Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*58.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */s leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.	  V	Ljubljani,	v	torek,	26.	aprila	1932.	štev.	48.
Manj nezaupanja in malodušja!
Dela naše javnosti se je polastila silna nervoznost in še silnejše malodušje. Mnogo jih je že, ki se s strahom sprašujejo, kaj bo jutri in ki ugibajo, če pride inflacija ali pa kar finančni polom. Našo javnost prevzema tako polagoma silno baisse-raz-položenje, ki je nekatere že tako osvojilo, da je .ni tatarske vesti, ki ji ne bi verjeli. To pesimistično razpoloženje pa še povečujejo razni neumorni fabrikanti govoric, ki upajo, da jim bo to pesimistično razpoloženje politično koristilo.
Vsem tem malodušnežem in vsem tem političnim špekulantom na gospodarsko katastrofo treba z vsem poudarkom zaklicati: »Ne večajte po nepotrebnem krize! Kakor je sedanja kriza težka in ostra, tako gotovo pa je tudi, da bi bila mnogo manjša in veliko lažje premagljiva, če bi se o krizi manj govorilo, zato pa tem več proti njej delalo. To večno zdihovanje in govorenje o krizi je kakor poziv .sleherniku, da tudi on potoži
o	svojih težavah vsled krize, pa čeprav jih dejansko niti ne občuti. To neprestano argumentiranje s krizo je ko aipel, da se naj vsakdo skuša okoristiti z razlogom' krize in iz nje izkuje svoj dobiček. Posledica tega pozivljanja pač ne more biti druga, ko da se kriza poostri.
Še težja	pa	je	posledica	tega pesi-
mističnega razpoloženja na denarnem trgu. Čim bolj	se	je širilo	pesimizem,
tem nianjše	je	bile	zaupanje	vlagateljev,
tem manjša	so	bila	razpoložljiva sredstva
denarnih zavodov. Suša pa, ki zavlada v denarnih zavodih, je ko epidemija, ki se mahoma razširi na vso deželo. Če nimajo denarni zavedi denarja, tedaj usahne ta povsod, tedaj zagrabi vso produkcijo zastoj, tedaj je kriza tu, pa čeprav ni za njo tudi nobenih realnih vzrokov. In nasprotno! Kakor hitro zavlada med vlagatelji zaupanje, takoj; se poživi vse gospodarsko življenje, ker iz denarnih zavodov se vliva denar v naša podjetja in takoj so vsi obrati v pogonu.
Že prav silno je moralo zavladati nezaupanje ter malodušje, da je danes že toliko ljudi, ki so leta in leta vlagali svoj denar v denarne zavode, danes pa so se zatekli k receptu prababic in hranijo denar v nogavicah. Kaj mislijo ti ljudje, da bo njih denar, če bi se na primer zgodilo nemogoče, da bi prišel denar ob veljavo, imel kaj več vrednosti, ker ga hranijo v nogavicah! Je to vendar čisto nora nvisel, kajti vsako ob vrednotenje denarja mera zadeti vendar ■ves denar in onega v nogavicah še najpre-je, ker je izpostavljen še posebnim nevarnostim. Vsi tisti slabi računarji, ki ne zaupajo svojega denarja niti solidnim zavodom — in pri nas je hvala Bogu takšnih zavodov še mnogo — sebi prav nič ne pomagajo, zato pa prav ogromno škodujejo celoti in vsled tega tudi sebi.
Vsi ti nezaupljiveži in malodušneži v naši javnosti so prav zelo podobni -onim ne-vrasteničnim hipohondrom, ki vsak dan čutijo novo bolezen, v resnici pa jim ne manjka nič drugega ko le malo zaupanja v samega sebe. Kakor ni tem hipohondrom drugače pomagati ko z autosugestičniin receptom doktorja Coue-a, tako bi tudi naši prevznemirjend javnosti zelo dobro koristi-
lo	malo ccueizma. In to je tem lažje, ker je struktura našega gospodarstva zdrava in ker je naš človek tako skromen in varčen, da je treba že umetnih sredstev, da pride v krizo naše gospodarstvo.
Je že res, da treba vsaki nevarnosti pogledati v oči, toda še bolj j© res, da treba pogledati nevarnosti v oči zato, da se pravilno preceni ves njen obseg. Kdor pa gleda na nevarnost s pesimističnimi očmi, ta jo povečuje, ta si sam dela zapreke, da bi jo odpravil. Dostikrat pa postane sploh nesposoben za borbo1, ker je nevarnost tako zelo precenil, da nima več poguma, ki je potreben za njeno obvladanje. V slučaju kakršnekoli katastrofe ne pride nikdar re-
šitev od ljudi, ki kar zamiže, ker jih je tako zelo pretresla nesreča, temveč vse od-visi od poguma tistih mož, ki se tudi največje nesreče ne ustrašijo, temveč zavihajo rokave ter prično z reševalnimi in obnov-nimi deli. In čim več takšnih mož bomo imeli, tem bolj bo padla kriza, tem preje
Ministrstvo prosvete je izdalo meseca januarja t. 1. odlok o izvedbi monopoliza-cije šolskih zvezkov, ki bode vsekakor pri današnji že itak težavni situaciji, prizadela trgovstvo in tudi industrijo, ki je zaposlovala mnogo delavstva. Z izvedbo mo-nopolizacije, proti kateri so se trgovske organizacije in institucije mnogo let borile, pa se je popolnoma odvzela trgovcem pravica do prodaje šolskih zvezkov.
Iz naredbe kr. banske uprave IV. št. 126-18 z dne 26. februarja t. 1. sledi, da se mora odlok ministrstva prosvete glede monopolizacije šolskih zvezkov striktno izvajati.
Zvezke je naročiti ali neposredno pri državni štampariji v Beogradu, ali pa potom banovinske zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani. Šolski upravitelji jih na-roče, kakor jih je od slučaja do slučaja treba, na kar jih razdele razrednim učiteljem, da jih prodajo učencem. Zbrani denar naj nato upravitelji pošljejo na državno tiskarno, odnosno na banovinsko zalogo šolskih knjig.
Zveza trgovskih gremijev, ki je sodelovala v akciji proti monopolizaciji šolskih zvezkov, je proti odloku podvzela energično akcijo pri ministrstvu prosvete in drugih merodajnih faktorjih, da se škoda, ki bo s tem prizadetemu trgovstvu nastala, prepreči.
Milivoje M. Savič:
Zakon o novi carinski tarifi
V	zadnjem času so vse države spremenile svojo carinsko tarifo in povišale carine, kakor so tudi spremenile splošne določbe ter uvedle prepoved uvoza gotovega blaga ter kontingentiranje uvoza drugega blaga. Skoro vsak se je oborožil pred uvozom nezaželjenega blaga in dovoljuje le uvoz gotovega blaga po pogodbenih kontingentih; pa tudi mi moramo prav isto napraviti. Povišanje carine se mora izvesti na zahtevo proizvajalcev, poljedelcev, obrtnikov in industrijalcev, pa tudi v interesu domače industrije- in hišne obrti, državne obrambe in interesov državne blagajne. Če pa hočemo uvesti to v celoti, se morajo pred uzakonitvijo tega zakona odpovedati trgovinske pogodbe, da ne bi prišli v nesoglasje interesi poljedelstva, obrti in industrije, t. j. da bi se uvedle carine na surovine, nesorazmerno visoke napram pogodbenim carinam na polfabri-kate in fabrikate.
