Poštn*na plačana v Slovenski C«na Din V- 5*«». 81. V Ljubljani, ponedeljek 11. aprila 1938. Leto III. Izid l uchkeca glasovanja o združitvi Avstrije z Nemčijo in volitev za novi nemški državni zbor: 48 milijonov Nemcev je reklo Hitlerju „ja"! Berlin, 11. aprila, o. Po izidih, ki so bili znani danes zjutraj, je pri prebiseitu za združitev Avstrije z Nemčijo in o Hitlerjevi politiki glasovalo v Avstriji in Nemčiji sko-raj 1C0% volivnih upravičencev, od tega nad 5)9% za združitev in za Hitlerja. Spričo silnih priprav, ki jih je z agitacijo vodil Hitler sam in spričo razpoloženja, ki vlada po ustanovitve Velike Nemčije med nemškim narodom, je ta izid razumljiv. Berlin, 11. aprila. AA. NDB: Celokupni končni izid glasovanja na vsem nemškem ozemlju, skupno z glasovi avstrijskih vojakov, je po štetju agencije DNB naslednji: Od 49,546.950 vpisanih volivcev je glasovalo 49,326.751 volivcev ali 99.555%; »ja« je glasovalo 48,799.269 ali 99.082%; »ne« je glasovalo 452.180 ali 0.91% in neveljavnih glasov je bilo 75.342. Volitve so potekle povsod v redu in miru med silnim navdušenjem ljudstva, ki je z mrzlično napetostjo ves dan pričakovalo izidov. Berlin, 11. aprila, o. Kot uvod v plebiscit o združitvi Avstrije z Nemčijo in v volitve novega nemškega državnega zbora je vsa velika Nemčija v soboto praznovala »Dan velike nemške države«. Ob 12 se je ustavilo delo po vsej Nemčiji. V mestih in v vaseh se je proslava začela z zvo-uenjem in s sirenami. V vsej državi je takoj prenehal ves promet za dve minuti, med tem so pa krožila Po zraku letala. V vseh podjetjih so se zbrali nameščen-C' in so jim govorili o zgodovinskem pomenu jutrišnje-*ja dne, ko se bo nemški narod izrekel za veliko Nemčijo, Plebiscit in volitve v veliki nemški državni zbor so se začele včeraj ob 8 zjutraj. Glasovanje je bilo končano ob 17. Pravico glasovanja so imeli vsi volilci iz Avstrije in bivše Nemčije. Volilec je bil vsaka ose-ba, ki je dopolnila 10. aprila 20 let starosti in imel državljansko pravico. Judje niso smeli glasovati. Volilni listki za Nemce iz prejšnje Nemčije so bili beli, za volilce iz bivše Avstrije pa zeleni, tako da je bilo »ogoče točno prešteti prve in druge. Razen tega so bili še modri listki za vojake, ki so imeli pravico gla- sovati samo pri plebiscitu in njihovi glasovi ne veljajo za volitev narodnih poslancev. Na teh modrih listkih je bilo napisano vprašanje: »Nemški vojak, ali pristaneš na priključitev Avstrije k nemški državi, ki je bila izvršena 13. marca 1938?« Na drugih listkih je napisano vprašanje: Ali se strinjaš z priključitvijo Avstrije k nemški državi, ki je bOa izvršena 13. marca 1938 in glasuješ za listo našega voditelja Adolla Hitlerja?« Na vprašanje je treba odgovoriti z »Da« ali »Ne«. Volitve so bile tajne. Na voliščih v Berlin je bilo že dopoldne zelo veliko število volilcev. Ker je bila organizacija izvrstna, je to posamično glasovanje trajalo zelo kratek čas. Slika prestolnice nemškega rajha je že od ranega jutra bila izredno živa. Ogromna večina ljudi po ulicah je nosila znake s Hitlerjevo sliko, ki so jo prodajali na volišču po končanem glasovanju. Po teh znakih sodeč, je v Berlinu in v velikem delu podeželja ogromna večina volilcev že dopoldne opravila svojo dolžnost. Prvo mesto, v katerem so bile volitve že končane, je Neusvesteci pri Erdenu. Tam so se volitve končale že ob 11 dopoldne. Vsi so na volilni listek napisali »Da«. Dunaj, 11. aprila, AA. (DNB). V večini volilnih krajev na Dunaju in po Avstriji je že dopoldne glasovalo nad polovico volilcev. Mesto je bilo svečano okrašeno. Tudi .v tistih delih mesta, kjer so bili prej marksisti najmočnejši, ni nobena hiša ostala brez za-, stave. Na Dunaj je prišlo veliko število Nemcev iz zamejstva, ki bodo izvršili svojo državliansko dolžnost. Namestnik Seyss-Inquart in minister Gleise-Horstenau sta bila deležna navdušenih manifestacij ko sta odšla z volišča. Dunajski nadškof kardinal Innitzer je ob prihodu na volišče pozdravil z nemškim pozdravom ter nato glasoval. Nek mladenič je pripel kardinalu znak s sliko vodje Hitlerja na prsi, na kar je kardinal ponovno dvignil desnico, in pozdravil z nemškim pozdravom. Iz Brcgenza poročajo, da je v Vorarlbergu že cb 11 dopoldne glasovalo C9% volilcev, V Sriztvr-gu so se ob 2 popoldne pokazali na ulicah številni znaki, ki so jih nesili oni, ki so že opravili državljansko dolžnost Prav tako je bilo tudi v Linzu in v Gradcu, V Gradec je prispelo 5 posebnih vlakov- ir Jugoslavije, ki so pripeljali jugoslovanske Nemce r.a volišča. H tlcr eta zehva a Berlin. 11. aprila. AA. DNB. Ponoči je Hitler odgovoril na poročilo, ki mu ga je z Dunaja sporočil Bilrckel. Hitler je rekel: »Mnogo sem pričakoval od svoje domovine. Toda izid tega glasovanja v vsej državi presega vsa moja pričakovanja. Jaz sem zelo srečen, da je Nemška Avstrija nazadnje na ta način pokazala svoje pravo razpoloženje in mi izkazala tako zaupanje. Ves nemški nared je potrdil zedinjenje Avstrije z rajhom in to je najvišje odobrenje vsega mojega dosedanjega delovanja, Ta trenutek je zame najponosnejši trenutek vsega življenja. Obenem izrekam nemškemu narodu in svoji ožji domovini svojo največjo zahvalo.« Vesti 11. apriia Nova francoska vlada izven ljudske fronte Pariz, II. aprila, o. Včeraj popoldne je Dalndier sestavil novo francosko vlado brez sodelovanja vseh skupin ljudske fronte. S tem je dokazal, da kljub sedanjemu političnemu stanju vlada ljudski! ft-onte za Francijo ni nujno potrebna. S tem je politična skupnost ljudske fronte, ki je F»«nctjo-na zunaj in na znu-Jtjaj v najnevarnejših časih tako silovito ostajala in ji vzela ves ngled, razpadla. Nova vlada *>o skušala v notranji politiki izvesti mir in red, v zunanji politiki bo nevtralna in se bo ogibala vsakega vmešavanja v španske dogodke ter Mstavila tudi posredno pomoč, ki jo je osrednja Španija do slej od Francije dobivala. Vso pozornost bo posvetila nova vlada socialnemu vprašanju, ker bo skušala urediti razmerje med delavstvom in podjetništvom, strogo pa bo nastopala proti vsem poskusom socialnih nemirov in proti zasedbam tovarn od stavke. — Nova vlada bo stopila pred zbornico do jutri in bo zahtevala važna pooblastila za svoje delo, med drugim dovoljenje, da lahko najame 20 milijard frankov posojila, od tega pet milijard zunaj, 15 milijard pa doma. Vlado, ki je po svoji sestavi vzbudila v Franciji presenečenje, označujejo kot vlado narodne obrambe, v ka- Knez namestnik Rdečega križa Belgrad. 11. aprila. AA. Včeraj dopoldne je bil 50. redni zbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Udeležili so se ga vojni minister general Ljubomir Marič, minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Miletič, prosvetni minister Magaraše-’ vič, minister brez listnice Niko Novakovič, podpredsednik narodne skupščine Franjo Markič, poveljnik mesta Relgroda armijski general Peter Ko^ič, patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Do-žič v spremstvu metiopolita Dositeja. Kmalu za njimi pa se je pojavil kraljevi namestnik knez Pavle v spremstvu predsednika vlade, ministra dvora Antiča, maršala dvora Oolak-Antiča, prvega adjutanta Nj. Vel. kralja, divizijskega generala Hrističa in brigadnega generala Dekaneva. Prvi Podpredsednik g. Tomič je imel pozdravni govor. Za njim je spregovoril Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle kot predsednik tega društva ter je dejal: »Drugo dolžnosti mi onemogočajo na žalost, da sodelujem pri delu tega društva le v toliko, bolikor sem si to prvotno zamislil in želel. To pa *}* bo zmanjšalo moje pažnje in moje ljubezni do društva, niti mojih stremljenj, da ustrežen željam blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja in da zadovoljim tudi vas ter vse ostale člane in pfi-kdelje društva. Ideja Rdečega križa je osvojila do danes že milijone zvestih pohornikov, katerih šte-vdo neprestano raste. Prepričan sem, da bo naš narod pravilno razumel in pravilno ocenil pomen dela Rdečega križa, ki mu je podlaga usmiljenje d« revnih, in da bodo pri tem delu tudi v bodoče Strajno sodelovali. V tem društvu Rdečega križa n,ora naš narod videti ne samo neko človekoljub-®o in koristno ustanovo, pač pa tudi podlago naše države pri njenem prizadevanju za mir in brat-med narodi. Kakor ste mogli iz poročila glavnih banovinskih odborov in iz poročila bclgraj-£hoga krajevnega odbora videti, je