PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 10 (12.642)
Trst, torek, 13. januarja 11
TRST Ul. Mon*''-	• 6 - PP 559 32 (4 linije)
o	
VI	
■ji	ggio 1
fn	2 - 85723
o	
X	20 ‘
<_	
	
! u	£
V-i t-k X	1-
H
S
S

Domala vso Evropo zajelo neobičajno zimsko
Nizke temperature s snegom na orkansko morje in razdejanje na Jugu
V Italiji morje terjalo pet življenj - V prihodnjih urah se bo vreme ponovno poslabšalo
Obisk
Jaruzelskega v Italiji
RIM — Položaj v Evropi, odnosi •ned Vzhodom in Zahodom ter bilateralno sodelovanje so v ospredju pogovorov med predsednikom italijanske vlade Craxijem in poljskim premierom Jaruzelskim, ki je od včeraj na uradnem obisku v Italiji. Razgovori imajo tem večji pomen, saj je obisk v Rimu prvi uradni obisk generala Jaruzelskega v neki zahodni državi, od kar je pred petimi leti prevzel oblast s pomočjo vojske. Zato v Rimu ocenjujejo srečanje kot sestavni del dialoga z Vzhodom, člen v »mali italijanski ost politik«.
General Jaruzelski je prispel v Rim včeraj dopoldne v spremstvu številne delegacije. Med svojim tridnevnim bivanjem v Rimu bo Jaruzelski obiskal Vatikan, kjer ga bo papež sprejel danes dopoldne, srečal se bo s predsednikom Fiata Giannijem Agnellijem, pred odhodom pa bo imel razgovor tudi s sekretarji sindikalnih konfederacij. Italija skratka sprejema poljskega premiera z vsemi častmi, ki jih po protokolu izkazuje vsakemu državnemu in partijskemu poglavarju. Ravno to pa je izzvalo proteste nekaterih strank. Zlasti ostri so bili radikalci in de-moproletarci. Prvi so včeraj dopoldne uprizorili manifestacijo pred hotelom, v katerem je nastanjen poljski premier, drugi pa so popoldne organizirali sit-in pred palačo Chigi
Italijanski vladni krogi po eni strani izražajo razumevanje za pro-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Evropa se je od Atlantskega oceana do Urala znašla v objemu snega, ledu, orkanskega vetra in razburkanega morja. V Furlaniji-Julijski krajini, na Tržaškem in Goriškem je bilo najhuje v nedeljo, včeraj je nastopil nekakšen dan premora pred novim napovedanim poslabšanjem.
Povsod so cestne ekipe neumorno odstranjevale posledice nedeljskega snežnega neurja. Na Tržaškem so šolska mladina in otroci imeli včeraj pouka prost dan, na Goriškem pa ni bilo pouka v števerjanski in jameljski osnovni šoli. O vremenu v naši deželi, na Tržaškem in Goriškem, poročamo na notranjih straneh, zadnjo pa smo posvetili vremenu v Evropi. V glavnem lahko navedemo, da so povsod zabeležili izredno nizke temperature, do -18 pri Beli peči. Poledica je povsod ovirala promet, da so morali prekiniti številne kulturne in politične prireditve. Hujših prometnih nesreč v deželi ni bilo, razen seveda skoraj obveznih trkov, marsikatero vozilo pa je obtičalo v cestnem jarku. Cestarji so se na Tržaškem in Goriškem kar dobro odrezali kljub ledenim ploskvam.
Okvirno lahko trdimo, da se bolj redko zgodi, da bi vsa Evropa ječala pod udarci ofenzive zime kot v teh
dneh. Človek ima občutek, da bomo morali drago plačati izredno lepo jesen, pravo babje leto, s sedanjimi izredno nizkimi temperaturami in izdatnimi padavinami. Dovolj zgovoren je namreč že podatek, da je sneg pobelil Dalmacijo in da je snežilo celo na sončnem Hvaru. Temperature v evropskem delu Sovjetske zveze nas ne presenečajo,'prav tako ne snežni meteži v Avstriji, na Madžarskem in na Češkoslovaškem. Preseneča nas predvsem ugotovitev, da ni bilo koščka stare celine, ki bi mu bilo prizaneseno.
Ob pregledovanju včerajšnjih sinop-tičnih kart marsikomu ni bilo do smeha. To predvsem odgovornim za civilno zaščito širom po Evropi. Že danes pričakujejo nad Italijo in Jugoslavijo novo poslabšanje. Padavine bodo po vsej verjetnosti izrazitejše, v severnih krajih pa skoraj gotovosnežne, saj je skoraj nemogoče, da bi južni vetrovi dvignili temperaturo nad ničlo. Kjer se bo to zgodilo pa obstaja upravičena bojazen pred žledom, saj je temperatura zemlje in drugih površin globoko pod ničlo, da bi morebitni dež takoj vse okoval v led.
Sinoči je nov frontalni val že dosegel Ligurijo. Pri Sardiniji nastaja glo-
boka dolina nizkega pritiska, da se nam bo skoraj gotovo ponovila sobotna in nedeljska repriza. Meteorološka služba italijanskega letalstva in njen kompjuter napovedujeta za danes obilne snežne padavine predvsem v severni Italiji, ki bi morale trajati skoraj ves dan. Alarmirane so vse prefek-
ture, ki so že sprejele vse ukrepe za nov spopad s snegom.
Po nedeljskih tragičnih izkušnjah vzdolž južnoitalijanskih obal Tiren-skega in Jonskega morja so že sprejeli najnujnejše ukrepe, da bi preprečili najhujše.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na Dunaju sta sneg in led ustavila tramvaje	(Telefoto AP)
Po nedeljskem srečanju finančnih ministrov v Bruslju
Italija dobro prestala »revolucijo« ki pretresa Evropski denarni sistem
SANDOR TENCE
RIM — Nemška marka je iz dneva v dan višja in skupno z japonskim jenom že nevarno ogroža dolar, ki je do pred kratkim suvereno kraljeval v svetovnem gospodarstvu. Revalvacija valute ZRN za tri odstotke, za katero so se po razburkani seji v nedeljo ponoči odločili finančni ministri držav Evropskega denarnega sistema, nesporno priča o izredni vitalnosti nemškega gospodarstva in istočasno tudi o naraščajočem ekonomskem neskladju med članičami Evropske gospodarske skupnosti, kjer še vedno močno prevladujejo partikularni interesi posameznih držav. Težave in polemike, ki so spremljale pogajanja v Bruslju, ter sam kompromis o novih valutnih odnosih znotraj EDS dokazujejo, da je združena Evropa še vedno zelo daleč in da je evropsko gospodarstvo v vsakem oziru še vedno pod odločilnim vplivom ameriškega velikana.
V Bruslju so se torej finančni ministri po pričakovanju sporazumeli za revalvacijo marke in nizozemskega guldena tudi za postopno okrepitev belgijske in danske devize, medtem ko sta lira in francoski frank dejansko ohranila dosedanjo vrednost. Marka je že konec prejšnjega tedna prekoračila »zid« 700
lir vrednosti, po precejšnjem jutranjem vzponu pa se je njena vrednost na italijanskih valutnih tržiščih včeraj nekoliko ustalila, tako da so jo kasneje uradno kotirali 707 lir. Do podobnih nihanj je prišlo tudi v odnosih med ostalimi valutami ter v odnosih z dolarjem, ki je v zadnjih urah nekoliko zajezil negativni trend iz prejšnjih dni.
Lira je v zapletenem mehanizmu EDS dejansko ohranila svoje pozicije, čeprav je morala po pričakovanju priznati premoč nemškega gospodarstva in ekonomsko trdnost Nizozemske in Danske. Revalvacija marke pa bo odprla pot italijanskemu izvozu na nemška tržišča, pri čemer so seveda najbolj zadovoljni izvozniki, ki so bili zelo zaskrbljeni zaradi francoske konkurence in zaradi razhajanj, ki so do zadnjega razdvajala Pariz in Bonn. Nemški kancler Kohl namreč zaradi notranjepolitične računice ni hotel revalvirati marke in bi se za ta korak raje odločil po parlamentarnih volitvah, ki bodo na programu konec meseca. V nedeljo ponoči je ZRN klonila le pod ostrim pritiskom evropskih nacionalnih bank in na podlagi nekaterih političnih jamstev, ki so prišla iz Francije.
Vzroke za ta poslednji devizni potres v Zahodni Evropi je treba vsekakor spet iskati onkraj oceana, v
nestabilnosti ameriškega gospodarstva, ki se po letih evforije sedaj sooča z ogromnim državnim deficitom in s krizo, ki pesti Reaganovo administracijo. Mnogi gospodarstveniki, vključno z nekaterimi velikimi ameriškimi koncerni, v tem posebnem trenutku, ki ga zaznamuje padec dolarja, raje zaupajo nemški de-vizi, ki postaja (tudi proti volji nemške banke) neke vrste zatočišče, kar seveda povzroča nebrzdana nihanja na svetovnih valutnih tržiščih. Podobno velja tudi za japonski jen, čeprav skušajo ZDA na vsak način zajeziti nadaljnji gospodarski prodor Japonske proti Zahodu z ukrepi, ki močno spominjajo na protekcionizem.
Valutna »revolucija« je vsekakor zrcalo novih gospodarskih odnosov v svetu. ZDA kolebajo med razvojem in recesijo, evropsko gospodarstvo pa plava v morju nesoglasij in nesporazumov s krmilom, ki je trdno v nemških rokah. Evropski denarni sistem je v noči med nedeljo in ponedeljkom znova prestal zelo težko preizkušnjo in dosegel kompromis, katerega veljavnost bo treba sedaj preveriti v vsakdanji praksi. Ne gre tudi pozabiti, da se je vse zgodilo ob pasivnosti Velike Britanije, ki leta 1979 ni pristala na EDS in s tem tudi formalno priznala »svobodo« funtu šterlingu.
SZ in ZDA pred novim vrhom?
MOSKVA, NEW YORK — Medtem ko je SZ demantirala ameriška namigovanja, da je kršila sporazum SALT 2, kolikor se pripravlja na testiranje nove medcelinske rakete, se tako sovjetski kot ameriški tisk ukvarjata s perečo temo oboroževanja.
Direktor Pavde Afanasjev je posvetil daljši članek utrjevanju odnosov med SZ in ZDA v luči morebitnega sporazuma o krčenju predvsem jedrskih arzenalov. Afanasjev podpira tezo, da bo SZ skušala v čimkrajšem času vzpostaviti trdne odnose z ZDA ter s predsednikom Reaganom še preden zapade njegova mandatna doba. Irangate, piše v Pravdi, ne sme vplivati na odnose SZ-ZDA.
V istem duhu je tudi intervju poddirektorja sekcije za mednarodne informacije CK KPSZ Nikolaja Šišlina, ki jo objavlja ameriški tednik Newsweek. Šiš-lin je tudi izrazil prepričanje, da bi se morali obe velesili ponovno sestati, vendar tokrat ne kot v Reykjaviku, pač pa na pomembnejšem vrhu, ki bi moral biti v VVashingtonu.
Danes na naših športnih straneh
Krasovke odlične
Krasove namiznoteniške igralke se vračajo iz Bočna s tremi zmagami. V 3. povratnem kolu A skupine v prvi italijanski ligi so namreč naše predstavnice premagale vse nasprotnice. Res je, v prvem srečanju so imele proti Coccagliu srečo, saj so točki osvojile brez boja. Nato pa so tesno premagale bocenski Recoaro, da bi nato zanesljivo odpravile še milanski Roy. Naše predstavnice so sedaj zanesljivo same na drugem mestu prvenstvene razpredelnice.
Jadranovi košarkarji so v Trevisu zamudili lejao priložnost, da bi premagali domače moštvo Stefanela in bi tako dohiteli na skupni lestvici moštvo Montebellune. Po sobotnem porazu sta jih dohitela Virtus Murano in Virtus Padova.
Za lepo presenečenje pa so v promocijskem prvenstvu poskrbeli Kon-tovelci, ki so kar v gosteh premagali moštvo Libertasa. Zmagali so tudi borovci, ki so skupno s Poletom ostali pri samem vrhu lestvice. Domovci pa so s pomembno sobotno zmago proti Arditi na vrhu prvenstvene lestvice v goriški skupini.
Kljub zanesljivi zmagi sredi Trenta združena odbojkarska ekipa Mebla ni bistveno izboljšala svojega položaja na lestvici. Še vedno je namreč na petem mestu. Z domačo zmago proti moštvu iz Latisane je v moški C-l ligi Val Kmečka banka sklenil prvi del prvenstva na spodbudnem šestem mestu prvenstvene lestvice. V moški C-2 ligi je 01ympia Kmečka banka skupno z In-terjem 1904 na odličnem drugem mestu lestvice, na tretjem mestu so borov-ke v ženski C-2 .ligi, medtem ko je Agorest v ženski D ligi sam na vrhu razpredelnice.
Konservativne in desničarske sile ščuvajo ljudi proti stavkajočim
PARIZ Konservativne in desničarske sile so včeraj priredile dve ločeni demonstraciji proti stavkajočim železničarjem in delavcem javnega sektorja. Prvo so priredili konservativci dveh večinskih strank, ki vladata v Franciji, in sicer RPR in UDF, drugo pa fašistična Nacionalna fronta predsednika Le Pena. Čeprav je bilo zelo mraz (včeraj so v Parizu namerili minus 12 stopinj) se je na demonstraciji vladnih strank zbralo več tisoč oseb, povečini trgovcev, obrtnikov in malih delodajalcev. Demonstracija je potekala razmeroma mirno, udeleženci v njej pa so skrbno pazili, da se niso srečali z demonstranti fašistične Nacionalne fronte, ki so demonstrirali v bližini.
Vladni stranki sta pozvali udeležence, naj se izogibajo političnih gesel. Kljub temu je bilo v sprevodu mogoče opaziti napis »Mitterrand, spravi se izpod nog«. Najbolj trdo so prijemali tajnika sindikata CGT, kateremu so rekli »Krasucki, pojdi v Rusijo«. V sprevodu so šli številni poslanci in občinski svetovalci iz Pariza s trobojnico čez prsi.
Veliko bolj bučni in ostri so bili skrajni desničarji, ki so zahtevali vlado »javnega zdravja« pod predsedstvom Le
Pena, če sedanja vlada ni sposobna sprejeti svojih odgovornosti. Vzklikali so gesla »Komunisti ubijalci«.
V prejšnjih dneh je bilo več protestov proti stavkajočim tudi v ostalih francoskih mestih. Najprej so bili spontani, potem pa so voditelji RPR demonstrante povlekli za seboj. Prepričani so namreč bili, da je potrebno pridobiti »tiho večino«, da bi predsednik vlade Chirac, katerega politični ugled se je po zadnji raziskavi javnega mnenja občutno omajal, spet pridobil izgubljeni položaj.
Demonstranti z ene in druge strani so se tudi spopadli in ranili. Socialisti so krivdo pripisali »desničarjem, ki ščuvajo prebivalstvo proti stavkajočim delavcem«.
Stavka francoskih železničarjev se nagiba h kraju. Vedno več udeležencev v najdaljši stavki francoskih železnic (danes poteka 26. dan) prihaja na delo. Odprto je še vprašanje javnih prevozov, kjer bo agitacija trajala še kakšnih 10 dniv
Železničarji so dosegli razmeroma malo; še najpomembnejša sta umik vladnega predloga o nagrajevanju po zaslugah in obnova pogajanj o delovnih razmerah. Včerajšnji Le Monde je zapisal: »Grenka zmaga za obe strani«.
Jaruzelski
NADALJEVANJE S 1. STRANI
teste demonstrantov, po drugi pa poudarjajo, da je dialog zahodnih demokracij z državami Varšavskega sporazuma najboljša, pravzaprav edina pot, ki lahko utrdi v tistih državah zametek tolerantnosti in spoštovanja človekovih pravic. Ta pot je po mnenju vlade tem bolj veljavna tudi v luči reformističnih teženj novega sovjetskega vodstva. Prav tako v vladnih krogih menijo, da je pot dialoga edina, ki vodi k popuščanju napetosti.
In po tej poti je šel Craxi, vsaj kolikor je mogoče razumeti iz uradnega poročila o včerajšnjih razgovorih, ki ga je objavila palača Chigi in kolikor je mogoče razbrati iz zdravic. V tem smislu so med razgovori obravnavali specifična vprašanja tudi v širši perspektivi spodbujanja dialoga med blokoma in utrjevanja varnosti v Evropi. Jaruzelski je nakazal Konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi kot prizorišče, kjer bi državi lahko razvili vzporedne pobude, Craxi pa je s svoje strani poudaril stališče italijanske vlade do resolucije iz Helsinkov in naglasil, da spoštovanje človekovih pravic lahko učvrsti vzdušje sodelovanja in zaupanja med evropskimi državami. V tem okviru je dejal, da mora Italija še vedno izražati upanje, da bodo nekatere države podpisnice bolj dosledno uresničevale sprejete obveze.
Državnika sta v nadaljevanju naglasila vlogo, ki jo državi lahko imata v okviru svojih zavezništev. Vse te teme so prišle do izraza zvečer tudi med zdravicami, general Jaruzelski pa je v tem okviru naglasil pomen dogovorov v Jalti in Potsdamu še zlasti pa teritorialno ureditev, kateri sta sporazuma botrovala.
Bolj skupen jezik sta državnika našla v razgovoru o bilateralnem sodelovanju. Govorila sta o pomenu kulturnih izmenjav, nakazala sta možnost izmenjav med televizijskimi hišami, predvsem pa sta govorila o možnostih gospodarskega sodelovanja, ki je v zadnjem času precej opešalo.
Danes dopoldne se bo poljski premier sešel s papežem v Vatikanu. V razgovoru bodo načeli vse sporne probleme v odnosih med Cerkvijo in poljskim režimom. Vsekakor pa ne bo javnih pozdravov in sploh je vprašljivo ali bo o razgovorih objavljeno uradno poročilo.
Kongres PSDI vnaša nove polemike v petstrankarsko koalicijo
KD kritična do PSDI in socialistov
zaradi nakazovanja možnosti alternative
RIM — Če si je želel zbližanje s socialisti, je sekretar PSDI Nicolazzi nedvomno dosegel svoj cilj. Delegati na socialdemokratskem kongresu so z dolgim in toplim aplavzom pozdravili govor socialističnega podsekretarja Claudia Martellija, ki je med drugim poudaril, da je treba odpraviti zapreke na poti zbliževanja obeh strank. Politična in programska razčiščevanja, je dodal, so koristna za oblikovanje širokih volilnih zavezništev. Martelli je v tem pogledu presegel socialdemokratskega sekretarja in razširil svoj predlog tudi na druge laične stranke, saj gre za obsežno območje, s katerim je možen dialog. Če je res, po njegovem, da so na eni strani socialisti, socialdemokrati in liberalci, je tudi res, da ni mogoče poriniti PRI in PLI v objem KD. Težko je, po mnenju Martellija, nadaljevati s krščansko demokracijo na poti petstrankarske koalicije, če je glavna skrb KD določiti datum konca ene najzanimivejših povojnih vladnih izkušenj. Končno je Martelli imel
nekaj pohvalnih besed za komuniste in za formule, ki jih je ocenil kot zanimive, kot sta programska vlada ter KPI kot sestavni del evropske levice.
Nicolazzi je takoj po Martelli] e vem pozdravu ugotovil, da se stališča obeh strank zbližujejo. In nedvomno je socialdemokratski sekretar dosegel tudi pozornost komunistov, poleg tega pa obljubo Pannelle, da bo pristopil k PSDI, če bi se PR razpustila.
Polemičen v svojem pozdravu je bil namestnik sekretarja KD Scotti, ki je dejal, da »nismo incident zgodovine, ki ga je treba odpraviti, ker ne bi bili sposobni, da upravljamo spremembo družbe.« Dodal je, da KD zahteva od zaveznikov doslednost, da bi se lahko predstavili volivcem pripravljeni na skupno spoprijemanje z novo stvarnostjo. KD je zaskrbljena, ker je govor o neki alternativni večini, vendar pa zahteva doslednost v ravnanju in jasnost v odnosu do volivcev. Vsekakor pa ne bo nepripravljena na morebitne pobude, ki bi jo hotele prikazati kot os konservativnega pola.
Še trši je bil v svoji oceni De Mita. »Pričakujem le,« je izjavil nekemu novinarju, »da bodo stranke ravnale dosledno s tem, kar izjavljajo.« Skoraj prikrita zahteva po krizi. Kritični so bili tudi republikanci, ki so ugotavljali, da se sedaj oddaljuje od petstrankarske koalicije tudi tista sila, ki se je doslej zavzemala za trajnost te formule.
Nicolazzija pa kritike ne skrbijo, saj je napovedal, da bo ponovil svoje teze. In te teze so, prvič, naletele tudi na sicer previdno, pozitivno oceno KPI. Macaluso je namreč sprejel kot pozitivno dejstvo, da je bilo načeto vprašanje alternative. Vendar to pa mora po njegovem mnenju pomeniti začetek zbliževanja vseh levičarskih sil, čeravno ob spoštovanju njihove istovetnosti. Zato je Macaluso pozval kongres, naj spodbudi novo fazo, ki bo težila k preseganju sedanjih zavezništev in k iskanju alternative brez hegemonij.	G. R.
Največja čistka po Maovi smrti na Kitajskem
Spremembe v vodstvu partije Nadaljevanje politike reform
PEKING — Na Kitajskem je v teku čistka proti intelektualcem, članom komunistične partije, kakršne ne pomnijo po Maovi smrti. Obtožujejo jih »malomeščanskih in kapitalističnih odklonov«. Vedno bolj se množijo dokazi, da je Hu Yaobang, sedanji generalni tajnik KP in drugi človek v vodstvu, najbolj ugledna žrtev te gonje.
Med desetinami vsedržavnih časnikov, ki so se pojavili včeraj v kioskih, ni enega, ki ne bi na prvi strani objavljal poziva na »boj proti meščanski osvoboditvi« intelektualcev, in zahteval doslednega spoštovanja socialističnih načel.
Že prejšnji petek so se razširile govorice, da je Deng žrtvoval dragocenega zaveznika Hu Yaoban-ga, da bi odbil napade tistih, ki v partiji in vojski zagovarjajo potrebo po doslednejšem izvajanju marksistično-leninističnih načel v gospodarskem in družbenem življenju države. Hu Yaobang, ki ga je sam Deng Xiaoping 1980. leta imenoval na položaj generalnega tajnika stranke, je po priporočilu zdravnikov na okrevanju v neki vili v predmestju Pekinga. Deng je že napovedal, da bo njegovega najbolj tesnega sodelavca zamenjal Zhao Ziyangr predsednik vlade, ki je neposredno vodil politiko reform. Vodstvo vlade pa bo prevzel župan mesta Tianjin, Li Ruihuan, nekdanji sindikalist, precej skregan z razumniki.
Ce bo izključitev treh znanih intelektualcev iz stranke pomirila najbolj dogmatske člane vodstva,
pa spremembe na vodstvu dokazujejo, da se 82-letni Deng Xiaoping nima namena odpovedati politiki reform in odpiranja države do ostalega sveta.
Doslej so tri najbolj znane intelektualce napadali na splošno, ne da bi jih imenovali. Včeraj pa je Ljudski dnevnik postal preciznejši in je priobčil izjavo namestnika rektorja fakultete za znanost in tehnologijo v Hefeiu, profesorja Fanga Lizhija, da je »propadla 30-letna izgradnja socializma na Kitajskem po letu 1949«. Ostala dva intelektualca, ki sta predmet kritike, sta pisatelj in časnikar Liu Binyan in literarni kritik Wang Ruohuang. Ljudski dnevnik piše, da bo potrebno počistiti tudi med umetniki in da se bodo morali ravnati po ustavnih in socialističnih načelih.
Včeraj so potrdili, da Hu Yaobang ne bo sprejel japonskega socialdemokratskega voditelja Takeši-tao Nobolua, kot je bilo napovedano.
Televizija je v glavnem poročilu obširno poročala o odstavitvi profesorja Fanga Lizhija in navajala obtožbe pokrajinskih voditeljev na njegov račun. Prebrali so uvodnik v Ljudskem dnevniku, v katerem kritizirajo »meščansko osvoboditev«, ki jo zagovarjajo intelektualci.
Kitajski predsednik vlade Zhao Ziyang je včeraj sprejel 19 najpomembnejših kitajskih znanstvenikov in jim rekel, da se »Kitajska še vedno razvija in zato njenih delovnih in življenjskih razmer ni mogoče primerjati z visoko razvitimi državami«.
Skesanec Fioroni pričal na procesu »Metropoli«
RIM — Carlo Fioroni, prvi »skesanec« italijanskega terorizma, ki je s svojimi izjavami pribil Tonija Negrija in druge avtonomiste, je predsinočnjim pripotoval v Italijo, da bi pričal na procesu »Metropoli«. Fioroni, ki že nekaj let živi v Franciji, je namreč ena izmed ključnih prič na procesu, v katerem sta Franco Piperno in Lan-franco Pace obtožena poskusa hegemonizacije Rdečih brigad.
Fioronijevo pričevanje pred prvim rimskim porotnim sodiščem, je že po prvih izjavah »profesorčka« ubral pot kronološko dosledne obnove zametkov italijanskega skrajnolevičarskega terorizma. Tako so v dvorani-bunkerju odjeknili Fioronijevi spomini na italijanska »svinčena leta«, ko je, proti koncu šestdesetih let, razpadala enotnost organizacije Potere operaio. V istih letih je založnik Feltrinelli ustanovil ilegalne enote GAP. Leta 1969 je Greste Scalzone predstavil založnika (»Osvalda«) Fioroniju (»Saetti«). Tako naj bi se pričeli prijateljski odnosi med Feltrinellijem in »profesorčkom«, članom skrajno levičarske skupine Potere operaio.
Italija se je v prvih sedemdesetih letih bližala višku protidržavnega terorizma in Fioroni je v tisti dobi igral pomembno vlogo posrednika med organizacijo Potere operaio (ki je že ustanovila svojo ilegalno in oboroženo celico Lavoro illegaie, jo razpustila in jo zamenjala s FARO, ki sta jo vodila Piperno in Valerio Morucci), GAP in Rdečimi brigadami. Fioroni je nato obrazložil, kako so v Švici kupovali (tudi kradli) orožje, ki jim je služilo za ropanje v samopodporne namene. Služilo pa naj bi tudi Rdečim brigadam.