Naše poljedelstvo sme upravičeno zahtevati, da se to blago, katerega ono izdeluje ali vsaj more izdelovati, obremeni s carino zato, da bi se izplačalo pri nas začeti z izdelovanjem posameznih predmetov in z njimi kriti vse ali vsaj večino potreb.
1	o povečanje poljedelskih carin je tudi v interesu državne blagajne.
Obrtniki in industrijalci smejo upravičeno zahtevati, da so carine na blago, ki je izdelano iz naših poljedelskih surovin, sorazmerne napram carini poljedelskih produktov v svrho pobijanja uvoza tujega blaga, kar je zopet v interesu državne blagajne.
Predstavniki državne obrambe smejo zahtevati, da se na predmete, ki njih inte-resirajo, uvede carina, da se tako onemogoči uvoz takega tujega blaga.
Predstavniki državne blagajne smejo zahtevati, da se uvedejo carine na vse surovine in polfabrikate v interesu državne
bo zaživelo naše gospodarstvo, teni preje bo nam vsem bolje.
Zato pa manj nezaupanja in manj malodušja, a tem več optimističnega razpoloženja ter zaupanja v lastno moč in v zdravo silo našega naroda ter njegovega gospodarstva. Samo v tem je pot k rešitvi.
Novi trošarinski predpisi
I.
Ali so točilci likerjev, konjaka In ruma dolžni plačevati nadomestilo za trošarino?
Po novem zakonu so špecerijske, kramarske in ostale slične prodajalne, ki prodajajo vino in žganje v zaprtih steklenicah, dolžne plačevati nadomestilo za trošarino po objavljeni tarifi. Na vprašanje, ali se nanaša dolžnost za plačilo nadomestila tudi na one prodajalne, ki ne prodajajo vina in žganja v zaprtih steklenicah, ampak samo liker, konjak in rum, pojasnjujemo, da prodajalne, ki prodajajo samo te pijače, po našem mnenju niso dolžne plačevati nadomestila za trošarino, ker se ta nanaša samo na vino in žganje, dočim se je že po dosedanjih predpisih pobirala trošarina na liker, konjak in rum samo na sladkor in alkohol, iz katerega se proizvajajo ti predmeti, po do-tičnih predpisih.
II.
Tožilci na debelo in plačevanje nado>-mestila.
Iz novega zakona o trošarinah je raz-vidno, da so dolžni plačevati nadomestilo za trošarino samo točilci na drobno in to-čilci iz 4. pripombe k tar. post. 62 zakona o taksah, to je okrepčevalnice, vi-narne in žganjarne, sladčičarske in njim sličfce trgovine, ki točijo pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konzum v poslovnih prostorih. Zakon taksativno navaja osebe, ki so dolžne plačevati nadomestilo. Na stavljeno vprašanje, ali so potemtakem veletrgovci z vinom, to je točilci vina na debelo oproščeni plačevati nadomestilo, pojasnjujemo, da je bila po informacijah naših poslancev intencija Narodne skupščine, da se pobere nadomestilo samo enkrat in to od prodajalca na drobno, ker bi bile sicer pijače, ki pridejo v promet preko grosista, dvojno obremenjene z nadomestilom.
V 6. pripombi k § 2. zakon sicer navaja med plačniki nadomestila tudi točilce na debelo, vendar pa tu spričo jasno določenega kroga plačevalcev ne more biti dvoma, da sta ob izpremembah besedila načrta zakona po našem mnenju besedi »na veliko« gotovo samo pomotoma ostali v tekstu zakona.
III.
Razvrstitev tožilcev
V navodilih za izvajanje novega zakona o državni trošarini je ministrstvo za finance odredilo, da se točilci pijač razvrste v posamezne skupine za pobiranje nadomestila za državno in banovinsko trošarino po že izvršeni razvrstitvi po skupinah /.a pobiranje točilne takse tako, da pride vsak točilec v isto skupino, v kateri plačuje točilno takso.
Točilci pijač iz 4. pripombe k tar post. 62 zakona o taksah se razvrste v skupine po krajih, v katerih obratujejo tako, da pridejo oni, ki plačujejo točilno takso Din 8000-— letno v prvo skupino za dotični kraj, oni, ki plačujejo točilno takso Din 2000-— letno v drugo skupino, ostali, ki plačujejo točilno takso Din 1500'— letno, pa se dele po doseženem prometu v tretjo in četrto skupino za dotični kraj.
IV.
Zvišanje ali znižanje točilne takse
Z ozirom na zvezo točilne takse z nadomestilom trošarine je važno vprašanje, kdaj se more točilca preuvrstiti v nižjo ali višjo skupino.
Po predpisih velja redna odmera t»-čilcev za tri leta. Tekom redne taksne dobe se sme odmera takse popraviti navzdol po dokumentirani vlogi (prošnji) prizadete osebe ali navzgor po referatu pristojnih kontrolnih organov, toda nova taksna stopnja velja šele od naslednjega polletja.
V.
Kopališki kraji in plačevanje točilne takse
Po zakonu o taksah se plačuje točilna taksa po koledarskem letu in vnaprej v
Monopolizacija šolskih zvezkov
Z uveljavljenjem odloka ministrstva prosvete se je trgovcem popolnoma odvzela pravica prodajati določene vrste šol. zvezkov. To pomenja na eni strani, odvzeti iz proste trgovine zopet enega izmed važnih predmetov, oškodovati trgovca in pri nas dokaj razvito tozadevno industrijo — na drugi strani pa nastaja pereče tudi vprašanje, kaj naj storijo trgovci s sedanjimi zalogami, ki jih ne smejo razprodati. Škoda bi znašala samio v Dravski banovini nekaj stotisoč dinarjev.
Zveza je v svojem ponovnem protestu proti monopolizaciji zahtevala, da se odlok o izvedbi monopolizacije razveljavi, ker je povsem nemogoče, da bi se z monopoliza-cijo razvrednotile sedanje pri trgovcih nahajajoče se velike zaloge šolskih zvezkov. Zahtevala je nadalje, da se prodaja šolskih zvezkov prepusti trgovstvu tudi v bodoče proti običajni proviziji.
V	sedanjih težavnih časih, ko se vse gospodarske stroke bore z velikimi težko-čami, pomenja vsaka monopolizaeija predmetov, iz katerih je črpalo trgovstvo, delavstvo in industrija svoj zaslužek, upro-paščenje in velik korak v poslabšanje občih prilik. To vsekakor ni v skladu s smotrenim pospeševanjem gospodarske delavnosti in niti z načelom, naj državna uprava ne bo konkurent zasebni iniciativi, iz katere črpa v glavnem svoje dohodke.
blagajne, a obrtniki in industrijalci imajo pravico zahtevati, da so carine na blago, ki je izdelano iz teh surovin in polfabrikatov, j
v sorazmerju s carinami /.a surovine in polfabrikate, da se tako pobija uvoz tujega blaga.