bilo delo društvo v preteklem letu obilno in naporno. Mnogo j« bilo doseženega, mnogo pa še čaka rešitve. Za Jo delo so nam potrebna znatna sredstva. Zato je ■roba predvsem skrbeti za to, kor je najbolj važno 'n najbolj nujno potrebno. Imeti moramo mnogo '»trajnosti, volje in ljubezni do poslanstva, ki smo Ra izbrali. Nadejam se, da bom pri vas in pri ■“eh odborih društva kakor doslej vedno naletel J1* popolno razumevanje za skupno in složno delo. ■r na ta način bomo mogli izpolniti nspešno svojo teri so zastopano vse zmerne stranke, ni pa v njej socialistov. Toda ti bodo vlado kakor kaže resolucija njihovega glavnega odbora, vsaj zdaj v zbornici podpirali. Vlnda je sestavljena takole: ministrski predsednik in minister za narodno obrambo Daladier: podpredsednik vlade in minister zal koordinacijo Chautemps; minister za narodno gospodarstvo Ravmond Patenotre: notranji minister Albert Sarraut; zunanji minister Georges Bonnet; minister za gradbe Frossard; minister za dela Ramadier: minister za zrakoplovstvo Guv Lachambre; minister za vojno mornarico Campincbi; minister za kolonije Georges Mandel: minister za narodno prosveto Jean Za v; minister za pokojnine Champetier de Ribes; kmetijski minister Queuille; trgovinski minister Genatin; poštni minister Jules Guillet; minister za trgovsko mornarico de Chupdelaine; minister za narodno zdravje Marc Rucari; finančni minister Marehandcau. Pavle o nalogah laku važno in rastno dolžnost. Zahvaljiljrm se vsem našim odborom in članom za sodelovanje in pomoč, posebno pa želim, da ponesete to mojo zahtalo vsem onim članom, ki jih danes ni tukaj in da jih prosite, da tudi v bodoče z vso vnemo delajo na, tem. da se ideja Rdečega križa čimbolj razširi in okrepi med ljudstvom v dobrobit naroda in države.« Besedita sporazuma med Itaiiro in Angli o Pariz, 11, aprila. AA. Hava«. Po včerajšnjim sestanku med Cianom in lordom Perthom v Rimu se izve, da sc bo danes v Rimu začelo sestavljanje besedila sporazuma med obema državama. Zato je prišel v Rim .sir Ingram, načelnik sredozemskega odseka za Srednjo Evropo v angleškem zunanjem ministrstvu. Besedilo bo najbrž sestavljeno konec tega tedna. Potiska zahteva kolonije Varšava, 11. aprila. AA. Pat. Včeraj je bila na Poljskem kolonialna nedelja in je bil v Varšavi velik shod. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da naj se Poljski prizna pravica do kolonij. Poljska nujno potrebuje kolonije, ki bi ji dajale dovolj surovin. Danes mora Poljska uvažati toliko surovin, da to znaša 50% vsega uvoza. Resolucija poziva vlado, da nai opozori mednarodno javno mnenje na dodelitev kolonij za Poljsko, odkoder bi Poljska dobivala surovine. 93.000 ljudi je gledalo 62. nogometno tekmo med Škotsko in Anglijo. Zmagli so Skoti z 1:0: Odnošaji med Turčijo in Italijo so zeio dobri, zlasti odkar je Turčija priznala italijansko cesarstvo, je dejal turški zunanji minister Rudži Aras časnikarjem pri prihodu v Egipt, kjer bo podpisal pogodbo med Turčijo in Egiptom. Združenje poljskih malih posestnikov je «Pp* ročilo maršalu Rydzu-Smiglemu da bodo poklonili mali kmetje poljski vojni mornarici dve nove rečni patrolni ladji, za katere so denar že nabrali. Navdušene pozdrave vodji Hitlerju so poslali zastopniki Nemcev v Združenih državah s svečanega sprejema, ki jim ga je priredil nemški poslanik v Washingtonu. Novi nemški poslanik na italijanskem dvoru, von Mackensen, je bil včeraj sprejet pri italijanskem kralju in cesarju in mu je izročil svoje poverilnice. Italijanski minister grof Ciano bo prispel dne 20, aprila v Varšavo, da vrne nedavni obisk poljskega ministra Becka v Rimu. Verjetno, da bo tedaj podpisana prijateljska pogdoba med Poljsko in Italijo. Pisanje angleškega tiska je silovito napadel avtomobilski industrijec in mibjonar lord Nuffield, ki je dejal, da angleški časopisi ne poročajo več ničesar resnega. Italijanska gospodarska komisija za Japonsko je odpotovala iz Trsta. Z njo je odšlo hkratu več gospodarskih strokovnjakov, ki jih bo japonska vlada sprejela za tehnične svetovalce. Češkoslovaška je danes zaprla svoj konzulat v Kijevu, in to na zahtevo sovjetske vlade, ki je odpravila tudi vse svoje konzulate v ČSR. Sovraštvo proti tujcem 6e vse bolj širi v sovjetski Rusiji, kakor poročajo poljski listi. Dokaz za to vest so predavanja, ki jih prirejajo razne boljševiške organizacije in ki so polna nestrpnosti in hujskanja proti tujim državam. Japonska se bo v pomorskem oboroževanju ravnala po svojih koristih in ne bo sporočala načrtov o novih bojnih ladjah drugim pomorskih državam. Tako pišejo tokijski listi ob pomorskih razgovorih v Londonu. Vodstvo pariške policije je prepovedalo manifestacije, ki jih je za včeraj popoldne organiziral odbor strank ljudske fronte. To je prvič po dveh letih, da je bila kaka levičarska demonstrativna prireditev v Franciji prepovedana. 12.000 italijanskih pevcev iz vse države bo ob Hitlerjevem obisku v Rimu pelo na koncertu, ki ga bodo priredili v parku vile Borghese. Mednarodni urad za razstave je veliki italijanski razstavi, ki bo leta 1940 v Rimu, priznal značaj prvega razreda. 12.000 japonskih tovarn je zvišalo od začetka vojne na Kitajskem delavstvu plače za 10%. Poljska vlada bo v kratkem priznala nacionalistično Španijo, kakor priča uradno poročilo, ki pravi, da so vse priprave za začetek političnega razmerja s Francovo vlado že končane. Razstavo romunskega stavbarstva so v soboto odprli v Varšavi. Judovski brivci v vseh večjih poljskih mestih so začeli stavkali v protest proti preganjanju Judov. O razstavi italijanskega portreta v Belgradu obširno poročajo madžarski listi ter poudarjajo njen ogromni uspeh. Zahtevajo, da bi razstavo iz Bel-grada prenesli v Budimpešto. Uradno poročita iz n?c tabora Francov uspeh v mesecu dni Saragosa, 11. aprila, o. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi, da so nacionalistične vojske od začetka velike ofenzive na aragon-skem bojišču do danes osvojile 325 večjih in man)-ših mest in krajev v Kataloniji in v valencijski po-krajini. V teh krajih prebiva 400.000 prebivalcev. Zavzele so 26.000 kvadr. kilometrov. Zajeli so 11.600 rdečih vojakov, 3800 pa jih je prostovoljno prestopilo k nacionalističnim četam. Docela so uni- Minister dr. Krek o delu vlade za državo in za Slovenifo Maribor, 11. aprila. Na občnem zboru krajevne organizacije JRZ v Mariboru je po poročilih o njenem lanskem delu govoril tudi minister dr. Miha Krek in poročal o zunanje in notranje-političnem položaju Jugoslavije v sedanjih dneh. Posebno pozornost je v svojem govoru posvetil gospodarskemu delu vlade dr. Stojadiooviča in dejal med drugim: »V preteklem letu smo rešili pereče vprašanje razdolžitve našega kmeta in oživitve našega kmečkega zadružništva, V tem oziru smo od prejšnjega režima prejeli slabo dedščino. Z uredbo o razdolžitvi kmeta smo na tisoče kmečkim družinam popravili domove in smo mogli kmetu in njegovemu zadružništvu v Sloveniji dati ogromno vsoto 200 milijonov din razpoložljive gotovine, ki bo spet pognala v obrat naš gospodarski mlin. V kmetu je zrastla ljubezen do njegovega kreditnega zadružništva, ki ga je v zadnjih desetih letih pred krizo čuval kot punčico svojega očesa. Za delavstvo je sedanja vlada storila toliko, kot še nobena druga vlada v naši državi. Socialna zakonodaja je pridobila toliko, da se more naša država danes postaviti v vrsto najbolj naprednih držav. Sanirala je rudarsko zavarovanje za trajno, tako da morejo naši rudarji mirno gledati v bodočnost, ker bodo na starost primerno preskrbljeni. Sanacija rudarskega zavarovanja se je izvršila tako, da bosta slovenski rudar in rudarstvo razmeroma najmanj žrtvovala. Našemu rudarju pa smo pomagali tudi zato, ker smo oživeli gospodarsko delavnost našega rudarstva. Sedanja vlada je razširila obveznost pokojni -skega I zavarovanja na vse zasebne nameščence po vsei državi. Tega vprašanja mhče ni hotel sprožiti, čeprav smo v dosedanjih vladah imeli tudi Slovence za ministre za socialno politiko. Mi smo razširili to zavarovanje tako, da smo naš Pokojninski zavod ohranili neokrnjen ir, avtonomen, V preteklem letu smo uzakonili splošno starostno zavarovanje za vse delavstvo. Priznamo, da s tem začetkom vprašanje še ni dokončno rešeno, vendar moramo poudariti, da je že ogromnega pomena načelna uzakonitev tega zavarovanja. Za to zavarovanje nismo mogli