• Nizke temperature s snegom
Washmgton je istočasno »pomagal« tako Teheranu kot tudi Bagdadu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
V nedeljo je pravo orkansko morje rušilo operativne obale kampanijskih pristanišč, uničevalo valobrane, potapljalo čolne, izpodkopavalo obalo, prekinjalo obalne ceste in železniške proge. Samo v Gaeti je za milijardo lir škode. Drugje pa škoda raste v desetine in desetine milijard lir. Povsod so na delu ocenjevalne skupine, izvedenci preverjajo stabilnost hiš, delavci pa skušajo ponovno vzpostaviti prekinjene cestne in železniške povezave. Južna Italija je v enem dnevu drago plačala nesmotrne špekulativne posege z gradnjami tik obal. Na stotine ljudi so morali izseliti iz priobalnih mestec in rezidenčnih naselij.
Kampanija je že zaprosila, da bi jo proglasili za prizadeto območje, isto namerava storiti tudi Kalabrija. Meteorološko gledano je bilo najhuje na jonski obali pri Maratei, kjer so do 15 metrov visoki valovi, kot jih ne pomnijo niti naj starejši prebivalci, rušili vse, kar se jim je postavilo po robu.
Na Siciliji je bilo le za nameček bolje. V Sciacci pri Agrigentu so valovi s ceste odnesli osebni avtomobil z dvema zaročencema, ki so ju šele včeraj potapljači izvlekli z morskega dna. V Neapeljskem zalivu pogrešajo tri ose-
be, ki so se podale z malim čolnom na morje. Vse povezave z otoki pred Neapeljskim zalivom in s sicilskimi otočji so prekinjene. Morje je bilo tudi včeraj izredno razburkano.
Severna Italija pa je še kar pozitivno prestala prvi izpit z letošnjim snegom. Že res, da so bili povsod večji ali manjši zastoji v cestnem in železniškem prometu. Pravih prometnih infarktov pa ni bilo. Tudi letališča so kljub snegu in ledu vzpostavili za promet. Resnici na ljubo, ni bila snežna odeja predebela, da ji ne bi bili kos plugi cestarjev, občin in pokrajin. Kot vedno je bilo nekaj težav na cestnih povezavah preko Apeninov.
Kot rečeno bomo imeli danes reprizo. Tokrat pa so dani vsi pogoji, da bi do škode prišld tudi vzdolž italijanske obale Jadrana. V Beneški laguni pričakujejo poleg snega še izredno plimo. Za Rim so že sprožili pravi preplah, saj se bojijo, da bi snežilo tudi nad večnim mestom. Kot znano Rim doživi pravi infarkt, že ko zapade nekaj centimetrov snega.
Ofenziva zime se torej nadaljuje. Dolgoročne vremenske napovedi nam ne obetajo nič dobrega. Šele v petek bi lahko prišlo do sprememb, (voc)
NEW YORK — Kot trdi New York Times, je Reaganova administracija v zadnjih letih dostavljala Iranu in Iraku prirejene obveščevalne informacije. Edini namen takšnega ravnanja je bil, po izjavah predstavnikov administracije, »utrjevanje ameriškega položaja v tem delu sveta«.
Predstavniki State departementa so pretekli mesec priznali, da so ZDA dobavljale obveščevalne podatke obema državama. Cilj te politike je bil »preprečiti, da bi ena od obeh držav zmagala na bojišču«.
Reaganova administracija je po teh izjavah vodila protislovno politiko, ki je bila velikokrat uperjena proti diplomatskim ciljem, ki jih je hotel na tem področju doseči State departement. ZDA so na primer istočasno tajno prodajale orožje Iranu in podpirale opozicijske emigrantske skupine, ki si prizadevajo zrušiti Homeinijevo vladavino, dostavljale iranskim oblastem podatke o sovjetski infiltraciji v KP Tudeh.
Cilj te akcije je bil preprečiti širjenje sovjetskega vpliva v Iranu. Arhitekta te tajne operacije sta bila direktor centralne obveščevalne službe Ca-
sey in bivši predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Poindexter. Slednji je bil tudi pobudnik kampanje za dezinformacijo Libije. Predstavniki administracije so lansko poletje dostavljali ameriškemu tisku napačna obvestila o Libiji.
Bivši predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Poindexter, ki je odstopil zaradi iranskega škandala, je bil pristaš teorije, da lahko ZDA s takšnimi akcijami dosežejo pomembne strateške cilje na področju Zaliva in dosežejo, da se bo Iran začel odpirati do ZDA. Ameriški agenti so predstavnikom iranske vlade izročili več obveščevalnih podatkov, ki so govorili o povečani nevarnosti sovjetske intervencije v Iranu, pa čeprav je interna analiza CIA priznavala, da se Iranu v sedanjem položaju ni treba posebej bati SZ. Po ameriških internih ocenah bi sovjetska intervencija v Iranu, ki bi veliki sili pripeljala na rob spopada, prišla v poštev le v primeru, če bi oblast v Iranu prevzeli levičarji. Zaradi tega je CIA iranski vladi dostavila spisek vseh domnevnih sovjetskih vohunov, ki so se vtihotapili v iransko KP
Tudeh. Na osnovi teh podatkov so iranske oblasti po pisanju dela ameriškega tiska pred približno dvema letoma zaprle skoraj celotno vodstvo Tu-deha, ga obtožile veleizdaje in ustrelile velik del najvišjih voditeljev.
Velik del podatkov, namenjenih iranski vladi, je CIA izročila iranskemu trgovcu z orožjem Ghorfanibaru, ki je bil glavni posrednik med Iranom in ZDA v tajni kupčiji z orožjem.
Kot so izjavili nekateri neimenovani predstavniki administracije so ZDA skoraj dve leti dobavljale Iraku obveščevalne podatke, ki sp bili velikokrat bistveno prikrojeni. Šlo naj bi predvsem za satelitske posnetke koncentracij na iransko-iraški fronti, ki naj bi iraškemu generalštabu pomagali, da bi se uprl iranskim ofenzivam.
Zadnja odkritja so del razčiščevanja tako imenovane iranske afere in nesoglasij med najvišjimi sodelavci administracije. Predstavniki State depar-tmenta, ki je nasprotoval takšni tajni politiki, poudarjajo, da so bile te akcije v nasprotju z ameriškimi interesi saj so oslabile ameriški ugled v svetu.
UROŠ LIPUŠČEK
Ob nemirih v južnoafriških rudnikih
»Rasni despotizem« glavni vzrok da so rudniki množične grobnice
NAIROBI — Najnovejši krvavi spopadi in pogoste stavke v južnoafriških rudnikih zlata so znova vrgli jarka luč na razmere v teh rudnikih, pri čemer uradna Pretoria vztrajno trdi, da spopadi in stavke nimajo globljih socialno-ekonomskih vzrokov, marveč da gre samo za trenja med rivalskimi afriškimi plemeni in ljudstvi. Najvplivnejši afriški sindikat, Nacionalna zveza rudarjev (NUM) z več kot pol milijona člani nasprotno trdi, da je v ozadju nemirov in spopadov treba iskati socialne in gospodarske razloge.
Ob tem so afriški časopisi potegnili na dan študijo, ki jo je napisal južnoafriški sociolog in raziskovalec na sociološkem oddelku johannesburške univerze Witwaterstrand (elitne visokošolske institucije v Južni Afriki) J. P. Lager in ki jo je objavila tudi Mednarodna organizacija za delo (ILO) s sedežem v Ženevi. Študija nazorno kaže, da se za obupnimi razmerami v južnoafriških rudnikih in še posebej v rudnikih zlata skrivajo rasni, ekonomski in socialni razlogi. Avtor analize naravnost pravi, da je največji del krivde za te razmere treba iskati v »rasnem despotizmu«, kakor ga ozna-
čuje. Lager je prišel do sklepa, da so vzroki za veliko število nesreč v rudnikih zlata predvsem v zelo slabih pogojih za delo, kričeče slabih varnostnih razmerah, kar da je treba pripisati neusmiljenemu pehanju za povečanjem produktivnosti in za večjimi dobički.
Očitno je, da so se odnosi v južnoafriških rudnikih zlata še zaostrili po septembrski nesreči v rudniku Kin-ross, v kateri je bilo najmanj 180 mrtvih. Sociolog Lager pravi, da je v tem stoletju v južnoafriških rudnikih umrlo že 46.000 rudarjev, okrog milijon pa jih je bilo ranjenih, kar seveda pomeni, da delo v rudnikih zahteva neprimerno več žrtev kot politični in soci-
alni nemiri, ki pretresajo Južno Afriko. Lager trdi, da se v južnoafriških rudnikih zgodi največ nesreč na svetu. Razloge za to je treba iskati v zanemarjanju ali neupoštevanju varnostnih predpisov, pomanjkanju varnostnih naprav, delu v težkih razmerah, ki v rudnikih zlata največkrat poteka globoko pod zemljo (od 1.600 do celo 3.500 metrov pod zemljo).
Če upoštevamo, da kar 90 odstotkov od pol milijona rudarjev v rudnikih zlata sestavljajo Afričani, potem je že jasno, da belci sestavljajo poslovodne in nadzorniške strukture, ki so odgovorne za varnost v rudnikih. Pehanje za čim višjim učinkom in čim večjo proizvodnjo zlata postane bolj jasno,
če vemo, da proizvodnja te dragocene kovine sestavlja 15 odstotkov južnoafriškega družbenega bruto proizvoda in približno polovico izvozne vrednosti, kar je najmanj 6 milijard dolarjev. Po domačih podatkih se je proizvodnja zlata v enajstih mesecih lani zmanjšala za 4,8 odstotka (znašala je 587 ton, leto poprej v istem obdobju pa 618 ton), vendar so se na svetovnem trgu povečale cene zlata, ki so lani znašale v povprečju (letnem) 370 dolarjev za fino unčo. Za letos strokovnjaki predvidevajo, da se bodo cene zlata spet povečale in naj bi presegle letno povprečje 400 dolarjev za unčo. Dogodki na svetovnih borzah v začetku leta te napovedi potrjujejo,
saj so se hkrati s padcem dolarja povečale cene dragih kovin, med njimi platine in zlata ter diamantov, ki sodijo med glavne izvozne proizvode Južne Afrike.
Sociolog Lager zatrjuje, da je poleg ekonomskih razlogov glavni razlog za to, da so južnoafriški rudniki postali množične grobnice (na leto v nesrečah umre kakšnih 600 rudarjev), v tem, da proizvodna struktura poteka po rasnih ločnicah. Poleg omenjenih odnosov nadrejenosti (belska manjšina) in podrejenosti (afriška večina), se izkoriščevalsko bistvo proizvodnih odnosov kaže v podatku, da belci dobivajo do petnajstkrat višje dodatke za presežene norme kakor pa črni rudarji. Veliki razponi so tudi v plačah med belim in črnim osebjem. Črni rudarji so praviloma slabo izšolani, med delom v rudnikih pa velja geslo: najprej delo, potem pritožbe, s katerim afriški rudarji čedalje manj soglašajo in si poskušajo izboriti boljše socialne, ekonomske, plačilne pogoje in izboljšanje varnostnih razmer s sindikalnim bojem, ki je postal del globalnega emancipacijskega procesa afriške večine v Južni Afriki.
AVGUST PUDGAR



Po sobotnem močnem sneženju in hudem mrazu
Vremenske razmere v naši deželi so se včeraj znatno izboljšale
VIDEM — V teku včerajšnjega dne so se vremenski pogoji v Furlaniji-Julijski krajini znatno izboljšali: ponekod je tudi posijalo sonce in nebo je bilo jasno. Kljub temu pa je bila včeraj vsa dežela v zelo mrzlem oklepu, saj so povsod zabeležili temperature, ki so bile tudi krepko pod ničlo. Tako vreme je seveda prineslo s seboj več težav, kaže pa, da so se ljudje nanje privadili in da so sneženje sprejeli tudi z določeno mero zadovoljstva.
Potem ko je bilo v soboto in nedeljo po Vidmu skoraj vse mrtvo, je bilo pa včeraj zelo živo; tako v mestu kot v vsej pokrajini je bil promet skoraj normalen; prevoznost na glavnih cestah se je znatno izboljšala; zimska oprema je bila priporočljiva le na drugorazrednih cestah, na avtocesti pa se je promet odvijal skoraj brez težav. Vsekakor pa je bila potrebna previdnost, posebno v popoldanskih in večernih urah, ko je vožnjo avtomobilistov ogrožala poledica po skoraj vseh cestah.
Avtobusni promet je včeraj ponovno stekel kot običajno, čeprav je bilo več zamud; avtobusi so ponovno vozili tudi do vasi in zaselkov v višinskih predelih. Nekaj zamud je imel tudi železniški promet, predvsem na lokalnih progah.
Na Čedajskem, ki je bilo v nedeljo v bistvu odrezano od ostalega dela dežele, so včeraj obnovili avtobusne zveze z nekaterimi vasmi; tako pa ni bilo s šolami, kjer naj bi se vsekakor normalno stanje vzpostavilo v teku današnjega dne.
Slabo vreme pa ni povzročilo težav samo šolam, sneg jo je zagodel
tudi drugim: odpadle so številne manifestacije kulturnega in tudi političnega značaja; tako je včeraj odpadla seja deželnega komiteja KPI, na kateri bi morali razpravljati o deželni enotnosti; zaradi slabega vremena je bila odložena na prihodnji ponedeljek. Na popoldanske ure pa je bila odložena seja, ki jo je sklical podpredsednik deželne vlade in odbornik za zdravstvo Renzulli, da bi na njej umestili posebno komisijo, ki naj bi sledila problemu aidsa.
Najnižje včerajšnje temperature so se sukale med -12,6 stopinje, ki so jih zabeležili na Trbižu in -18 stopinjami, ki so jih izmerili na Beli Peči. Opoldne je bilo na Beli Peči -18 stopinj, na Nevejskem sedlu -7, v Forni di Sopra -6, v Saurisu -9 in v Ravas-clettu -12.
Snežna odeja je povsod debelejša: na Trbižu je bilo včeraj od 90 do 160 cm snega, na Beli Peči 110, na Nevejskem sedlu od 95 do 140, v Ravas-clettu od 35 do 70, v Forni di Sopra 50 in v Saurisu 30 cm snega.
Tudi v pordenonski pokrajini je snežno neurje povzročilo precej težav: v nedeljo zaradi snežnega mete-ža, včeraj pa zaradi ledu. Uslužbenci podjetja ANAS in pokrajinske uprave so poskrbeli, da so bile ceste prevozne s seveda precejšnjo previdnostjo.
Poročil o hujših nesrečah ni. S snežnim metežem so najbolj zadovoljni turistični operaterji v Pianca-vallu, kjer je snežna odeja sedaj narasla na 80 cm; najnižjo temperaturo, -14 stopinj, pa so včeraj zabeležili v istem zimskošportnem središču.
Prizora iz zasneženega Vidma (zgoraj) in Tablja (spodaj)
Večina v PSI sprejela odstop Trombette
VIDEM — Z vrsto ukrepov, ki so bili sprejeti soglasno, so predstavniki nove večine, ki se je oblikovala v so-cilaistični stranki okrog Renzullija, Castiglioneja in Pittonija, zagotovili operativnost delovanja deželnih organov stranke. To so storili na sobotni seji, potem ko je bilo na zasedanju za sklepčnost prisotnih zadostno število članov (bilo jih je 22); predstavniki nove večine so vsekakor vzeli na znanje sklep manjšine, da se ne bo udeležila zasedanja.
Pred tem je nova večina soglasno zavrnila predlog posl. De Carlija, po katerem naj bi sobotno sejo odložili za teden dni in to zato, da bi tega dne razpravljali o ostavki deželnega tajnika Gianfranca Trombette (le-ta je ostavko podal 23. decembra). Ostavko Trombette je nato nova večina sprejela: do deželnega kongresa bosta stranko vodila oba tajnikova namestnika, Videmčan Guido Bulfone in Tržačan Arnaldo Pittoni. Oba bosta delovala v sodelovanju z izvršnim komitejem in paritetično komisijo, ki bo izvoljena, ko bodo iz Rima sporočili, kako jo je treba sestaviti.
Nova večina je nato še soglasno ratificirala sporazum nedavnega političnega preverjanja med strankami deželne večine in imenovanja v upravne svete raznih ustanov.
Berite
»Novi Matajur«
Piranski potapljač Zvone Kralj s pomočjo ekosonderja
Odkril ameriški bombnik
in nemško torpedovko na morskem dnu
PIRAN — Znani piranski potapljač in dober poznavalec morja Zvone Kralj (ki med drugim že dolga leta uspešno skrbi za piranski akvarij) je pred dnevi, nekaj milj od Pirana, na morskem dnu kakih 25 metrov globoko odkril ameriški bombnik iz druge svetovne vojne.
»Gre za letečo trdnjavo, na kateri je še presenetljivo veliko ohranjenega. Med drugim tudi deset velikih avionskih bomb (več kot meter dolgih in več pedi širokih). Bombe so prav gotovo še nevarne, k sreči pa je bombnik potopljen na takem mestu, kjer pravzaprav ni^veliko verjetnosti, da bi se ob njo zataknile ribiške mreže (koče). To, da ima bombe še pri sebi, pomeni, da je letalo hitro strmoglavilo in posadka ni imela časa odvreči nevarnega tovora. Da pa so bombe še lahko nevarne, povedo tudi številni naboji (za mitraljez) s tega aviona, v katerem smo našli še popolnoma suh smodnik,« umirjeno razlaga Zvone Kralj. S tega bombnika je pobral nekaj nabojev za mitraljez, ostanke letalskega mitraljeza, dve čeladi (jih je na potopljenem bombniku še več), re-
zervoar za kisik, ostanke pilotove maske, svilena padala v nahrbtniku, reševalne nahrbtnike s pitno vodo itd.
»Pred časom pa sem pri Izoli našel potopljeno nemško torpedovko na parni pogon. V lansirni rampi ima ta zanimiva torpedovka še cel neizstreljen torpedo. V gumijasti reševalni torbi pa sem našel takorekoč popolnoma ohranjeno reševalno (raketno) pištolo, posodo (krožnike) z nacističnimi znaki itd...«
Skratka, na dnu tržaškega zaliva, oziroma priobalnega morja severnega Jadrana, je še neverjetno veliko zanimivih najdb. Prostor je še dokaj neraziskan, predvsem na večjih globinah in tistih oddaljenejših krajih od obale. Prav gotovo je pod morjem še več neodkritih potopljenih bark, tudi iz starejših obdobij.
»V zadnjem času sem odkril veliko novega pod morjem tudi po zaslugi novega (posebno prilagojenega) ekosonderja, ki sem ga razmeroma drago plačal. Varčevati sem moral več let in stane več kot pol moje letne plače. Vendar sem zadovoljen,
ker se zdaj še bolj znajdem pod vodo - vidim več in morsko dno postaja tako še bolj domače...,« pripoveduje pravi morski volk, ki o tukajšnjem morju ve več, kot lahko komu dovoli to verjeti domišljija. Večino najdenih predmetov z morskega dna, ki imajo kakršnokoli vrednost, Zvone Kralj preda piranskemu pomorskemu muzeju Sergeja Mašere. Težava je le v tem, da tudi ta nima na razpolago veliko prostora in ostajajo zanimivi predmeti takorekoč skriti javnosti. Zvone Kralj je že razmišljal, da bi tak muzej ali nekakšno razstavo predmetov uredili pri piranskem akvariju, vendar je prostora za take zamisli premalo. Razpoložljive prostore v starem Piranu največkrat oddajo najraznovrstnejšim pisarnam. Če pa bi samo malce pomislili, kako bi lahko s tako razstavo podmorskega bogastva popestrili turistično ponudbo (da o kulturnih vrednotah niti ne govorimo), bi bilo verjetno veliko lažkje najti primerne prostore za zaklade, ki jih skriva tudi to morje.
BORIS ŠULIGOJ
Potem ko so jo gradili nekaj let
V nedeljo končno pognali novo žičnico na Višarje
TRBIŽ — V nedeljo so (končno) pognali novo žičnico na Višarje. Gradili so jo nekaj let. Če upoštevamo, da je bila stara žičnica z dvema nihalnima kabinama in s skromno nosilnostjo dotrajana in tudi ni obratovala več, ker kolavdacije ne bi prenesla, je bil ta nekoč najbolj znani smučarski teren pri nas brez žičnice skoraj deset let. V tem času pa se je malo ljudi peš povzpelo na Višarje in se spustilo po strmih pobočjih. Ni jih bilo enostavno zato, ker so tisti, ki so to včasih (peš) počenjali celo po dvakrat na dan, ta šport že davno opustili, za mlajše generacije pa ni več mikaven; morda si ga privošči samo kakšna avstrijska alpinistična smučarska skupina.
Nova žičnica je speljana ob trasi stare, ima več stebrov in kabine se vzpenjajo nekaj metrov nad zemljo. Na nosilno vrv so obesili 45 kabin, ki so jih izdelali pg načrtu avtomobilskega oblikovalca Pinin Farine. V vsaki je prostora za šest oseb. Priklapljanje kabin na nosilno vrv je avtomatsko, prav tako tudi odpiranje in zapiranje vrat. V eni uri vlečna vrv pripelje na vrh 800 oseb, še enkrat toliko kot poprejšnja. Žičnica premaga tisoč metrov višinske razlike, med spodnjo in zgornjo postajo, v desetih minutah.
Smučarska proga se končuje na vzhodnem koncu Žabnic, v dolini, kjer je železniški prehod. Tamkaj čaka, kot nekoč, avtobus, ki smučarje prepelje k spodnji postaji žičnice v Ovčji vasi. Nova postaja je kakšnih 70 m proč od stare. Ker se je povečala nosilnost žičnice, bo na progi več smučarjev.
Obnova žičnice na Višarje ni sama sebi namen. Poleg njene koristnosti za poletni romarski turizem (ta je najpomembnejši in prinaša družbi največ prihodkov) je njena perspektiva v dograditvi žičniškega sistema Breznik- Florjanka-Planina-Višarje, se pravi v povezavi po vrhovih gorske verige, ki se razprostira na južnem delu Kanalske doline. Kadar bo zgrajen (manjkata še vlečnici med Florjanko in Višarji), potem bomo v tem delu naše dežele imeli urejen sistem smučišč, vabljiv za naše in tuje smučarje. Predvsem pa bo naša dežela razpolagala s progo, dolgo okoli 4 kilometre, ki je daleč najbolj mikavna in ki edina lahko zadosti užit-karskim potrebam zahtevnih smučarjev.
S takšno ponudbo bo vabljivejša zamisel o smučarski karti treh dežel, Furlanije-Julijske krajine. Koroške in Slovenije, s katero bi radi spodbudili zanimanje za zimski turizem ob tromeji-
VID VREMEC
31.
Rinko Tomažič in drugi tržaški proces 1941
POKRAJINSKA KONFERENCA KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE ZA PRIMORSKO APRILA 1940 IN NJEN AKCIJSKI PROGRAM
Politični položaj doma in v svetu na začetku leta 1940 je zahteval, da bi komunisti nujno razčlenili dotedanje izkušnje svojega delovanja in si začrtali aktualne ter prihodnje naloge.
Tomažič se je tedaj nenehno premikal iz kraja v kraj. Vzpostavljal je nove zveze. Spoznaval je nove ljudi. Potemtakem so bile razmere zrele za izmenjavo mnenj in stališč ter za sprejem obvezujočih sklepov med predstavniki delavskega gibanja raznih območij. Najprej so se dogovorili za sestanek ožjega obsega. Sestali naj bi se v gostilni Rav-ber v Dolu pri Repentabru. Gostilna ni bila mnogo obiskovana in tudi lahko dostopna.
Povabljenci so prišli na dogovorjeni sestanek prvo nedeljo v februarju leta 1940 ob devetih zjutraj. Prišli so kot običajni nedeljski izletniki. Tomažič je prispel z vlakom iz Trsta. Drugi so se pripeljali s kolesi, razen Budina, ki je kot po navadi prišel peš po samotnih stezah.
Okrog gostilniške mize so se zbrali Tomažič, Alojz Budin, Elio Negri, Srečko Colja, Armid Ukmar in Alojz Besed-njak. Z realističnimi pogledi so dodobra razčlenili dano politično stanje, kakor tudi organizacijske in druge proble-
Pinko Tomažič na tržaški ulici pred aretacijo leta 1940
me v partijski dejavnosti. Na koncu pa so sklenili, da bodo v kratkem organizirali pokrajinsko partijsko konferenco. Predvidevali so tudi možnost, da bo Italija v kratkem stopila v vojno, ki jo je nacistična Nemčija že leta 1939 sprožila v Evropi. Skupaj z drugimi sodelavci so nato v naslednjih mesecih izvedli obsežne priprave zaradi uspešne izvedbe same konference. Vse je potekalo po začrtanih nalogah.
Delo je medtem prinašalo Tomažičeve in Budinove članke o imperialistični vojni, gesla in pozive za boj proti nacifašizmu.
Pokrajinska konferenca KPI je bila tretjo nedeljo v ap-rilu leta 1940. Povabljeni komunisti so prihajali na kolesih ali peš do cestnega križišča, ki pelje v Briščke in na Opčine, nato pa nadaljevali pot nekaj sto metrov v notranjost borovega gozdička. Na prostem so se sestali Pinko Tomažič za Trst, Alojz Budin za zgoniško območje, Prosek in Konto-vel, Rudi Vilhelm za Opčine in okoliške vasi, Srečko Colja, Armid Ukmar in Ferdo Rukin za Križ, Nabrežino in bližnje vasi, Gulja Kristan in Alojz Besednjak za Vipavsko, Ivan Gašperšič in Ludvik Požrl za Divačo in okolico, Jakob Dolenc za Postojnsko ter delegata za Ilirsko Bistrico in Goriško. navzoča sta bila tudi Elio Negri in neki mladenič italijanske narodnosti. Pozneje so vodilni komunisti, ki so imeli opravka z Negrijem, sumili o njem, da je bil policijski kon-fident. Budin je povedal, da so mu na policijskem zaslišanju celo pokazali fotografski posnetek kraja tiste konference.