Pobijanje uvoza tujega blaga je v interesu naše stalne vrednosti dinarja, kakor tudi v interesu obrtnikov in industrijcev ter v interesu poljedelcev, da ostanejo obrtniki in industrijci zaposleni, ker so ti kon-sumenti poljedelskih predmetov v iznosu 45% od onih proizvodov, ki pridejo v trgovski promet.
V	svrho določitve pravca za izdelavo carinske tarife, je potrebno sklicati gospodarske strokovnjake in to i trgovinske i carinske politike in carinike tehnike, poleg predstavnikov poedinih ministrstev.
Izdelavo carinske tarife je treba poveriti ^kušenim strokovnjakom, pa naj bodo v aktivni službi ali v penziji.
Dokler pa ne izdelamo carinske tarife, kar traja dolgo, je potrebno, dai se sedaj takoj vnese *v zakon o carinski tarifi med splošne določbe, da ima vlada pravico prepovedati uvoz poedinega blaga ter mož-
11	ost kontingentiranja uvoza blaga po trgovinskih pogodbah.
NOVA PRIPRAVA SOLI
Beograd, 25. aprila. AA. Uprava državnih monopolov je začela prodajati sol, preparirano po načinu znane namizne soli •serebos«, ki jo prodajajo v Angliji, Francij* in v drugih zapadnih državah.
Poleg svoje odličnosti in posebne kemične obdelave ima ta sol to lastnost, da pod vplivom vlage ne postaja gručasta. Primesi fosfatov in magnezije pa zelo ustrezajo človeškemu telesu.
To sol je mogoče nabaviti pri vseh prodajalcih soli na drobno v vseh večjih krajih za oeno 6 Din za škatljico, težko pol kilograma.
Prodajalci na drobno, ki še nimajo te seli, naj si jo takoj nabavijo .pri svojih dobaviteljih na debelo.
dveh polletnih obrokih, ki zapadejo v plačilo dne 31. jan. in dne 31. julija. V zvezi z nadomestilom trošarine bi bili kopališki kraji, ki imajo samo par mesecev sezono, z bremeni občutno prizadeti. Upoštevaje
to okolnost, določa novi zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah, da bo minister za finance predpisal s pravilnikom, katero taksno stopnjo plačujejo kopališčni kraji in za kateri čas.
Uredba o Prvi hrvatski štedionici
;Na predlog zastopnika ministra za trgovino in industrijo je ministrski -svet razglasil uredbo, ki ima naslov: Uredba o rokih izplačil vlog in drugih dolgov Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Uredba je »stopila v veljavo 23. t. m., torej na dan objave v »Službenih nov-inah«.
Prva dva člena uredbe govorita -o novih vlogah, kajti uredba deli v 1. čl. vloge in terjatve na one, ki so nastale pre-d 23. aprilom in o-ne vloge in terjatve, ki bodo nastale po 23. aprilu. Prve imenuje stare vloge in terjatve, druge nove. S tem je delitev vlog in terjatev urejena podobno kot 23. septembra pri drugih denarnih zavodih, razlika pa je v tem, da se ne diferencirajo stare vloge več s tem datumom, pač pa so vse do 23. aprila vsebovane med starimi po določbah te uredbe.
2. čl. uredbe govori o novih vlogah, torej onih, ki bodo nastale po 23. aprilu 1932. Te nove vloge se morejo plasirati edino tv izelo likvidne terjatve, odnosno vrednote. Ta uredba tudi našteva za primer: es.ko.nt kratkoročnih menic, ki so sposobne za reeskont, torej samo prvovrstne menice, nadalje lombard državnih papirjev in podobno. Takoj plačljive vloge, torej brez odpovednega roka morajo biti v celoti plasirane, od -ostalih vlog pa najmanj 2-5%, v blagajniške bone Narodne banke-, naložene na žiroračun pri Narodni banki ali pa naložene pri Drž. hipotekarni banki in Poštni hranilnici.
Nove vloge se morajo izplačevati z obrestmi v rokih, ki so natisnjeni v hranilnih (knjižicah, ali pa po dogovoru z vlagatelji. Iste določbe veljajo za tekoče račune. Sedaj je vprašanje, -če bo banka izdala nove hranilne vloge, v starih knjižicah veljajo tile reki: takoj -brez odpovedi se plača, Če vloga ni večja kot 500 Din, od 500 do 25CO Din proti osemdnevni -odpovedi, od 2500 do 5000 Din proti 14dnevni odpovedi, od 5000 do 10.000 Din proti enomesečni odpovedi in nad 10.000 Din proti 3-mesečni odpovedi. Nove terjatve zavodovih upnikov iz tekočih računov iz trgovskega poslovanja se bod-o- izplačevale takoj, obresti pa ob zaključku računa. Seveda je dana m-ožno-st drugačnega dogovora. Dohodki novih zavodovih terjatev in vrnjene terjatve zavoda se smejo porabljati edino za izplačilo novih zavodovih dolgov in za delno zadovoljevanje bodočih tekočih potreb, ki jih navaja točka 1 čl. 3.
<51. 3. govori o izplačevanju starih dolgovanj Praštedionice, in sicer določa, da mora SP, izplačevati po nadalje navedenem načinu te vloge na knjižicah in tekočih računih ob obrestni meri 4!4% b-rutt-o, če ni pogojena nižja obrestna mera, iz razpoložljivih likvidnih sredstev, ki jih bo dobila z dohodkom svojih starih terjatev in vračilom, vnovčevanjem imovine, v kolikor ni potrebna za nadaljnje poslovanje zavoda, in z nabavo drugih -sredstev.
1. Še ne izvršene dispozicije strank na podlagi terjatev iz infcaso poslov iin na osnovi položitve gotovine v izrecno odrejen -namen, zaostale davke, me-njavne davščine, obveznosti, prevzete ob priliki nakupov ina javnih dražbah v svrhft plačila zavodovih terjatev, izžrebane založnice in komunalne zadolžnice ter neizplačane dospele kupone založnic in obveznic bo zavod plačeval takoj, ko to zahtevajo upniki, odnosno -ob dospetju.
Bodoče tekoče potrebe te vrste, režijski ip sodni stroški, dolžne -obresti na reeskont, lombard in report P. pri drugih zavodih se imajo plačevati iz v-seh zavodovih razpoložljivih sredstev, ki so našteta v čl. 2 in 3.
2. Po preteku prvih treh -mesecev, če se 4>a izkaže to možno, še pred tem rokom, .toda najkasneje vse tri nadaljnje mesece, (bo ravnateljstvo napravilo obračun glede vseh razpoložljivih likvidnih sredstev in bo po višini teh sredstev z ozirom na potrebe, navedene v 1. točki tega člena, za naslednje (četrtletje -odredilo v sporazumu s komi-jsarjejn trgovinskega ministrstva, kvote, s katerimi bo zavod v teku tega četrtletja izplačeval na zahteve svojih upnikov njihove stare terjatve. Terjatve, ki so zasi-gurane z zastavo ali pa so že tožene, so izenačene glede načina izplačila z ostalimi terjatvami.