delati slabih računov, pa tudi naše gospodarske delavnosti nismo smeli preveč obremeniti, ker bi to povzročilo večjo škodo kakor pa korist. Zdaj se bavimo z invalidskim zakonom. Lanskoletna novela tega zakona nam je dala 11.0000 novih upravičencev do invalidskih podpor. Hočemo pa to vprašanje pravično in dokončno rešili, ker ne moremo dopustiti, da bi bili prikrajšani tisti, ki so za državo žrtvovali vse svoje sile. Nov finančni zakon je da! vlad: pooblastilo, da najame posojilo 4 milijarde dinarjev. Ta denar bomo uporabili za naše obrambne sile, za ceste, za javne zgradbe in za kmetijstvo. Zmagalo je načelo, da se denar, ki je določen za ceste, porabi predvsem za dostope v državo. Tudi pri ostalih investicijah bo naša naloga, da bodo primerno upoštevani tudi naši kraji. Za naše kulturne ustanove, za nažo univerzo in Akademijo znanosti smo letos žrtvovali okrog 20 milijonov dinarjev, kar je prvič v zgodovini naše države. Mi snjo letos ustanovili javno Akademijo znanosti in umetnosti. Ko so pa pod prejšnjim režimom naši profesorji hoteli ustanoviti privatno akademijo, so jim zagrozili z zaporom. Mislim, da so slovenski zastopniki v vladi s tem jasno izpričali, da so dobri Slovenci, so pa s tem pokazali, da so tudi dobri Jugoslovani, ker bosta znanost in čili 13. in 14. mednarodno komunistično brigado. Sestrelili so ta čas 60 sovražnih letal. Izpraznienie obalnih kralev San Sebastian, 11. aprila, o. Nacionalistični pritisk proti morju se nadaljuje, zaradi česar so rdeče oblasti odredile takojšnjo izpraznitev vseh večjih krajev ob tistem delu sredozemske obale, ki ga ograža Francova armada. Levo krilo oddelkov generala Aranda je včeraj osvojilo obalne vrhove, ki so 25 km oddaljeni od mesta Vinaroza. Desno krilo pa je v Castellonski pokrajini in se je približalo mestu Villafranca del Cid. Drugi Arandovi oddelki so prodrli do mesta San Maleo. Stiska v Barceloni Zaragoza, 11. aprila, AA. (Stefani). Ko so nacionalisti zavzeli električni centrali v Trempu, San Lorenzu in Camarsi, ki napajajo Barcelono, je položaj rdečih v Barceloni postal silno kočljiv. Skoro vsa industrija vojnega materiala v Barceloni je prenehala obratovati. Ves tramvajski promet je ustavljen. Včeraj so legionarske radijske postaje prestregle radijsko poročilo iz Barcelone, ki pravi v francoščini dobesedno: »Nimamo vode ne električnega loka od 6. aprila zvečer.« Predsednik vlade je izdal na vojsko proglas, v kateri opozarja vojaštvo, da bo zakon neizprosen za tiste, ki bi zapustili svoje postojanke in da bodo nagrajeni tisti, ki bodo tega vredni. Apel poziva vojaštvo k odporu in pravi: »Prepričan sem kakor vi, da bomo zmagali. Danes je samo en ukaz: Odpor. Če se bomo po tem ravnali, ne bomo ustregli pozivu enega samega moža, temveč pozivu domovine.« umetnost, ki jo bo gojila Akademija, vedno najbolje dokazovali, da smo Slovenci. Hrvati in Srbi določeni za skupno življenje v skupni državi. Sedanja parlamentarna doba gre h kraju. Stojimo pred odločilnim političnim spopadom, v katerem se bodo vsi od desnice do levice združili proti nam. Iz tega spopada moramo iziti s popolno zmago, ker bi vse drugo bilo nedostojno imena velikega dr. Antona Korošca. Zborovalci so ob koncu govora g. ministra burno pozdravljali in sprejeli resolucije, ki pozivajo Slovence na složno delo pod vodstvom dr. Korošca v okviru JRZ. Suzor v Celju ne bo gradil Odločen protest delavcev in nameščencev v Ce)|u Celje, 10. aprila. Celjski mestni svet je dobil v petek sporočilo, da Suzor ne namerava in tudi ne reflektira na prostor, ki ga je dala celjska mestna občina zastonj na razpolago za gradnjo prepotrebnega poslopja za ambulanco in pisarno. Mestni svet je čudno ravnanje Suzorja vzel na znanje, ne more pa se načuditi nepravilnemu postopanju Osrednjega urada, ki je dolgo easa zavlačeval z gradnjo poslopja v Celju, obljubljal graditev že za 1. maj, nato pa vse preklical, češ da so dosedanji prostori Se dovolj dobri itd. Postopanje in izzvalo med Celjani veliko ogorčenje, saj je znano, da je celjska ekspozitura OUZD uajvečja ekspozitura, ki ima nad 16.000 članov in daje nad pol milijona dinarjev dobitčka. Pogoji, ki jih je imel SUZOR v Celju, so bili izredno ugodui, saj je mestna občina pokazala vsestransko razumevanje in podporo in dala na razpolago krasen prostor popolnoma zastonj, samo da bi se zgradilo v Celju zelo potrebno poslopje te socialne institucije. Gradnja poslopja pa ne bi stala mnogo, ker bi stroške krili s prodajo Pogreb ge. Fran;e Tavčar eve Ljubljana, 11. aprila. Včeraj popoldne so ob številni udeležbi ljub-starih poslopij, ki nikakor ne zadostujejo več celj- ljanskega in bližnjega ter deloma tudi precej od- ski ekspozituri. Javnost kritizira nezadostno oskv- daljenega podeželskega prebivalstva pokopali dvor- bovanje te socialne institucije, Suzor pa zapostavlja i no damo go. I'ranjo Tavčarjevo. Celje, ki lahko zaradi vedno naraščajoče industrije | 2e precej pred napovedano uro pogreba se je in članstva OUZD zahteva, da se da tudi njiui to, j Bregu za Ljubljanico in ob vseh ulicah, kjer kar jim po pravici piipada. Na plenarni seji so se je pomikal skozi Ljubljano nenavaden žalni sprevod, zbrala ogromna množica pogrebcev, ki je hotela še poslednjič izkazati čast pokojni visoid ženi, ki je uživala sloves v vsej napredni slovenski javnosti, kot dvorna dama pa tudi v belgrajski javnosti. zastopniki delavcev izročili mestnemu županu resolucijo, ki jo ba poslal mestni svet na merodajno mesto. V resoluciji poudarjajo delavci nerazumljivo postopanje Osrednjega odbora za zavarovanje delavcev. Za potrebo nove stavbe govore naslednji tehtni razlogi. Delokrog celjske ekspoziture se razteza na ozemlje od Solčave do Brežic, na kraje, ki so še od ekspoziture oddaljeni 70 do 80 km. V sezoni šteje 1G.000 do 17.000 članov in prav toliko svojcev. Vsi ti bi morali dobili vsa moderna zdravljenja v Celju, pa morajo v Maribor in Ljubljano. Tako bi morali imeti Celju fizikalno zdravilišče ter razne švedske, žveplene in električne kopeli ter električno masažo. Resolucija poudarja tudi, da čutijo dela\ci dolžnost zahvaliti se mestni občini celjski za trad in žrtve, ki so bile v ta namen storjene. Samo Se 3 m **r asamnmSn je navdušil LiubVaro lrot Danielle Darrieux Vse dosedanje predstave raz-Drodane! Zan m.me 2a film le ogromno! — nabavite si takoi potrebne vstopn ce ! Zloraba z&npaiifa Dasies Kličemo telei. ononente po fjaitfne oa 16—18 uri. (e se hol je predsisano! Cenobendrugi film. Pr d-staveob 16., 19.15 in 21.15 K X IV O UNION Tel'fon 22 21 Pod udarcem kazenskega parsgrsfa Ljubljana, 11. aprila. Na kazenskem oddelku okrožnega sodišča se vedno razpletajo kake kazenske sitnosti in raz-vozljavajo zapleteni kazenski problemi. Državno tožilstvo je sedaj končno sestavilo obširno obtožnico v zadevi afer na socialnopolitičnem uradu mestne' občine ljubljanske. Kdaj se bo pričel pravi proces proti vsem, v afero zapletenim uradnikom, še ni znano. Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha je pretekli teden obravnaval več zanimivih zadev. Za ukradene telefonske naprave str©-'® kazni Trije mladi, drugače prav čedno oblečeni fantje so stali pred sodniki. Bili so v glavnem obtoženi, da so si prilastili iz neke tovarne v okolici 800 din vreden telefonski aparat, da je eden izmed njih, Herman, odnesel 26. avgusta lani iz telefonske govorilnice na Krekovem trgu mikrotele-fonsko, 350 din vredno slušalko in da so nekemu odnesli elektromotor v vrednosti 4700 din. Vsi trije obtoženci so delno priznali očitana jim kazniva dejanja. Bili so obsojeni prvi Ivan na 9 mesecev strogega zapora, drugi Herman na 7 mesecev in tretji Jože na 5 mesecev strogega zapora. Vsi povrh pa še na izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Bombardement na državni praznik Tam v Zalogu pri Ljubljani so bili lani 1. decembra gostje gostilne Cirila Požarja zelo vznemirjeni in razburjeni. Bila je v gostilničarjevi dvorani proslava državnega praznika. V dvorani je bilo do 150 oseb, mladina in odrasli. Brata France in Jože M. sta prišla v Požarjevo gostilno. V navadni sobi sta se skregala z Mahkovcem Antonom. Nastal je prepir in naposled so se spopadli. Po spopadu sta brata odšla iz navadne sobe in sta začela s sifonskimi steklenicami bombardirati dvorano. Jože je zunaj stal in podajal bratu Krautu steklenke. France je v dvorano, kakor so povedalo nekatere priče, vrgel 3 težke, literske sifonske steklenice in 4 druge. Na pomoč telefo-nično poklicani orožniki so šele napravili red. Gostilničar je imel nad 100 din škode. Brata sta deloma priznala krivdo. Zagovarjala sta se, da sta bila od Mahkovca najprej izzvana, nasprotno pa trdi Mahkovec, da sta ga onadva nahrulila. Po spopadu sla bila oba zelo razburjena. France M. je sodnikom zatrjeval: »Dobil sem od Mahkovca udarec na glavo. Kar ponorel sem in ne vem, kaj sem delal.