Uvodoma je Budin najprej povedal nekaj misli o razlogih za sklic konference. Nato je Tomažič, ki je sedel na kamnu, obrazložil bistvo notranjega in mednarodnega političnega položaja. V svojih rokah je držal majhen list papirja. Končno je od točke do točke razčlenil akcijski program komunističnega gibanja v času, ko je v Evropi že plamtel požar druge svetovne vojne, ki jo je sprožila nacistična Nemčija z agresijo na Poljsko v septembru leta 1939.
Pojutrišnjem v hotelu Europa pri Nabrežini
Seminar Dežele F-JK
o vprašanju energije
Ob 42. obletnici fašističnega napada na vas
S proslave v Borštu opomin pred izbruhi nacionalizma
Javnost čuti čedalje bolj potrebo, da se naposled razčistijo dejanske razmere in perspektive energetskega stanja v državi in tudi v ožjih območjih, ki jo sestavljajo. Preveč je bilo v preteklih letih načrtov in napovedi o dejanskih potrebah po energiji v državnem proizvajalnem aparatu in v družbenih strukturah^ največkrat osnovanih na trenutnih vtisih po znanih petrolejskih krizah in po prvih navdušenjih nad jedskimi centralami, vsaj do časa černobilske nesreče.
Ravno Černobil pa je marsikoga streznil in je vendar prevladalo stališče, da je treba energetske načrte, oziroma programe o nameščanju novih jedrskih ali termičnih central temeljito pregledati, preveriti njihovo dejansko potrebo, pregledati možnosti energetskega varčevanja, zlasti pa poskrbeti za čim večjo varnost novih elektrarn in pa za čim manjšo nadaljnjo škodo za naravno in družbeno okolje.
Prav tak kritičen pregled o energetskih razmerah v deželi Furlaniji-Julijski krajini namerava opraviti tudi deželna uprava, s seminarjem, ki se bo začel pojutrišnjem v hotelu Europa v nabrežinskem bregu na pobudo deželnega odbornika za proračun in načrtovanje Gianfranca Carboneja (PSI). Seminar bo služil tudi kot priprava na vsedržavno konferenco o energiji, ki se bo začela 25. t. m. v Benetkah, s katere bodo bržkone prišla pomembna napotila za prilagajanje državnega energetskega načrta dejanskim potrebam in možnostim.
Seminar v hotelu Europa bo torej omogočil poglobljen pregled in razpravo o energetskih razmerah in po-
trebah v naši deželi, prav kot koristna priprava na vsedržavni posvet. Zato je deželna uprava povabila na seminar vse družbene in gospodarske sile, v prvi vrsti pa deželne parlamentarce in svetovalce, zastopnike Vsedržavnega odbora za raziskave in razvoj jedrske in alternativnih energij ENEA, državnega podjetja za električno energijo ENEL, državnega podjetja za petrolej ENI, Vsedržavnega sveta za raziskave, podjetnikov in sindikatov ter tržaške in videmske univerze, Vsedržavnega združenja javnih služb krajevnih uprav, Združenja občin, štirih pokrajin in gorskih skupnosti.
Seminarju bo prisostvoval sam predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti, uvodno poročilo bo imel deželni odbornik Gianfranco Carbone, medtem ko ga bo zaključil podtajnik v ministrstvu za industrijo Giorgio Santuz, ki ima pooblastilo za vprašanja energetskih virov.
V zvezi s prireditvijo tega deželnega seminarja je zabeležiti tiskovno sporočilo ambientalističnih združenj Amici della Terra, Italia nostra, Lega ambiente in Svetovnega sklada za zaščito narave (WWF), ki protestirajo, da jih niso povabili, dasi je ravno vprašanje zaščite naravnega okolja eno najpomembnejših pri nadaljnjem načrtovanju energetske politike. Zaradi tega bodo te organizacije priredile jutri ob
10.30	v Časnikarskem krožku v Trstu tiskovno konferenco, da obrazložijo svoja stališča in predloge s tem v zvezi, zlasti glede načrtov o veliki centrali na premog in nove instalacije ENEL.
Z lepo pripravljeno in močno občuteno proslavo so se prebivalci Boršta in Zabrežca v soboto spomnili težkih dogodkov pred 42 leti, ko so fašisti s sodelovanjem nacistov obkolili vas, nagnali prestrašene vaščane v gostilno pri Ljeni, jih mučili in zasliševali, njihov glavni cilj in namen pa je bil odkriti bunker sredi vasi v hiši pri Petarosu, kjer je delovala radio oddajna postaja, ki je vzdrževala zvezo s partizanskimi edinicami v zaledju in z zavezniškimi silami, ki so se borile v Italiji. Trije partizanski borci Dušan Munih-Vojko, Ivan Grzetič-Žitomir in Stanko Gruden-Strela so pri napadu na bunker izgubili življenje,
domačina Danila Petarosa-Lisjaka so fašisti hudo ranili, ga nato odpeljali v koronejske zapore, od tam pa v tržaško Rižarno, kjer je končal v krematoriju, kot tisoči in tisoči drugih žrtev.
Tudi tokratno proslavo, ki je bila prav na dan obletnice, je organizirala sekcija VZPI-ANPI za Boršt in Zabrežec, s sodelovanjem domačega KD Slovenec in učencev domače osnovne šole.
Celotni program je lepo povezovala tajnica društva Karmen Kosmač, ki je takratne dogodke povezala s sedanjo borbo naprednih sil proti novim pojavom fašizma. V imenu vsega prebivalstva je obsodi-
la mazaške akcije naših spomenikov, ustanov ter zadnje pojave nestrpnosti, med temi dogodek v tržaški stolnici ob pozdravu in čestitkah škofa tudi v slovenščini in novoletni pozdrav tržaškega župana v gledališču Rossetti. »Ne smemo popuščati,« je med drugim dejala, »temveč se moramo še naprej boriti za dosego naših pravic.«
Kulturni program proslave je nato začel domači mešani pevski zbor, močno okrepljen z novimi, mladimi silami, ki je pod vodstvom zboro-vodje Bože Hrvatič najprej zapel pesem Žrtvam, nato Oj Doberdob, Materi begunki in za konec še pesem Bratstva. Med petjem domačega zbora se je lepo vključil recital partizanske poezije, v katerem je nastopilo 17 učencev in igralec Joško Lu-keš, ki je otroke, skupno z učiteljicama Nevio Olenik-Ota in Aleksandro Carli tudi pripravil.
Tudi na tokratni proslavi je domačinka Celestina recitirala pesem Zadnja čistka v Borštu, ki jo je prav tiste težke dni napisala Mihaela Maar. Proslavi so poleg številnih domačinov, prisostvovali med drugimi dolinski župan Švab, za VZPI-ANPI Košuta in Rener, predstavniki borčevskih organizacij s Koprskega in Združenje aktivistov za Tržaško ozemlje. Sekcija VZPI-ANPI je podarila učencem osnovne šole zbirko pravljic, domače žene pa so za vse pripravile dobro zakusko.
Pred začetkom proslave so domačini položili pred ploščo na hiši, kjer je bil med vojno bunker, šop cvetja.
NEVA LUKEŠ
Ob torkih popoldne na sedežu NŠK v UL sv. Frančiška
Jezikovna posvetovalnica na razpolago vsem
it***	•	•	v v •
ki jim je pri srcu poznavanje slovenščine
Lanskega oktobra smo začeli na straneh Primorskega dnevnika objavljati prispevke bralcev o slovenščini v javnosti. Pobudo je takorekoč sprožil Bojan Pavletič s pismom uredništvu Kdo skrbi za naš jezik? Prispevkov je bilo precej, vsak po svoje je bil kritičen, utemeljen in morda celo pretenciozen. Dejstvo pa je, da se je izkazala rahločutnost zamejskega človeka do gojenja materinščine in želja, da slovenščina ne bi postala nekakšno okorno narečje, primerno le za vsakdanjo rabo.
Problem rabe slovenskega jezika pa si je svojčas zastavila tudi Narodna in študijska knjižnica v Trstu in ustano-
vila odsek za slovenski jezik. Delo na odseku žal ni bilo najbolj živahno, tako da je njegova dejavnost postopoma zamirala. Z današnjim dnem pa bo začela delovati jezikovna posvetovalnica in bo na razpolago vsakomur, ki se iz najrazličnejših razlogov spopada z jezikovnimi težavami.
Jezikovna posvetovalnica NŠK bo odprta vsak torek med 15. in 17. uro na sedežu v Ulici sv. Frančiška. Tu bo dežurala prof. Ljudmila Cvetek — Russi, lektorica slovenskega jezika na inštitutu za slovansko filologijo na tržaškem vseučilišču. Za pomoč, posvet in pogovor bo lahko zaprosil vsakdo, ki se bo, kar se slovenščine tiče, zna-
šel v težavah. Posvet bo možen tudi preko telefona, na tel. številko 774333. Prof. Russijeva bo lahko nudila odgovor kar takoj, za večje težave ali zapletenejše probleme pa se bo posvetovala še z drugimi strokovnjaki. Vendar dejavnost jezikovne posvetovalnice ne bo vsa v tem. NŠK bo namreč prirejala tudi strokovna predavanja, na podlagi predstavljenih vprašanj pa bo redno izdajala tudi tiskano gradivo. V načrtu ima še drugačne oblike sodelovanja med "porabniki" slovenščine in strokovnjaki. Tako se bo v jezikovni posvetovalnici lahko zglasil dijak, učitelj, časnikar, govornik, skratka vsak, ki zaznava pomanjkljivosti v svojem jezikovnem in slovničnem znanju.
Pobuda Narodne in študijske knjižnice je hvalevredna in nadvse pozitivna, obenem pa brez vsake zahteve, da bi postala čudežno zdravilo, ki čez noč zaceli globoke, stare rane. Zamisel o jezikovni posvetovalnici se je sicer porodila že pred časom, začetek njenega delovanja pa je dokaz, da bo NSK svoje načrte tudi uresničila. Seveda je za to potrebna tudi dobra volja vseh zamejcev, ki jim je materinščina pri srcu in ki se njenega nepoz-nanja zavedajo, saj sodobni čas zahteva, poleg tehnološkega in siceršnjega napredka, tudi posodabljanje in pravilno prilagajanje vsakdanjega besedišča.
Na Pokrajini posvet o urbanistiki
Pred dnevi so se na sedežu Pokrajine sestali predsednik pokrajinskega odbora Locchi, odbornik za javna dela inž. Cervesi in člani zbornice arhitektov, ki jih je vodil predsednik Varini, da bi proučili izbire pokrajinske uprave za urba-nizacijsko ureditev, ki spada pod njeno pristojnost.
Na srečanju je prišla do izraza potreba po temeljiti ureditvi mesta in njegovih razpoložljivih površin v korist turističnega, znanstveno-raziskovalnega in prometnega razvoja. Prisotni arhitekti so med drugimi podčrtali neusklajenost med raznimi organizmi, ki urejajo omenjene sektorje in ki povzročajo nepotrebno tratenje sredstev in energij.
S svoje strani je predsednik Locchi potrdil zavzemanje pokrajinske uprave za rešitev najnujnejših problemov na tem področju in obenem zagotovil njeno aktivno prisotnost na okrogli mizi o možnostih in oblikah razvoja Trsta, ki jo nameravajo prirediti tržaški arhitekti.
LIIMEA1
XvXv !*X*Xv
Jp
VABIMO VSE NAŠE PRIJATELJE NA
PROMOCIJSKO
PRODAJO
V TOREK, 13. JANUARJA
POPUSTI od 20% do 80%
Pričakujemo vas!
LINEA — Ul. Carducci 4 — TRST
Obv. občini 31. 12. 86
S petkovega občnega zbora v Dolini
Utrditi vezi z vaškim okoljem poglavitni problem KD V. Vodnik
Prejšnji petek je bil v društvenih prostorih v Dolini redni občni zbor KD Valentin Vodnik, ki se ga je udeležilo razmeroma skromno število domačinov. Po pozdravnem nagovoru je bil izvoljen predsednik občnega zbora Mauro Žerjal. Na vrsti je bilo nato predsedniško poročilo, v katerem je Vojteh Lavriha izčrpno podal nekaj kritičnih misli o društvenem delovanju v tej mandatni dobi. Poudaril je predvsem težko premagljivo vzdušje nesoglasja med organizacijo in vaškim okoljem, vzdušje, ki vidno bremeni podjetnost in prizadevnost odbornikov in aktivnih članov društva. Ne smemo pozabiti, da mora vesten kulturni delavec istočasno skrbeti tako za stike in sodelovanje z drugimi organizacijami in skupinami, kot za vzpostavljanje čim tesnejšega odnosa z okoljem, v katerem deluje. V tem primeru je mogoče najtežja naloga prav ta: nezanimanje vaščanov do kulturnega dogajanja v društvu povzroča upad delovne intenzivnosti in obenem sproščenosti. Če se natančneje zazremo v ta problem, opazimo, da na dnu vsega vedno tlijo še nepremagana nasprotja, ki segajo v zgodnje povojno obdobje. Z žalostjo v srcu torej ugotavljamo, da sta apatičnost in nezaupanje vaške sredine, ki jo KD že 109 let predstavlja, posledica še vedno nezrelega odnosa posameznika do organizacije. Prav zato, je poudaril predsednik KD Valentin Vodnik, mora društvo posve-
čati še večjo pozornost mladim in v njih iskati tiso pomoč, ki jo je doslej zaman pričakovalo od starejših generacij. Ne nazadnje pa je podčrtal pomanjkanje primernih prostorov, ki društvu ustvarja nemalo nevšečnosti in organizacijskih težav, saj je prisiljeno, da si za vsako prireditev najame dvorano občinskega gledališča v Bo-Ijuncu.
Predsedniškemu poročilu je sledilo tajniško, ki ga je pripravila Damjana Ota. V njem je skušala na čim izčr-pnejši način podati društveno dogajanje zadnjih dveh let, v katerih je KD Valentin Vodnik priredilo celo vrsto koncertov, predavanj, proslav in srečanj, ki so lahko zadovoljili še tako zahtevno in raznoliko občinstvo. Naj med temi omenimo proslavo 40-letni-ce osvoboditve, ko je društvo s sodelovanjem vseh svojih odsekov, od mladinske plesne skupine, do moškega pevskega zbora in priložnostne dram-
ske skupine, sestavilo lepljenko z naslovom Minuta tišine za vse, kar se tako tragično pre_pleta, ki jo je po besedilu Marija Cuka režiral Sergij Verč. Nato Jesenski koncert, na katerem se vsako drugo leto srečajo domači pihalni orkestri, vsakoletno Srečanje z borci, aktivisti in interniranci, da ne pozabimo na Junijske glasbene in likovne večere, ki so v pretekli sezoni, ob svoji peti izvedbi že slavili svoj mali jubilej. Ob tem pa še serija predavanj na temo Zanimivosti Doline in njene okolice skozi čas, prvi nastop mladinskega zborčka, ki je na začetku te sezone vstopil že v drugo leto svojega delovanja, premiera igre v glasbi in plesu Stara hiša št. 3, ki jo je pripravila mladinska skupina s strokovnim sodelovanjem plesalke Jasne Knez in mentorstvom Nerine Švab in s katero je že velikokrat gostovala pri nas in po Sloveniji. Ob vsem tem pa še številna gostovanja MPZ Valentin Vod-
nik, ki je pred mesecem dni s slavnostnim koncertom proslavil 30-letnico dirigiranja svojega pevovodje Ignacija Ote, večdnevno gostovanje v Valjevu, na Srečanjih amaterjev Abraševič, ki ga je društvo priredilo za mladinsko skupino in harmonikarski ansambel Synthesis 4. Na koncu pa še zadnji trud društvenega odbora v tej mandatni dobi, ko je v sodelovanju s KD France Prešeren v občinskem gledališču v Boljuncu priredil nastop kabaretne skupine Karst Brothers in ansambla Prizma.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je pripravila Ivanka Mozetič in iz katerega se je dalo razbrati, da se KD Valentin Vodnik ne znajde v najboljših finančnih pogojih, sta bili na vrsti poročili mladinske skupine, za katero je poročala Nerina Švab, in pa moškega pevskega zbora, za katerega je poročilo podal predsednik Marino Kermac. Sledili so pozdravi. Prvi je spregovoril
predsednik ZSKD Ace Mermolja, ki se je navezal na nekatere misli iz komaj prebranih poročil in še enkrat potrdil pomen, ki ga kultura ima v zamejskem prostoru. Kljub težavam, ki se rojevajo z nerazumevanjem in nespre-jemanjem delovanja določene kulturne organizacije, pa mora pravi kulturni delavec s trmo in globokim notranjim prepričanjem vztrajati v položajih, ki se zdijo še Jako brezupni in brezuspešni. Edvin Švab, župan občine Dolina, je v svojem posegu obljubil, da bo občinska uprava v najkrajšem času vzela v poštev povpraševanje po primernejših društvenih prostorih in v ta namen sklicala javni sestanek. Pozdravili in voščili so^ nato še predstavniki KD Primorsko, ŠD Breg, nižje srednje šole Simon Gregorčič, KD F. Prešeren, KD F. Venturini in sekcij SSk, KPI in PSI.
V diskusiji o opravljenem delu se je pojavilo vprašanje o pretvorniku, ki ga je dolinsko društvo skupaj z bo-Ijunskim postavilo na mačkoljanskem hribu. Predlagana pa je bila tudi anketa med vaščani, ki naj bi odkrila možne pomanjkljivosti v odnosu med društvom in vasjo.
Po poročilu nadzornikov je bila dana razrešnica staremu odboru, vsi prisotni člani KD Valentin Vodnik pa so soglasno sprejeli novo kandidatno listo odbornikov. In s tem se je redni občni zbor KD Valentin Vodnik tudi zaključil. (Dam)
Po nedeljski snežni nevihti z burjo in ledom
Trst in okolica sta včeraj nekoliko zadihala
Trst in okolica v ledenem oklepu
Takšna je bila v nedeljo podoba mejnega prehoda pri Fernetičih
V okolici so bile ceste težko prevozne
Trst in okolica sta si včeraj končno nekoliko opomogla po nedeljski snežni nevihti, ki je vklenila pokrajino v svoje ledene bele verige. Snežna uj-maz nadležno mrzlo burjo je spravila naše kraje v pravcato izredno stanje: ploskve leda so prekrile ceste ne le na Krasu in v Bregu, pač pa tudi. v samem mestu, in povzročile veliko nevšečnosti in zastojev v prometu; šole in vrtci so bili včeraj zaprti; občinske uprave in Pokrajina so okrepile službe za čiščenje cest, da bi bile kos tako hudim vremenskim razmeram. Mestni avtobusi so vozili v nedeljo in včeraj dopoldne ponekod z zamudo, včeraj popoldne pa se je promet (z izjemo nekaterih prog) skoraj popolnomanor-maliziral. Temperatura je tudi včeraj vztrajala pod ničlo, pa čeprav seje opoldne nekoliko otoplilo (za nekaj minut se je iz nebesne sivine celo prikazala bleda sončna obla). Po napovedih vremenoslovcev je bil včeraj dan "oddiha": danes naj bi se vreme ponovno poslabšalo.
Danes spet v šolo in otroške vrtce
Šole in otroški vrtci bodo danes spet odprti. Tako so odločile občinske oblasti v soglasju s šolskim skrbnikom, potem ko so včeraj občinski uslužbenci počistili ceste in poskrbeli za varen dohod v šolska poslopja.
Snežna nevihta se je znesla nad tržaško pokrajino v noči med soboto in nedeljo. Medtem ko je začelo v soboto zjutraj spokojno snežiti, je nedeljsko sneženje razviharila ledena burja, katere sunki so nekajkrat presegli hitrost 100 kilometrov na uro. Metež (snežilo je vse do 15. ure) je kmalu pobelil pokrajino. Zaradi nizke temperature (do minus dveh stopinj v samem mestu, na Krasu pa do minus sedem)) je sneg sproti zmrzoval, kar je že zjutraj povzročilo hude težave avtomobilistom. Burja je nanašala sneg v zamete, tako da so bili nekateri odseki cest povsem neprevozni. Šele po posegu cestarskih služb se je položaj na cestah nekoliko izboljšal. Ujma je najhuje prizadela nekatere višje predele mesta (Ul. Bonomea pod Obeliskom je bila še včeraj zaprta prometu, zaradi česar so avtobuse proge št. 38 preusmerili na Ul. Se vero; prav tako je bil zaprt tudi odsek Ul. Commerciale od bivšega avtobusnega postajališča do
Deset uslužbencev ZTT hkrati v penzijo
Kolege, ki odhajajo v pokoj, pogosto spremlja rahla nevoščljivost tistih, ki ostajajo na delovnih mestih in ki bodo za starejšimi zaznali vrzeli, saj z upokojenci odhajata navadno tudi njihova izkušenost in dolgoletna delovna praksa.
Na Založništvu tržaškega tiska je pred nekaj dnevi zazijalo deset takih Vrzeli: v tiskarni, fototehniki, rotaciji, uredništvu in med čistilkami. Zapustili so jih ljudje, ki so bili v službi dvanajst, dvajset, nekateri celo trideset let: Mariano Bernardi, Egon Blažina, Aleksij Civardi, Franco Coceani, Cveto Hrovatin, Giulio Kalc, Danilo Kocjančič, Kamilo Košuta, Licia Mahne, Cele Sancin.
Novopečeni upokojenci so za kolege, ki se bodo morali še naprej truditi, v nedeljo popoldne priredili prisrčno slavje, v barkovljanskem kulturnem društvu in snegu in ledu seveda ni uspelo, da bi "ohladila" prijetno in toplo vzdušje.
ceste za Opčine) in okoliške vasi. Na Krasu in v Bregu so bile, po posegu občinskih cestarskihslužb, vse glavne ceste prevozne, seveda z verigami.
V	nedeljo popoldne so vse občinske uprave na Tržaškem zaradi slabega vremena odredile za včeraj zaprtje šolskih poslopij. Včeraj torej ni bilo pouka ne v šolah ne v vrtcih.
Cestarske službe so imele vse te dni polne roke dela. Uslužbenci cestnega-podjetja ANAS so v dveh izmenah na delu nepretrgoma od petka ponoči. S štirimi trosilci so razpršili 700 stotov soli in 80 kubičnih metrov gramoza, za čiščenje cest pa so uporabili vse štiri razpoložljive pluge.
Tržaške občinske ceste je v nedeljo čistilo dvajset uslužbencev, včeraj pa so preusmerili v cestarsko službo kakih 400 smetarjev. Zaradi tega včeraj v občini niso odnašali smeti. Občinski uslužbenci so v nedeljo s tremi trosilniki razpršili na ceste 1200 stotov soli. Včeraj so smetarjikrožili po mestnih ulicah z običajnimi sodčki za odpadke, ki pa so bili polni soli: posipali so še poledenele pločnike, prehode za pešce in predvsem prostor pred šolskimi poslopji, da bi omogočili varen dostop do šol in vrtcev. Ce je bila akcija v mestnem središču dokaj uspešna, pa tegane moremo trditi za okoliške vasi. Ulice in uličice teh vasi večinoma ni-sobile deležne tega "slanega žegna". Promet v teh jedrih je bil zelo tvegan če že ne, zaradi številnih zametov, povsem nemogoč. Domačinom (in domačinkam) tako ni preostalo drugega, kot da si sami pomagajo z lopato.
Tudi okoliške občine so se zagnano lotile snega in leda. V dolinski je bilo na delu vseh 25 uslužbencev smetarske službe. Položaj je bil najhujšiv kraških vaseh te občine (Gročani, Dragi, na Jezeru), v Prebenegu in - seveda - v Ricmanjih. Domala vse ceste v občini so bile včeraj prevozne z verigami. V nedeljo je avtobus proge št. 41 le enkrat privozil do Borštafv Ricma-nje ni mogel zapeljati), nakar so to progo ukinili. Tudi včeraj soimeli avtobusi na tej progi precej težav predvsem z vožnjo v Prebeneg.
V	repentabrski občini niso imeli s prometom večjih težav. V zgoniški so cestarji in smetarji bili na delu neprekinjeno v nedeljo in včeraj. Občinske ceste (pa tudi pokrajinsko...) so večkrat splužili in z novim trosilnikom posipali s soljo. Pravočasen poseg je omogočil, da so v nedeljo v vasi zgo-niške občine, pa čeprav z nekolikšno zamudo, privozili avtobusi ACT. Včeraj dopoldne je avtobus št. 46 vozil le do Zgonika, popoldne pa je že "kril" celotno progo.
V	devinsko-nabrežinski občini sta obe ekipi smetarske službe odstranili najhujše zamete in počistili cestišče in
pločnike predvsem v okolici šolskih poslopij. Čiščenje cest je bilo tudi tu dokaj zahtevno, predvsem ker je pod snegom prekrivala cestišče še ledena plast. Zaradi nizkih temperatur (včeraj od minus pet do minus sedem) je bilo sipanje soli manj učinkovito kot na primer v mestu, kjer je bila temperatura vsaj za nekaj stopinj blažja.
V Miljah snežna ujma ni pustila hujših posledic. Pač pa je povzročila nekaj težav v vaseh višjih predelov.
Ob takem vremenu so se Tržačani v nedeljo izognili neposrednemu "srečanju" s snegom, ledom in burjo. Ceste in ulice so bile prazne. Številne nedeljske prireditve so odpadle (na primer nastop skupine Karst Brothers v Zgoniku). Tudi včeraj so odpadli številni sestanki. Trem meščanom, ki so si upali v nedeljo "na cesto", sta burja in led tako zagodla, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Še najbolj vztrajni so bili v nedeljo tržaški gasilci: opravili so štirideset posegov. Včeraj so svoje delo nadaljevali: iz predorov so morali odstraniti viseče ledene kapnike, da ne bi ob morebitni otoplitvi poškodovali vozil.