3. Če bo P. pred roki, ki so odrejeni za obračun v točki 2, imela razpoložljivih
likvidnih sredstev na podlagi tega člena, bo dovolil komisar na predlog ravnateljstva, vpoštevaj-oč potrebe iz 1. točke tega člena, izplačevati v mejah denarnih sredstev dolgove, ki so zasi-gurani z zastavo, in izplačevati z vložnih knjižic in tekočih računov upnikov: vloge, ki so nastale po 23. septembru 1931, obresti za preteklo polletje za vse stare terjatve svojih upnikov, izseljenske vloge, ki ,so jih vlagatelji poslali zavodu neposredno iz inozemstva, potrebe za izplačilo dokazanih pogrebnih stroškov in stroške zdravljenja, potrebe humanitarnih in kulturnih društev z vlog na knjižice in tek-oče račune-, ki se glase na njihovo ime, dokazane neodložljive potrebe protokoli ranih tvrdk za mezde, plače in premije ter obveznosti iz socialnega zasebnega zavarovanja z vložnic in tekočih -računov, ki se glase na ime dotične tvrdke.
-Kvote, ugotovljene v točki 2., se morajo javno razglasiti v »Službenih novinah« in pri vseh blagajnah. Kvote, katerih upniki ne dvignejo v omenjenem četrtletju, se smatrajo za nove terjatve in se morajo prenesti med nove terjatve.
Dolžniki se morejo posluževati pri izplačilu zavodovih terjatev z zakonsko pravico izravnanja, ali ne sinejo se izravnavati terjatve vložnih knjižic, v kolikor je vloga nastala pred uveljavljenjem uredbe. Terjatev iz te knjižice pa je dobljena od dotičnega dolžnika po uveljavljenju te navedbe, razen ak-o je ta zadobitev prišla z nasledstvom. Izjemoma se m-ore dovoliti izravnava tudi s takimi terjatvami, ako je to v interesu zavoda zaradi izplačila njegovih terjatev. Tako izravnavo -m-ore ravnateljstvo odobriti samo z dovoljenjem komisarja. *
Spore med zavodom in njegovimi upniki glede uredbe rešuje komisar. Proti njegovemu odloku se lahko nezadovoljna stranka v roku 15 dni pritoži na ministra trgovine in industrije.
Čl. 4 določa, da mora, ko se uveljavi ta uredba, ravnateljstvo P. takoj začeti v sporazumu s komisarjem z izdelavo načrta -o reorganizaciji zavoda v sv-rho okrepitve lastnih sredstev, povišanja -likvidnosti, čim večjega znižanja režij in čimprejšnjega prehoda za normalno poslovanje. Ta načrt bo predložen v odobritev tr-govlns-kemu ministru.
Čl. 5 določa, da bodo zavodovi organi, ki bi -se pregrešili proti odredbam te uredbe, odgovarjali disciplinsko po obstoječih -disciplinarnih predpisih za uslužbence zavoda, poleg tega pa bodo odgovarjali še po splošnih predpisih za vsako narejeno škodo.
PADANJE OGRSKEGA AGRARNEGA EKSPORTA
Danes še vedno v prvi vrsti agrarna Ogrska kaže ravno v agrarnem eksportu katastrofalno padanje. V času pred krizo je zavzemal -ekspert pšenice in moke več kot 40 odstotkov vsega eksporta, leta 1929 samo še 22, leta 1930 še 17% in lani še manj. Vrednost teh dveh eksportiranih predmetov je naznačena leta 1929 z 232 milijoni pengo, leta 193.1 s« 73 milijoni. Tudi izvoz žive živine pada: govedo leta 1930 še 167.000 glav za 101 mili j. pengo, lani 114.0Q0 glav za 60 milij. pengo; eks-port prašičev je padel od 57 na 19 milijonov pengo. Velik je tudi padec v eksportu konj in ovac, in le eksport perutnine je ostal nespremenjen. Padec agrarnega eksporta pomeni pretres vsega gospodarskega temelja poljedelske Ogrske.
21 MILIJONOV BREZPOSELNIH
Mednarodni delovni urad priobča statistiko o številu brezposelnih v onih deželah, kjer se to sploh more ugotoviti. -Število je navedeno z 21 milijoni. Od lani na letos izkazujeta največji relativni prirastek Francija in Nova Zelandija s 523 in 508 odstotki. Daleč zadaj sledi Latvija s 116 odstotki, Belgija 98, Holandija 94, Finska 73, Italija 53, Danska 49, Rumunija 36, Švedska 35, Ogrska 30, Kanada 25 itd. Zmanjšala se je brezposelnost samo na Poljskem, in sicer za 4 odstotke. Prav v zadnjem času se je pridružila Poljski -še Anglija.
fmuhjmMmm $,4VCtU
Tvrdka »Comimercio Legnami« Archit. Renzo Ossoinack, Fiume, Via Firenze 9, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izdelovalci lesenih zabojev.
Tvrdka Birn Josif, prvi bačvanski kišo-branski obrt, Arta, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo svileno trikot-robo in čipke.
Tvrdka S. Jakob Levi, Sarajevo, Aleksandrova ulica 32, se zanima za nakup modre in rdeče lesovine (brazijjke), ki se uporablja za barvanje jajc in volnenih ter bombažnih predmetov. Interesentom se je direktno obrniti na prej navedeno firmo.
Tvrdka S. I. R. P. L, zastopstvo industrijskih izdelkov v Milanu, sporoča, da je od 29. marca t. 1. nasloviti dopise na njen novi naslov: S. I. R. P. 1. Milano, Via Borgospeso No. 21.
iu3ih otamfadi
OBČNI ZBOR SRBSKEGA GREMIJA TRGOVCEV V MARIBORU
Sreski gremij trgovcev v Mariboru ima v nedeljo, dne 8. maja 1932 ob 13. uri v dvorani hotela »Orel« v Mariboru, Grajski trg, svoj redni letni občni zbor po običajnem dnevnem redu. Udeležba vsakega člana na zborovanju je obvezna, ker je važnega pomena, posebno zaradi raznih informacij po novem obrtnem zakonu. Vsak član se mora izkazati z vabilom. — Predsednik: Janko Kostajnšek 1. r. Tajnik: Franjo Šoti L r.
Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo prihodnji četrtek, due 28. aprila t. 1. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani. Na tem večeru predava ljubljanski arhitekt -g. Josip Gostaperaria. Predaval bo »0 sodobni arhitekturi«. Predavatelj je priznan strokovnjak, ki se dolga leta že uspešno udejstvuje pri najrazličnejših zgradbah. Aktualno predavanje izve-stno vzbudi zasluženo pozornost. Gostje so dobrodošli. V-stop je brezplačen.
Likvidator Zvezo obrtnih zadrug Filip Pristou vabi vse obrtništvo, da se udeleži pogreba blagopokojnega načelnika Zveze g. Ivana Mihelčiča star., ki bo v sredo, dne 27. t. m. ob pol 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnice.
Veletrgovina.
a. Šarabon
v Ljubljani
priporota
špecerijske blago
ve£ vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi razno* vrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telefon M. 26-66 Ceniki na razpolago!
J
AVTOMOBILNA VOJSKA V AMERIKI
Bojišče te vojske so Zedinjene države Severne Amerike, borijo se veliki avtomobilih koncerni in se potegujejo za naklonjenost občinstva. Ko je Ford prišel z novim tipom na trg, so napovedali General Motors (zlasti Chevrolet, Chrysler in Studebaker) nove vozove po močno reduciranih cenah. Chevrolet, najmočnejši Fordov konkurent, je znižal cene povprečno za 12 odstotkov. In vseeno je vprašanje, če bo vse to močno znižanje cen lepih novih modelov moglo kupčijo bistveno poživiti, ker je nakupna moč le preveč padla. General Motors in Ford prirejata po vseh USA zopet enkrat posebne razstave, čeprav se je šele v januarju vršil redni sejem razstavljenih avtomobilov. Novi Fordov voz je prejšnjemu precej podoben.