« France Musar je bil obsojen zaradi prestopka zoper osebno varnost § 248 k. z. in zaradi prestopka zoper občo varnost ljudi in imovine § 201 k. z. na 2 meseca in 10 dni zapora. Jože na- sprotno je bil po §-u 280 k. p. zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. V nedrčfih - 6 irščarrccv Ižanci so znani kot zviti in tudi uporni ljudje. Trdo se branijo. Trije mladi Ižanci so prišli pred kazenski tribunal zaradi javnega nasilja, ker so bili obtoženi, da so se v ižanskem avtobusu, ki je last Ivana Kraljiča, 14. julija lani uprli na ižanski mitnici mitniškemu pazniku Prešernu in so se ga prav dejansko lotili, ter ga, kakor mitničar zatrjuje, celo hudo psovali. Nasprotno se pa Ižanci zagovarjajo, da tudi paznik ni popolnoma pravilno postopal napram njim. Povod pa je dala naslednja okolnost. V avtobusu je sedela 85-letna ženica Grmekova, ki je imela poleg sebe culo Po opravljenih molftvah pred hišo žalosti na Bregu za Ljubljanico je Akademski zbor zapel »Človek glej«, nato pa je po poslovilnem žalnem govoru zastopnice Kola srbskih sester krenil mogočen sprevod, v katerem so na čelu stopali najodličnejši zastopniki našega javnega življenja, med drugimi ban d r. Marko Natlačen in škof dr. Gregorij Rožman, po ljubljanskih ulicah, ob katerih je stal gost špalir občinstva, proti šiški. Pred unionsko pivovarno so pokojnico položili v avtofurgon, nakar sta se od ge. Franje Tavčarjeve poslovili zastopnici narodnega ženstva Anica Lebarjeva in Manica Komanova, Akademski zbor pa je zapel ::Blagor mu«. Številno ljubljansko in drugo občinstvo se je nato odpeljalo z avtomobili proti Poljanski dolini, kjer so pokojno go. Franjo Tavčarjevo položili k večnemu počitku. Na meji škofjeloškega okraja so ves ta žalni sprevod pričakali zastopniki javnega življenja iz Škofje Loke in drugod. Truplo ge. Franje Tavčarjeve so nalo prepeljali skozi mesto Škofjo Loko na Visoko, kjer so ga za nekaj trenutkov položili v domačo vežo v Tavčarjevem domu, nato pa odnesli k grobnici, v kateri počiva tudi slovenski pisatelj, mož pokojne Franje Tavčarjeve, dr. Ivan Tavčar. Po nekaj govorih, med katerimi je bil tudi govor zastopnika Akademskega zbora g. Borisa Trampuša, ki se je toplo zahvalil za veliko naklonjenost pokojne Franje Tavčarjeve Akademskemu zboru, je zbor zapel še >Srce je žalostno . Počasi so se številni pogrebci začeli razhajati ter zapuščati tihi zadnji dom, v katerem je našla visoka gospa Franja Tavčarjeva svoj večni mir. Shodi JRZ in sestanki opozčciife Belgrad, 11. apr. m. Včeraj je bilo v državi več shodov, ki so jih sklicale posamezne poli- tične skupine. Pristaši JRZ so zborovali v Var-varinu in Jošanički Banji. V Varvarinu sta govorila tudi ministra dr. Simonovič in Dragiša Cvetkovič, v Jošanički Banji pa Vojko Cvrkič. — Shoda v Varvarinu se je udeležilo okoli 7000 pristašev JRZ. Minister Simonovič je na tem shodu pojasnjeval dosedanje delo vlade ter je poudaril velike uspehe, ki jih je to delo rodilo. Med drugim je dejal, da danes morajo tudi najzagrize-nejši nasprotniki priznati, da so razmere v državi mnogo boljše, kakor pa so bile pred nastopom sedanje vlade. Notranje razmere se urejajo še naprej. Glede sporazuma opozicije je dejal, da ga sedanja vlada ne more odobravali, ker bi spravil nadaljni koristni razvoj dogodkov v državi v negotovost. Minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič je posebno poudaril delo kraljevske vlade za delavce in kmete. Dejal je med drugim, da sedanja vlada ob svojem nastopu ni dosti obljubljala, pač pa je hotela z delom pokazati svoj pomen. Svoj govor je zaključil s pozivom »Vrzite proč stara politična gesla, zavrnite same obljube ter se še bolj tesno oklenite življenja in politike boljših dni!« Dobro obiskan je bil tudi shod JRZ v Jo-sanicki Banji. Udeležilo se ga je nad 5000 ljudi. i? govoril poštni minister Vojko Cvrkič. • , c®j,ajšnjo nedeljo so za nekatere sestanke izkoristili tudi opozicionalci. Dr. Laza Markovič je imel sestanek v Sarajevu, več shodov pa je bilo v Srbiji, med drugimi tudi v Požarevcu, kjer so zborovali nezadovoljneži srbijanske opozicije z dr. Ribarjem in Dragoljubom Jovanovičem na •. Je b>l slabo obiskan. Za razmere v opoziciji je značilno obvestilo, ki ga je na tem sh°du objavil Ljuba Davidovič. V tem obvestilu Davidovičeva pisarna sporoča, da s shodom nezadovoljnežev v Požarevcu nima ničesar skupnega in da to tudi ni shod srbijanske združene opozicije fili ste že poravnali naročnino ? Težke skrbi naših v nogradnikov Radi visoke cene modre galice Gornja Radgona, 10. aprila. Naših vinogradnikov se je v zadnjem času po- suhih gob. Plačala je trošarino. Mitničar pa jo j lastila velika skrb pred za nadaljnji obstoj našega je povabil, da naj stopi iz avtobusa in da bo na mitnici preiskana. Ženska se je branila. Pred malim senatom sta bili že dve glavni obravnavi. Zaslišanih je bilo več prič. Zaslišan je bil tudi vodja mitnice g. Kovač. Predsednik priči: »Je hudo razvito tihotapstvo?« »Imamo vedno hude boje in ne mine dan, da ne bi bil kdo prijet!« je odvrnil vodja mitnice. »Ali ženske tudi tihotapijo?« »Pa še kako! Zgodilo se je lani, da je bila tam na dolenjski mitnici prijeta ženska, ki je nesla v nedrijih kar 6 piščancev.« Splošen smeh. Zgodba o piščancih je dvorano kar poživila. Pravijo, da so dotično Dolenjko prav njeni piščančki na mitnici izdali. Obravnava pa je bila prekinjena in se bo proti Ižancem nadaljevala po Veliki nočL vinogradništva zaradi visoke cene modre galice, ki bi jo vinogradniki letos potrebovali veliko množino. Pri trti je treba preprečiti bolezni, ki so v zadnjih letih hudo prizadele naše vinogradništvo in vinogradnike privedle v težaven gospodarski položaj. Slabe letine, nazadnje nizke cene vinu so naše vinogradnike spravile v obupen položaj. Namesto vsaj skromnega zaslužka so imeli veliko izgubo. Mnogi so se morali celo zadolžiti, če so hoteli vinograd sploh obdržati. Ena izmed največjih skrbi pa se je polastila v Slovenskih goricah v zadnjem času med tukajšnjimi, predvsem malimi revnimi vinogradniki zaradi visoke cene modri galici. Na vprašanja vinogradnikov glede letošnjih cen modri galici so dobivali odgovore od tovarn, da stane do 100 kg 6.10 din za kg. Iz tega je razvidno, da bo moral S posredovenlcm inspekde dela so b?la pogajanja TPD z delavci po cementarnah uspešna Ljubljana, 11. aprila. Ob navzočnosti zastopnikov ravnateljstva Trboveljske premogokopne družbe, Delavske zbornice, Jugoslovanske strokovne zveze, Narodne strokoyne zveze, Zveze rudarjev in zaupnikov prizadetega delavstva, ki je zaposleno po cementarnah in apnenicah, 60 se v soboto začela pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe, ureditve mezd in nekaterih drugih zahtev omenjenega delavstva. Sprva se je zdelo, da do sporazuma ne bo prav lahko prišlo, ker so se zdele zastopnikom TPD nekatere zahteve delavstva nesprejemljive. Pogajanja so se zato zavlekla v soboto pozno v noč,. a kljub temu v soboto še niso prinesla uspehov. Nadaljevala pa so sc spet včeraj opoldne. Pri njih je posredovala tudi Inšpekcija dela, ki jo je zastopal dr. Slavko Zore in ki je s svojim posredovanjem gotovo največ pripomogla, da so se včerajšnja pogajanja že po poldrugi uri nad vse uspešno končala. Podpisana je bila kolektivna pogodba, skoro v popolni meri pa so bile izpolnjene tudi druge delavske zahteve. Da so pogajanja rodila uspeh, je treba pripisati poleg inšpekciji dela tudi velikemu razumevanju stvari, ki so ga pokazali zastopniki TPD in prizadetega delavstva. TPD je delavcem po svojih cementarnah in apnenicah priznala iste ugodnosti, kakor jih uživajo tudi rudarji. »Poročnik indijske brigade« za naše naročnike 14 din, za druge 24 din. Lady Flora je sedela na nizkem počivalniku. Ta je bil pobarvan z rdečim lakom in z zlatimi črkami; pokrit je bil s črnim žametom. Ko smo vstopili, je lady Flora kadila cigareto, ki jo je takoj vrgla v črn steklen pepelnik. Antiopa je sedla poleg nje na divan. Lady Flora jo je poljubila na čelo. »Ah,« je dejala, "gospod Gčrard, krotilec upornih kobil. Kako ljubeznivo je od Vas, da ste se takoj odzvali mojemu prvemu povabilu.