Po napovedih vremenoslovcev je ta možnost - otoplitev - zelo malo verjetna. Predvidevanja za prihodnje dni niso nič kaj rožnata. Že za danes namreč napovedujejo novo poslabšanje z možnimi padavinami. Izredno stanje bi moralo zatorej trajati še nekaj dni.
t
Po dolgi in mučni bolezni je za vedno prenehalo biti plemenito srce našega dragega
Martina Semena
Pogreb bo jutri, 14. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalujoči: žena Jolanda, sin Adriano z Andreino, hčerka Gabrijela z Rosariom, vnuki Martina, Aleksander in Štefan, sestra Julijana ter drugo sorodstvo.
Trst, 13. januarja 1987
Ob smrti dragega očeta
MARTINA SEMENA
izrekajo namestniku ravnatelja Adrianu in svojcem iskreno sožalje
upravni svet, nadzorni odbor, direkcija in kolektiv Tržaške kreditne banke
Ob težki izgubi dragega očeta izreka globoko sožalje Adrianu Semenu in družini Agroforest Trst - Gorica.
Ob izgubi dragega očeta Martina izrekata iskreno sožalje Adrianu Semenu in družini Daša in Vito Svetina.
Dragi, nona Jolanda, Adriano in Gabica, v teh žalostnih trenutkih smo vam blizu.
Dragica, Ramiro in Ana
Od sobote pogrešajo 14-letnega dijaka
Snežna nevihta blokirala skupino tržaških skavtov in speleologov
V družini Angelini na Rocolski cesti 115 od sobote pogrešajo štirinajstletnega sina Ser-gia, ki je nepričakovano izginil brez sledu. Do včeraj so bili vsi napori policijskih organov brezuspešni. Ser-gio, ki bo imel 1. let, se je v soboto zjutraj, kot vsak dan, odpravil v šolo. Obiskuje namreč prvi razred poklicnega zavoda Volta v Ul. Battisti. Toda v šolo ga ni bilo, pa tudi domov ga za uro kosila ni bilo. Zaskrbljeni starši so zato obvestili policijo.
Kaj se je lahko mlademu Sergiu pripetilo? Zaenkrat si njegovega izginotja ne zna nihče razložiti. Po mnenju
sošolcev je Sergio povsem normalen dijak, družaben in veselega značaja, čeprav niso njegovi šolski uspehi najboljši in ga tudi v šolo že nekaj dni ni bilo. V soboto naj bi prišel na razgovor z njegovimi profesorji oče Fabio. So mar šolski razlogi vzrok nenadnega izginotja? Odgovor na razna vprašanja, ki se ob tem porajajo, bo lahko dala le nadaljnja preiskava.
• Na Stari istrski cesti št. 33 si je včeraj v prvih popoldanskih urah vzel življenje 26-letni Fabrizio Zerial. Potem ko je pustil na mizi listek z zmedeno vsebino, se je pognal skozi okno svojega stanovanja v petem nadstropju. Ko so na kraj prispeli reševalci Rdečega križa, je bil mladenič, ki je živel z materjo in se je zadnje čase zdravil v centru za mentalno zdravje pri Domju, že mrtev.
Hude vremenske razmere teh dni so povzročile resne težave dvema skupinama tržaških skavtov fn speleologov, ki sta se v petek oziroma v soboto podali v hribe. Snežne nevihte so nadebudne izletnike v soboto in nedeljo popolnoma odrezale od sveta in šele včeraj so se lahko spet ogreli v svojih družinskih krogih.
Skupino sedmih dvajsetletnih tržaških skavtov so pogrešali od sobote, ko so se podali na ekskurzijo v Rezijo. Ker jih zvečer ni bilo na spregled, se je sprožil alarm, ki je mobiliziral karabinjerske reševalne skupine. Po dolgem iskanju so jih karabinjerji včeraj zjutraj uzrli s helikopterja nekje med Rezijo in Učjo. Tako so sedmerico s helikopterjem srečno prepeljali v dolino.
S podobno zaskrbljenostjo je javnost sledila usodi petnajstih speleologov
(trinajst jih je iz Trsta, dva pa sta iz Ancone), ki so že v petek odpotovali iz Trsta proti Nevejskemu sedlu ter se spustili v brezno Gortani, da bi raziskali eno od njegovih votlin. O njih ni bilo več nobenega glasu do včeraj popoldne, ko so se vendarle pojavili v planinski koči Gilberti, kjer so se za silo okrepčali ter nato nadaljevali pot proti domu.
• Na sedežu deželne svetovalske skupine KPI (Trg Oberdan 6) bo jutri ob 16.30 srečanje predstavnikov demokratičnih strank, sindikalnih organizacij in ACLI, na katerem bodo predstavili javnosti enoten dokument o vprašanju vključevanja žensk v delovni proces. Uvodno besedo bo imela Ester Pacor.
Ob hudi izgubi dragega očeta Martina Semena izražajo občuteno sožalje Adrianu in svojcem Jelka in Darko Švab z družino.
Upravni odbor, ravnateljstvo in sodelavci Glasbene matice izrekajo predsedniku Adrianu Semenu in družini občuteno sožalje ob bridki izgubi očeta.
Ob izgubi očeta Martina izrekajo upravni svet, nadzorni odbor in uslužbenci ZTT iskreno sožalje članu nadzornega odbora Adrianu Semenu.
Ob težki izgubi dragega očeta izreka Adrianu in družini iskreno sožalje družina Bradassi.
Pogovor s slikarjem Frankom Vecchietom
TK Galerija se učinkovito vključuje v kulturno-razstavno dejavnost mesta
V Mestni galeriji v Ljubljani se je prav te dni zaključila zanimiva razstava, ki jo je omenjena galerija organizirala v sodelovanju s Galerijo Tržaške knjigarne v Trstu. Na njej so razstavljali številni umetniki iz matične domovine, iz dežele Furlanije-Julijske krajine pa so sodelovali italijanski slikarji Celiberti, Schiozzi, Valvassori in Palli ter naši umetniki Marjan Kravos, Klavdij Palčič, Lojze Spacal in Franko Vecchiet. Pomen razstave z zgovornim naslovom »Dialog navznoter — dialog navzven« naj bi bil predvsem v povezovanju umetnikov obeh sosednjih dežel in njihovem medsebojnem spoznavanju. Po ocenah umetnostnih kritikov je razstava uspela, uspela pa je tudi po številu obiskovalcev, ki so si jo ogledali.
Franka Vecchieta, ki je bil med razstavljale!, smo povabili na razgovor prav zaradi tega, ker ga v zadnjem času srečujemo v zvezi z raznimi kulturnimi dogodki, pomembnimi za nas in za naše kulturno ustvarjanje. Zanimalo nas je najprej, kako gleda kot slikar in grafik na takšne skupne razstave, kot je bila ta v Ljubljani. Njegova ocena je bila zelo pozitivna, saj je dala razstava možnost nekakšnega pregleda nad delom in ustvarjanjem umetnikov z obeh strani meje. Takih razstav, je dejal Vecchiet, bi moralo biti v bodoče še več, pritegniti pa bi morale še druge umetnike, ki tokrat niso sodelovali.
Ker je bilo naše prvo vprašanje povezano z razstavno dejavnostjo, nas je zanimalo, če pripravlja Vecchiet kakšno svojo razstavo tudi tu pri nas.
»Za enkrat nimam nobenih načrtov. Menim, da moram v tem času posvetiti več časa študiju in pripraviti nekaj novega, s čimer bi se lahko predstavil občinstvu. Časa je na žalost vedno premalo; toda to je danes že splošna bolezen nas vseh«.
Franko Vecchiet vodi tudi galerijo v Tržaški knjigarni. V njej je bilo do sedaj že okrog 53 razstav domačih slikarjev, slikarjev iz matične domovine, pa tudi nekaj italijanskih slikarjev je že razstavljalo v njej. Izrazili smo naše mnenje, da galerija dobro deluje, da se dobro vklaplja v delovanje same knjigarne, pa tudi v mestni center, v katerem deluje, saj so se ljudje že navadili na razne otvoritvene prireditve in si hodijo slike tudi sicer ogledovat.
»Prav imate, ko pravite, da se je naša galerija dobro vključila v kulturno-razstavno dejavnost našega mesta.
Franko Vecchiet: Jezero igrač (1985)
Dobre stike je vzpostavila tudi z ostalimi galerijami v mestu, z nekaterimi tudi sodeluje in pripravlja skupne razstave, tudi takšne, ki so si po tematiki podobne. Mislim, da si je galerija že ustvarila določen ugled. Seveda pa je njen prvenstveni namen, da povezuje slovenske umetnike z obeh strani meje in da skuša čim bolj povezovati slovenske in italijanske umetnike tega območja. To bo tudi naš program za leto 1987. Že razstava, ki je bila v tem času na ogled v Tržaški knjigarni, je bila usmerjena v to povezovanje, čeprav je bila prirejena za novoletne praznike«.
Ker je bil že govor o načrtih galerije za letošnje leto, nas je zanimalo, če so že pripravljeni tudi točnejši načrti.
»Seveda smo izdelali načrt za celo sezono. Organiziranje razstav, ki bi povezovale slovenske in italijanske umetnike, bo seveda terjalo veliko naporov, vendar bomo zastavili vse naše sile, da bomo načrte izvedli. Predvidene imamo že razstave nekaterih uglednih slovenskih slikarjev, od tu in iz matične domovine, razstave nekaterih italijanskih slikarjev, ki se bodo v tej sezoni pojavili pogosteje; v programu pa imamo že razstavo madžarske grafike, nato pa še češke grafike. Obe bosta prav gotovo novost za naše mesto. (N. L.)
SLOVENSKO •;STALNO„ , GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
BEN MINOLI
VILINČEK Z LUNE
Režija Sergij Verč
v četrtek, 15. t. m., ob 10. uri v petek, 16. t. m., ob 10. uri v ponedeljek, 19. t. m., ob 10. uri
^GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
VVOLFGANG KOHLHAASE RITA ZIMMER
RIBA ZA ŠTIRI
Režija Jože Babič
jutri, 14. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED I - mladinski
^iil
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1986/87
4. abonmajski koncert
v četrtek, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
GORAN KONČAR
violina
MIRA FLIS
klavir
Spored: Bach, Ysaye, Chausson, Saint Saens.
Predprodaja vstopnic v uradu Utat, Pasaža Protti, tel. 65700 do četrtka, 15. t. m., do 18. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
včeraj - danes
kino
gledališča
ROSSETTI
Danes, 13. t. m., ob 20.30 bo skupina Giulia Bosettija predstavila delo Arthurja Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Igrata G. Bosetti in M. Bonfigli. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes, 13. t. m., ob 20. uri peta predstava baleta LA FILLE MAL GARDEE gledališča OPERA iz Budimpešte. V soboto, 17. t. m., ob 17. uri izredna predstava rezervirana za publiko dežele. Za skupine in šole predvideni posebni popusti.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KOMORNI ORKESTER IZ STUTTGAR-DA. Dirigent K. MUNCHINGER.
Tržaška pokrajina v sodelovanju s Cappello civico in deželnim sedežem RAI priredi v sklopu pobud za komorno glasbo tržaških avtorjev v ponedeljek, 19. t. m., ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra KONCERT VIOLINISTA ČRTOMIRA ŠIŠKOVIČA in PIANISTA IGORJA LAZ-KA, ki je odpadel zaradi bolezni 15. decembra. Na sporedu: Kogoj, Rožanc in Švara.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v petek, 16. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
ARISTON - 16.00, 22.00 Labyrinth -dove tutto e possibile, anim./dram., VB/ZDA 1986, 100'; r. Jim Henson; i. David Bowie, Jennifer Connelly.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Stregati, kom., It. 1986, 100'; r. Francesco Nuti; i. Ornella Muti, Francesco Nuti.
EXCELSIOR II - 16.45, 21.45 Shangai Surprise, dram., ZDA/VB 1986, 100'; r. Jim Goddard; i. Madonna, Sean Penn.
PENICE - 17.00, 22.15 Vuppies II., kom., It. 1986, 100’; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Cala.
G R ATT ACIE L O - 16.00, 22.15 7 chili in 7 giorni, kom., It. 1986, 90’; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. Walter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Superfan-tozzi, kom., It. 1986, 95' ; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Amanda per jeans la tua pelle, pom., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Dolce e vogliosa moglie, pom., □ □
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane vzgojiteljice, da se bodo začeli ustni izpiti natečaja po ministrski okrožnici 217/86 s kandidati, čigar priimek začne z izžrebano črko S. Datum bo javljen naknadno.
MIGNON - 16.00, 22.00 Gli Aristogatti, ris., prod. Walt Disney.
CAPITOL - 15.45, 22.00 Mission, dram, VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Fuori orario, dram., ZDA 1985, 105'; r. Martin Scor-sese; i. Griffin Dunne, Rosanna Arguet-te, Linda Fiorentino.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Passaggio in India, dram., VB 1984, 145'; r. David Lean; i. Judy Davis, Victor Banerjee.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 L'ini-ziazione, er., It. 1986; 95'; r. Gianfranco Mingoff; i. Fabrice Josso, Serena Grandi, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Marina e le sne voglie, porn., □ □
Danes, TOREK, 13. januarja 1987
SREČKO
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.01 - Luna vzide ob
14.50	in zatone ob 6.59.
Jutri, SREDA, 14. januarja
BOŽIDAR
PLIMOVANJE DANES: ob 2.15 najnižja 1 cm, ob 7.49 najvišja 41 cm, ob 15.06 najnižja -60 cm, ob 22.05 najvišja 28 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka -4 stopinje, zračni tlak 1005,6 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 22 km na uro, burja s posameznimi sunki do 42 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Minzi-Cleva, Giorgia Bobich, Antonella Meloni, Katy Vecchiatp, Davide Enriguez.
UMRLI SO: 39-letni Diego Grammati-co, 89-letna Natalia Millanovich vd. len-co, 89-letna Bianca Degrassi, 71-letni Dante Taverna, 86-letna Maria Gregori, 76-letna Maria Furlan vd. Franceschini, 75-letna Lidia Del Negro vd. Santagnel-lo, 86-letna Argenide Fioretto, 80-letna Antonia Spizzamiglio, 79-letna Clotilde Battilocchio vd. Capodoni, 80-letna Ama-bile Millo, 79-letni Enrico Gialessi, 83-letni Salvatore Salemme, 84-letna Olivie-ra Marega, 64-letni Attilio Pause, 34-let-na Gabriella Meneghelli por. Suklam, 78-letni Angelo Sahar, 73-letna Giovanna Cacic, 48-letni Emilio Del Ben, 52-letna Annetta Verzi por. Visalli, 58-letni Mario Romano, 73-letna Alma Petronio, 84-letni Erminio Callea, 67-letna Pia Peteani, 81-letna Maria Ponzar.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. januarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrolo-gio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzi-■ nijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za slovenski jezik
obvešča, da danes, 13. t. m., začenja z delovanjem
JEZIKOVNA
POSVETOVALNICA
Urnik: vsak torek popoldne od 15. do 17. ure
v prostorih NŠK, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 040/774333.
SLOVENSKI
KLUB
V TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 13. t. m., ob 20.30 vse člane in prijatelje na predavanje
ODNOS
MED GENERACIJAMI
Predaval bo dr. Viljem Ščuka
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
obvešča vse učitelje in profesorje, da zapade rok za vlaganje prošenj za premestitev:
—	za osnovno šolo 25. t. m.
—	za srednjo šolo 15. t. m.
—	za višjo srednjo šolo 5. februarja
Obrazce in priloge dobijo zainteresirani na sedežu Sindikata, Ul. F. Filzi 8/1, tel. 61193 v jutranjih urah ter ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure.
mali oglasi
razstave
Galerija Cartesius je pripravila dvojno grafično razstavo, ki bo trajala do 5. februarja. Gre za dela znanih domačih in tujih mojstrov.
V umetnostni galeriji Nadie BASSA-NESE - Trg Giotti 8/1. nadstr. bosta od jutri, 14. t. m., razstavljala svoja dela slikarja ALIK CAVALIERE in VINCENZO FERRARI.
čestitke
Včeraj, 12. t. m., je dopolnila 18 let naša LIDIJA GLAVINA. Vse naj, naj ji želijo mama, očka, brat David in drugi sorodniki.
razna obvestila
KD Rovte - Kolonkovec vabi člane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 17. t. m., ob 19. uri. Za naročila tel. na št. 827528.
Obvestilo ansamblu TPPZ P. Tomažič
— Zaradi vremenskih neprilik smo jubilejni koncert preložili na 28. marec. Vaje bodo vsak petek za celotni ansambel, razen v primeru snega in ledu. Ločene vaje se bodo vršile po dogovoru z dirigentom.
razne prireditve
KD I. Grbec - Škedenj piredi v petek, 16. t. m., ob 20. uri FILMSKI VEČER Z ALJOŠO ŽERJALOM in vabi na ogled filma PO SVILE.
KD F. Venturini priredi celovečerni koncert Godbenega društva Nabrežina — kapelnik Stanko Mislej, v nedeljo, 18. t. m., ob 17.30 v centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Vabljeni!
DEKLE izučeno za šiviljo z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljske ali umetne obrti. Tel. 040/211815 ob večernih urah.
PRODAM skladišče, primerno za urad, 50 kv. m na Lonjerski cesti št. 35. Tel. 54363.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino. HIŠO potrebno popravil z odobrenim gradbenim načrtom prodam v Križu. Tel. 754388 od 14. do 15. ure.
AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodam. Tel. 421508 po 20. uri. ZAPOSLIMO uradnico z znanjem zunanjetrgovinskega dela. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnica Imp/Exp«.
FRANCOZINJA, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja francoskega jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
OSMICO nadaljuje Robert Pipan iz Mavhinj.
ZAKONCA, brez stalnega bivališča v Trstu, iščeta stanovanje v centru ali okolici. Tel. 228390.
AKACIJEVE KOLE za trte ali kurjavo prodam. Tel. 0481/30179.
PRI SV. IVANU prodam sončno stanovanje: 2 sobi, kuhinja, kopalnica, klet, skupni vrt in centralna kurjava. Informacije po tel. 55293 od 13. ure dalje. PRODAM lancia beta 1600, letnik 1980, po ugodni ceni. Tel. 229453.
RESNA avtomobilska tvrdka iz Trsta nujno išče resno in sposobno diplomirano uradnico s prakso uradniških poslov. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika; Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Avtomobilska uradnica«.
KNJIGOVODJA z dolgoletno delovno prakso v Nemčiji v elektrotehnični in gradbeni industriji ter veleblagovnicah v prodajnem in nabavnem sektorju ter knjigovodstvu išče primerno zaposlitev. Znanje jezikov - zelo dobro: slovenščina, srbohrvaščina, italijanščina in nemščina;-dobro - angleščina in španščina. Pisati na Oglasni odelek - Primorski dnevnik , Ul. Montecchi 6, pod šifro KNJIGOVODJA. OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-
Prispevajte za
»Dijaško matico«
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Ivana in Bruna Miliča daruje družina Kante (Repnič 34) 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repniču.
Namesto cvetja na grob Bruna Miliča daruje Franc Husel 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repniču.
V	spomin na Vardota Puntarja daruje Ljubo Grilanc 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob vstopu v novo leto daruje Anica Daneu 30.000 lir za SKD Tabor — Opčine.
V	spomin na Licio Furlan in Bruna Miliča daruje družina Guštin - Trst
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu in 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Antona Brazzanija daruje družina Conti 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Piera Srebrnika darujeta družini Miklavec in Conti 20.000 lir za ŽPZ Škedenj.
Namesto cvetja na grob Danile Zenic darujejo za popravilo repentabrske cerkve družina Milič (Repen 49) 10.000 lir, družina Canziani (Col 40) 10.000 lir, Dorica Škerlavaj 10.000 lir, Škabar (Repen 18)
10.000	lir, Škabar (Repen 79) 10.000 lir, Čok (Repen 95) 10.000 lir, Calzi (Repen 43) 10.000 lir, Bizjak (Col 10) 10.000 lir, Raubar (Repen 95) 10.000 lir in Hrovatič (Col 51) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Danile Zenic daruje družina Hrovatič (Col 51) 10.000 lir za MPZ Zvonček.
Namesto cvetja na grob Nevenke Škabar darujeta za ŽPZ - Repentabor družini Doljak (Repen 11) 10.000 lir in Škabar (Repen 135) 10.000 lir.
menjalnica
12. 1. 1986
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1350.—	Japonski jen................ 8.-
700.—	Švicarski frank ............ 836.—
209.—	Avstrijski šiling........... 99.—
617.—	Norveška krona ............. 181.—
33.—	Švedska krona............... 197.—
1965.—	Portugalski eskudo.............. 8.60
1890.—	Španska peseta.................. 9.60
184.—	Avstralski dolar ........... 860.—
9.20	Debeli dinar.................... 2.20
970.—	Drobni dinar.................... 2.20
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
Drli/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 OLIKO TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Namesto cvetja na grob Nevenke Škabar daruje družina Škabar (Repen 1)
25.000	lir za ŽPZ Repentabor.
Namesto cvetja na grob Ivanke Bandelj - Puric darujejo za ŽPZ Repentabor: družina Milič (Repen 49) 10.000 lir, družina Raubar (Repen 2) 10.000 lir, družina Škabar (Repen 4) 10.000 lir, družina Purič (Repen 13) 15.000 lir ter družina Škabar (Repen 18) 10.000 lir.
V	spomin na ženo Nevenko Škabar daruje mož z otroki 100.000 lir za popravilo repentabrske cerkve in 70.000 lir za ZPZ Repentabor.
Ob smrti nevenke Škabar daruje družina Latino 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Nevenke Škabar darujejo za popravilo repentabrske cerkve: družina Hrovatič (Col 40) 10.000 lir, družina Bertolino (Repen 29) 10.000 lir, družina Busceni (Col 53) 10.000 lir, družina Forza (Repen 136) 10.000 lir, družina Milič (Col 15) 10.000 lir, družina Guštin (Repen 71) 10.000 lir, družina Milič (Repen 49) 10.000 lir, družina Ravbar (Repen 2) 10.000 lir, družina Škabar (Repen 4) 10.000 lir, družina Purič (Repen 13)
15.000	lir, družina Guštin (Repen 88)
10.000	lir ter družina Škabar (Repen 18)
15.000	lir.
V	spomin na Mateja Venierja darujejo sošolci srednje šole I. Gruden 60.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina, 60.000 lir za ŠD Sokol in 60.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Mateja Venierja darujejo Valerija Gruden 15.000 lir za ŠD Sokol, Marinka in David 50.000 lir za MK I. Gruden ter prijatelji in prijateljice iz Nabrežine 104.000 lir za MK I. Gruden.
Namesto cvetja na grob Marije Šavli daruje Zdenka Šavli 10.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOV.
V	spomin na Bruna Miliča in Marijo Pipan darujeta Magda in Darko Metlika
20.000	lir za ŠK Kras in 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Josipa Ote darujejo Ida Grgič 20.000 lir ter Matilda in Francko Carli 20.000 lir za O. Š. P. Trubar.
V	spomin na Josipa Oto daruje Zelka Grgič 20.000 lir za O. Š. P. Trubar.
V	spomin na Mateja Venierja daruje družina Maria Pertota 30.000 lir za dekliški zbor I. Gruden.
slike, ki niso le spomin
filip fischcr
Zmeraj dobrodošla »delavska družtva«
Taka je razglednica, ki jo je izdala pred natanko osemdesetimi leti Narodna delavska organizacija v Trstu. In takšen je bil žig Zveze stavbinskih delavcev. Simbolika, stisk roke, je še danes zgovorna, le besede, ki so jih izrekali takrat, se nam zdijo bolj občutene od današnjih. Danes - tako se nam zdi - ovijemo v lepo zveneče besede marsikaj, da lažemo sebi in drugim. Kakšna je bila nekoč prepričevalna moč iskrene besede, pa' bi ponazorili s tem pozivom, zaprašenim od časa:
Delavski bratje!
Napredki olike (civilizacije) so veliki, nobena človeška moč se ji ni v stanu zoperstaviti. Temu razvoju se tudi države niso mogle odtegniti! Delavčeva dolžnost je napredovati, posebno z ozirom na napredke "burgeo-sije", in ne dati užugati drugim stanovom (razredom) družbe. Kaže se čudovito tekmovanje mislivcev, učenjakov in postavodajalcev v prizadevanji moralno in gospodarsko stanje delavcev poboljšati. Kako bi zamogel tu biti delavec nepomenljiv gledalec? Kako bi bil on v stanu ostati neobčutljiv v sredini toliko ga ob-
dajočega blišča. Njegov lasten dobiček ga naganja, napredek tudi svojemu razredu služeč narediti, njegovih pravic in dolžnosti) se navaditi, prve braniti in druge zvesto spolnjevati. Misli (ideje) ljubezni in bratstva moramo med tovariši svoje vrste razšir-jevati, navaditi se moramo žrtvovati oskrbovanju olike med seboj in žrtvovanju svojega dobička. Posameznemu človeku, kateri bi hotel sam ta program (poročilo) izpeljati, stavljajo se različni zadržki različne narave na pot, da bi njegove namene obtežili. Zato je potrebno tej moči pribežati k združenju (asociaciji), katera moč vsacega posameznega poveča in podvoji.
V Trstu imamo mnogo delavskih družtev, pa vse imajo kot najpoglavitnejši namen zavarovanja delavcev, v katerih se če ne vsi, vsaj večina njih delovanja zbira. Potem pa imajo različna družtva zopet lastne dobičke, katere čuvajo. Manjka - in vsi trpijo to pomanjkanje - družtvo, katero se z dobičkom celega delujočega stana peča in jih po pravih potih vodi.
Zato se namerava tako družtvo ustanoviti, središče za občne dobičke
delavskega stanu. Kot osnova se postavi naslednji program (oznanilo), katerega odbor razpošilja.
Vsi delavci se vabijo pridružiti se delavskemu družtvu, kajti od števila udeležencev bode uspeh dobrodelnega čina zavisel. Delavsko družtvo ne izključi nobenega delavca, s katero koli se obrtnijo peča, ne glede na spol, narodnost in vero. Lahko bodi za vsacega, k družtvu po svojem jeziku, katerega koli govori in po spolu, h katerem koli spada, spadati, skupno se udeleževati izobraževanja duha in srca.
