreš iz mojega živega srca. Rešena bom trpljenja, kadar bo končano to žalostno posvetno življenje. — Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! IGNATIUS J., sin MARY E. PLUTH, hčer ANDREA, vnukinja; JIMMY in RICKIE, vnuka; FRANCES, snaha; STANLEY, zet MARY in. ROZALIJA, sestri; PAUL, nečak; ROSEMARY, nečakinja in več sorodnikov v Ameriki, Kanadi in v starem kraju. Cleveland, Ohio, 7. maja 1964. Žalujoči ostali MARY, soproga .sila,” “Ali se spominjate, kaj je govoril Zindram iz Maško-‘vic?” “Da, in tam je vsako leto huje. Brat brata ne sprejema tako, kakor so mene tam sprejemali, ako ni križar videl. Tam so jih že vsi siti.” “Torej ne bomo dolgo čakali!” “Ne dolgo ali pa tudi dolgo,” je rekel Matko. A čez čas je dodal: “A medtem je treba delati — in množiti imetje, da stopimo dobro oboroženi na bojišče.” XL VIII Veliki mojster Konrad je vendar umrl šele čez eno leto. Jaško iz Zgoželic, Jagienkin brat, ki je prvi slišal v šerad-zu novico o njegovi smrti in o izvolitvi Ulrika von Jungin-gena, jo je tudi prvi prinesel v Bogdanjec, kjer je kakor v vseh plemiških bivališčih globoko zadela duše in srca. “Nastanejo časi, kakršnih do sedaj ni bilo,” je svečano re- kel stari Matko, a Jagienka je v prvem hipu pripeljala vse otroke pred ZbLka in se san13 začela poslavljati od nje^a’ kakor bi moral že> jutri out1' niti. Matko in Zbiško sta vS' dela, da se vojna ne razvnan^ tako hitro kakor ogenj v k®' minu, vendar sta bila preP11 čana, da pride do nje — ^ sta se začela pripravljati. Iz' birala sta konje, orožje, ur*3 v vojnem poslu oprode, žabništvo, vaške župane, ki s° bili po nemškem pravu obv« zani, da se javijo s konjem m1 vojno, in ubožnejše plemiče^ (Dalje prihodnjič) V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NEPOZABLJENE MATERE IN STARE MATERE Mary Starina ki je za vedno zatisnila svoje dobre oči dne 7. maja 1960. Vsi smo Te srčno ljubili, a prezgodaj smo Te izgubili, vse prazno je zdaj pri nas, ko ne čuje več Tvoj se glas. Nikdar Te ne bomo pozabili, še vedno bomo Te ljubili. Daši mirno v grobu spiš, v naših srcih še živiš! Žalujoči ostali: MILLY SCOVILLE, ANTONIA GLENN, ELEANOR DICKEY, FLORENCE GEIGER, hčerke; VNUKI in VNUKINJE. Cleveland, O., 7, maja 1964. Vaš šofer vas čaka! QfK FON TOURS J® m pati! Slay i/ Spring Tour Along Lake Erie—$1.?5 May 30 Cedar Point Special Then, every Mon,, Wed-., Sat., June 13-Sept. 5—$3.25 June 27 Ashland Balloon Festival—$2.75 July 19 Kingwood Center, Mansfield—$3.50 August 2 Pilgrimage to Carey, Ohio—$4.2j August 23 ? ? Mystery Tour ? ? - • $1.75 September 20 Pilgrimage to Frank, Ohio—$3.00 September 26 3hio Swiss Festival, Suga rcreek—$4J5 October 11 Fall Foliage Tour—$2^5 Zaznamujte na koledarju. Zara^j otroških cen ali zaradi pojasf o budžetnih vozovnicah, o čast-itd. pišite na: CTS FUN TOUB3' 1404 E. 9th SL, Cleveland H, °' Pri naročilu vozovnic po P°®q’ pošljite ček na CTS FUN TOUB^’ 1022 Carnegie Ave., Cleveland L’ Ohio, ali jih kupite pri CTS I formation Booth, Public SqualL' DOBRODOŠLI! PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. STANKO PRISLAN EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: SIRLOIN STEAK 89c Ib. RIB STEAK 79( Ib. Sugardale Wieners Coneys SHOULDER PORK STEAK 59c lb. Itkb EUCLID POULTRY V zakigi Imamo vedno očiščene piščance na kose zrezane, P0-; polnoma sveža jajca ter vsen vrst perutnino. Pridite in si izberite1 HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLlD SE l-Slfl. MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177 Na razpolago smo vam podnevi in ponoči... Same Telefonirajte! Naše pogrebne posle opravljamo v Grdino-vem pogrebnem zavodu. Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in soboto od 2. do 4. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. | JOS. ŽELE IN SINOVI = POGREBNI ZAVOD 1 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott l 0-’8' I COLLINWOODSKI URAD E 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe I-311 = Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolag0 E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo TiiiiimiiiimmiuiiiiiiiiimiiiMimiiiiiiiiiiiiiuiMi'uiiimiimiiiiiiiiiiiiMin>iiiii",,l> 1