« Smehljala se je. Antiopa se je neprisiljeno naslonila na blazine. »Reginald,« je dejala lady Flora, »preveč udobno sedim, da bi se premaknila. Bodite za hčer in nam nalijte čaj.« Z naravnost vilincko spretnostjo je pripeljal Reginald malo čajno mizo s čajnikom in z vsem ostalim. Nalil je Antiopi čaja, potem pa še sebi. Jaz sem izbral portsko vino. Prav tako je naredila tudi lady Flora. 2e zaradi same te izbere se je začelo med nami razvijati razpoloženje. Lord Reginald je sedel na preprogi ob mojih nogah in se je zabaval s tem, da je a pecljem orhideje uira/.il malega salonskega psička. Pes je imel tako veliko dlako, da 111 bilo videti niti glave niti repa Divje je hlastal po roži. »Dovolj, Reginald, pusti Irmo pri miru«, je dejala mati s posebnim kovinskim glasom, kateremu se je poznalo, da je že po naravi navajen ukazovati. Porabil sem ta ča«; da sem opazoval lady Floro. Srkala je iz kozarca portsko vino, si prižgala cigareto in se razgovarjala z Antiopo. Nepotrebno bi bilo poudarjati, da je name naredila globok utis. Ta vpliv dduje tako močno, da postanejo taki ljudje takoj za- Pierre Bdnoit VELIKI JEZ Roman iz irskih bo ev za svobodo '.9 grizeni zagovorniki reda in starih običajev. Če jih pa ženske gledajo z viška, se takoj izpremene v strastne pristaše prevrata in državljanske vojne. Opazoval sem torej lady Floro, Oblečena je bila v žamet rubinaste barve. Njeni svetloplavi, kratko postriženi lasje so ji obdajali glavo kakor griva. Njen dekliški tilnik je bil gol. Kljub temu, da je imela izrezano obleko, nisem imel vtisa, da bi to bilo preveč. Moral sem pogledati na sina, ki ji je sedel ob nogah, da sem sc lahko spomnil na njeno starost. In celo tedaj se mi je vse zdelo neverjetno. »Take stvari je treba videti, da jih lahko verjamemo«, je rekel moj skromni služabnik WiUiam. Ah, če bi pogledal njo samo, bi se mi to zdelo nemogoče. Okoli pasu je bila prepasana s širokim temnim pasom. Videl sem samo eno nogo v zlatosvileni nogavici. Odvrnil sem svoj pogled od nje in sem pogledal Antiopo. V njenih očeh sem videl toliko suhega posmeha, da sem se stresel. Kmalu sem spoznal, da moram bili pri razgovoru zelo previden. Zato sem si izbral za predmet čisto nepomembne stvari. Hvalil sem izredni okus lorda Arbukleja, ki ga je pokazal pri ureditvi vile. Čutil sem, da mu ta pohvala zelo debro de. S potflcdom sc mi je zahvalil. »Res ste zelo prizanesljivi, dragi gospod Gerard.« »Treba je priznati, da se mu je čisto posrečilo«, je rekla površno lady Flora. »Najboljši dokaz, da sem imel dobre zamisli,« je rekel Reginald, »je, da me posnemajo drugi. Gotovo poznate sira Philippa Sassoona, gospod Gerard?« »Do sedaj še nisem imel te časti.« »Res? To je zanimivo! Sir Philipp je med znanstveniki zelo poznan. Sicer je pa to vseeno. Brez dvoma je, da je sir Philipp pomemben mož in dovršen gentleman. Ne morem pa reči, da se je proti meni vedel zelo prijazno.« »Ne govori vendar neumnosti«, je dejala lady Flora. »Sir Philipp je brezhiben prijatelj.« »Naj gospod Gerard presodi sam. Poslušajte torej, gospod Gčrard: Sir Philipp ima v Hy!heju pri Folkestonu krasno vilo, ki jo je zgradil prav tisti arhitekt ko našo. Proti temu tudi ni moči ugovarjati, Ko pa je prišel sem, sem zagrešil neumnest, da sem mu do podrobnosti razložil svoje stvaritve. Ti, mama, vendar ne moreš trditi, da bi sc tedaj vedel čisto pravilno.« Lady Arbukle jc odkimala s svojo lepo glavo. »Zabavaj se z menoj, če ti je v veselje, mama. Ne poslušajte, gospod Gč- rard. V vili v Hythu je takole urejena soba: Siv lesen oboj, tapete rožnate barve s širokim trakom, na katerem prevračajo opice in delfini kozolce, mala, okrogla predalnica s srebrnim okovjem, ki služi za držaje pri predalih. Nato še postelja iz ebenovine, nad katero kraljuje papiga iz zelenega lesa. Mislim, da je zveza delfina in papige izredno okusna. Prav tako sobo, do vseh podrobnosti Vam bom pokazal tudi tukaj To je Clovis-Huguesova soba.« »Clovis-Huguesova soba?« sem rekel začudeno, »Da, dragi gospod Gerard. Brez pridržkov Vam Inhko povem, da mi jo je odnesel sir Philipp. Da, prav odnesel mi jo je. In še neka),.. Prav nič ti ni treba migati z rameni, mama, prav dobro namreč veš, da govorim resnico. Torej še nekaj. V Hythu je biljardna soba takale: Sive platnene zavese s čipkami češnjevo-rdeče barve. Enobarvna siva preproga. Biljard ie iz ebenovine s slonovinastimi nogami. Oglati počivalniki iz sivega lesa, prevlečeni z debelo svilo češnjevo-rdeče barve. Male mize z visokimi nogami iz sivega javorovega lesa in s črnimi prameni. Tudi to sobo, gospod Gerard, jc dal naredili sir Philipp natančno po moji sobi, ki jo imenujem Raffin-Du-gensovo sobo.« »Raffin-Dugensovo sobo?« sem ponovil. Lady Flora ie dvignila pogled kvišku. Vidiš Reginald gospod Gčrard jc pameten človek Vprašaj ga, kaj misli o tvojih neumnostih. Sobam dajali taka imena ... Kakšne misli so to!« Mladi mož je vzhičen zardet I mali vinogradnik plačati za potrebno škropivo svo-I jega vinograda 660 din. Če pa n. pr. proda vino. dobi za liter Ie 3.50 din. Kako naj vinogradnik na takšni podlagi še shaja? Razen tega ga še težo stari davki in številne druge dajatve. Vinogradnik ne more najti potrebne gospodarske odpomoči v ej stiski in zato vinogradništvo znatno propada, ker vinogradniku ne nudi toliko dohodkov, da bi knl izdatke za obdelovanje in davke. Onim vino-g adnikom, ki ]im )e vinogradništvo glavni vir dohodkov, je usojen popolni propad. Tako zgublja naše vinogradništvo tudi veljavo pred svetom Stari nasad, propadajo, na novo nihče več ne sadi. Seifa(ZeJ ?a viao£radništvo ne bo drugega . a, ot da priskoči vinogradnikom na pomoč banovina s tem, da bo vplivala na tovarne galice za znizanje cen od 6.10 din vsaj na 4,50 din. S tem bi se omogočila revnim nialinf vinogradnikom nabava potrebne galice za svoje vinograde, čemu bi si tovarne kopičile dobiček na račun naših revnih vinogradnikov, ki ,ih mučijo še druge gospodarske težave? Banovina bi naj tudi priskočila našemu vinogradništvu na pomoč s tem, da bi izposlovala brezobrestna posojila za obnovo naših vinogradov m sploh za obstoj vinogradništva, ki predstavlja vazen gospodarski činitelj Slovenskih goric. Muhasti april zvija vreme Ljubljana, H. aprila. Letošnji april je tudi. kakor druga leta, glede vremena nagajiv iu muhast. Splošno jo do danes, ko se bližamo skoraj že koncu režimu 40 mučenikov, ostal lep in sončen. Ima pa tudi svoje muhe. Zadnji dnevi so nam prinašali izredno hladno, jutranje vreme. Tako jo jutranja temperatura davi padla zelo nizko 111 se močno približala ničli. V mestu je bila ob 7 zjutraj zaznamovana temperatura +1°C, na aerodromu ob istem času pa +1.8° C, ko jo bila druge dneve jutranja toplota od +8°C do + 10° C Zadnje dneve je bil april zelo mrzel. V nedeljo in danes zjutraj so na mnogih krajih, posebno na Barju, pomrznile mirno stoječe vode, tako voda v jarkih, mlakah in po dvoriščih v banjah Napravila se je prav debela ledena plast. V nedeljo je bilo drugače lepo vreme. Nenavaden pojav pa so izletniki lahko opazovali včeraj popoldne med Škofljico iu Šmarjem, odnosno Turjakom Sonce je sijalo. Pihal je močan severovzhodnik Tu in tam pa so se po zraku lovilo ko moka drobne snežinke. v Včerajšnja cvetna nedelja pa je bila dru-Fa.Š.e ,kak°.r nalašč za izlete v okolico in na bližnje hribe. Po planinah je že prav živahno vrvenje. Na gorah je izredno toplo 111 vroče. železniški osebni promet je bil v nedeljo na glavnem kolodvoru srednji. S posebnim vlakom, ki so ga sestavljali sami dolgi Pulinan-novi vagoni, se je z ljubljanskega glavnega kolodvora odpeljalo v Celovec do 400 nemških plebiscitnih^ volivcev, med njimi tudi prav stare dame. Ti volivci žive že dolga leta pri nas. Na Jesenicah se je tem volivcem pridružilo še kakih 500, tako da je bil ta poseben vlak nabito poln. Sledovi rimskega taborišča Moravče, 10. aprila. V obzidanem vrtu moravskega župnišča kop' ljejo te dni nove jarke za osuševanje. Tik ob te' melju poslopja v globini enega metra so naletel' na črepinje glinastih posod, kakršne so po inne' nju nekaterih gospodov izdelovali v 3. stoletju P° Kristusu. Zal, da se ti drobci ne da>o več sestavit1 v celoto. Domnevajo, da je bilo v Moravčah v davnini rimsko taborišče, kjer je nastala poznejša na' selbina. Ustno izročilo označuje nekatere šnje kraje za starodavna rimska pokopališča- l®**0 so našli pred leti na Tezi pri izkopavanju Pc!!. * leščerbi podobno svetilko, zasuto več metrov gl0 boko pod kamenito ploščo. Sodijo, da je tilka položena v grob kakemu Rimljanu 1 , bi bilo, da bi izkopavanju takih starinskih pream tov posvečali več pozornosti. AH tu in tam Silovit ciklon je divjal v soboto na Jadran-?