Danes imamo tri velika "delavska družtva", ki so akcijsko enotna, ko jim okoliščine velevajo kaj takega. Za sabo imajo (in mi z njimi) dolgo pot porazov in zmag. Kako to pa, da danes mnogo delovnih ljudi meni o sindikatih, da le-ti niso povsem izraz njihovih stremljenj in izkušenj? Sindikalne centrale so bile zadobile preveč strankarska obličja. To jih je močno obremenilo in pogojevalo. Po krizah rasti so prišle na vrsto krize birokratsko-strankarske nadgradnje. Lekarniška tehtnica je odločala o sestavi vodstva: toliko takim s tako strankarsko izkaznico, toliko pa onim s tako...
Ne, to ni bila prava pot. Kako pa jutri? Upajmo, da bo v sindikatih zmeraj več prožnosti in sposobnosti razumeti potrebe ljudi, več srčne širine in manj ozke "strankarske logike in discipline". Prav gotovo so nam še potrebna "delavska družtva". Včlanimo se vanje in prispevajmo po svojih močeh, da ne bo nikoli več mešetarjenja z našim delom, blaginjo, kulturo in našo vestjo.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Lep pozdrav vsem ljubiteljem popularne glasbe tudi v tem letu. Upam, da ste si dodobra opomogli in da ste spet pripravljeni na sodelovanje, ki naj bi bilo letos pestrejše in s tem, za vas, tudi zanimivejše. Poleg že običajnih mesečnih in končnih, letnih nagrad, bomo uvedli še nekaj novosti, kako priti do bedgea, nalepke, posterja ali majice z znakom Vročih 10, pa kdaj drugič. Poglejmo si najprej, kakšna je prva lestvica v novi sezoni:
pr. ted. 6	ted. na 1. 3	1.	Duran Duran - Notorius
1	7	2.	Pretenders - Don't Get Me Wrong
4	26	3.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
3	8	4.	Human League - Human
—	—	5.	Status Ouo - You’re In The Army Now
2	4	6.	Europe - Final Countdown
—	7	7.	Tina Turner - Typical Male
7	4	8.	Berlin - Take My Breath Away
—	—	9.	Boris - Kuda idu izgubljene djevojke
—	—	10.	Billy Idol - To Be a Lover
Vidite, da je precej sprememb in novosti, kakor se tudi spodobi za novo leto... Na vrhu so Duran Duran, ki spet zasedajo svoje pozicije po uspešnem povratku na sceno s starim imenom. Simpatična Chrissie Hynds je s svojo skupino Pretenders zdaj na drugem mestu, Martin Krpan, ki smo ga v nedeljo slišali tudi v angleški verziji z naslovom Dizzy From The Height, je spet pod vrhom, tokrat na tretjem mestu, Human League so četrti, na petem mestu pa imamo novost, skupino Status Ouo, ki ni nova, celo motiv You’re In The Army Now ni nov, je pa na novo prirejen in ponovno uspešen. Sledijo Europe, povratnica Tina Turner in Berlin, na devetem in desetem mestu pa spet novosti, Boris, ki priimka ne uporablja, za informacijo pa naj vam izdam, da je to sin znanega kompozitorja in tekstopisca ordža Novkoviča in Billy Ido!, ki je pred kratkim izdal zelo dober album s katerega je tudi hit To Be a Lover.
O novostih v rubriki sem vam govoril že v nedeljski oddaji, zato naj ponovim le nekatere: tu in tam bomo objavili kakšno izstopajoče besedilo, vam zavrteli kakšen motiv, ki si je že pridobil mesto v zgodovini, razpisali bomo natečaj za vaša besedila, ki jih bo ocenila posebna komisija in najboljše bodo uglasbili naši, že priznani glasbeniki. Naj vas ne moti, ker tokrat še ne objavljamo nagrad za mesečne in letne izžrebance, lahko pa vam zagotovim, da bodo še lepše in zanimivejše kot doslej... Pišite, pošiljajte in ustvarjajte, pa nam bo spet lepo!
X-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.................................................................
Naslov:....;................................._.........................:........
Glasujem za:...........................,........................................
Moj predlog:....................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.

		

današnji televizijski in radijski sporedi
::

m raii______________________________
7.20	Inf. odd.: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: II dottor Simon Locke
11.55	Vreme, dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dok.: Messner - Gore **
15.00	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Inf. odd.: Vzgojne metode
16.00	Smučanje: Veleslalom moški
16.30	Nad.: Joni Jones ...
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nad.: Joni Jones (2. del)
17.40	Risanka: Marco
18.05	Inf. oddaja: Slovar
18.30	Aktualnosti: Parola mia
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: War Games
22.35	Dnevnik
22.45	Aktualna oddaja: Esplorando
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Inf. odd.: Franco Angeli
| # RAI 2
9.55	Smučanje: Veleslalom moški
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Inf. oddaja: Botanični vrt
17.25	Aktualna odd.: Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LTspettore Derrick -Identikit di un assassinio
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Assassinio sulTOrient-Express (krim., ZDA 1974, r. Sid-ney Lumet, i. Albert Finney, Ingrid Bergman, Lauren Bacall)
22.35	Dnevnik
22.45	Filmske novosti
22.50	Rubrika: Trentatre
23.45	Dnevnik
23.55	Film: Ricco e strano (kom., VB 1932, r. Alfred Hitchcock, i. Hen-ry Kendall, Joan Barry)
Ok RA. 3	j
11.50	Kolesarstvo: Spomin na Fausta Coppija
12.20	Nadaljevanka: Lungo il fiume e sulTacgua (2. del)
13.20	Smučanje: Veleslalom moški (prenos iz Adelbodna)
14.30	Inf. oddaja: Tečaj Basic
15.00	Glas. odd.: Mednarodni klavirski natečaj A. Casagrande (1. del)
15.45	Glas. oddaja: Specale Dadaumpa
16.00	Inf. odd.: Obnova muzejev
16.30	Dokumentarec: O potresih
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa
17.45	Sabljanje moški (prenos iz Genove)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Informativna oddaja: Italijanske dežele - Umbrija in Marke
20.30	Aktualnosti: O narkomaniji - Zakaj in kako (razgovori in Berto-luccijev film)
21.40	Dokumentarec: Pustolovščine in odkritja
22.30	Dnevnik
23.05	Glasbena oddaja: A luce rock -Peterš Pop Show
I ir RTV Ljubljana
9.55	Smučanje: veleslalom moški, 1. tek (prenos iz Adelbodna)
10.55	Poučna TV - Poklicno usmerjanje: Poklici v rudarstvu in metalurgiji
11.55	Jezikovni utrinki (pon.)
13.20	Smučanje: Veleslmom moški 2. tek (prenos iz Adelbodena)
15.15	TV mozaik (pon.)
17.10	Poročila
16.25	Smučanje: veleslalom moški (posnetki iz Adelbodna)
17.25	Poročila
17.30	Otr. spored: Zgodba o slikanici
17.55	Periskop: Potovanje v Tunizijo (urednica Tatjana Trtnik, rež. Igor Šmid)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Drama: Lili Novy - Pesnica dveh svetov (Dokumentarno igrano dramo o pesnici dveh narodov sta pripravili RTV Ljubljana in avstrijska televizija po scenariju Denisa Poniža in ob režiji Iztoka Toryja z igralko Jožico Avbelj)
20.45	Integrali
21.25	Glasoena oddaja
22.15	Dnevnik
j (®P) TV Koper___________________
12.30	Smučanje: Veleslalom moški (prenos iz Adelbodna)
14.00	TV novice
14.10	Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRŽIČ — Gradnja največje italijanske tovorne ladje
OPČINE — Prvi sestanek za pustno prireditev in sprevod na Opčinah TRST — Dvajset likovnih mojstrov v galeriji Cartesius
ŠTANDREŽ — Odprtje obrtne delavnice bratov Tabaj (pripravil Marko VValtritsch)
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: Falso movimento (dram., r. W. Wenders, i. Rudiger Vogler, Marianne Hoppe)
21.55	TVD Vsedanes
22.10	Film: Falso movimento (2. del)
23.00	It. koš. prvenstvo A-2 lige
JjŽ CANALE5
8.40	Nanaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Cenerentola a Parigi (kom., ZDA 1956, r. S. Donen, i. A. Hepburn, F. Astaire)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanka: Dallas
21.30	Film: II profumo del potere (dram., ZDA 1982, r. Walter Grau-man, i. Linda Evans)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
[ ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Vegas,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.20	Dokumentarec: To je Hollywood - Hollhvo-odski klasiki
16.50	Dokumentarec: Svet okrog nas
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Re per una notte (kom., It. 1982, r. Martin Scorsese, i. Jerry Lewis, Robert De Niro)
22.30	Film: Riflessi in un oc-chio d'oro (dram., ZDA 1967, r. John Huston, i. Elizabeth Taylor, Marlon Brando)
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.20 Switch
^|> ITALIA1
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Dimentica il pas-sato (kom., ZDA 1980, r. Richard Michaels)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Glasbena oddaja: Can-did camera
14.15	Variete: Deejay Tele-vision
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: Arnold,
18.30	La časa nella prateria, 19.30 Happy days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	TV film: I ragazzi della 3a C. (i. Renato Cestie, Fabio Ferrari)
21.40	Nogometna tekma: Italija - Urugvaj
23.40	Športna oddaja: Foot-ball NFL playoff
[Mgjil TELEPADOVA
11.55	Rubrika: Tuttocinema
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.25	Rubrika:	Speciale
Spettacolo
19.30	Film: Ator Finvincibi-le (pust., ZDA 1982, i. Olivia Goods)
20.30	Film: Champagne in paradiso (kom., It. 1983, i. R. Power, Al Bano)
22.20	Nanizanka: Il bastardo
23.25	Filmska rubrika
24.00	Nočni film
^ TELEFRIULI
12.00	Nan.: Luomo e la citta
13.00	Dok.: Nadiške doline
13.30	Nad.:RosaDeLejos
15.00	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nadaljevanka: I pro-
messi sposi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma
1.30	Glasbna oddaja: Musič box
TELEOUATTRO j
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Nediški zvon; 8.55 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Beležka, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim, V znamenju Rdečega križa 17.10 Mi in glasba: Repentabor '86 - 3. koncert stare in sodobne glasbe; 18.05 Radijska igra: Čakajoč na Godota (Samuel Beckett, rež. Boris Kobal, 1. del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl;
15.10	Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Pera Ugrina; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Minute za kitaro: John & Jerry; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Fantje po polj' gredo; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske in knjižne novosti; 11.15 Perfetta armo-nia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Country mušic; 16.15 Plesna glasba; 17.00 Bub-bling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Iz arhiva Radia Koper; 18.33 Koncert; 20.00-
6.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slov. glasbo (tel. št. 212658); 18.00 Smeh in glasba; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Januar je dokazal, da je res zimski mesec
Snega ni veliko, vendar je težav dovolj
V soboto zjutraj je bilo snega le za pokušnjo, že popoldne pa ga je s cest večinoma spral dež. Da se z januarjem ni šaliti, pa se je pokazalo v nedeljo, ko so se spet pojavile izdatnejše snežne padavine. Na Goriškem je zapadlo od 6 do 10 centimetrov snega v nižinskem delu. Precej bolj debela je snežna odeja v višjih predelih, kjer je ponekod od 50 do 60 centimetrov snega. Včerajšnje zatišje in odsotnost padavin popoldne se je tudi nekoliko zvedrilo in je začela pihati rahla burja — je prispevalo k precejšnji normalizaciji razmer v prometu, čeprav se bo sneg, ker je pač padel na zamrznjeno podlago, obdržal predvidoma kar dalj časa. Prav te okoliščine narekujejo dodatno previdnost vseh udeležencev v prometu. Nizke temperature, včeraj se je temperatura ves dan sukala nekaj stopinj pod ničlo, povečujejo nevarnost poledice.
Posebnih težav na cestah na ožjem Goriškem ni bilo niti v nedeljo, niti včeraj, saj so jih začeli redno čistiti že zgodaj zjutraj. To seveda velja za glavne prometnice ter za pokrajinske ceste. V mestih je odstranjevanje snega precej težavno, ker se je medtem naredila precej debela plast ledu in steptanega snega, ki ga je tudi s stroji težko odstraniti.
Goriško županstvo je že v nedeljo zjutraj poslalo na ulice 20 delavcev in tri stroje, včeraj so to skupino še ojači-
li. S precejšnjo zamudo so se županovemu ukazu o čiščenju pločnikov odzvali občani. Pločniki po goriških ulicah so bili tako še včeraj popoldne precej zasuti s snegom in ledom.
Ni poročil o težjih prometnih nesrečah, pač pa se je pripetilo nič koliko manjših trčenj, naletov in podobnih nesreč. Tako so nam zagotovili na poveljstvu prometne policije. Tudi ni po-
ročil o nerodnih padcih in zlomih, oziroma zvinih, ki so običajen pojav v tem letnem času in ob takih razmerah.
Najbolj kritično je bilo stanje v nedeljo, čeprav še zdaleč ne kakor stanje v zimi leta 1985, ko je zapadlo v Gorici okrog 30 centimetrov snega.
"Opravili smo nekaj posegov za odstranitev vej in drugih predmetov, ki so padli na žice in jih pretrgali, v mestu je bilo nekaj izpadov električne energije" so nam povedali v ravnateljstvu občinskega podjetja, kjer so sicer bili pripravljeni na težavnejšo nalogo.
Pozanimali smo se tudi glede porabe plina za ogrevanje. Najvišjo porabo doslej so zabeležili v petek, ko so na območju Gorice požgali nad 150 tisoč kubičnih metrov metana.
Zaradi nizkih temperatur so bile ceste včeraj zjutraj večinoma poledenele. Pouk v šolah se je v glavnem odvijal redno, le da so dijaki, zlasti tisti, ki se vozijo v mesto iz podeželja, prišli z zamudo v šolo. V števerjanski osnovni šoli včeraj ni bilo pouka, ker zaradi poledice občinski šolski avtobus ni vozil, pouk je odpadel tudi na osnovni šoli v Jamljah.
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
3-11-11
Močna poledica je bila včeraj zjutraj na območju Tržiča in Gradeža. V tržiškem pristanišču je bila dejavnost omejena, ker so pomrznile tračnice pomičnih žerjavov. Deželno letališče v Ronkah je bilo v nedeljo odprto in je sprejelo nekaj dodatnih poletov.
Na Ajdovskem območju je v nedeljo pihala močna burja in so sunki ustvarjali precej visoke zamete. Cesta iz Nove Gorice proti Razdrtemu je bila nekaj časa zaprta za vlačilce s prikolicami, prav tako cesta Ajdovščina-Čmi vrh.
Novih snežnih padavin so veseli predvsem v zimskošportnih središčih, kjer bodo lahko zdaj brez večjih skrbi pričakali drugi del in konec smučarske sezone. Na Lokvah je recimo nad 5o centimetrov snega. Prav toliko ga je na Črnem vrhu nad Idrijo.
t
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
Marija Primožič
Pogreb bo jutri, v sredo, 14. januarja. Sprevod bo krenil ob 11.-uri iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Pevmi.
Umrla je Lojzka Mermoljeva
Včeraj o tem pogovor na Občim
Še ta mesec izdelan načrt za slovenski šolski center
Priprave za gradnjo slovenskega šolskega centra v Gorici so v polnem teku. Kot je znano je zadnji dan oktobra ministrica za šolstvo podpisala v Rimu dekret, da bo šlo za gradnjo tega šolskega centra 5.600.000.000 lir. V dekretu je tudi predvideno, da mora biti načrt že 30. januarja 1. 1. v Rimu, odobren s strani tukajšnje Občinske uprave. Zaradi tega so goriški občinski upravitelji morali pohiteti in naročiti načrtovalcem ali načrtovalcu, da najhitreje pripravi primerni načrt. Izbrali so videmskega arhitekta D'01iva in goriškega inženirja Cefarina. Ta dva sta se takoj, ko sta dobila naročilo, kak dan pred božičnimi prazniki, lotila izdelave načrta. Znano nam je, da se v teh dneh s tem ukvarja večja skupina strokovnjakov. Načrt mora biti izdelan do sredine prihodnjega tedna, saj se mora o tem izreči Občinski svet.
Arhitekt D’01ivo je eden najbolj znanih italijanskih arhitektov. V Videm se je vrnil pred letom dni, potem ko je dolga leta živel in ustvarjal v raznih deželah. Njegove mogočne in reprezentančne stavbe stoje v ZDA, Braziliji, številnih afriških, azijskih in evropskih državah.
Svetovno znani arhitekt bo svoj podpis skupno z domačinom, inženirjem Cefarinom, dal pod načrt stavbe za slovenske šole v našem mestu.
Včeraj zjutraj sta D'01ivo in Cefa-rin skupno z nekaterimi sodelavci obrazložila okvirni načrt novega šolskega kompleksa članom goriške svetovalske komisije za urbanistiko in javna dela. Na sestanku so bili predsednik te komisije arh. Bruno Brunello ter vsi njeni člani (liberalec Sergio Fornasir in zeleni Renato Fiorelli sta sejo zapustila v znak protesta, ker ni Občinska uprava upoštevala nekega pravilnika o letvici naročanja načrtov za javna dela tukajšnjim strokovnjakom). Prisotni so bili tudi župan Antonio Scarano, podžupan in odbornik za javna dela Mario Del Ben in odbornik za urbanistiko Nicolo Fornasir. Načrtovalca sta upraviteljem povedala kako nameravata izpeljati načrt. Izvedeli smo, da gre za zelo sodobno stvaritev. K temu se seveda bomo povrnili.
Občinski svet se bo torej z načrtom spoprijel še ta mesec. Zaradi tega lahko upravičeno pričakujemo, da se bo gradnja slovenskega šolskega centra pričela še v tem letu. Denar je namreč že na razpolago.
Mermoljeve mame, prijazne in vedno nasmejane gospe Lojzke, ni več med nami. Umrla je včeraj, njen pogreb bo danes ob 12.30.
V Gorico je Lojzka Mermoljeva prišla z možem, zdravnikom Lambertom, v času med dvema vojnama, ko je mož odprl zobozdravstveno ambulanto v našem mestu. Doma v Kostanjevici na Krki na Dolenjskem, se je z bodočim soprogom spoznala takrat, ko je ta prišel k njim na obisk, v času študiranja. Z Lojzkinim bratom je bil Lambert med prvo vojno pri vojakih, potem pa sta skupno nadaljevala študije v Pragi. Lambert in Lojzka sta se poročila leta 1921. Najprej sta nekaj let živela na Dolenjskem, potem sta se preselila v Idrijo, kjer je mož delal kot zdravnik. Lamberta pa je vleklo v domač kraj, v Gorico.
Štiri otroke, Tanjo, Marico, Franceta in Nikota, sta Lambert in Lojzka vzgojila v poštene Slovence. Že Pjed vojno je bil njihov dom shajališče slovenskih študentov. Takrat mladi ljudje so nam povedali, kako so jih bodrile besede mladega zdravnika in prijazne soproge. Tudi zaradi tega so Mermo-Ijevi imeli marsikatero težavo s fašistično policijo. Med vojno so bili med aktivnimi člani Osvobodilne fronte v Gorici. Njuni otroci so šli v partizane. France je padel. Po vojni so bili vsi Mermoljevi vseskozi aktivni v slovenskem naprednem gibanju. Pokojna Lojzka je bila še zlasti aktivna v žen-
skem gibanju. Lambert je bil predsednik Demokratične fronte Slovencev. Za svoje delo je dobil več priznanj.
Pokojna gospa Lojzka je živela s svojimi v vili v Ulici Palladio na Livadi v Gorici. Ni ostala sama potem ko je pred devetimi leti umrl njen mož Lambert. Spomladi bi bila dosegla visoko starost 96 let. Hčerkama in sinu ter drugim sorodnikom naj gre naše iskreno sožalje. (mw)
Prispevki za tečaje zborovskega petja
Pokrajinska uprava obvešča, da 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj v smislu deželnega zakona št. 49 z dne 11. 6. 1983, ki predvideva izplačilo denarnih prispevkov za organizacijo tečajev zborovskega petja in godbenih tečajev. Društva, oziroma ustanove, ki nameravajo zaprositi za prispevek, morajo prošnji priložiti še naslednjo dokumentacijo: podrobno poročilo o programu tečajev, poročilo o stroških, oziroma dohodkih za priredbo posameznih tečajev, statut društva.
Poleg tega je treba navesti tudi število in vrsto načrtovanih tečajev, obseg učnih ur, število gojencev ter kraj, kjer se bo načrtovana dejavnost odvijala.
Hčeri Hedvika in Jožica ter sin Jožko z družinami
Oslavje, 13. januarja 1987
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 95. letu za vedno zapustila naša predraga mama in nona
Lojzka Sever vd. Mermolja
V trajnem spominu jo bomo ohranili: hčeri Tanja in Marijica, sin Niko z ženo, vnuki in ostali sorodniki.
Pogreb bo danes ob 12.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v cerkev sv. Ivana. Pokopali jo bomo na pokopališču v Pevmi.
Gorica, 13. januarja 1987
Dijaška matica, Podporno društvo za Goriško in SKGZ izrekajo dr. Tanji Mermolja In družini iskreno sožalje ob izgubi mame Lojzke.
Marešalo Gabriele tudi ob čin in službo
Pogojni obsodbi za trgovca in podčastnika ki sta skušala podkupiti finančne stražnike
Proračun
Trgovinske zbornice
Odbor goriške Trgovinske zbornice je na zadnji seji, ki jo je vodil predsednik dr. Enzo Bevilacgua odobril proračun za tekoče leto. Finančni dokument predvideva za nad 16 milijard lir stroškov in prav toliko dohodkov. V spremnem poročilu je predsednik ustanove orisal glavne smernice programa delovanja v tem letu. Gre za pudarjeno zunanjetrgovinsko usmeritev, zlasti v območju držav Srednje Evrope. Tako bo Trgovinska zbornica prisotna tudi letos na pomembnih sejemskih prireditvah v Avstriji, na Madžarskem in v Jugoslaviji. Prvič pa bo sodelovala tudi na sejmu obrti v Celju.
Trgovinska zbornica naj bi bila neposredno prisotna tudi v raznih forumih, kjer se odloča o vprašanjih, ki pobliže zadevajo goriško gospodarstvo, od av-toprevozništva, do obmejnih struktur, ri-bilova v Severnem Jadranu itd.
Predsednik Trgovinske zbornice dr. Bevilacgua je v poročilu ob proračunu potrdil, da namerava ustanova v Grade-žu odpreti posebno agencijo za uravnavanje ribogojništva v laguni.
Koncert kitarista Riccarda Farolfija
V okviru koncertne sezone Glasbene mladine Italije, bo jutri v deželnem avditoriju nastopil kitarist Riccardo Farolfi. Glasbenik bo izvajal skladbe bodisi na kitaro, bodisi na podobno starinsko glasbilo.
Kitarist Farolfi je študij glasbe dokončal na konservatoriju v Parmi in je diplomiral pri profesorju Renzu Cabassiju.
Koncert v avditoriju bo ob 17.30.
Podčastnik finančne straže iz Gradeža in trgovec z ribami iz Štarancana sta bila včeraj obsojena na goriškem sodišču zaradi poskusa podkupovanja drugih finančnih stražnikov. Kot smo poročali (sodna obravnava se je pričela že v petek, ko so jo prekinili zaradi pozne ure), se je vse pričelo, ko so fi-nancarji iz Tržiča ob pregledu vozila 42-letnega trgovca Walterja Vettorija ugotovili, da z listinami o dobavi rib nekaj ni v redu. Ob natančnejšem pregledu se je izkazalo, da si je Vettori nabavljal velike količine blaga "na črno".
V strahu, kot je sam izjavil, ne toliko pred globo, pač pa pred nevarnostjo, da bi mu prekinitev nezakonitih virov za nabavo blaga onemogočila vsak nadaljnji posel, je Vettori zaprosil prijatelja, 45-letnega Vinicia Gabri-eleja, podčastnika finančne straže v Gradežu, naj skuša podkupiti tržiške kolege. To mu ni uspelo, pač pa se je vsa zadeva zaključila na sodišču.
Včerajšnja obravnava se je pričela z replikami tožilca in zagovornikov obtožencev. Javni tožilec dr. Trotta je za oba zahteval obsodbi na tri leta zapora ter dodatnih pet let prepovedi opravljanja javnih služb.
Sodniki (predsedniku dr. Dariu Suc-ciju sta se tokrat pridružila novoime-
novana sodnika v Gorici dr. Luigi Leghissa in dr. Paolo Sceusa) so bili pri odmerjanju kazni precej milejši. Obtoženca so spoznali za kriva vseh obtožb, vendar so jima s priznanjem olajševalnih okoliščin odmerili nižjo kazen: leto in 10 mesecev zapora. S tem sta se Gabriele in Vettori izognila zaporu, saj je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list.
Kot dodatno kazen so sodniki obema (jasno pa bo to oškodovalo predvsem financarja Gabrieleja, ki so mu tudi odvzeli čin) prepovedali opravljanje javnih funkcij za dobo enega leta in deset mesecev.
Popustili so mu živci
Guido Romanzin, ki so ga v sredo aretirali zaradi groženj in vrste drugih prekrškov, je bil obsojen na pet mesecev zapora pogojno. Kot smo poročali, se je mož, ki stanuje v Raštelu, sprl s sosedo, ki sicer stanuje v Ul. Cocevia, vendar v neposredni bližini njegove hiše. Sam je izjavil, da je bil razlog njegove jeze ropot iz bližnje hiše, česar njegovi živci niso mogli več prenašati. Očitno so bili njegovi živci res
precej zrahljani, saj se je oborožil z železnim drogom in najprej ozmerjal sosedo, potem pa ji še nasul groženj. Ob prihodu policije si je nakopal nadaljnje obtožbe zaradi upiranja in žalitev.
Sodniki so ga spoznali za krivega vseh obtožb in sprejeli zahtevo javnega tožilca po obsodbi na kazen, ki smo jo navedli v začetku.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Stregati«.
CORSO 18.00-22.00 »7 chili in 7 giorni«. VITTORIA 17.30-22.00 »Come brucia la tua bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.00-22.00 »Gli aristogatti«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Pizza connection«. DESKLE 19.30 »Nedotakljivi«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
Ob smrti drage Lojzke Mermolja izrekata sorodnikom globoko sožalje družini Kalc in družini Grgič iz Padrič.