Tezavriranje bankovcev v Franciji znaša po računiih francoskih bančnih krogov 20 odstotkov vseh v obtoku se nahajajočih -bankovcev.
švicarska banka je imela 15. t. m. 1651 milijonov frankov zlata doma, 788 milijonov pa v inozemstvu; obtok bankovcev je znašal 1462 -milijonov frankov.
Rumunska petrolejska družba Steana Romana za preteklo -poslovno leto zopet ne bo -izplačala nobene dividende.
Litva -hoče švedsko monopolno- vžigalič-no posojilo plačati in oddati vžigali-čni monopoli domačemu konso-rciju.
Ogrska banka je znižala obrestno mero z veljavnostjo od 18. t. -m. od 7 na 6 odstotkov, nova Zelandija pa od 65 na 6 odstotkov.
Obtok bankovcev v češkoslovaški je bil
15. t. m. v znesku 6166 milijonov K-č -krit s 35.2 -odstotki.
Trgovinska bilanca Italije v prvem letošnjem četrtletju je -sledeča: uvoz 2210 milijonov lir (lani 3087), izvoz 1679 (2390). Vidimo, da se je trgo-vina Italije -letos zelo skrčila in da je še zmeraj precej pasivna.
S sladkorno pes« obdelana zemlja v Evropi (brez Rusije) se ceni na 1,405.000 ha proti 1,525.000 ha v preteklem: letu, v Rusiji na 1,690.000 proti 1,495.000; skupno je -stadk-omope-snii a-real za 2’5 odstotkov večji ket je bil lani.
Tudi Scbaclit je postal optimist; v nekem svoje-m -govoru je -dejal, da bo depresija najbrž še nekaj časa trajala, a -da se pogosto c-paža psihološki obrat na bolje.
Narodna banka Jugoslavije izkazuje 15. t. m. za 4875 -mil. Din bankovoe-v v obtoku. Kritje je običajno.
Uvozni monopol v Grčiji za surovine namerava vpelja-bi grška vlada. Povod je dalo kopičenje obstojeičh zalog.
Nov bančni zakon v Avstriji ibo vseboval določbe o državnem nadzorstvu poslovanja bank.
Nizozemska banka je znižala obrestno -mero -od 3 na 2 i-n pol odstotka. Dosedanja obrestna mera j-e bila v veljavi od 28. septembra 1928.
Brezposelnost na Dunaju je po dolgom času -prvič znatno padla; v času c-d 1. do 15. t. m. za 7700 oseb na 116.300.
Ogrski plovbni družbi so zvišali subvencijo za 2 milijona pengo.
Brezposelnost v Avstriji je padla v prvi polovici aprila za celih 28.000 na 324.000 oseb.
Brezposelnost v Nemčiji je padla v prvi pojovici aprila za ca 100.000 oseb na 5,934.000. To so uradni podatki, morda nekoliko pretirani.
Ameriška trgovska mornarica dobi na leto od države okoli 100 milijonov dolarjev posojil in drugih podpor.
Trgovina Ogrske izkazuje v marcu 3lT mil. pengo uvoza in 25-1 mil. pengtt izvoza, kar je velikanski padec napram lanskemu marcu in sicer pri uvozu za 24-3, pri izvozu za 246 mil. pengo.
Brezposelnost v Franciji pada; od ma-ksima 305.500 dne 19. marca se je število brezposelnih skrčilo do 16. aprila na 295.500.
Obtok bankovcev v Italiji je znašal po zadnjem izkazu državne banke 13.872 milijonov lir. Zlato kritje je izkazano s 5628 milijoni lir.
Chade (Compania Hispano—Američana de Electricidad) razdeljuje iz čistega dobička v znesku 365 milijonov zlatih peset 12 odstotno dividendo (lani 51-2 mil. in 17%>).
Mednarodni kartel valjane žice je znižal produkcijski program za drugo letošnje četrtletje od 275.000 na 260.000 ton. Cene ostanejo nespremenjene.
Prepoved uvoza surovega masla v Holandijo velja do 1. julija; za dobo od 1. aprila do 30. junija določeni kontingent je že prekoračen.
Reparacijska konferenca se bo po poročilu iz Ženeve pričela 16. junija v Lau-sanne.
Zlate zaloge Francoske banke znašajo po zadnjem izkazu 77.000 milijonov frankov. Vse obveznosti so krite s 70-3 odstotki.
Produkcija ur v Nemčiji pada; leta 1928 so jih napravili za 134 mil. mark (vele-tržne cene), 1. 1929 za 110, leta 1930 za 93 in leta 1931 samo še za 70 milijonov mark.
Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Italijo je po poročilih iz Beograda pred zaključkom. V vseh bistvenih točkah se je dosegel sporazum.
t
Telefon štev. 2483
Ral. polt. hran. it. 10.680
Hranilnica Dravske banovine
LJUBLJANA, Knafljeva ulica 9
prej
Maribor Kranjska hranilnica c e i i e
Tu naloiite na najboljše obresti svoje prihranke. Za vloge in vse obveznosti samci Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Najvarnejša naložitev denarja.	Denar	se	lahko	pošilja	tudi	po Poštni hranilnici.	Najvišje	obrestovanje.
Celjski trgovci k načrte zakona o pobijanju
draginje
Na svoji redni seji dne 15. aprila 1932 je načelstvo gremija trgovcev v Celju razpravljalo o zakonskem predlogu o pobijanju draginje ter s soglasnim izrekom zavzelo upravičeno stališče proti uveljavljenju takega zakona iz sledečih razlogov: Trgovstvo v splošnem preživlja v tej kritični dobi najtežje čase na eni strani vsled padanja kupne moči, pomanjkanja denarja in omejevanja kreditov od strani denarnih zavodov, na drugi strani pa onemogočajo ugoden razvoj trgovskih kupčij zaščitni zakoni za izboljšanje položaja nategu kmeta in najstrožje devizne odredbe. Kmet sme prodajati svoje blago po vsaki ceni, ker je zaščiten. Nimamo nič proti temu, protestirati pa moramo, da bi se smelo ravno trgovca, ki ima kot isti državljan enake dolžnosti in pravice, preganjati. Vsak zakon mora veljati praviloma za vse državljane, ker bi sicer bil enostranski.
Osnutek novega zakona o pobijanju draginje, ki bi imel zadeti vse trgovce prav občutno m pri tem ustvariti najneprijet-nejše prilike, pa je krut, ker vsebuje gotove nevarnosti za posameznika, ki je morda najrealnejši trgovec, ki pa lahko nehote zaide v konflikt z nameravanim zakonom. Odločno smo proti temu, da bi se znova uveljavljale take protidraginjske akcije, ki so popolnoma nepotrebne in ne bodo nikdar imele zaželjenega uspeha, pač pa samo škodovale trgovstvu in vsled tega rodile samo slabe posledice. Kazni po tem zakonu so izredno drakonične in proti njim ni niti pravnega leka, ki ga sicer ima največji hudodelec v slučaju obsodbe.