^eJn n,orj»- Burja je brila v začetku z brzino kilometrov, kasneje pa z brzino 80 kilometrov ter jc trajala celih tl ur. Sredi morja je zalotila več jadernic in jih prekucnila. Jader-nica »Mali Frane« je vozila pesek v Split. Visoki valovi so se začeli z ladjico poigravati, da se je kmalu začela potapljati Vsi trije mornarji so se z največjimi napori rešili. Podobno je bilo tudi z drugimi ladjicami. Vsega je bilo sedem takih nesreč, ki pa niso zahtevale nobenih človeških žrtev, pač pa sta se potopili dve jadernici. Že trikrat je sodišče sodilo odpuščenemu Mostarskemu policaju, Milanu šipovcu, ki jc menda z bajonetom zabodel do smrti kmeta “jaza Krtaliča. Proces se vleče že tri leta. Prvikrat je bil gipovec oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, drugič obsojen na pet le* težke •Ieče, a pri zadnji razpravi pred sarajevskim sodiščem spet oproščen. Zdi se, da se bo stvar vjekla še naprej, ker bo državni tožilec spet 'ložil pritožbo in zahteval, da se ves proces obnovi. Arteške vodnjake so naredili po mnogih krajih Strumiške doline. Dolina je izredno bogata in lepa, le dobre vode ni premogla toliko, da bi se dali izpeljati vodovodi. Higienski zavod v Skoplju je vprašanje preskrbe z dobro pitno vodo rešil s tem, da se je odločil začeti kopati arteške studence. Kmetje, ki moderni tehniki ne zaupajo, so zmajevali z glavami in napovedovali brezuspešnost poskusov vrtanja Pa so se morali prepričati o nasprotnem. V globini 65 do 97 metrov so naleteli na zdravo vodo. Nekaj let je bilo treba poleg materialnih žrtev, Pa je dolina dobila veliko število vodnjakov z dobro pitno vodo. Dva izredno bistra dečka živita v vasi Gornja Morača pri Kolašinu. štiriletni Krsto -Vujovič zna igrati na gosli kakor kak star ^guslar«, zraven pa peti narodne pesmi Ne samo eno pesem, temveč mnogo. Za njegovega deda pripovedujejo, da je znal dobro gosti na Rosli že takrat, ko je bil star pet let. Drugi tak deček je sin učitelja Gjorgje Popovič. Niti 4 *eta ni star, pa zna peti na pamet sedemdeset Pesmi. Dečku je treba pesmico povedati le dvakrat, pa jo že zna vso na izust. Na smrt je sodišče v Pančevu obsodilo Dra-ljuba Čiriča, ki je ubil mesarskega pomočnika Rudolfa Gusta. a našel pri njem le štiri dinarje. Dragoljub je bil neredek gost policije in kaznilnic. V Glavnjači je presedel nič manj kakor petnajst let v večjih ali manjših presledkih. Mnogokrat se je hotel kaznim izogniti s tem, da se je delal neumnega. Nobena stvar ni bila varna pred njim, kajti kradel je' kot sraka. Mesarskega pomočnika Gusto je napadel in ubil, ker je mislil, da bo pri njem dobil veliko vsoto denarja. Sodišče ga je poslalo na vislice, dva njegova mladoletna pomagača pa bodo oddali v poboljševalnico. Morilec je bil s smrtno obsodbo zadovoljen in dejal, da mu ni nič /al za tako življenje, kakor ga je živel on. Tudi ne bo prosil za pomilostitev. Znani prvak Davidovičeve demokratske stranke dr. Ivan Ribar, katerega so nedavno vključili iz belgrajskega dela Združene opozicije, odgovarja v glasilu b. SDS v »Novi Rječi« befgrajski Združeni opoziciji in pobija ODdolžitve, češ da je nameraval cepiti edinost y bloku z ustanovitvijo nove stranke. Dr. Ribar je bil izdelal poseben načrt za reorganizacijo belgrajskega deba Združene opozicije. Sedaj pravi, da ni hotel ustanoviti nobene nove stranke, temveč predlagati načrt, po katerem naj bi se vse stranke Združene opozicije strnile in začele nastopati med narodom kot kompakten političen organizem. Dr. Ribar je končal svoje pismo z ugotovitvi jo, da se z njegovimi načrti strinjajo vsi pristaši opozicije, ki bodo v tem smislu delovali brez ozira na to, če so šefi Združene opozicije zadovoljni ali ne. Z elektrifikacijo železniške proge Sušak— Srpske Moravice bodo zaceli menda letošnje leto. Prometno ministrstvo je prvotno imelo pripravljen načrt za elektrifikacijo prvega dela proge pri Sušaku, kjer teče proga skozi ozek tunel, ki je zaradi dima povzročal nevšečnosti i potnikom i železniškemu osebju. Kasneje so načrt razširili in vzeli v poštev tudi drugi del proge do Srpskih Moravic. Dokončno še ni odločeno, če bodo ta del proge elektrificirali, pač pa je to zelo verjetno. Elektrificirana proga bo dolga 95 km, a stroški bodo znašali 110 milijonov din. Električno strujo ■bodo dobavljali tudi Italijani. Hladna pomlad je prinesla mnogo škode pastirjem na Sarplanini in Ovčjem polju v Srbiji. Zaradi mraza je poginilo veliko ovac, ki so bile zvrgle mladiče. Ovčarstvo je za te kraje edini vir dohodkov. Visoke žtevllke, ki jih v izvozu živine in ovac zavzema zmerom Ovčje polje, bodo letos uplahnile. Pričakujejo, da bodo letos mogli izvoziti komaj polovico lega, kar so lani. Na vsakega 190. prebivalca Skoplja pride že l*o ena krčma, kavarna ali pa točilnica. Vsako leto odpro tam okrog 120 točilnic. Večji del pivskih lokalov ne odgovarja stanju, kakor smo ga navajeni pri nas. Številke pa so toliko bolj po-riizne, če upoštevamo dejstvo, da pravoverni muslimani zelo malo pijejo. Dobrih hotelov je malo. ^«a vardarska banovina jih premore komaj 23. V pomorstvu je nastal v zadnjih mesecih spet Pfecsjišcn zastoj. Ladje jugoslovanskih pomorskih družb niso več tako stalno zaposlene kakor so bile tani. Pravijo, da ie treba iskati razloga za zastoj v l>ojenjavanju gospodarske delavnosti v Severni Ameriki ter v slabi želvi v Južni Ameriki, kjer so jugoslovanski parniki natovorili največ blaga. Pač pa so lansko poslovno leto zaključile družbe s precejšnjim dobičkom. »Jugoslovanski Lloyd« je imel lani V6ch dohodkov 51,303.000 dinarjev, a čistega dobička 35 milijonov. Delničarji bodo na račun dividende dobili 20 milijonov, ostalo se bo preneslo na nov račun “Jugoslovanski Lloyd« je lastnik tudi dveh luksuznih Parnikov: »Kraljice Marije« in »Princezinje Olge«. ,, 101 leto starosli je v četrtek dočakala Terezija R-olarič iz Središča v Prekmurju. Še pred nekaj leli 'e Terezija redno hodila na trg v Čakovec in pri-u 8 ,SBb°i domače pridelke. Spomin ima izredno ober, saj se spominja še vseh dogodkov iz 1, 1848. tarka je tudi v tej visoki starosti popolnoma zdrava. ^ v, ^elofcuiško delavnico v Sarajevu so začeli po-■ uivati Ze lani so postavili surovo zgradbo, se-ir.fLr0 ,Tm vse konstrukcije in začeli in i ,a‘i stroje, h katerimi bodo izdelovali vagone 'okohiotive za ozkoritne železnice. Minister dr. Miha Krek med našimi železničarji Zborovanje žeEezničarfev JRZ v Mariboru Maribor, 11. aprila. Včeraj dopoldne je bil v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 širši sestanek članov kluba železničarjev JRZ, ki ga je vodil predsednik mariborskega poverjeništva g. J. Wurzinger, ki je imel ob otvoritvi priliko pozdraviti številne železničarje, ki so dvorano docela napoluili, kot najdražjega gosta ministra dr. Miha Kreka in zastopnike upravnega odbora v Ljubljani. Predsednikov predlog, da se z zborovanja pošljejo pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stojadnoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in prometnemu ministru dr. Spahi, je bil z navdušenjem sprejet. Nato je dobil besedo predsednik upravnega odbora g. P. Mušič, ki je opisal položaj železničarske organizacije po razpustu Prometne zveze. Razmere in zgled drugih stanov je železničarje dovedel do tega, da so se organizirali tako, kakor vsi drugi naši 6tanovi, namreč v tisti stranki, ki je zbrala ves narod. Za njim je govoril podpredsednik kluba gosp. Ponikvar, ki je orisal strokovno delo kluba. Za njim je tajnik Cimperman prebral spomenico, ki je bila izročena g. ministru in v kateri so zbrane vse glavne želje in potrebe našega železničarskega stanu. Nato je povzel besedo minister dr. Miha Krek,' ki je uvodoma poudarjal, da sta ravno bivša SLS in sedanja JRZ bili tisti stranki, ki sta vso pažnjo posvečali železničarskemu stanu, o čemer najbolj