Zveza slovenskih kulturnih društev izreka svojemu predsedniku Acetu Mermolji globoko sožalje ob smrti none Lojzke.
Ob smrti drage none izrekata prijatelju Acetu in ostalim sorodnikom prizadeto sožalje Mario in Gigliola.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage
Genovefe Ferfolja
izrekamo toplo zahvalo vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili ter drago pokojnico pospremili na zadnji poti.
VSI NJENI
Jamlje, 13. januarja 1987
POGREBI
Danes v Gorici: ob 11. uri Natale Santo-riello iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 12.30 Lojzka Sever vdova Mermolja iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na pokopališče v Pevmi.
Smučanje: na ženskem slalomu za SP
Doslej najboljši slalom Svetove
Na superveleslalomu v Garmisch Partenkirchnu
Spet novo ime: Alberto Ghidoni
MELLAU — »Mislim, da sem drugo vožnjo vozila brezhibno, praktično brez napak. Proga je bila enostavna, ritmična, prav taka, kot si jo želim.« Tako je rekla Mateja Svet takoj po nedeljskem slalomu v avstrijskem smučarskem središču Mellau, kjer je osvojila neverjetno drugo mesto. Neverjetno zato, ker je bila Mateja po prvem teku komaj deveta in je s sanjsko drugo vožnjo ta položaj temeljito izboljšala.
Zmagala je torej običajna Američanka Tamara McKinney, ki je Svetova prehitela le za 44 stotink sekunde. Treba pa priznati, da je tretjeuvrščena Malgorzata Mogore zaostala za slovensko predstavnico le ta tri stotinke. Švicarka Oertli, ki je vodila po prvi vožnji, je nato pristala na četrtem mestu. Odlično se je izkazala mlada Italijanka Nicoletta Merighetti, ki je osvojila osmo mesto, medtem ko je delno razočarala Paoletta Magoni, ki je po dobri prvi vožnji osvojila le deseto mesto. Dežmanova pa je s časom 1'51"90 osvojila dobro petnajsto mesto.
IZIDI: 1. McKinney (ZDA) 1'48’79; 2. Svet (Jug.) T49"23; 3. Mogore (Fra.) r49"26; 4. Oertli (Švi.) 1'49"37; 5. Nill-son (Šve.) r49"67; 6. Ladstaetter (Av.) 1'49"71; 7. Hess (Švi.) 1'50''01; 8. Merighetti (It.) l'50"32i 9. Kebrlova (Češ.) r50''36; 10. Magoni (It.) in Schmidhau-ser (ZRN) 1'50''42.
Na skupni lestvici za svetovni pokal je po nedeljskem dvanajstem mestu v slalomu ter z drugim mestom v kombinaciji s sobotnim smukom prevzela vodstvo Švicarka Vreni Schneider. Le za točko je prehitela odlično VValliser-jevo, medtem ko se Mateja Svet nahaja na šestem mestu.
LESTVICA ZA SP: 1. Schneider 183 točk, 2. Walliser 182, 3. Oertli 148, 4. Hess 128; 5. McKinney 118, 6. Svet 103, 7. Figini 83, 8. Ouittet 72, Schmidhau-ser 70.
LESTVICA SLALOMA ZA SP: 1. Mc Kinney 90, 2. Hess in Oertli 77, 4. Schmidhauser 68, 5. Schneider 63, 6. Nillson 58, 7. Svet 48... Dežman 11 točk.
V švicarskem Adelbodnu bo danes na sporedu moški veleslalom, ki bo
kot vsa januarska tekmovanja tudi pokazatelj forme najboljših pred bližajočim se svetovnim prvenstvom, ki bo od konca januarja v krajih Crans in Montana. V zvezi s tem prvenstvom so nekoliko zaskrbljeni Italijani, ki res razpolagajo z zelo solidno vrsto, so pa v zadnjih preizkušnjah izgubili nekaj ostrine medtem ko se vse bolj krepijo konkurenti. V SP vodi trenutno Zur-briggen pred Wasmeierjem in Pramot-tonom.
GARMISCH PARTENKIRCHEN -Nedeljski superveleslalom za svetovni pokal je bil zanimiv, če ne zaradi drugega ne, ker je predstavil javnosti novo ime. To je mladi italijanski karabinjer iz kraja Collio Valtrompia Alberto Ghidoni. Povsem presenetljivo je namreč osvojil tretje mesto takoj za takima specialistoma, kot sta VVasmei-er in Zurbriggen.
»Zdelo se mi je, da sem letel,« je nekoliko naivno takoj po uspešnem spustu izjavil Ghidoni. »Vse mi je šlo
dobro, predvsem pa sem zadovoljen, da sem se po hudem padcu, na katerem sem si izpahnil ramo, opomogel,« je še nadaljeval mladi italijanski smučar.
Prvo mesto je na nedeljskem veleslalomu osvojil Zahodni Nemec Was-meier, ki je za 71 stotink sekunde prehitel Zurbriggna. Slednji je bil le za tri stotinke hitrejši od mladega Ghido-nija, četrto in peto mesto pa sta osvojila Francoz Piccard oz. Stuffer (ZRN). Omenili bi še, da je Mair nerodno padel in da se morda ne bo udeležil smuka v VVengenu.
IZIDI: 1. VVasmeier (ZRN) 1'23"44; 2. Zurbriggen (Švi.) 1'24"15; 3. Ghidoni (It.) 1'24”18; 4. Piccard (Fra.) 1'25"00; 5. Stuffer (ZRN) 1'25"09; 6. Mader (Av.) T25"15; 7. Renoth (ZRN) 1'25"19; 8. Al-piger (Švi.) T25"21; 9. Strolz (Av.) 1'25"23; 10. Holzer (It.) 1'25"31.
LESTVICA ZA ŠP: Zurbriggen 147, VVasmeier 135, Pramotton 118, Gaspoz 100, Stenmark 91, Križaj 69, Heinzer 67, Mair in Miiller 67, Erlacher 62.
LESTVICA SUPERVELESLALOMA: VVasmeier 50, Renoth 21, Zurbriggen in Erlacher 20, Girardelli, Ghidoni in Eder 15, Piccard, Holzer in Strolz 12.
Primož Ulaga zdrknil na 4. mesto
ŠTRBSKE PLEŠO — Slabo vreme je oviralo drugo skakalno preizkušnjo v ČSSR, na manjši skakalnici pa se je tekmovanje le zaključilo. S skokoma 91 in 86 m je bil pirvi Norvežan Opaas, ki je tudi odščipnil nekaj naskoka vodilnemu v tekmovanju za SP Vettoriju.
Po mnenju očividcev je bilo med tekmovanjem nekaj neprimernih odločitev pri določanju dolžine skokov. Med oškodovanimi naj bi bil tudi Primož Ulaga, ki s 13. mestom ni posebno izstopal na lestvici. Ulaga je na lestvici za SP zdrknil iz 3. na 4. mesto, v ekipni lestvici pa je Jugoslavijo prehitela NDR.
Naslednja tekmovanja v smučarskih skokih bodo v NDR. Že jutri v Oberwie-sentalu, v petek pa v Oberhofu. Za Jugoslavijo bodo v NDR skakali Tepeš, Debelak, Lotrič in Kopač.
Nogomet: v 75. kolu italijanske A lige
Nogomet: v drugi italijanski ligi
Neapeljcani sedaj »bogatejši«
V Catanii brez igre in golov
Na dan sneženja, polarnih temperatur, mraza, dežja in kar je še vremenskih nevšečnosti — tudi zgodovinski dan. Ne gre za revalvacijo nemške marke ali nizozemskega florinta, niti za novo meščansko revolucijo, niti za prekinitev stavk v Franciji, niti za sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo in niti marsovci niso prišli na zemljo, da bi se dogovorili o kakih interplanetarnih olimpijskih igrah. Niti Marko Kravos ni, recimo s svojo teorijo o mrhovinarjih, dobil nobelove nagrade. Gre za veliko več: moštvo Napolija je postalo »zimski nogometni prvak«. V mestu pod Vezuvom se je v nedeljo marsikaj spremenilo: sedaj so Neapeljčani bogati, vsa revščina je šla v pozabo, mafija je poražena.
To je glavna vest nedeljskega nogometnega zavrtljaja, ki je potekal v nemogočih razmerah. Maradona in tovariši so premagali Ascoli in tako uresničili svoj polovični sen, kar pa je že dovolj za evforijo. Ali bo tako tudi maja, ko se bo prvenstvo končalo ?
Morebiti je to vendarle »pravo leto«. Tekmeci Napolija izgubljajo ali izenačujejo, kar zanje seveda ni dobro. Inter je namreč izgubil v Veroni, kjer je poleg snežnega meteža zagospodaril Danec Larsen, ki je z dvema goloma popeljal svojo enajsterico do zmage, kljub temu, da je Altobelli prvi dosegel gol. Nič bolje (oziroma samo za odtenek bolje) se ni odrezal Milan, ki je doma izenačil z Udinesejem. To ni niti tako veliko presenečenje, saj imajo Videmčani zelo dobro ekipo, ki bi znala v nadaljevanju res napraviti čudež in se rešiti izpada. V pravi snežni nevihti pa se ni znašel niti Juventus v Brescii, čeprav so nogome-
taši v progastih dresih dvakrat zadeli vratnico in jim je sodnik razveljavil gol Bria. Turinčani so kljub temu vodilnim vedno za petami, čakajo v zasedi na morebitne spodrsljaje drugih.
Tudi Roma potrjuje dobro formo, saj je s tremi goli ugnala Avellino, ki sedaj pluje v kalnih vodah, medtem ko si je Torino na domačih tleh privoščil Sampdorio.
Skratka, nogometno prvenstvo bi znalo postati nadvse zanimivo in razburljivo, še bolj, če bi odkrili kak škandal ali če bi kamora ugrabila Maradono, kot piše angleško dnevno časopisje. Upamo seveda, da do vsega tega ne bo prišlo, vendar v državi, kjer imenujejo zgodovinski dan prvo mesto Napolija na lestvici, lahko pričakujemo prav vse... (M. Čuk)
Atalanta - Fiorentina 2:0
BERGAMO - V včerajšnji zaostali tekmi 15. kola je Atalanta premagala Fiorentino z 2:0 (1:0). Strelca za Atalanto sta bila Francis v 6. min. in Magrin v 62. min. iz enajstmetrovke.
IZIDI 15. KOLA: Atalanta - Fiorentina 2:0; Brescia - Juventus 0:0; Empoli - Como 0:0; Milan - Udinese 0:0; Napoli - Ascoli 3:0; Roma - Avellino 3:0; Torino - Sampdoria 2:0; Verona - Inter 2:1.
LESTVICA: Napoli 22; Inter 20; Juventus in Milan 19; Verona in Roma 18; Como, Sampdoria in Torino 15; Avellino 13; Empoli 12; Fiorentina in Brescia 11; Atalanta 10; Ascoli 8; Udinese 5.
PRIHODNJE KOLO (18.1.): Ascoli - Milan; Atalanta - Sampdoria; Como - Roma; Fiorentina -Avellino; Inter - Empoli; Juventus - Udinese; Napoli - Brescia; Verona - Torino.
Catania - Triestina 0:0
CATANIA: Onorati, De Simone, Garzieri, Polenta, Canuti, Vullo, Novellino, Allievi, Mandres-si, Braglia, Pellegrini.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando, Dal Pra (v 46. min. Biagini), Cerone, Menichini, De Falco, Strappa, Cinello (v 76. min. Gamberi-ni), Causio, lachini.
Tržaški trener je pred tekmo v Catanii očitno blefiral: izjavil je namreč, da bo tokrat njegova ekipa poskušala osvojiti svoji prvi dve točki naenkrat na tujem. Tega seveda ni poskušala, temveč čisto obratno. Z anti-igro, ki je očitno prijala tudi gostiteljem, je računala na neodločen izid, ki ga je naposled tudi iztržila. Slednji je sicer vsekakor pozitiven, če pomislimo, da je Catania v formi, in da ji celo sledijo številni navijači.
Kakorkoli že, Tržačani so dosegli zastavljeni si cilj, saj se še dobro spominjajo, kako so letos na tujem mnogo sejali, a malo poželi. Trener Ferrari je na koncu tekme sicer izjavil, da so na tekmi igrali namizni tenis in ne nogomet. Če hočeš igrati ping - pong pa moraš biti v dveh...
Priložnosti za zadetek je bilo bore malo, na smemo pa pozabiti, da je igrala Catania v zelo okrnjeni postavi, saj je disciplinska komisija med tednom diskvalificirala tri domačine, en standardni igralec pa je bil poškodovan.
IZIDI 16. KOLA: Arezzo - Taranto 3:1; Bologna - Pescara neodigrana zaradi snega; Campo-basso - Bari 1:0, Catania - Triestina 0:0, Genoa -Cesena 1:1, Vicenza - Messina neod., Lecce - La-
zio 2:0, Parma - Cremonese neod., Piša - Cagliari 3:2, Sambendettese - Modena 3:1.
LESTVICA: Cremonese 22, Messina, Genoa in Lecce 20, Pescara, Modena in Piša 18, Parma in Arezzo 17, Cesena in Catania 16, Vicenza, Bologna in Triestina 15, Bari in Sambenedettese 14, Lazio 12, Campobasso 11, Taranto 10, Cagliari 8. (Bologna, Pescara, Vicenza, Messina, Parma in Cremonese tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (18. 1.): Bari - Genoa, Cagliari - Catania, Cesena - Bologna, Cremonese
-	Vicenza, Lazio - Piša, Messina - Lecce, Modena
-	Campobasso, Pescara - Arezzo, Taranto - Sambenedettese, Triestina - Parma.
Mumlialito senior p Braziliji
Tretji poraz Italije
Kaže, da je italijanska nogometna reprezentanca »over 34« prava Pepelka tega turnirja za »Pokal Pele«. Po porazoma z Brazilijo in ZRN je Italija tokrat klonila tudi proti sicer solidni ekipi Urugvaja. Izid 2:1 za Urugvajce je povsem pravičen. Italija, ki je igrala brez Fachettija, Bellugija, Savoldija in nekaterih drugih, je prva povedla 21 minut pred koncem z Boninsegno, nato pa sta Yanes (v 73. min.) ter Castillo (v 83. min.) zapečatila končni izid.
V drugem srečanju pa je Argentina premagala Brazilijo s 3:1 (2:0). Za Argentino sta bila uspešna Mas 2 in Gonzales, za Brazilijo pa Jairzin-ho.
					m		ti	:ratke ve	sti -	kratke	vesti					
Tenis: mednarodno prvenstvo Italije v Rimu od 2. do 10. 5.
RIM — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije bo nastopilo 56 in ne samo 32 igralk. Prvenstvo bo od 2. do 10. maja v Rimu. Na njem pa bodo nastopile vse najboljše igralke na svetu, od številke ena Martine Navratilove, Zahodne Nemke Steffi Graf, Če-hoslovakinje Elene Sukove, Argentin-ke Gabriele Sabatini. Nastopila bo seveda tudi najboljša Italijanka Raffaella Reggi.
Mečir v Aucklandu
AUCKLAND - - Čehoslovak Miroslav Mečir je osvojil mednarodni teniški turnir v Aucklandu. Mečir je v finalu odpravil Nizozemca Shapersa s 6:2,
6:3. V dvojicah pa sta slavila Američana Jones in Pearce.
Garrisonova v Sydneyu
SYDNEY — Američanka Zina Gar-rison je v finalu mednarodnega teniškega turnirja premagala rojakinjo Pam Shriver s 6:2, 6:4. Naj omenimo, da je bila Shriverjeva lažje poškodovana.
Namizni tenis: »azzurri« za svetovno prvenstvo
RIM - Italijanska zvezna selektorja v namiznem tenisu, sicer Kitajca Zhenhua in Yoong sta izbrala »azzur-re« za svetovno prvenstvo, ki bo v Indiji od 19. februarja do 1. marca. Le-ti so: Massimo Costantini, Giovanni Bisi,
Lorenzo Nannoni, Francesco Mannes-chi, Walter De Giorgi in Andrea Del Tomba ter Giorgia Zampini, Alessan-dra Busnardo, Alessia Arisi in Sabrina Moretti. Reprezentanti in reprezentantke bodo imeli skupne priprave od 19. do 27. januarja.
Predstavili rokometno SP skupine B v Italiji
RIM - Včeraj so v Rimu predstavili svetovno rokometno prvenstvo skupine B, ki bo od 17. do 18. februarja v Italiji (Bočen, Brixen, Meran in Rove-reto). Čilj Italije je seveda, da bi ostala med »drugoligaši«.
V Brixnu bodo igrale ČSSR, ZRN, ZDA in Brazilija; v Bocnu: SZ, Francija, Norveška in Japonska; v Meranu: Danska, Švica, Madžarska in Tunizija; v Roveretu: Italija, Romunija, Poljska in Finska.
1.	—	1.	Flower Basket	1
2.	El Magnifico	2
2.	—	1.	Aguario	2
2.	Dorval	1
3.	—	1.	Encroacher	1
2.	Egoring	1
4.	—	1.	Dialetto	2
2.	Domesday Gar	X
5.	—	1.	Desbrel Mo	2
2.	Emmerich	1
6.	—	1.	odpovedana
2. odpovedana
KVOTE
10 (97 dobitnikov)	16.080.000 lir
Atalanta - Fiorentina neod Brescia - Juventus	X
Empoli - Como	X
Milan - Udinese	X
Napoli - Ascoli	1
Roma - Avellino	1
Torino - Sampdoria	1
Verona - Inter	1
Catania - Triestina	X
Vicenza - Messina	neod
Piša - Cagliari	1
Prato - Padova	2
Catanzaro - Barletta	1
KVOTE
11 (10.200 dobitnikov) 1.883.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (18. 1.): Ascoli - Milan; Atalanta -Sampdoria; Como - Roma; Fiorentina - Avellino; Inter - Empoli; Juventus -Udinese; Napoli - Brescia; Verona - Torino; Bari - Genoa; Cesena - Bologna; Messina - Lecce; Reggina - Teramo; Galatina - Giulianova.
Letošnji »miniprestopni« rok nogometašev v
Jugoslaviji brez večjih novosti
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Letošnji »miniprestopni« rok nogometašev v Jugoslaviji je sovpadal s sklepnim delom preiskovalne komisije Nogometne zveze Jugoslavije, ki je zaman skušala dokazati, da so Dju-rovski, Cvetkovič, Katanec, Stojkovič in še nekateri zvezdniki v poletnem roku dobili veliko več denarja, kot bi ga smeli. Komisija torej ni opravila ničesar, bržkone pa je njeno formiranje prestrašilo klube in igralce, da bi se v zimskem roku odločali za spektakularne prestope.
Komisija se je poslužila le zasliševanja spornih igralcev, njihovega pričanja pa ni mogla preveriti. Vse skupaj se je končalo prav smešno, kajti komisija je sporočila, da ni dokazov, da je šlo za prekomerno plačevanje, hkrati pa tudi to, da temu ne verjame! Predsednik Nogometne zveze Jugoslavije Slavko Sajber je po poročilu
samo vzkliknil: »To je pač tako, če stvari potekajo po redni poti.« Pri tem je seveda ciljal na to, da je mogoče karkoli opraviti le z izrednimi ukrepi, kakršni so bili tisti poletni, ko je zveza razveljavila zadnje kolo ter deset klubov kaznovala s šestimi točkami odbitka. Predsednik jugoslovanske zveze si seveda želi, da bi komisija ob takih primerih smela poslovati na primer tako kot v Italiji ter delovati ob sodelovanju policije in državnih organov ter pogledati tudi v finančne knjige klubov ter na bančne račune nogometašev.
Mini prestopni rok je trajal od 5. do 12. januarja, posebno odmevnih prestopov pa ni bilo. Dolgo se je sicer šušljalo, da bo trenutno najboljši jugoslovanski napadalec Haris Škoro iz sarajevskega Željezničarja prestopil k zagrebškemu Dinamu, toda to se kljub veliki vnemi Dinamovega trenerja Miroslava Blaževiča ni zgodilo. Ta je Sarajevčanom ponujal nekaj mi-
lijard odškodnine, vendar ti ponudbe niso sprejeli, čeprav bodo čez šest mesecev dobili le uzakonjeno odškodnino, ki pa bo znašala nekaj sto milijonov. Še nekaj igralcev je burilo duhove z napovedmi o prestopih (Mrke-la, Lulič, Bursač, Gudelj), vendar so ostali v starih klubih.
Zanimivo je, da je najodmevnejši prestop opravil drugoligaš. Novosadska Vojvodina, ki je na dobri poti za vrnitev v 1. zvezno ligo, je namreč angažirala nekdanjega reprezentanta
Crvene zvezde Miloša Šestiča, ki so ga odpustili pri grškem Olimpiakosu, njegov nekdanji klub iz Beograda pa ga ni več hotel v svojo sredino. Iz tujine sta se vrnila še dva nekdanja reprezentanta, Blagojevič k Slobodi in Radovič k Partizanu. Domača bera prestopov pa je bila bolj skromna, prvoligaši so sicer angažirali okrog 30 novih igralcev, vendar gre v glavnem za manj znane igralce. Med bolj znanimi imeni velja omeniti splitskega vratarja mlade reprezentance Padar-
ja, ki je prestopil k Spartaku, Hadžiča iz zagrebškega Dinama, ki se je preselil v Prištino, Hadžij Osmanoviča, ki se je iz Čelika vrnil k Budučnosti, Verlaševiča, ki se je iz Željezničarja prav tako vrnil k Slobodi in še nekatere druge.
Klubi velike četverice se skoraj niso okrepili, zdi pa se, da je največ pridobil splitski Hajduk, ki je trenerja Krešiča zamenjal s Skoblarjem. Reškemu nogometu se zdaj obetajo težki časi, mnogi mu napovedujejo usodo ljubljanske Olimpije, kajti Jožko Skoblar je bil na Reki gibalo vsega. Nasploh torej prestopni rok ni bil preveč zanimiv, navijači si seveda želijo bolj spektakularnih prestopov. Sivine se je očitno naveličal tudi zvezni kapetan Miljan Miljanič, ki je na primer dejal: »Ne razumem neposlovnosti klubov, imena vendarle privlačijo gledalce. Le zakaj na primer si Crve-na zvezda za nastope v pokalu prvakov ne bi od Veleža vsaj za šest mesecev sposodila odličnega Tuceja?«
professionaL
TRST — Ul. Udine 45/a Tel. 040/418315
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS
od 14. januarja do 14. februarja
POSEZONSKA RAZPRODAJA S SUPER POPUSTI prid'te dukr ne zmnka!
Košarka (B-2 liga): blišč in beda srečanja proti Stefanelu v Trevisu
Jadranovci tokrat žrtve lastnih slabosti
IZIDI 15. KOLA
Costa Imola - Vicenza	98:73
Stefanel TV - JADRAN	92:79
Caveja - Virtus PD	97:105
Spinea - Castellranco	86:63
Ferrara - Oderzo	67:65
Montebell. - Virtus Murano 96:109 Petrarca PD - Malaguti	96:95
San Don^ - Icot Forli	120:92
LESTVICA				
Costa Imola	15 12		3	1298:1160 24
Ferrara	15 12		3	1269:1185 24
Spinea	15 11		4	1210:1102 22
Montebelluna	15	9	6	1293:1263 18
Virtus Murano	15	8	7	1260:1216 16
Virtus PD	15	8	7	1322:1297 16
JADRAN	15	8	7	1281:1284 16
Malaguti	15	7	8	1270:1261 14
Stefanel TV	15	7	8	1185:1186 14
Petrarca PD	15	7	8	1217:1221 14
Oderzo	15	7	8	1122:1139 14
San Dona	15	6	9	1349:1365 12
Icot Forli	15	6	9	1319:1436 12
Castelfranco	15	6	9	1066:1087 12
Vicenza	15	5 10		1168:1273 10
Caveja	15	1 14		1190:1315 2
Sandi Rauber
Vsak povratek iz gostovanja je po porazu grenak. V soboto zvečer pa je bilo vse skupaj še nekoliko bolj mučno, upoštevajoč dejstvo, da so vsi igralci in Jadranov trener Peter Brumen tarnali nad potekom srečanja in se retorično spraševali, kako je mogoče zamuditi takšno priložnost.
Tokrat so bili naši košarkarji žrtev lastnih slabosti, čeprav je bila cena za vse to dejansko previsoka. Že spet moramo ugotoviti, da je petnajst minut resnično vrhunske igre premalo, če poteka preostalih petindvajset, oz. trideset minut na nedostojni ravni. To pa se je v Trevisu zgodilo.
Brumen je med potjo v Treviso opozarjal, da je ozračje na avtobusu pre-
več sproščeno in da utegne to biti škodljivo. V šali je še pristavil, da ni še imel ekipe s tolikšnimi »intelektualci«. V tistem trenutku je bila namreč pozornost vseh jadranovcev usmerjena v revije, knjige in časopise.
Kljub Brumnovi zaskrbljenosti pa smo po petih minutah igre ugotavljali, da »študij« koristi tudi pred telesnim naporom. Na igrišču je bilo opaziti samo igralce v plavih dresih, domačini pa so se zdeli priložnostni obiskovalci,
ki so slučajno oblekli tekmovalni dres Stefanela.
Nepropustna obramba, vrtoglava hitrost in usklajenost gibanj vseh posameznikov na eni strani, na drugi pa nemoč, taktična pomanjkljivost in netočnost pri metu. Čudež je trajal tja do 15. min. prvega polčasa, nato pa se je estetsko dovršen Jadranov balet sprevrgel v kaos.
Delno zaslugo moramo tu pripisati nasprotnikovi adaptirani conski obrambi, primarni vzrok zastoja v igri
naših pa so bili prav sami izvajalci v našem moštvu, ki niso prilagodili svoje igre spremenjenim razmeram na terenu. Za nameček je v drugem polčasu znatno padel tudi odstotek pri zadevanju koša, tako da je slika popolna.