Stara trgovska načela so in brez teh se tudi danes ne more voditi nobene trgovine, da se vsako kurantno blago tako prodaja, da se z istim izkupičkom more kupiti enaki kvantuin istega blaga' in da še razen tega del izkupička ostane za kritje celotne režije in eventualno še par odstotkov čistega dobička za stara leta, ko postane trgovec delanezmožen.
V	poštev pa pridejo tudi valutne spremembe, ki kvgrno vplivajo na razvoj prometa in čisti dobiček. Ce bi bile valute sigurne in bi ne bilo pomanjkanja denarja, bi se tudi lahko stalno kalkuliralo. Tak zakon o pobijanju draginje postane za vsakega trgovca v slučaju kake valutne spremembe usodepoln. Skušnja nas uči, da so v trgovini osiveli trgovci propadli zbog takega zakona, ker so prodali na primer
10 kosov blaga na podlagi nabavne cene, kupili pa potem z istim denarjem samo 1 ali 2 kosa in to se je dogajalo tako dolgo, da so pri nastalih normalnih razmerah ostali brez denarja in blaga. .
Taki strogi zakoni ravno nasprotno učinkujejo, ker realni in pošteni trgovci noče4o imeti s sodnijo nič opravka in v slučaju kakšne spremembe cen prodajo svojo celo ali delno zalogo po starih cenah.
Tega se poslužujejo razni temni elementi, ki so vse kaj drugega kakor trgovci ter z istim blagom potem verižijo in ženejo cene dnevno jrviškp, ker blaga ne dajejo konzumentu, ampak zopet verižniku. Dogaja se celo, da verižnik često kupi svoje blago zopet nazaj.
Mnogo trgovcev je bilo tudi po podobnem zakonu kaznovanih, izkazalo pa se je, da se jim je zgodila krivica in ko so kazen prestali ali plačali, so prišli v konkurz, kar samo dokazuje, da se blago ne prodaja vedno z dobičkom, ampak često tudi v izgubo.
Kakor znano, je in ostane najboljši regulator cen: »povpraševanje in ponudba«. To se tudi v normalnih časih najbolj obnese, v abnormalnih razmerah pa tudi tak zakon nič ne pomaga, k večjem, da je dosti nedolžnih žrtev, pravih krivcev pa zakon ne doseže. Ravno nasprotni učinek je tu mogoč, kajti čim strožji je zakon, tem večje so prilike za veriženje.
Misliti dajo številni konkurzi in poravnave, ki vsakega poštenega in realnega trgovca navdajajo z grozo, kar pomeni, kako se danes trgovci, obrtniki in razni podjetniki nesmiselno pobijajo in pehajo za odjemalci.
Po uveljavljenju novega zakona in pri dovoljenju 20% dobička bi se moralo marsikatero blago znatno podražiti, kajti danes se pri veliki večini blaga še polovica dovoljenega dobička ne zasluži, so pa zopet predmeti, kateri se redko in samo v mali množini zahtevajo in če se tam ne bi smelo nekaj več zaslužiti, potem ne bi mogel trgovec ne samo raznih davkov plačevati, ne bi pa tudi mogel živeti.
,Predlagamo torej, da se do sedaj obstoječi prot id ra gin jaki zakon ukine, novi ipa nikakor ne sprejme. Če pa je brezpogojno treba uveljaviti tak nov zakon, potem pa se mu naj vstavi tudi klavzula, da so vedno veljavne dnevne oziroma zopetno nabavne cene.
badcš Josif, Stara Kanjiža; Sayer i dru-govi, Senta.
Vardarska banovina: A met H. Selman, Tetovo.
Beograd, Zemun, Pančevo: Nahmias Marko, Beograd, Knez M ib a ji o va 46; Pinto M. David >kod Dače«, Beograd.
C.	ODPRAVLJENI KONKURZI.**
Dravska banovina: Breuer Jaroslav, Ljubljana.
Donavska banovina: Majer Franjo, Novi Sad; Rankovič Stevan, Arangjelovac.
Vardarska banovina: Stankovič Mladen č-Caja«, Leskovec.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE.
Dravska banovina: Kepic Drago, Maribor, Aleksandrova 77; Menart J., Domžale; Strah Engelbert, Mirna 25.
Donavska bane vina:	Alterno-Rele«	inž.
iBurghardt Rudolf in Diamant Emil, Novi Sad; Beškevič Cedomir, Čurug; Drobač Bogdan, Veliki Bečkerek; Fcdor Oto, Veliki Bečkerek; Gross i Spitzer, Bela Crkva Hajman Jakob, Novi Sad; Holik Rudolf >>ked nove neveste«, Novi Sad; Lam.pel I. Milan, Milin Pa jo in Lftmpel Franjo, Curug; Lamupel ud. Pavla roj. Miler Ema, Curug; Padno rajncince, Velika Kikinda; Radovič Brača (Radovič Dušan i Vojislav), Velika Kikinda; Reve« Sigmund, Veliki 'Bečkerek; Slančik Lajcš, Bačko Gradište; Slovak Jakob, lastnik Gerschner Arinin, Staničič; Tcmič Radi voj, Kusadak; Wolf Franjo, Velka-Kikinda.
Žalostna kronika
Društvo industrjcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurz,ih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas cd 11. aprila do 20. aprila 1932.
A.	OTVORJENI KONKURZI.*
Savska banovina: Bernstein Makso, Zagreb; Merkadi Julij, Zagreb,
Dunavska banovina: Radovič Brača (Dušan i Vojislav), Vel. Kikindv
Moravska banovina: Betic ptevam,
Čačič Petar, Pirot; Kuklič Aleksej, Pirot; Mitkovič Aleksander, Pirot.
Vardarska banovina: Radeakovič Milošev, Štip.
B.	RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA.
Dravska banovina: Cehner Josip in Ana, Černeče-Dravograd; Rojc Josip in Ivana, Celje.
Savska banovina: Hajdin L.Nikola, Vrbovško; Kantoci Rudolf, Zagreb, Frankova 3; Kohn Aleksander, Vrbovec; Majer Im-bro, Dolj. Dubrava; Miller Vladimir, Sisak; Šulman H., vlasnik Weiss Jula, Slav. Brod; y#,lčič M- & A-i Karlovec; Welisch Brača, Zagreb, Jurišičeva 23; Zučkerberg Mavro, Gsijelf.	.
D finska btpovi&a: J^potovič Budimir Valjevo; Jd^tro ® Atoli, Sarajevo.