priča delovanje dr. Korošca, ki ga imajo železničarji tudi kot nekdanjega prometnega ministra v najlepšem spominu. Tudi v tej vladi stranka ni zanemarjala vpra-šanja železničarjev, ki je del vprašanja državnega nameščenstva. Vlada je bila lansko leto prisiljena državnim nameščencem znižati plače, ker je ob prevzemu državnih poslov našla prazne blagajne Čim pa se je državna blagajna okrepila, je bil del odtegljajev nameščencem povrnjen, vendar vsega še ni mogla dati, ker je morala večino svojih proračunskih presežkov žrtvovati za popravilo starih železniških prog. ki so bile. tik pred propadom. Vlada in njen prometni minister pa vkljub vsemu ni pozabila na železničarje ter je v okviru možnosti ugodiia njihovim željam iu izboiišala njihov položaj. Vlada je v najnovejšein času stare kronske upokojence prevedla na dinarske in jim s tem omogočila vsaj skromno eksistenco. Izdelana in pripravljena je novela k delavskemu pravilniku, ki bo vsemu stalnemu in nestalnemu delavstvu zagotovil starostno preskrbo in v katerem bo normirano število stalnega delavstva in njihovo število delovnih ur. Podpisan je že ter bo kmalu obnavljen pravilnik o izpitih, ki ga odslej še ni bilo in so zaradi tega mnogi železničarji bili prikrajšani pri napredovanju, ker niso mogli polagati izpitov, čeprav jih je zakon zahteval Prometni minister je ugodil zahtevam o voznih olajšavah. Vsem upokojencem je priznana pravica do 48 kart in mnogo drugih ugodnosti, ki jih do sedaj niso imeli ne upokojenci ne drugi uslužbenci prometnega ministrstva. Država bo iz velikega investicijskega posojila gradila nove železniške proge. Ob koncu je g. minister pozval železničarje, naj še v naprej tako vneto preko svojega kluba pomagajo politikom pri njihovem delu za železničarske koristi, ker bo to popolna garancija, da bo železničarski stan upoštevan in da bo dosegel uspehe, ki si jih želi. Z zahvalo g. ministru, gostom iz Ljubljane in navzočim železničarjem je nato predsednik g. Wurzinger zaključil uspelo zborovanje. Flas (Hašk) prvi v teku čez drn in strn Hegemonija, ki smo jo Slovenci imeli o lokih na dolge proge, zlasti pa v tem pomladnem teku, s katerim lahko atleti naznanjajo začetek svojega dela, je predrta. Po dolgih letih si je državno prvenstvo priboril zopet Zagrebčan in to s prepričevalno zmago ter zelo dobrem rezultatu. Vendar to ni bil samo en Zagrebčan, tudi na četrtem, petem in osmem mestu imamo Zagrebčane, in to ne Slovence kot se včasih izgovarjamo. — Krevs in Bručan sta šla v boj s preveliko samozavestjo, oba sta računala, da se jima nihče ne more nevarno približati in da bosta tudi letošnji tek odločala sama kot sta jih v zadnjih letih. S pametnejšo taktiko od začetka teka bi se oba naj-brže bolje placirala, tako pa je Flas pri zadnjem krogu z lahkoto pustil Krevsa zadaj. Zagrebški jj tekači pa so včeraj pokazali, da so dobri, da je treba z njimi resno računati in pa da so se na la tek zelo dobro pripravili. O prvenstvu moštev je zaenkrat še zmagalo Primorje z naskokom 16 točk in si tako definitivno priborilo v trajno last velik srebrn pokal bivšega bana dr. Marušiča. Pokal ljubljanskega župana pa si je priboril Flas prvič. Podoba je, da ta pokal še ne bo kmalu prišel v trajno last. Največ izgledov je imel Krevs, vendar po včerajšnjem teku se nam zdi, da si ga Krevs ne bo nikdar priboril definitivno. Če bomo pa hoteli Slovenci obdržati v tekih na dolge Droge prvenstvo tudi še v bodoče, bo treba resnejše prijeti za delo in treba bo tudi najti drugih tekačev. Bručan in Krevs imata svoje lepše dni že za seboj. Tek se je pričel včeraj od 11 dopoldne ob zelo nerodnem, vetrovnem in mrzlem vremenu. Prireditev so s svojim obiskom počastili ban dr. Natlačen Marko, komandant planin, polka podpolkovnik g. Oblak Ivan. Audrejka, podpolkovnik v pokoju in predsednik JLAZ inž Gruden iz Zagreba. Gledalcev ni bilo veliko, čeprav bi prireditev to zaslužila. V celoti je startalo 32 tekačev. Moštva z najmanj po šest tekačev so postavili Ugaško prvenstvo Štirinajsto kolo ligaškega nogometnega prvenstva je prineslo nekaj presenečenj. Predvsem tesne zmage oziroma celo neodločene rezultate favoritov. Naša Ljubljana je siccr v Splitu pustila obe točki, vendar pa je rezultat povsem zadovoljiv. Mladi so v drngo pokazali, da se znajdejo tudi zunaj, ne samo doma. — Moštvo naj kar ohrani postavo, ki jo ima sedaj še za naprej V Zagrebu je Gradjanski z remijem proti sarajevski Slaviji najbrž tudi izgubil drufjo mesto, ki bo ostalo Hašku, Serajlije pa imajo z Baskom isto število pik. vendar slabšo goal diferenco in so sedaj peti. Hašk se je pa utrdil na drugem mestu, Concordia pa je s sedmimi pikami na dnu tablice. BSK po včerajšnji sicer pičli zmagi ne more dohiteti nihče in je brez dvoma letošnji prvak. Bask je ostal na četrtem mestu kot je bil prej. Neodločena igra Jedinstva in Jugoslavije nam gre najmanj v račun. Jedinstvo si je z remijem pomagalo in je eno točko pred Ljubljano, ima pa zelo slabo goaldiferenco. Neodločen izid te tekme pa tudi kaže, da Jugoslavija ni posebno močna in da lahko pričakujemo prihodnjo nedeljo zmago naše enajstorice v Ljubljani kamor pride Jugoslavija Tekma med Hajdukom in Ljubljano se je vršila v Splitu ob slabem vremenu in ji jc prisostvovalo okoli 1500 gledalcev. Hajduk je bil boljši v prvi polovici iu je po svojih igralcih Alujeviču. Matošiču II. dosegel rezultat 2 : 0. V tem delu igre se jc dobro izkazala naša obramba s Pogačnikom, ki jc v svojem znanem stilu odlično branil. V drugi polovici igre pa so se naši bolj razživeli in ostro napadali. Rezultat so znižali tako, da je končno stanje 3:2. Gole so zabili za Hajduka še Matošič 111, /n Ljubljano pn Lah. in srednji napadalec. Sodil je. slabo Ružič, ki zlasti ne bi suiel priznati novega Hajdukovega gola Rezultat igre Gradjanski : Sl a vij a 0 : 0 povsem odgovarja igri, ki sla jo kluba pokazala. Gradjanski je sicer, dvakrat potresel Sarajevčanom mrežo, vendar sodnik teh dveh golov ni priznal, vendar igra. ki jo je dal Grn-djanski, zdaleka ni opravičila njegovega dobrega glasu, ki i;a uživa. Slavija je sicer nastopila oslabljena, vendar bi Grudjanskejfu lahko premagala, če bi imela malo več sreče. Sodil je g. Popovič zelo dobro. Druga tekma med Ilaškom in Concordio se je končala z zasluženo zmago Haska v razmer ju t :2. Pri Con* cordii se je zlasti odlikoval Zemljič, bivše levo krilo Ljubljane, ki je bil v vsem Concordinem napadu najprodornejši. Oba gola zn llaška je zabil Hitrce, za Concordio pa Mnrtinovič. Sla- samo trije klubi: Primorje, Concordia in pa pridni mariborski Maraton, ostali klubi pa so dali samo posamezne tekače. Start za ta 7.5 km tek čez drn in strn je bil pred glavno tribuno na Stadionu, odkoder so tekači najprej tekli en krog na teka-lišču, nato drugi krog na vrhu stadiona ob zidu. potem so pa zavili pri desnih glavnih vratih na cesto — ob Stadionu skozi jamo na Vodovodno cesto, še enkrat skozi jamo ob novi šoli Kralja Aleksandra do železniške proge, nato pa ob mrtvi železniški progi na Tyrševo cesto in zopet nazaj na Stadion. Odtod so pa zavili še enkrat na ce^to po isti progi. Tekači so sprva tekli skupaj v grupi, toda že po drugem krogu na stadionu se je veriga tekačev razklenila. Vodilno skupino so tvorili Krevs. Srakar, Bručan, Flas, Šindelar. V zadnjem krogu pa sta se močno odtrgala od ostalih Krevs in Flas, Krevs ni mogel zdržati v ravnini oster temjjo Fla-sa, ki mu je z lahkoto ušel. Rezultati posameznikov: 1. Flas (Hašk) 25:26.8. 2. Krevs (Primorje) 23:43.6. 3. Bručan (Ilirija) 25.55, 4. Šindelar (Concordia) 2o:15.6, 5. Šuibek (Con.) 26:24, 6. Perc (Prim.) 26:25, 7. Stojnšek (Maraton) 26:11, 8. Dor-šič (Hašk) 26:45, 0. Srakar (Priin.) Dolinšek (Pr.). Starman (Con.), Pogačnik (Pr.) vsi 26:40, 10 Kranjec (Pr.) in Krajcer (Con.) oba 26:58, 11. Starman (Pr.) 27:10. 12. Kren (Pr. 27:11. 