Tako se sploh nismo čudili Valterju Sosiču, ki je po tekmi zijal v steno in se skušal sam potolažiti: »Ni mogoče igrati na tak način. Le kdaj se bomo zbistrili?« Podobnih občutkov je bil domala vsak Jadranov posameznik, da ne govorimo o Brumnu, ki je po srečanju sam presedel v slačilnici lep čas po odhodu zadnjega jadranovca.
Tudi to se dogaja, čeprav si nihče ne bi pričakoval takega razpleta po prvem polčasu.
Celota pa pridobi še grenkejši priokus ob ugotovitvi, da je Jadran klonil pred postavo, ki je v vseh pogledih nedorasla našim.	(Cancia)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI 2 TOČKI: Žerjal 1:3; Čuk 3:6; Lokar 1:4; Sosič 2:4; Rauber 5:7; Ban 2:10; Daneu 6:11. METI 3 TOČKE: Žerjal 0:2; Lokar 2:5; Gulič 0:3; Rauber 0:1; Ban 5:10. SKOKI: Žerjal 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 4, 4; Lokar 1, 2; Sosič 3, 0; Rauber 6, 3; Ban 9, 1; Daneu 5, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 2, 5; Čuk 4, 2; Lokar 0, 1; Gulič 4, 0; Sosič 7, 3; Rauber 3, 3; Ban 5, 3; Daneu 6, 3. ASISTENCE: Žerjal 1; Lokar 2; Gulič 2; Sosič 1; Rauber 1; Ban 3; Daneu 1.
PRIHODNJE KOLO (18. in 19. 1.)
Virtus Padova — JADRAN (19. 1. ob 17.30); Virtus Murano - Icot Forli; Vicenza - Spinea; Costa Imola - Ferrara; Caveja - Montebelluna; Stefanel TV - Petrarca PD; Oderzo - San Dona; Castelfranco - Malaguti
JADRANOVI STRELCI Ban 314 (93:115); Čuk 219 (27:37); Gulič 170 (36:65); Rauber 162 (22:32); Lokar 141 (28:38); Daneu 127 (17:33J; Sosič 59 (13:27); Žerjal 50 (12:16); Stoka 31 (5:9); Terčon 9 (3:12)
Statistike - nujno zlo
Podrobnejša statistična analiza sobotnega srečanja zgovorno dokazuje, zakaj je Jadran utrpel poraz proti povprečnemu Stefanelu.
Najprej smo dolžni povedati, da so vrednosti iz prvega polčasa diametralno nasprotne tistim iz drugega dela tekme.
Za boljše razumevanje poteka sobotnega srečanja naj uvodoma zapišemo, da so »plavi«, od 1. do 13. minute drugega polčasa dosegli samo pičlih 10 košev in da so ravnovesje delno vzpostavili v zadnjih petih minutah, ko so spet zaigrali v velikem slogu. Junak končnice je bil Lokar, ki je z mladostniško predrznostjo zadel dve trojki v zadnjih dveh minutah ter sam tvegal, da bo postal »junak« gostovanja. Delni izid 18:7 v podaljšku pa je dokončno in kategorično zatrl vsa upanja naših.
Ob koncu je bil obračun jadranovcev naslednji: 20:45 v metu za dve točki ter 7:21 v trojkah. Prišteti moramo, žal, 31 izgubljenih in 20 pridobljenih žog, kar preprosto pomeni, da so košarkarji Jadrana obdarili domačine z 11 dodatnimi napadi. V tem pa je bržkone tudi ključ celote.
Nič ni zalegla superiornost Brumnovih fantov v skoku pod košema (42 odbitih žog - 29 v obrambi) za nameček pa sta plaha sodnika dosodila Jadranu 4 namerne in eno tehnično napako ter dovolila, da so Stefanelovi hrusti neusmiljeno klestili Bana in tovariše po lahteh ter da so prikazali nekaj dovršenih roko-borbnih prijemov.	(Cancia)
Odbojkarice sklenile prvi del z zmago
Meblo: še so možnosti
IZIDI 11. KOLA	LESTVICA
Torrefranca - MEBLO	0:3	Tregarofani PD	11	9	2	28: 8	18
(13:15, 10:15, 12:15)		Mogliano	11	9	2	31:10	18
Soteco Gradišče - Cervignano	0:3	Nervesa	11	8	3	28:13	16
(11:15, 4:15, 7:15)		Conegliano	11	8	3	29:17	16
Nervesa - Tregarofani	3:0	MEBLO	11	7	4	25:19	14
(15:12, 15:12, 15:5)		Viadana MT	11	6	5	23:19	12
Volpe Fiesso - Mogliano	0:3	Ferrara	11	5	6	20:21	10
(10:15, 5:15, 14:16)		Torrefranca	11	4	7	14:23	8
Viadana - Albatros Treviso	3:0	Volpe Fiesso	11	4	7	14:27	8
(15:10, 15:10, 15:6)		Albatros	11	3	8	12:26	6
Conegliano - Ferrara	3:1	Cervignano	11	2	9	11:28	4
(15:8, 15:17, 15:9, 15:9)		Soteco	11	1	10	6:30	2
PRIHODNJE KOLO (17. 1.)
MEBLO - Soteco Torriana Gradišče, Volpe Fiesso - Tregarofani Padova, Gaierhof Torrefranca Trento - Selina Albatros Treviso, Pallavolo Nervesa -Estense Voiley Ferrara, Pro Loco Viadana - Polisportiva Mogliano Venelo, Collgabriga Volley Conegliano - Eurometano Cerviganano.
S prepričljivo zmago v Trentu združena ekipa Meblo ni izboljšala svoje, uvrstitve (še naprej je na petem mestu), a se je vendarle zopet približala vodilnim. Od vrha jo namreč ločijo le štiri točke. Še pred nedavnim smo pisali, da je Meblova usoda najbrž vezana tudi na izide ostalih srečanj, zdaj pa moramo priznati, da smo se ušteli, saj imajo naše igralke možnost, da se z uspehi v neposrednih tekmah povratnega dela (ki se pričenja v soboto) same dokopljejo do vrha. Seveda je njihova naloga vse prej kot lahka, saj bodo morale potovati v Padovo in Conegliano, gostile pa bodo »le« Mogliano in Nerveso.
Po prvem delu je obračun Mebla aktiven .... sedem zmag, štirje porazi — .
Meblo je dve točki zapravil v Fiessu, lahko bi zmagal tudi v Moglianu, a doma s Coneglianom in Vladano je bil na robu poraza, zato preteklosti ne gre obžalovati, bodočnost pa ni tako črna, kot je kazalo pred tedni. Drži najbrž, da bo boj za vrh do konca izenačen, s kančkom sreče pa ni še nič izgubljenega.
Valovci spet optimisti
IZIDI 11. KOLA Bassano - Friuli Povoletto	1:3	LESTVICA Gioc Belluno	10	8			2	28:10	16
(15:9, 6:15, 9:15, 13:15)		Motta di Liv.	10	8	2	27:17	16
VAL KM. BAN. - Natisone	3:0	Fr. Povoletto	10	6	4	24:16	12
(15:6, 15:6, 15:12)		Rangers Videm	10	6	4	22:15	12
Ferroalluminio - Rangers	3:2	ASFJR Čedad	10	6	4	22:17	12
(10:15, 8:15, 15:12, 15:10, 15:11)		Ferroall. TS	10	6	4	24:20	12
ASFJR Čedad - CUS Trst	3:0	VAL KM. BAN.	10	5	5	21:19	10
(17:15, 15:13, 15:13)		CUS Trst	10	4	6	17:22	8
Motta di Livenza - Gioc Belluno	3:2	Bassano	10	3	7	11:24	6
(16:14, 13:15, 15:8, 8:15, 16:14)		S. G. Natisone	10	2	8	10:27	4
(Spem iz Faenze ni igral)		Spem Faenza	10	1	9	9:28	2
PRIHODNJE KOLO (17. 1.) VAL KMEČKA BANKA - Spem Faenza, Lac S. Giovanni Natisone						- Bassano	
del Grappa, ASFJR Pallavolo Čedad -		Rangers Videm, Ferroalluminio Trst -					
Volley Gioc Belluno, Elettronica Motta di Livenza - Friuli Povoletto, (CUS Trst počiva).
Boljši konec prvega dela prvenstva si Val Kmečka banka ni mogel pričakovati. Dosegel je drugo zaporedno zmago, prvič je premagal favorita za vrh, v soboto pa še tekmeca za obstanek. Zdaj imajo naši odbojkarji deset točk, Bassano in CUS pa sta za nameček zgubila. Da bodo štandrežki odbojkarji končali prvi del z uravnonešenim obračunom zmag in porazov je bila še do pred kratkim utopija. Optimizem ima v Valovem taboru torej spet svoje mesto, a do konca manjka še dosti kol.
Izjemno zanimiv je tudi boj za vrh. Zdaj se je Belunčanom pridružil Motta di Livenza, ki je kronal svoj vztrajni vzpon prav z zmago v neposrednem srečanju z Gioc. Opomogel si je tudi Povoletto, zvezda Rangersa pa naglo pada, saj so Videmčani zgubili v Trstu v tekmi s Ferroalluminiom.
		*■	m	Zelnik	odbojka,-	'kih	prvenstvih			
Tretjeligaši tokrat navdušili
Po oklevanjih v prvem letošnjem kolu, so naši deželni odbojkarski liga-ši v soboto ponovno dokaj uspešno nadaljevali svojo pot. Minulo kolo je bilo zadnje prvega dela, upati je, da nam bo tudi povratni del postregel najmanj s takšnimi dosežki.
Se posebej so tokrat navdušili Jret-jeligaši. Vsi so namreč zmagali. Če je bila med ženskami zmaga Bora Friu-lexport proti skromnemu Fincantieriju več kot pričakovana, vendar so jo bo-rovke podkrepile še z dobro in v boju za napredovanje za vnaprej spodbudno igro, je nekaj več skrbi povzročalo gostovanje 01ympie Kmečka banka v Gradišču, vendar so Goričani s suvereno zmago znova potrdili, če je bilo sploh potrebno, da sodijo letos resnično v sam vrh prvenstva.
Za daleč največji presenečenji kola pa so v boju za obstanek poskrbeli fantje Bora JIK banka in dekleta Slo-
Dva Slovenca v odboru FIPAV!
V nedeljo je bil v Trstu izredni pokrajinski občni zbor odbojkarske zveze, na katerem je bilo treba po odstopu prejšnjega izvoliti nov odbor za preostali dve leti mandatne dobe. Za Slovence je bila nedeljska skupščina še posebej pomembna, saj sta bila v nov odbor, poleg predsednika Giacomellija (Pallavolo Trieste) in odbornika Frisona (OMA) in Tirela (DLFAC), izvoljena še naša rojaka Pino Rojc (OD Bor) in Ivo Sosič (ŠZ Sloga), slednji pa je bil celo imenovan za podpredsednika. To, da so v pokrajinskem odboru FIPAV tudi Slovenci ni pravzaprav nobena novost, da pa sta kar dva, je seveda za našo odbojko lepo priznanje. Od naših društev so se sicer skupščine udeležili le predstavniki Bora, Brega in Sloge.
Na občnem zboru je bilo tudi nagrajevanje ekip, ki so se v minuli sezoni izkazale na pokrajinski ravni. Med dobitniki priznanj so bili tudi Bor, Sloga in Sokol.
ge Koimpex. Borovci so z gladkim 3:0 zmagali v Fiume Venetu na igrišču neposrednega tekmeca in točki tokrat resnično veljata dvojno, slogašice pa so kar sredi Tržiča iztrgale točki četr-touvrščenemu Villacherju.
Osrednja tekma sobotnega večera je bil sovodenj ski derbi med Agorestom in Bregom Agrar. Po dolgem boju so zmagale gostiteljice, ki so tako naredile pomemben korak na poti k napredovanju (v tej ligi pojde naprej le pr-vouvrščeno moštvo). Brežanke pa so v dveh tednih zdrknile na tretje mesto.
Bržkone bo zdaj o končnem zmagovalcu odločal povratni derbi med Gori-čankami in Kontovelkami, ki so nekoliko srečno odnesle celo kožo iz Nabrežine, kjer so bile mlade igralke Sokola Indules na pragu gladke zmage.
Edina negativna nota 11. kola je bil nepričakovan poraz moških četrtoliga-šev Soče Sobema na gostovanju pri Crisciju. Zdaj je položaj Sočanov še nekoliko težji. Naš prapor Val Sirion je razmeroma zlahka odpravil povprečni Ronchi in je zdaj bližji vrhu kot dnu. Lepo so presenetili slogaši, saj so v uspeh upali, vendar, da bo v Muši šlo tako zlahka le niso pričakovali. Z drugim parom točk se naši odbojkarji približujejo sredini lestvice.
________Moška C-2 liga_________
IZIDI 11. KOLA
Futura Torriana Gradišče - 01ym-pia Kmečka banka 1:3, Anchor Fix Vivil - Libertas Turjak 3:0, Libertas Sacile - DLFAC Trst 3:1, Inter 1904 Trst - Rozzol Libertas Trst 3:1, Fiume Venelo - Bor JIK banka 0:3, Gin-nastica Spilimberghese - Volley Bali Maniago 0:3.
LESTVICA
Volley Maniago	11	10	1	32: 8	20
OLVMPIA KB	11	9	2	30:15	18
Inter 1904 TS	11	9	2	28:16	18
Anchor Vivil	11	7	4	25:14	14
Rozzol Trst	11	7	4	25:16	14
Futura Gr.	11	7	4	27:19	14
Lib. Turjak	11	6	5	21:20	12
Lib. Sacile	11	4	7	17:24	8
BOR JIK BANKA	11	3	8	15:27	6
Ginn. Spilimb.	11	2	9	11:30	4
Fiume Venelo	11	2	9	13:29	4
DLFAC Trst	11	0	11	7:33	0
PRIHODNJE KOLO (17. 1.)
Ginnastica Spilimberghese - Bor JIK banka, Fiume Venelo - Rozzol Trst, Inter 1904 - DLFAC Trst, Libertas Sacile - Libertas Turjak, Anchor Vivil - Oiympia Kmečka banka, Vol-ley Bali Maniago - Futura Torriana Gradišče.
™lEXP0RT
PREDSTAVLJA ŽENSKO C-2 LIGO
IZIDI 11. KOLA
Lac. Pav Natisonia - Giefie Pieris 3:2, Bor Friulexport - Fincantieri Tržič 3:0, Villacher Tržič - Sloga Koim-pex 2:3, Libertas Martignacco - Pas-tificio Crisci Gorica 2:3, Itac Cucine Fontanafredda - Ceramiche d'Arte Vivil 0:3, Ginnastica Spilimberghese - Foče Colori Latisana 2:3.
PREDSTAVLJA ODBOJKARSKA PRVENSTVA
•vkuufek
UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA
TRST (Opčine)
Narodna ulica 51 Tel.040/211424 Telex: 460250 KOIMEX I
Oprema in stroji za lesno industrijo
LESTVICA					
Ceram. Vivil	11	11	0	33:5	22
Col. Latisana	11	10	1	30:14	20
BOR FRIULEKP.	11	9	2	31:10	18
Pastificio GO	11	7	4	23:20	14
Villacher	11	6	5	25:21	12
Fontanafredda	11	5	6	22:22	10
Pav Natisonia	11	5	6	21:22	10
SLOGA KOIMP.	11	4	7	19:24	8
Ginn. Spilimb.	11	4	7	20:28	8
Gieffe Pieris	11	3	8	14:29	6
Fincantieri	11	2	9	11:30	4
Martignacco	11	0	11	9:33	0
PRIHODNJE KOLO (17. 1.)
Ginnastica Spilimberghese - Ceramiche d'Arte Vivil, Itac Cucine Fontanafredda - Pastificio Crisci Gorica, Libertas Martignacco - Sloga Koim-pex, Villacher Tržič - Fincantieri Tržič, Bor Friulexport - Gieffe Pieris, Foče Colori Latisana - Lac Pav Natisonia.
__________Moška D liga__________
IZIDI 9. KOLA
Pastificio Crisci Gorica - Soča Sobema 3:1, CG San Sergio Trst - Fincantieri Tržič 3:1, Pallavolo Mossa -Sloga 0:3, NP Centroradio Trst -Vecchia Pallavolo Trst 3:0, Naš prapor Val Sirion - Acli Ronchi 3:1.
LESTVICA
S. Sergio TS	9	8	1	26:11	16
NP Centror. TS	9	8	1	26:11	16
Fincantieri	9	8	1	25:11	16
NAŠ PR. VAL	9	6	3	23:14	12
Acli Ronchi	9	4	5	16:17	8
Pastificio GO	9	3	6	16:22	6
SOČA SOBEMA	9	3	6	14:21	6
Pall. Mossa	9	2	7	12:23	4
SLOGA	9	2	7	10:22	4
Vecch. Pal. TS	9	1	8	9:25	2
PRIHODNJE KOLO (17. 1.)
Naš prapor Val Sirion - Vecchia Pallavolo Trst, NP Centroradio Trst - Sloga, Pallavolo Mossa - Fincantieri Tržič, CG San Sergio Trst - Soča Sobema, Acli Ronchi - Pastificio Crisci Gorica.
Ženska D liga
IZIDI 9. KOLA
Sokol Indules - Kontovel Electronic Shop 2:3, Nuova Pallavolo Rabine Trst - Majanese 1:3, Le Volpi Trst - Mobilcasa Corridoni 3:0, Fincantieri Tržič - KiIljoy Trst 2:3, Agorest -Breg Agrar 3:2.
LESTVICA
AGOREST KONTOVEL E. S. BREG AGRAR Majanese NP Rabino SOKOL IND. Killjoy TS Le Volpi TS Corridoni Fincantieri
9	9	0	27: 7	18
9	8	1	25:11	16
9	7	2	24:12	14
9	5	4	19:15	10
9	5	4	18:20	10
9	4	5	20:15	8
9	3	6	17:22	6
9	2	7	9:23	4
9	2	7	9:23	4
9	0	9	7:27	0
PRIHODNJE KOLO (17. 1.) Agorest - Killjoy Trst, Fincantieri Tržič - Mobilcasa Corridoni, Le Volpi Trst - Majanese, Nuova Pallavolo Imm. Rabino - Kontovel Electronic Shop, Breg Agrar - Sokol Indules.
Košarka: v 20. kolu italijanskega prvenstva v A-2 ligi
Ob Stefanelu sedaj tudi goriški Segafredo v nevarnih vodah
Na rallyju Pariz - Dakar
Vatanen povečal prednost De Petri izključen
TAHOUA (Niger) — V včerajšnji 10. etapi rallyja Pariz - Dakar se je med motociklisti uveljavil Belgijec Rahier (BMW), med avtomobilisti pa Kenijec Mehta (peugeot). Na skupni lestvici je med avtomobilisti Vatanen še bolj utrdil vodstvo.
Med motociklisti je žirija med drugimi izključila tudi četrtouvrščenega Francoza Lalaya (honda) in petouvr-ščenega Italijana De Petrija (cagiva). Slednji naj bi med alžirsko etapo Ghardaia - El Golea zamenjal vozilo s klubskim tovarišem Gualdijem.
Skupni lestvici: AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fin.) peugeot 12.19'47"; 2. Zaniroli (Fr.) range po 2.36'02"; 3. Shi-nozuka (Jap.) mitsubishi 2.39'51";.4. Rigal (Fr.) mitsubishi 4.06'02"; 5. Mehta (Ken.) peugeot 4.22'32"i MOTOCIKLISTI: 1. Neveu (Fr.) honda 39.29T5"; 2. Auriol (Fr.) cagiva po 30'44"; 3. Rahrier (Bel.) BMW 45'51"; 4. Orioli (It.) honda 2.40T2"; 5. Terruzzi (It.) honda 2.48'09".
Košarka: Gibona boljša tudi od Zadra
V zadnjem srečanju 12. kola 1. jugoslovanske košarkarske lige, ki so ga odigrali v nedeljo, je zagrebška Gibona z 91:88 premagala Zadar. Lestvica: Gibona 24, Partizan 20, Jugoplastika 18, Crvena zvezda in Sibenka 16, Bosna 14, Zadar in MZT 8, Sloboda DITA in Borac 6, Rabotnički in Budučnost 4.
Allodi v bolnici
NEAPELJ — Tehničnega direktorja Napolija Itala Allodija je včeraj obšla slabost in so ga morali prepeljati v bolnico. Ugotovili so, da ga je prizadel iktus. Prognoza je sicer pridržana, vendar kaže, da je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo.
Košarka: Brancatiju orisali pobude deželne zveze
GORICA - Na srečanju, ki je bilo v Gorici, so svetovalec italijanske košarkarske zveze De Gobbis, predsednik goriškega pokrajinskega odbora Uria in videmskega Bon orisali deželnemu odborniku za šport Brancatiju manifestacije, ki jih deželni odbor košarkarske zveze namerava prirediti. Glavne pobude so naslednje: od 4. do 9. maja bo v Vidmu finale italijanskega moškega mladinskega prvenstva, konec junija bo v Gradežu enotedensko srečanje za trenerje, prav tako v Gradežu bo tridnevni športno-zdravniški kongres, julija pa bo v Tol-meču in Gradežu kamp za trenerje mladinskih ekip.
Segafredo - Corsatris 68:88 (39:37)
SEGAFREDO: Marušič, Gilardi 11, Sala 8, Ardessi 16, S. Mitchell 12, Stra-maglia 2, Bullara 12, C. Mitchell 7.
CORSATRIS: Colantoni 19, Caffarel-li 1, Pedretti 9, Brunetti 1, Esposito, Scarnati 17, Lampley 24, Payne 17, Orlandi, Ciccotti.
PM: Segafredo 7:9, Corsatris 12:23. PON: Lampley (33). GLEDALCEV: 1200.
Igralci Segafreda so v nedeljskem domačem srečanju proti zadnjeuvršče-nemu Corsatrisu iz Rietija zabeležili pekoč poraz. Goričani so tokrat popolnoma odpovedali tako v napadu kot tudi v obrambi. Igrali so vse preveč neorganizirano, večkrat pa je prišla na dan izredna živčnost in negotovost v izvajanju napadov. Tudi v obrambi so Medeotovi varovanci vse preveč pustili sicer dobrim nasprotnikom, da so nemoteno lovili odbite žoge. Če še vsemu temu dodamo, da je vsa goriška publika proti koncu srečanja bučno bodrila goste, je razlage o vzroku zasluženega poraza čisto dovolj.
V Bocnu je bilo v soboto in nedeljo 3. povratno kolo A skupine prve ženske namiznoteniške lige. Kras Glob-trade je prvič v letošnjem prvenstvu izbojeval tri prepričljive zmage in verjetno napravil odločilen korak za vstop v polfinale, saj ga od najnevarnejšega tekmeca, Roya iz Milana, loči kar 10 točk, do konca prvenstva pa manjkata še dve koli (eno od teh je zaostalo). Resno pa so tokrat tvegale igralke Coccaglia iz Brescie, ki so najprej brez boja zgubile proti Bernardi-čevi in tovarišicam, saj so se za zeleno mizo predstavile v nepopolnem številu. Prisotni sta bili le Čorbettova in Andreonejeva, Arisijeva pa je zaradi šolskih obveznosti, kot je že običaj, imela zamudo, a tudi vlaki proti Bocnu so zaradi neugodnih vremenskih razmer imeli težave. Poleg tega so vodilnemu na lestvici odvzeli še točko. V svojem drugem sobotnem nastopu (dejansko je bil to šele prvi) je Coc-caglio z veliko težavo (4:3) premagal Roy, ki je nastopil brez najboljše igralke, Bevilacguove, ki ima nogo v mavcu. Če bi Milančanke zmagale, bi
Medeotovi varovanci so nekoliko bolje zaigrali le v prvem polčasu, saj jim je celo uspelo tega zaključiti v vodstvu. Med gosti zaslužijo pohvalo kar štirje igralci in sicer Američana Payne in Lampley ter Scarnati in Colantoni, domačini pa so igrali vsi pod lastnimi sposobnostmi.
Po tem porazu postaja stanje Segafreda na skupni lestvici dokaj zaskrbljujoče. V prihodnjem kolu pa jih čaka izredno važno srečanje na tujem proti Facarju, ki ima na skupni lestvici prav toliko točk. (M. Čubej)
Viola - Stefanel 84:79 (50:41)
VIOLA REGGIO CALABRIA: Bian-chi 10, Campanaro 25, Hughes 14, To-lotti 2, Bryant 24, Avenia 7, Zaghi, Spataro 2, Attruia, Brienza.
STEFANEL TRST: Bobicchio 3, Riva 2, Vitez 29, Jones 4, Johnson 18, Fischetto 7, Bertolotti 2, Tasso 5, Gat-to, Favero.
SODNIKA: Stucchi (Milan) in Casa-massima (Cantu). PM: Viola 17:21; Stefanel 9:14. PON: Tolotti (28), Jones (39).
REGGIO CALABRIA — Košarkarjem tržaškega Stefanela ni uspel pod-
danes Kras Globtrade imel le tri točke manj od Coccaglia in bi bilo tako vprašanje prvega mesta še bolj odprto prav do poslednjega srečanja.
Proti domačemu Recoaru so krasov-ke naletele na dobro razpoloženega nasprotnika in so se morale zelo potruditi, da so po sedmih srečanjih le strle njegov odpor. V vrstah žilavih domačink se je izkazala Tržičanka Dondova, ki je svoji ekipi priborila vse tri točke, dve posamezno in eno v dvojicah skupno s 53-letno Santifaller-jevo. Slednja je med prazniki, kot tudi Arisijeva, stalno trenirala z državno reprezentanco, in to se je pokazalo tudi v njeni igri, saj je, čeprav s tesnim 2:1, premagala najprej Sedmakovo, nato še Doljakovo. V podobnih srečanjih pa je veliko odvisno od žreba, in če bi se Bernardičeva srečala z Dondovo in jo premagala, bi bila razlika, vsaj v končnem rezultatu, veliko bolj očitna (4:1 ali največ 4:2).
IZID NEDELJSKEGA SREČANJA Kras Globtrade - Roy Milan 4:0
Sedmak - Franzosi 2:0, Bernardič -Bartolomei 2:0, Doljak - Moretti 2:0,
vig, da bi v Reggio Calabrii premagali moštvo Viole in tako so sedaj spet sami na zadnjem mestvu prvenstvene lestvice. Srečanje je bilo dokaj izenačeno, v zadnjih in odločilnih minutah pa so bili domačini prisebnejši in so tako tudi zasluženo zmagali. V vrstah Stefanela je bil gotovo eden izmed boljših Boris Vitez.