Dunavska banovina: Eisenhut G juro Bačka Palanka, Lepedat Ela, Velika Kikinda; Lerinc Dlako, Velika Kikinda,; Sa-
*	Ostali podatki, n. pr. katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je kon-kurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu.
leja za čiščenje, pol tone turbinskega olja in pol tone cilinderskega olja.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled)
Prodaja mese. Dne 26. aprila t. 1. se bo vršila pri lntendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede , dobave mesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Znornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 30. aprila 1.1. pon ud Le glede dobave 3 komadov brusnih kamnov; do 4. maja t. 1. pa glede dobave 200 zvitkov impregniranih trakov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 4C0 kg pisanih cunj. — Direkcija državnega rudnika Serijski Rudnik sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede dobave 4C0 kg vijakov. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 4. maja t. L ponudile glede dobave 500 kg cilinderskega olja in risalnega orodja; do 12. maja t. 1. glede dobave 200 m svinčenega kabla; do 19. maja t. 1. glede dobave trotaznega motorja; do 25. maja t. 1. pa glede dobav© telefonske postaje. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 21. maja t. 1. pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave papirja; dne 25. maja t. 1. pri Direkcija državnih železnic v Sarajevu glede dobaVe umetnega Skriljevca; do 26. maja t. 1. pa glede dobave barv in lakov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisjflfftii Zbornice TOI v Ljubljani interesentonj' na vpogled.)
Oddaja zakupa in dogradnje buffeta na postaji Grosuplje se bo vršila potepi olert-ne licitacije dne 23. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas jp na vpogled v pisarni Zbornice TOI v 'Ljubljani.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. aprila 1.1. ponudbe glede dobave 5000 kg plinskega olja.
Direkcija državnega jrudnijia Banja Luka sprejema do 28 aprila t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg cilinderskega olja do 4. maja t 1. pa glede dobave električnega orodja.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28. aprila ». L ponudbe glede dobave 500 kg terpenlinovega mila, 400 kg cikorije, 300 kg ječmenove kave, 500 kg bučnega olja, 1500 kg koruznega zdroba, 300 kg sirove kave; do 2. maja t. L pa glede dobave dinamo žice in električnih žarnic.
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 4 maja t. 1. ponudbe gled*-dobave 20 rol transparentnega papirja; do 11. maja t 1. pa glede dobave 1500 kg železa, dinamo žice in drugega materijala.
Vršile se bodo naslednje licitacije: Dne 5. ma|a ». L pri Upravi zavoda za izradu vojne odece v Beogradu glede dobave 10.000 kg govejega loja. — Dne 9. maja i. L pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave večje množine papirja; dne 25. maja 11 pa glede dobave 850.000 komadov vreč za prevoz soli. — Dne 25. maja 1.1. jprl ekonomskem
oddelku Komande	w	9
dobave 40 ton motornega bencina, 6 ton strojnega olja, 5 ton motornega oHa, 50 ton plinskega olja, pol tone industrijskega petro
Izbrisale so se nastopne firme: Izbrisali sta se nastopni firmi:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Simon Klimanek in drug.
Radi opustitve obrata.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IH., dne 27. februarja 1932.
Firm. 187. — Rg A VII 68/2.
fr
*
Sedež: Trbovlje.
Besedilo: Miloš Rozin in drug, kleparstvo in pleskarstvo k. d. v Trbovljah.
Obratni predmet: nakup pločevin, železa in barv Ln prodaja istih po prededauju.
Zbog opusta kupčije.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, Odd. J,, jd»e 23. marca 1932.
Firm. 98/32. — Rg. A III. 4/3.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Minerva« Eojina & Kosem. IRadi^ opusta ^obrata.
Deželne kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, rfo«* 5. marca 1932.
Fdirm. 231 — Rg A VII 33/6.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Rastlinska destilacija »FIo-rian« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba
z o. z., ker je vsa aktiva in pasiva prevzela tvrdka: »Alko«, veletrgovina žganja družba z o. z. dn sta se obe tvrdki, tako razdražena tvrdka Rastlinska destilacija »Florian« (izdelovalec Edimund Kavčič) dražba z o. z. kakor tudi »Alko« veletrgovina žganja dražba z o. z., oziroma njuni družabniki odpovedali izvršbi likvidacije. Družba je prenehala 31. marca 1932.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1982.
Firm. 337 — Rg C III 37/12.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Stavbno podjetje »Emona«, družba z o. z.
Obratni predmet: Prevzemanje in izvrševanje vseh vrst stavbnih del. Dražba nabavlja stroje in vsakovrstne pripomočke, spadajoče v stavibno stroko ter nabavlja opetko, apno in vsakovrstne sirovine, ki se uporabljajo pati stavbarstvu. Družbena pogodba z dne 27. februarja 1982. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. 'Visokost osnovne glavnice: 32.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 Din, stvarna vloga v vrednosti 12.000 Din donešena. Poslovodje: Poljanec Ludvik, stavbni mojster v Ljubljani, Gosposka ulica št. 4; Vrhovnik: Franc, posestnik v Ljubljani, Vodovod-na cesta št. 44.
Družbena pogodba ima, sledeča določila glede stvarnih vlog (apportov): Družabnik Vrhovnik Ftranc prinese v družbo kolt stvarno vlogo svoj stavbni material, to je en vagon apna, en vagon zidne opeke, tri isto plohov, les za odranje, stavbno barako ter različno orodje za dogovorno določeno .prevzemno ceno 12.000 Din.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. ML, dne 5. marca 1982.
Firm, 214/32 — Rg C V 95/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Peter Angelo družba, z o. z. v Ljubljani.
Po sklepu občnega zbora dne 30. marca 1982 ise je spremenil odstavek »Šestič« družabne pogodibe.
Predmet podjetja odslej tudi prodaja furnirjev in vezanih plošč.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1982.
Firm. 338 — Rg C III 270/7.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Medič-Zankl, tovarne olja, lakov in barv, družba z o. z.
Izbriše se podružnica v Novem Sadu pod tvrdko: Medič-Zankl, tovarna oilja, lakov in barv, družba z o. z. Ljubljana podružnica Novi Sad, »bog opusta.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 25. marca 1932.
Firm. 296 — Rg. C I 67/28.
XjnMjjnaHa bona
Tečaj 25. aprila 1932.
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M ..... .
Bruselj 100 belg..........
Budimpešta 100 pengO . .
Curih 100 fr..............
London 1 funt.............
Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev .
Pariz 100 fr............
Praga 100 kron..........
Stockholm 100 Sved. kr Trst 100 lir............
Povpra-
ševanje
Din
Ponudbe
Din
2290 22	2301-58
1339 74	1350-54
791 75	795*69
109735	110285
210-96	212-56
563213	5660-39
222-70	22382
167-44	16830
— •—	
290-32	292-72
* Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon St 2263
Ant. Krisper Coloniaie
Lastnih: Josip Vttvlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA ČUTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
To(na postrežba — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
Vsem obrtnim zadrugam in društvom sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminul gospod
Ivan Mihelčič st
elektrotehnik, občinski svetnik itd.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 27. t. m. ob V* 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnice.
Vzornemu obrtniku, ki si je kot predsednik Zveze obrtnih zadrug, načelnik Zadruge elektrotehnikov in obrtniški organizator pridobil za obrtniški stan nevenljivih zaslug, bodi ohranjen časten spomin!
Likvidator Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani — Filip Pristou
Svw!« Bajna« i« norveik*
ribje olje
iz lekarne
Dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani
s« priporoča bledim in slabotnim osebam
Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: V ©mislu člena 131. zakona o neposrednih davkih z dne 28. februarja 1928., Ur. list št. 75/26 in člena 126 pravilnika k temu zakonu se naznanja, da je razpored rentnine za davčno leto 1932. razgrnjen na vpogled davčnm zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 26. aprila do 3. maja 1932. pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5/11, soba št. 10. Vsi davčni zavezanci so, odnosno bodo še posebej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbo 20 Din.