1. Primorje (Krevs. Perc, Srakar. Dolinšek, Pogačnik, Kranjec) 42 točk. 2. Concordin-Zagreb (Šindelar. Šurbek, Star man, Krajcer, Srakar, Krajcer) 58 točk. 3. MaratonMaribor (Stojnšek Koš, Štrucelj. Marchel. Cigler, Dobnikar) 101 točka. Ilirija ni nastopila kompletna in zato ni prišla v poštev za tekmovanje moštev. Zelo dobro so se držali tudi maratonski tekači iz Maribora, ki so. četudi s svojimi mladimi močmi, vztrajali ves čas tekmovanja in se borili z drugimi športnimi tovariši od začetka do konca. bo je sodil Sarajevčan Dukič Pri tekmi jc prišlo zaradi izključitve tabela do incidentov. Dvojni program \ Bclgradu: BSK :liask 2:1. Jugoslavija : Jedinslvo 0:0. Prvi tekmi je prisostvovalo okoli >000 gledalcev drugi pu'komaj en tisoč, /n BSK sta rezultirnln Podhrnški In Božovič. za Bask pa Tomašcvič Bask je bil odličen nasprotnik in bi ob malo večji sreči lahko zmagal. Sodil je dobro g. Vinkovi« Jedinstvu pa se je zopet z njegovo defenzivno taktiko posrečilo obdržati eno točko. Jugoslavija je še vedno v krizi in je zelo slaba, zlasti napad. — Sodil je Mlinarič dobro. Tablica je sedaj naslednja: 1. BNK 1 + 11 2 1 42:17 24 2. HaŠk 14 10 ~\ 3 31:16 21 Š’ Gradjanski 14 S 3 4.1:17 19 4 Hajduk t4 5 4 5 27:30 14 5. Bask 14 6 1 7 26:25 13 6. Slavija 14 5 3 6 13:19 13 7. Jugoslavija 14 4 4 6 17:16 12 8. Jedinstvo 14 3 3 S 8:25 9 9. Ljubi jana 14 ■) 4 8 16:29 8 10. Concordia 14 3 . -v - 1 10 1S:47 7 Zborovan'e kmetijskih strokovnjakov Celje, 10. aprila. Danes so zborovali v Celju v veliki dvorani Narodnega doma slovenski kmetijski strokovnjaki. Zborovanje je trajalo tri ure. Po čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je poroča! o delu upravnega odbora predsednika g. Gosak. Njegovo poročilo je pokazalo, da je novi odbor pričel z intenzivnejšim delom. ! ec »3 : |I Veter (smer. iabost) Pada- vine . a g| C5 i «t «1 S a « m/m vrsta 1 Ljubljana 772 1 10-0 10 50 l NE, — _ Maribor 772i 6-0 -2-0 70 0 N, — — Zagreb 7678 8-0 1-0 80 6 ENE, — Belgrad 764-8 110 1-0 80 3 NE, — Sarajevo 765 0 60 -1-0 80 3 0 Sušak 765-3 110 6-0 50 3 N. j Split 762-7 11-0 4-0 60 5 NE, • Kunibor 762-7 15’0 6-0 30 5 NE, Rab 764-5 7-0 4-0 30 10 Et — Vremenska napoved: večinoma jasno, vetrov-.no in stalno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. V soboto je bilo zjutraj do 8.50 precej megleno in deloma oblačno. Ob 10.50 je pričela oblačnost naraščati in je bilo do 17 večinoma oblačno. Od 15.10 do 15.35 in od 18.50 do 20 je nekoliko deževalo. Izmerjena padavina je dala 1.0 mm vode. Zvečer se je popolnoma pooblačilo in tako ostalo pozno v noč. Po?< Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, tl. aprila: Belgrad: 20 Prenos iz nar. gledališča — 7.aureb: 20 Prenos — Duno]: 18.10 Nar. gl. in petje — Budimpešta: 22.30 Schubertov godalni kvartet — 7rst-Milan: 21 Lebarjeva opereta »Ples kačjih pastirjev« — Rtm-Bari: 21 Zabaven program — Praga: 20.55 Brno: Koncert mestne filharmonije — Var tava: '30 Koiicert zabavne glasbe — Sofija: 10.30 8imfoni*ni koncert — Berlin: 13.10 Operna glasba na ploščah — ROBERT LORD POD CRNO KRINKO »Varno je varno! Jones pa pride z vlakom za nama.« »Tudi ta stara lisica pride sem!? Pa se menda vendar ne potaplja Pine-Lake, ko vse podgane beže s te ladje sem?« iSaj ni tako! Mi smo tako zaslužni narodni borci, da se je vendar že spodobilo, da pridemo malo na oddih. Drugače je vse v redu, samo to pazi, da na svečano večerjo, če jo misliš prirediti nama na čast, ne povabiš tudi newyorškega policijskega ravnatelja. Te družbe nimam preveč rad.« Smiles je pozvonil. Strežniku, ki se je takoj prikazal pri vratih, je ukazal: »Pelji gospoda v drugo nadstropje! Daj jima sobe ter jima pripravi kopelj! Naša gosta sta. Če te kdo kaj vpraša, reci, da sta to odlična umetnika, ki bosta nastopila pri prihodnjem sporedu. Pojdi!« »Jaz znam hoditi po žici,« se je ponudil Nick. »Jaz pa bom imel nekaj predavanj o organizaciji domoljubnih skupin po naši deželi,« je dodal Barham. »Nič ne skrbita, prijatelja! Ne bo vaju treba. Tudi brez vaju imam v baru prvovrstne moči. Upam, da vama bo moj spored ugajal.« »Prav nič ne dvomiva nad tvojim umetniškim okusom. Gospodična Aleen pa mora vsekakor postati zvezda ,Ritz-Ara’.« »Bomo videli. Zdaj se pa zgubita! Imam dosti posla. Zvečer bomo kramljali, kolikor bosta hotela. Vse morata še povedati, kaj sta zamesila v vašem mestecu. Kot člana vrhovnega vodstva me tudi zanima, kako kaj naše gibanje napreduje.« »Torej na svidenje, dragi in ljubeznivi gospodar! Samo preveč se nikar ne smej, ker mi ob tem slabi,« je pri odhodu šaljivo opozarjal Nick. Strežnik, ki je čakal pred vrati, je odvedel Nicka in Bar-hama v sobe. Tu sta odložila svoje stvari, se skopala, nato pa legla spat. Nemir z ulice, ki se je kljub zavesam na oknih še kradel v sobe, ju je zazibal v miren sen, čeprav je bil zunaj velik dan. Ko sta odšla spat, je dejal Smiles kratkovidnemu in suhemu Škotu: »Obvesti s šifrirano brzojavko vrhovno vodstvo, da sta prišla dva člana pokrajinskega odbora. Vprašaj za nadaljnja navodila.« »Zdi se mi, da ne bo ničesar nevarnega. Zasledoval sem vsa ona poročila po časopisih. Gadje so, gadje! Na sled jim ne morejo priti.« »Tem boljše. Torej, nadaljujva s poslom. Kaj je z novo predstavo?« »Vse je v redu. Potrebovali bi le še nekaj novih moči.« »Si to sporočil že umetniškemu uradu?« »Sem. V prednji sobi čaka dvajset mladih deklet, da se predstavijo.« »Dobro. Po ena naj vstopi.« Smiles je vedno plesalke za svoj bar zbiral sam, pomagal pa mu je tajnik, Škot. Smiles se je tudi tokrat udobno zleknil v naslonjač, pred njim pa so hodile sem ter tja razburjene mladenke, se obračale, kakor je poveljeval Škot, se smehljale skaženemu Smilesovemu obrazu. Povedati so morale, kaj vse znajo in česa bi se mogle še naučiti. V prihodnji predstavi bi morale nastopiti same lepotice. Ta mimohod in ta nabor mladenk je bil podoben trgovanju s sužnjami. Vse je bilo samo sodobno ozaljšano. Sicer pa ni bilo dosti razlike! Človek z dušo zakrknjenega zločinca, človek s skažepim licem in debelimi mastnimi rokami je pregledoval ta razburjena mlada dekleta, ki so trepetala. Kadarkoli so se temu trgovskemu človeku zaiskrile oči, tedaj je sklenil, da sprejme v službo dekle, ki je bilo- na vrsti. Iskai je na mladenkah le to, o čemer je bil prepričan, da bo vabilo moške v bar, da bodo tu zapravljali denar, ki se bo zlival v veliko Smilesovo blagajno. Pet deklet je sprejel v službo. Ko je bil »nabor« teh deklet pri kraju, sta stopili v sobo dve res čedni mladi ženici. »Halo, Glorija! Koga si mi tu pripeljala?« je vprašal Smiles, ko je zagledal neznano dekle. Glorija je bila v »Ritzu« že precej časa v službi. Bilo je pri- kupno dekle, odlična plesalka, povrhu pa še zelo lepa. Pri Smilesu je bila dobro zapisana. Pri vsaki stvari ji je dajal prednost pred drugimi. Tudi drugače jo je mnogo bolj spoštoval kakor pa ostale. Včasih mu je bilo pri srcu, kakor da je njegova sestra. »To je moja prijateljica Aleen,« je odgovorila Glorija na Smilesovo vprašanje. ^Izredno dobro pleše. Prosim vas, da je sprejmete v službo.« Aleen je stala ob strani. Vsa razburjena je čakala odločitve. Nickova in Barhamova znanka iz letala je bila zdaj živahna plesalka in ne več visoka dama, ki ji je Nick tako trdovratno dvoril. Smiles je Aleeno samo s pogledom ošvrknil in že je veselo odvrnil Gloriji: »Tudi če bi bila ta tvoja varovanka šepava, bi jo vzel v službo.« »Hvala Vam, Smiles,« se je zahvalila Glorija in prisrčno ponudila roko. »No, no! Ni to samo tvoja zasluga. Tvoja znanka ima tudi še boljše skrbnike. Gospodična, moj prijatelj Nick Stumpas vas pozdravlja,« se je obrnil Smiles k Aleeni. »Hvala vam,« da ste me sprejeli. Upam, da boste z menoj lahko zadovoljni,« je dejala Aleen. »Ha, ha, ha,« je bušknil Smiles v smeh. »Kdo vas je naučil, da tako lepo govorite. Ha, ha, ha..,« Aleen kar ni mogla uganiti, zakaj se Smiles tako strašan' sko smeje. Debelo ga je gledala. Noge so se ji neopazno tresU in prebledela je. Še nikdar v svojem življenju ni slišala, da bi se kdo tako silovito smejal. Mirni, mrtvi Smilesov obraz je bil strahotno nasprotje glasovom njegovega smeha. Aleen se je opotekala, kakor da bo zdaj zdaj padla. »Nehajte se vendar smejati. Saj vendar vidite, da ste j® čisto preplašili,« je priskočila Glorija prijateljici na pomoč in jo ujela z rokami okrog pasu. Smiles se je nekoliko umiril. »No, golobička, zakaj si se me pa tako ustrašila? Kaj hočeš, tako je pač! Ko se ti še rodila nisi, sem bil jaz že na krvavih evropskih bojnih poljanah, kjer sem staknil ta lepi spomin.« »Vse drugo ji bom že jaz povedala,« je ustavila Smilesa Glorija. »Slovenski doa« (skaja vsak dejavnik ob tt Mesečna aaro^nlna It Din. n Inozemstvo n Din Urednlfttvoi Kopitarjeva n lira t/Hl letelo« UM do MM. Upravni Kopitarjeva nlir« * Za Jncoalovonake tiskarno v Ljubljani i K Crt Izdajatelj: Ivan Rakovec, Uredniki Jot« Koiltek.