OSTALI IZIDI 20. KOLA: Jollyco-lombani - Benetton 92:99; Alfa Sprint -Fabriano 91:100; Fleming - Liberti 81:89; Citrosil - Pepper 75:78; Spondi-latte - Facar 65:66; Annabella - Filanto 81:100.
LESTVICA: Benetton Trevjso 28; Jollycolombani Forli in Liberti Firence 26; Filanto Desio, Pepper Mestre, Spondilatte Cremona in Annabella Pavia 24; Alfa Sprint Neapelj in Viola Reggio Calabria 20; Fabriano 19; Fleming Porto San Giorgio 18; Segafredo Gorica in Facar Pescara 16; Citrosil Verona in Corsatris Rieti 12; Stefanel Trst 10.
PRIHODNJE KOLO (18. 1.): Stefanel - Jollycolombani; Facar - Segafredo.
Doljak in Bernardič - Moretti in Bartolomei 2:0.
V	tem srečanju so krasovke končno pokazale zobe in proti vsakemu pričakovanju visoko premagale milanskega predstavnika. Prišla je na dan vsa njihova prednost predvsem zaradi izredno sproščene igre, ki je tudi obrodila zaželene sadove. Kljub temu, da Damjana ni v najboljši formi, pa je zamujeno nadoknadila Doljakova, ki je v 3. srečanju nepričakovano gladko premagala Morettijevo, eno najugodnejših presenečenj letošnjega prvoligaškega prvenstva. Sonja tokrat ni dopustila nasprotnici, ki ni imela občutka za igro kot ponavadi, da bi napadala, našla je pravo protiorožje in zmagala. Poprečni Franzosijeva in Bartolomei-jeva, ki se znajdeta le proti nekaterim igralkam, pa sta pokazali premalo borbenosti, da bi lahko presenetili Sedmakovo in Bernardičevo, ki je tako še naprej ohranila nepremagljivost v italijanskem prvenstvu.
V	tem zavrtljaju smo opazili, da vsem ekipam polagoma popušča koncentracija, pozna se jim zasičenost z
A-1 liga: Dalipagič 47 točk
Dražen Dalipagič igra iz kola v kolo bolje. Tudi v tem, 20. kolu je najzaslužnejši za zmago Gioma, saj je v srečanju proti Bostonu dosegel kar 47 točk. Videmski Fantoni pa je tokrat po izenačenem boju tesno izgubil v Can-tuju.
IZIDI 20. KOLA: Scavolini - Mobil-girgi 101:74; Cantine Riunite - Divare-se 102:83; Dietor - Hamby 100:80; Alli-bert - Bancoroma 100:90; Tracer - Ocena 118:97; Giomo - Boston 107:99; Ber-loni - Yoga 88:85; Arexons - Fantoni 107:106.
LESTVICA: Dietor Bologna 32; Are-xons Cantu 30; Divarese, Scavolini Pe-saro in Tracer Milan 26; Boston Livorno in Mobilgirgi Caserta 22; Berloni Turin in Allibert Livorno 20; Cantine Riunite, Yoga Bologna, Giomo Benetke in Bancoroma Rim 18; Ocean Brescia 12; Fantoni Videm 8; Hamby Rimini 4.
PRIHODNJE KOLO (18. 1.): Fantoni - Scavolini.
namiznim tenisom, kar je z novim pravilnikom letošnje izvedbe ženske A lige povsem upravičeno, in igralke pričakujejo le konec izločilnega dela prvenstva. Na dokaj čuden način ravnajo v taboru Coccaglia. Po njihovem obnašanju bi lahko sklepali, da so bili že pred časom povsem prepričani, da bodo zlahka osvojili prvo mesto v skupini. In čeprav je marsikdo po prejšnjem kolu že odpisal Krasova dekleta, je po našem mnenju dve koli pred zaključkom regularnega dela boj za prvo mesto med Coccagliom in Krasom še povsem odprt, čeprav z zelo veliko prednostjo lombardijskih predstavnic.
PREOSTALI IZID: Coccaglio Brescia - Recoaro Bočen 4:1.
SKUPNA LESTVICA: Coccaglio Brescia 29; Kras Globtrade 24; Roy Milan 14; Recoaro Bočen 4.
Predzadnja srečanja bodo v soboto, 17., in v nedeljo, 18. t. m., v Coccagliu pri Brescii. Odigrali bodo zaostalo 2. kolo, ki je bilo na sporedu že oktobra lani, a so ga prenesli. (Z. S.)
Namizni tenis: v tretjem povratnem kolu v ženski A ligi v Bocnu
Krasovke prvič letos s celotnim izkupičkom
Namizni tenis: v B ligi krasovke presenetile
Odbojka: v uvodni tekmi 1. ženske divizije
Derbi goriški 01ympii
Olympia - Agorest	3:0
Urbino - Kras Globtrade B 4:5
Salvi - Mosetti 2:0 (16,12), E^zzaglia
-	T. Raubar 0:2 (4,3), Pennacchini - M. Raubar 2:0 (17,15), Salvi - T. Raubar 0:2 (15:14), Pennacchini - Mosetti 2:0 (16,13), Pazzaglia - M. Raubar 0:2 (5,6), Pennacchini - T. Raubar 2:0 (13,16), Salvi - M. Raubar 0:2 (14,20), Pazzaglia
-	Mosetti 0:2 (3,9).
Medtem ko je bila zaradi odstopa veronskega drugoligaša prva postava Krasa Globtrade prosta, so Mosettije-va, Tanja in Martina Raubar v gosteh pripravile enkratno presenečenje z zmago proti solidnemu Urbinu. Ne glede na to, da so domačinke nastopile brez svoje najboljše zastopnice Bu-
signanijeve, so naše predstavnice zaigrale zelo dobro, pokazale so precejšnjo borbenost in zagrezinost, tako da je njihova zmaga več kot zaslužena.
Treba je poudariti, da so se domačini izkazali z veliko gostoljubnostjo.
MOŠKA C LIGA
Liberale A - Kras Globtrade 5:0
Spet so Bole in tovariši ostali praznih rok, tokrat sicer proti odličnemu nasprotniku, ki se poteguje za prestop v višjo ligo. Nikoli jim ni uspelo vključiti se v srečanje in le Bole in Štoka sta odvzela nasprotniku vsak po en set, kar pa je bilo veliko premalo.
Sedaj je polovica prvenstva že mimo, položaj na lestvici pa je iz tedna v teden vedno bolj zaskrbljujoč.
MOŠKA D-2 LIGA Kras Globtrade - DLF Tržič 5:0
Legiša - Gaddi 2:0 (15,14), Doljak -Pizzo 2:0 (13,18), Milič - Pahor 2:0 (12, 10), Legiša - Pizzo 2:1 (21:14, 18:21, 21:15), Milič - Gaddi 2:0 (9,5).
Po pričakovanju so bili uspešni tudi fantje v domačem nastopu proti zelo poprečnemu DLF. S suvereno igro so brez težav vknjižili nov par točk, saj je le Legiša prepustil set nasprotniku.
(Z. S.)
(15:11, 15:10, 15:5)
OLYMPIA: M. in C. Bertolini, Košič, Vrtovec, Vetrih, Fischer, Verbi, Bednarik.
AGOREST: Furlan, Ožbot, Lovisutti, Florenin, Tomšič, Pavšič, Krašček, Grillo.
S slovenskim derbijem med goriško 01ympio in Agorestom se je sinoči začelo žensko odbojkarsko prvenstvo 1. divizije. Kot je bilo pričakovati, so zmagale Goričanke in potrdile, da bodo v tem prvenstvu odigrale eno vidnejših vlog. Igralke trenerja Mara-
ža so namreč dokaj izkušene in sestavljajo homogeno ekipo. Presenetile pa so tudi mlade igralke Agoresta, ki so kljub neizkušenosti in mladosti dokaj borbene in se že dobro premikajo na polju. Trener Prinčič bo seveda imel še nekaj dela, preden bo ekipa nared, toda prepričani smo, da se bodo rezultati kmalu poznali.
O sinočnjem srečanju ni kaj dosti povedati, saj je bilo 01ympii dovolj tri četrt ure za zmago. Od treh nizov je bil najzanimivejši prvi, ko so igralke Agoresta bile enakovredne nasprotnicam in so nekajkrat spravile v težavo izkušeno goriško šesterko. (R. Pavšič)
Košarkarska promocijska liga: podvig Kontovelcev, borovci tesno
Libertas - Kontovel ES 97:98 (53:47)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 11 (1:1), Grilanc 23 (3:4), Lisjak, Sterni, L Starc 22 (2:2), Kojanec 12 (2:3), Čuk 21 (5:7), D. Starc 9 (3:4), Sedmak.
PON: Kojanec in Ban (29).
Po zelo izenačeni tekmi so Konto-velci osvojili v gosteh izredno pomembno zmago proti močnemu Liber-tasu. V prvem polčasu je bila igra ena-
IZIDI 11. KOLA
Polet - Breg Adriath.	83:75
Ferroviario - Stella Azzurra	46:56
Intermuggia - Green Star	96:66
Alabarda - CGI Milje	81:77
Libertas - Kontovel El. Shop	97:98
Santos - Bor Radenska	96:97
PRIHODNJE KOLO (31. 1.)
Breg Adriath. - Intermuggia; Santos - Libertas; Green Star - Ferroviario; Polet - Alabarda; CGI Milje -Kontovel El. Shop (1. 2.); Stella Azzurra - Bor Radenska (1. 2.).
kovredna, v drugem je Libertas vodil tudi z 12 točkami razlike (v 30. min. 81:69). Tri minute in pol pred koncem srečanja so Kontovelci menjali obrambo (»box and one«), onemogočili so tako Libertasovega najboljšega strelca Laudana (dal je kar 37 točk). Naši košarkarji so tako nadoknadili ves zaostanek. Zmagoviti koš so Kontovelci dosegli 40 sekund pred koncem. V teh sekundah Libertas ni uspel dati koša
LESTVICA
Stella Azzurra	11	9	2	845:755 18
Libertas	11	8	3	1018:921 16
BOR RAD.	11	8	3	1010:972 16
POLET	11	8	3	829:796 16
Alabarda	11	7	4	910:872 14
KONTOVEL ES	11	6	5	951:912 12
Santos	11	5	6	900:844 10
Ferroviario	11	4	7	848:845 8
Intermuggia	11	4	7	845:857 8
CGI Milje	11	4	7	800:867 8
BREG ADRI.	11	3	8	862:967 6
Green Star	11	0 11		769:945 0
in naši so dosegli izredno dragoceno zmago.
Od posameznikov bi tokrat pohvalili Čuka in Bana (le-tega za dobro igro v drugem polčasu). (D. Starc)
Santos - Bor Radenska 96:97 (56:44)
BOR RADENSKA: Carbonara 10 (2:2), Korošec 12 (2:2), Salvi 10 (2:2), Pi-eri 6 J2:4), Pregare 34 (8:8), Kneipp 20 (4:4), Stefan Semen, Aleksander Semen 2, Kovačič 2, Barini 0.
3 TOČKE: Pregare 8, Carbonara 1.
Borovci so tudi tokrat zmagali z minimalno razliko, vendar je treba omeniti, da je sreča v veliki meri pripomogla »plavim«, saj s prikazano igro prav gotovo niso zaslužili zmage. Proti Santosu so namreč igrali tipično rekreativno. Klobas je bil poškodovan, na vsej črti pa so tokrat odpovedali še ključni igralci Pieri, Štefan Semen in Korošec, ki so bili na igrišču, žal, samo številke. Kako si torej razlagamo zmago? K sreči so tokrat vsi tisti, ki ne sodijo med nosilce, igrali solidno predvsem v obrambi, saj so z običajno cono 1-3-1 nadoknadili kot že neštetokrat v tem prvenstvu razliko 17 točk in v zadnji sekundi z dvema prostima metoma Pregarca tudi zmagali.
Prvi del je mimo, vendar z igro, ki so jo prikazali borovci, ne moremo biti
zadovoljni. Na žalost manjka v ekipi pravi »playmaker«, ki bi povezoval igro, in vprašanje je, ali bo športna sreča tudi v drugem delu na Borovi strani kot do sedaj. (Vato)
NA GORIŠKEM
Domovci so tudi v 7. kolu promocijskega prvenstva zmagali, in sicer v izredno razburljivem srečanju na tujem proti res močni Arditi, ki je doslej le enkrat izgubila.
Semoličevi varovanci so igrali res enkratno. Napad je deloval učinkovito (zopet so dosegli 93 točk, povprečno kar 94 košev na tekmo). V obrambi pa so nekoliko odpovedali. Visoki in mladi nasprotniki so polovili v napadu, po našem mnenju, vse preveč odbitih žog, saj se jim je dobro upiral le Co-retti.
Odstotki v metih na koš so bili tudi tokrat zadovoljivi. Če izvzamemo slabo izvajanje metov za tri točke, je bilo ostalo nad 50%. Poleg Corettija in odličnega Puiattija, ki je s tem srečanjem utrdil prvo mesto najboljšega strelca prvenstva, je tokrat sijajno igral center Kristjančič, ki je dosegel 27 točk z 80% metom s srednje razdalje in 85%izvajanjem prostih metov.
S to zmago zasedajo domovci prvo mesto na skupni lestvici, že v četrtek
pa bodo zopet na igrišču in sicer v anticipiranem srečanju 8. kola. Igrali bodo doma jsroti Corridoniju iz Redi-puglie. (M. Cubej)
IZIDI 7. KOLA: Goriziana - Forti-tudo 99:82, Ardlta - Dom 92:93, Edera
-	Alba Magazzini Gioia 73:92, Grado
-	Libertas n. o., Corridoni - Senators 61:56. Prosta: Polisontina.
DOM	LESTVICA 7 6 1			658:541 12	
Alba Gioia	7	5	2	563:472 10	
Ardita	6	4	2	506:450	8
Edera	6	4	2	519:495	8
Grado	6	4	2	485:484	8
Libertas	5	3	2	348:378	6
Goriziana	6	3	3	447:431	6
Corridoni	6	3	3	450:456	6
Fortitudo	6	0	6	343:433	0
Senators	7	0	7	414:555	0
PRIHODNJE KOLO: Libertas - Goriziana, Fortitudo - Edera, Senators -Grado, Polisontina - Ardita, Dom -Corridoni (v četrtek, 15. t. m., ob 20.30 v telovadnici Kulturnega doma). Počivala bo Alba Gioia.
DOMOVI STRELCI: Puiatti 190, Nanut 187, Kristjančič 100, Corsi 47, Orzan in Coretti 46, U. Dornik 31, M. Dornik 11.
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Vremec (Polet) 260; I. Starc (Kont.) 234; Korošec (Bor) 225; Zobec (Breg) 214; Pieri (Bor) 197; Pregare (Bor) 189; Grilanc (Kont.) 179; Persi (Polet) 162; Čuk (Kont.) 160; Barut (Breg) 156.
I
m

mm
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 .
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm)' 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, Iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
13. januarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Rekordno nizke temperature po vsej severni Evropi Mraz kot pred štiridesetimi leti v Franciji in VB
LONDON — Hladni zrak, ki je zapihal z Arktike je po vsej Evropi povzročil občutni padec temperature in obilne snežne padavine. Če izvzamemo nekatere »toplejše« pasove, kjer je vreme oblačno in dežuje, je vsa Evropa še vedno v ledenih kleščah. Včeraj ob 7. uri zjutraj so v Moskvi izmerili -31 stopinj, v Oslu -20, v Pragi -19, v Varšavi -18, v Budimpešti -17, v Berlinu in na Dunaju je temperatura padla na -15 stopinj, v Parizu na -13, v Londonu pa na -9. V Madridu je bila včeraj zjutraj ničla, medtem ko so v Bukarešti izmerili +2 stopinji. Tudi v Rimu je temperatura nad ničlo ( + 5), v Sofiji je bilo včeraj zjutraj »kar« +8 stopinj, v Atenah pa se lahko veselijo relativne toplote, +14 stopinj Celzija.
Pa poglejmo kako so konec tedna, predvsem nedeljo, preživeli’v nekaterih »ledenih« evropskih prestolnicah. V Londonu so izmerili rekordno temperaturo -9 stopinj. Glede na norveške parametre (-50 stopinj) je to sicer »mlačna« temperatura, Londončane pa ni stresal tako hud mraz od leta 1947. Na Škotskem, kjer so sicer na hude zime bolj navajeni, se lahko tudi tokrat ponašajo z nizkimi temperaturami, V nedeljo je namreč termometer zlezel na -16 stopinj. Izredna zima in snežne padavine so v Veliki Britaniji povzročile nemalo težav predvsem železnicam. Zaradi snežnih metežev je kar sedem vlakov, ki so v nedeljo zvečer odpotovali z londonske železniške postaje Charjng Gross, ostalo na pol poti. Zamelo jih je preden so prispeli do dežele Kent, kamor so bili namenjeni, in približno 600
potnikov je »najhladnejšo« noč prebedelo sredi belih poljan.
V zgodovino zime so segli tudi Parižani, ki so leta 1940 izmerili -14,5 stopinje, to nedeljo pa -14. V Parizu je prejšnjo noč snežilo in vse kaže, da bodo v prihodnjih dneh snežinke ponovno zaplesale po francoski prestolnici. Drugod po Franciji se je temperatura sukala okoli -10 do -15 stopinj Celzija, na območju Doubsa, ob francosko-švicarski meji, pa so izmerili kar -33 stopinj.
Tudi Madžarsko pestita led in sneg. V vzhodni Madžarski je 130 vasi ostalo »pokopanih« v snegu. Padlo ga je namreč dva metra. V Gyoerju, na cesti, ki pelje proti Dunaju, je moralo kar 150 avtomobilistov pustiti svoje povsem neuporabne avtomobile na zasneženi cesti in prespati v učilnicah nekaterih bližnjih šol. Madžarski radio je včeraj sporočil, da so pri Gyoerju podlegle mrazu štiri priletne osebe.
Tudi v Budimpešti, kjer sta zima in sneg običajna gosta, je bilo delo tisočih plugov neučinkovito: promet je ustavljen, javna prevozna sredstva tudi in 75 odst. delavcev je prišlo včeraj na delo z veliko zamudo. Primanjkuje tudi kruha in mleka. Prav tako v škripcih so bili tudi na Češkoslovaškem, kjer se je živosrebro v termometrih skrčilo na -25 stopinj. Reke so prekrite z debelo ledeno skorjo, sneg in led povzročata veliko težav prometu.
Na sliki (telefoto AP): s snegom in zimskimi težavami so se ubadali tudi v Varšavi.
Na jugu evropskega dela SZ sneg drugod pa sibirske temperature
MOSKVA - Sovjetski meteorologi so se tokrat ušteli. V severovzhodnih območjih evropskega dela Sovjetske zveze ni prišlo do predvidene otoplitve. Tu še vedno stacionira območje visokega pritiska, ki dovaja polarni zrak vsemu evropskemu kontinentu. Ciklonsko območje se je včeraj pomaknilo na Karpate, kar je povzročilo prave snežne me-teže v Ukrajini in Belorusiji. Sneg je pobelil celo Krimski polotok.
Bolj kot snežne padavine pa evropski del Sovjetske zveze pestijo izredno nizke temperature. V Moskvi živosrebrni stolpec že nakaj dni ponoči zdrkne pod -35, podnevi pa se dvigne le do -26. Na podeželju je položaj še bolj dramatičen, saj od vsepovsod prihajajo vesti, o temperaturah pod -40. Kot vedno pa je še največ zapletov v mestih. Toplarne delajo s polno paro, a ne uspejo zadovoljiti vseh zahtev, da so morali v Moskvi zaradi nizkih temperatur zapreti številne urade in obrate. Poraba mazuta in trdih goriv je bliskovito narasla, da so že hudo načeli zaloge. Ruska zima je torej dodobra pokazala svoje zobe. Moskva bi bržkone v teh dneh potolkla vse rekorde, če ne bi bila zaradi mikroklime temperatura nekoli višja, kot je bila pred desetletji.
Še bolj dramatične so vesti iz Sibirije, kjer ob izredno nizkih temperaturah divja še orkanski veter. V Moskvo prihajajo prve vesti o izrednih težavah na gradbiščih širom po Sibiriji. Obračun mrtvih zaradi izredno nizkih temperatur je še začasen, v zadnjih dneh je baje zmrznilo ali pa pogrešajo kakih 50 oseb. V vseh sovjetskih časopisih navajajo ukrepe in svetujejo bralcem obrambo pred sedanjim mrazom,
Na sliki (telefoto AP): idilični prizor iz Moskve nas lahko zavede v ocenjevanju tegob ruske zime.
Sneg ohromil Dunaj zameti na Gradiščanskem
DUNAJ — Zaradi nenadne prave sibirske zime, ki že tri dni zasipa Dunaj s snegom, je bil včeraj v avstrijskem glavnem mestu pravi kaos. Veliko tramvajskih linij ne obratuje — zvečine tudi zaradi zaledenelih vrat, ki jih ne morejo odpirati in tako so včeraj zjutraj najbolj duhoviti in športno navdahnjeni meščani prišli do svojih delovnih mest kar s smučmi.
Danes bo na Dunaju pouka prost dan, meteorologi namreč predvidevajo, da bo živosrebrni stolpec od včerajšnjih -16 zdrknil na -25. Vlaki prihajajo v avstrijsko prestolnico s strašanskimi zamudami, ali pa sploh ne. Uprava železnic je zaprosila za pomoč vojsko, da ročno odstranjuje sneg s kretnic, ki so kljub ogrevalnim napravam zmrznile. Tako je vlak iz Budimpešte prispel zjutraj s sedemurno zamudo, večina vlakov do zahodnega kolodvora sploh ne more, ampak se ustavlja v Hiteldorfu, medtem ko morajo potniki za Siidbahnhof (južni kolodvor) izstopiti že v Meidlingu. Najnižjo nočno temperaturo (-27 stopinj) so namerili v Innsbrucku, v hribih je živo srebro zdrsnilo celo na minus 32. Najhuje pa je — predvsem zaradi močnega vetra — na Gradiščanskem, kjer so vojaki odkopavali izpod snega s potniki vred zasute avtomobile in avtobuse, veliko cest je zaprtih, zaprti so tudi vsi trije mejni prehodi z Madžarsko: Nickelsdorl, Deutschkreutz in Klingenbach. Šolarji na Gradiščanskem že včeraj niso imeli pouka in tako bo vsaj še danes. Na Dunaju pa so zabeležili rekordno potrošnjo elektrike in plina in sicer največjo, odkar obstajata na Dunaju ta dva vira energije. Kot rečeno, bi moral biti danes po predvidevanjih položaj še hujši, ker se bodo temperature naknadno znižale.
B. G.
Sneg in mraz v Jugoslaviji Snežilo je celo na Hvaru
LJUBLJANA, BEOGRAD — Po vsej Jugoslaviji sneži in piha, izjema so samo Južna Srbija, Makedonija in Primorje, kjer dežuje.
Sneži tudi v Dalmaciji, prav za kratek čas tudi v Splitu. Snežilo je celo na Hvaru, kar je izjemno redek pojav. Medtem pa prihajajo iz Bosne in Hercegovine vesti o hudih prometnih težavah, v Sarajevu je prišlo celo do prometnega infarkta.
Po poročilih Avto-moto zveze so za tovornjake s prikolico zaprte ceste Nova Gorica-Razdrto, Ajdovščina-Col-Idrija, Kobarid-Bovec, Ljubljana-Celje (zaradi Trojanskega klanca). Povsem zaprti za promet so prelazi Ljubelj, Učja in Predel, nadalje cesti iz Labina in Buzeta do predora pod Učko v Istri, pot z Reke na Delnice in del jadranske magistrale pri Senju.
Zaradi nanosa svežega snega je nevarnost plazov velika, splošna in stalna v vseh slovenskih gorah. Za prihodnje dni napovedujejo v Sloveniji izdatno ohladitev, v nekaterih krajih celo do minus 23 stopinj.
Kmetje so zadovoljni s snegom. Prekril je žitarice, ki so bile kasno posejane, šele novembra in decembra, in so zato neodporne za mraz.
Kot smo že zgoraj zapisali, se je zaradi snega in mraza promet v Sarajevu ustavil. Nanju se zimska služba pripravlja vsako leto sproti, vendar jo sneg vsako leto sproti preseneti. Tako
nivčeraj do 13. ure vozilo nobeno javno prevozno sredstvo. Štab za civilno zaščito, ki se je sestal včeraj zjutraj, je ugotovil, da je položaj zelo slab in da morajo kidati sneg vsi občani in komunale!. Nemogoča je oskrba okoliških krajev.
Medtem pa stroji, ki so jih nakupili za zimske olimpijske igre leta 1984, sproti čistijo ceste od Sarajeva do olimpijskih smučarskih prog, tako da so neprestano odprte za promet.
Zaradi sneženja z vetrom, ki je pihal 80 km na uro, v Mostar niso pripeljali avtobusi in vlaki.
Zaradi okvare na termoelektrarni Plevlje ima Črna gora občuten primanjkljaj električnega toka. Prava sreča je, da je dež prejšnje dni napolnil akumulacijska jezera.
Veter s 60 km na uro je v Vojvodini ustvaril do metra visoke zamete.
Vzdolž vse južne jadranske obale dežuje in pihata jugo in zahodnik, ki ustvarjata do 3 m visoke valove. Več mest in otokov na območju Šibenika je brez elektrike in telefonskih zvez. Zaradi mraza je nastala poledica.
V znanem letovišču Sutomor so valovi razbili valobran in nametali pesek na glavno cesto. V barski marini v gradnji so valovi potopili nekaj desetin čolnov. Tako razburkanega morja ne pomnijo zadnjih deset let. Pomorske zveze med kopnim in otoki so včeraj obnovili.
V znamenju obilnih snežnih padavin
V Veliki Britaniji so tako ovce kot vlaki gazili sneg, v Avstriji pa je še zasebna prevozna sredstva prekrila debela snežna odeja	(Telefoto AP)