Tfjm poročila
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. aprila 1932. je bilo pripeljanih 178 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 50 do 70, 7—9 tednov stari 80 do 100, 3—4 mesece stari 150—200, 5—7 mesecev stari 300 do 350, 8—10 mesecev stari 400 do 450, 1 leto stari 600 do 750 Din, 1 kg žive teže 5 do 6, mrtve teže 7 do 8-25 Din. Prodanih je 'bilo 108 svinj.
Tržne cene v Mariboru dne 15. aprila 1932. — 1 kg govejega mesa I. 10 do 12,
11. 6 do 8, III. 4 do 6, 1 kg svežega jezika 12 do 16, vampov 4 do 6, pljuč 4 do 6, ledvic 8 do 12, jeter 4 do 6, možganov 10 do 16, parkljev 4 do 5, vimena 4 do 5, loja 4 do 6 Din. — 1 kg teletine I. 10 do
12, II. 6 do 8, jeter 12 do 14, pljuč 10 do 12 Din. — 1 kg prašičjega mesa 8 do 16, sala 10 do 15, črevne masti 6 do 10, pljuč 5 do 10, jeter 5 do 10, ledvic 10 do 16, glave 6 do 7, nog 6 do 7, svežo slanine 9 do 12, papricirane 14 do 20, prekajene 14 do 20, masti 14 do 18, prekajenega mesa 12 do 20, gnjati 16 do 18, prekajenih nog 3 do 7, prekajenega jezika 18 do 28, prekajene glave 7 do 12 Din. — 1 kg kozličjega mesa 18 do 20, 1 kozliček 50 do 80 Din. — 1 kg krakovskih klobas 10 do 30, debrecinskih 10 do 22, brunšviških 10 do 16, pariških 18 do 25, posebnih 15 do 22, safalad 15 do 22, hrenovk 18 do 24, kranjskih 20 do 28, 1 prekajena klobasa 3-50 do 4, 1 kg mesenega sira 20 do 25, tlačenk 15 do 20, salame 47 do 60 Din. — 1 kg konjskega mesa I. 3, II. 2 Din. — 1 konjska koža 80 do 100, 1 kg goveje kože 5 do 6, telečje kože 8, svinjske 3, gornjega
S
usnja 55 do 80, podplatov 35 do 50 Din. 1 majhen piščanec 14 do 17, večji piščanec 25 do 35, kokoš 25 do 35, raca 20 do 30, gos 50 do 60, puran 50 do 90, majhen domač zajec 7 do 10, večji 20 do 30 Din. — 1 kg krapov 20, morskih rib 14 do 36, polenovk 12 do 24 Din. — 1 liter mleka 2 do 3, smetane 10 do 12, surovega masla 24 do 32, čajnega masla 36 do 44, kuhanega masla 30 do 36, ementalskega sira 60 do 80, polementalskega 32 do 40, trapistnega 18 do 25, grojskega 20 do 25, tilskega sira 20 do 26, parmezana 80 do 100, sirčka 6 do 7, 1 jajce 0-65 do 0-75 Din. — 1 liter novega vina 8 do 10, starega 12 do 24, črnega 9 do 14, piva 9, 1 steklenica piva 5 do 5*50, 1 sodček (25 1) 150, 1 liter žganja 20 do 25, ruma 36 do 56, sadjevca 3 do 4, 1 steklenica pokalice 1*75 do 2 Din. — 1 kg belega kruha 4, črnega kruha 3 do 3-50, 1 žemlja 0-50 Din. — 1 kg jabolk 5 do 6, posušenih sliv 8 do 12, 1 limona 0-50 do 0-75, oranža
0-50 do 2-50, 1 kg rožičev 6, smokev 6 do 10, dateljev 40, mandeljev 40 do 56, orehov 4-50 do 6, luščenih orehov 16 do 18, rozin 15 do 24, maka 10 do 14 Din. — 1 kg kave I. 40 do 70, II. 40 do 52, pražene I. 44 do 94, II. 44 do 56, čaja 60 do 250, soli 2-75, celega popra 38 do 48, mletega 38 do 48, cimeta 52 do 60, paprike 25 do 40, testenin 8 do 18, marmelade 10 do 32, pekmez 9 do 10, medu 14 do 20, sladkorja v prahu 15, v krist. 13-50, v kockah 15, kvasa 34 do 40, pšeničnega škroba 10 do 20, riževega 18 do 25, riža 3 do 12, 1 liter kisove kisline 44 do 50, navadnega kisa 2 do 2-50, vinskega 4 do 8, olivnega olja 12 do 16, bučnega 14, denat. špirita 7 do 8, 1 kg mila 11 do 15, sode 2, ječmenove kave 8 do 14, cikorije 17 Din. — 1 kg pšenice 1*65 do 2, rži
1-75 do 2. ječmena 1-65 do 2, ovsa 1-25 do 2-50, koruze 1-40 do 2, prosa 1-40 do 4, ajde 1-40 do 2, fižola 1-75 do 3-50, graha 12 do 14, leče 10 do 12 Din. —
1 kg pšenične moke št. 00 3 do 3-50, št. 0 3 do 3-50, št. 1 3'05, št. 2 2-80 do 3-25, št. 4 2-80 do 3, št. 5 2-60 do 3, št. 6 2*35 do 2-75, št. 7 1-75 do 2-25, ržene moke I. 3-20 do 3-50, II. 3 do 3-25, prosene kaše 3-50 do 4, ječmenčka 3-40 do 14, otrobov 1 do 1-75, koruzne moke 1*50 do 2, koruznega zdroba 2-10 do 3-75, pšeničnega zdroba 3-40 do 4-75, ajdove moke St. 1 4-60 do 6, št. 2 3-50 do 5, kaše 5 Dih,
1 q sena 95 do 100, otave 95 do 100, slame 75 do 80 Din. — 1 m3 trdih drv 100 do 112, mehkih 70 do 90, trboveljskega premoga 40 do 42, velenjskega 24 do 28, 1 kg °glja 2, koksa 0-75 do 1, 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida 6 do 7, sveč 14 do 36, 1 liter bencina 7 do 8 Din. — Zgodnja salata 0-50 do 3-50, kupček berivke 1, regrata 1, motovilca 1, radiča 1, glava zelja 3 do 4, ohrovta 3 do 5, karfi-jola 6 do 12, kupček špinače 1, 1 kg graha v stročju 18, šopek peteršilja 0'50, zelene (kom.) 1 do 3-50, šopek zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 5-50 do 6, česna 10 do 14, pora (kom.) 0-50, kupček vrtnega korenja 1, rdeče pese 1, repe 1,
1 koleraba 1-50 do 3-50, 1 kg hrena 12 do 14, kislega izelja 4, kisle repe 2 Din.
Vinccel
Tovarna vinskega kisa
d. z o. z. Ljubljana
nudi
najlinejSi in najokusnejši
M AMIZil KIS
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo!
1 ehnično in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Hišama: Ljubljana, Dunajska cesta la II. nadstr. Telefon št. 23 89
Motfvoz Grosuplje
Jomal slovenski izdelek -> Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in mama d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja dr. IVAN PLES8. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja ta tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.