Političen list za slovenski narod. Po pošti prejema« volja: Za eolo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesoo 1 gld. 40 kr. V ud ml n Ist racij i prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 ki-, če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vočkratnom tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo je v Semoniških ulicah h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzemši nodelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. OO. V Ljubljani, v torek 3. maja 1887. Letiiilt: Vojaške vrtove in sirote. (Konec.) Pa ho le v poslaniški, tudi v gospodski zbornici našla je ta postava jako tople zagovornike in to pri možeh, pri kterih se tega res nismo uadjali. Stari Schmerling sam se je postavil vladi nasproti in je govoril za vdove in sirote padlih vojakov. Rekel je: »Oprostite mi, gospoda moja, če se danes poženem za stvar, ki me za svojo osebo jako malo briga, pač pa je prevelike važnosti za našo armado. Največje sočutje, ki ga za njo gojim, priganja me, da spregovorim nekaj besedi. Po drugi strani me pa tudi postava sama mika kot pravoslovca, ker ima res prav veliko zanimivih pravoslovnih toček. Oe bom toraj dotično postavo krivično presojeval, tega nikakor ne mislim storiti, da bi morda brambov-skemu ministru polena pod noge metal. 0 ne, tega gospoda osebno jako čislam, iu sem prepričan, da bi bil 011 sam tudi rad več storil za preskrbitev vojaških vdov in sirot, kakor je, če bi bil mogel in če bi bilo to edino le od njega odvisno. Več kakor dvanajst let je že, odkar smo se na tem mestu prvikrat razgovarjali o današnji postavi, ktero smo si vso drugačno mislili, kakor se je sedaj pokazala. Po pravici Vam povem, da nismo prav nič i njo zadovoljni, ker se v jako pičli meri na najbolj opravičene zahtevo podanikov ozira. Pa tudi prebivalstvo, mislim, da ue more biti kdo ve kako zadovoljno ž njo; kajti postava, ktero nam je poslaniška zbornica v presojo predložila, je napravljena še le za bodočnost, na korist tistim vdovam iu sirotam, kterih še ni. Na tiste pa, ki so že sedaj tukaj, ali ktere bi sirote postale, če bi njihovi sedaj še dejanski službovajoči očetje več dejanski ne služili, se pa sedanja postava prav nič ne ozira in jih popolnoma izključuje. Podpora, oziroma preskrbniua, se bo vojaškim vdovam in sirotam dajala iz takozvane taksne zaloge. Da se ne bo dajala vsem že sedaj nahajajočim se vdovam in sirotam, temveč še le bodočim, trdi se, da je vzrok to, ker je taksna zaloga prepičla, in bi jo utegnili prezgodaj izprazniti, če bi jo preveč oblegali. Kar se tiče tirjatve, oziroma zahtevanja podpore, še ne vemo, koliko da bo tista znašala, in tega tudi pred prvo veliko vojsko zvedeli ne bomo. Pač pa bi se dalo že danes lahko vsaj približno prera-čuniti število tistih vdov in sirot, ki so že tu ali kterih očetje sicer še žive, pa niso več v aktivni službi. Nikakor se pa ne da določiti že danes število bodočih vdov in sirot, kterim bodo možje in očetje kot aktivni vojaki v boji padli. Ker so toraj vse zahtevanje podpore več ali manj opira na račun verjetnosti, koliko da bi se vtegnilo potrebovati, je v resnici jako in silno žalostno, da se je podpora vojaškim vdovam in sirotam tako tesnosrčno določila. Tii gre veudar za častni dolg države, za njeno sveto dolžnost nasproti tisočim svojih državljanov, ki so državi žrtovali zdravje in dostikrat življenje v službi za domovino. Sveta dolžnost države je, da za vse te euako po določeni postavi skrbi iu nikakor ui prav, da ene izloči, druge pa prevzame v svoja oskrb-ništva. Saj bi ne veljalo, kdo ve kaj več, če bi se postava raztegnila že tudi na sedaj živeče vdove in sirote. Taksna zaloga bi se izvestno ne obtežila toliko, kakor se nekteri boje, saj je vendar že večina se lanjih vdov in sirot že precej v letih. Pri vsem tem je pa tudi še treba pomisliti, da tii ne gre za nobeno miloščino, ktera bi se dotič-nitn zapuščenim delila, temveč za dolžnost države, da skrbi za tiste, kteri so ji žrtovali v službi svoje življenje. Kedar se je vlada obrnila s kako zahtevo do gospodske zbornice, ji poslednja tistih izvestno ni še nikdar odbila. Danes obrača se pa gospodska zbornica zahtevajoč od vlade, „da naj le-ta nasproti vojaškim vdovam in sirotam postopa v smislu človekoljubja. Ta zahteva izražena je v dveh resolucijah, kteri smo pridali načrtu postave kot v dopolnilo in priporočam Vam ji najtopleje, da ji visoka zbornica sprejme." Za Schmerlingom oglasi se grof Huyn, ki so s predgovornikom popolnoma strinja in ki tudi še nekaj želi dodati v pojasnilo, kar se mu posebno važno dozdeva. Tudi IIuyn pravi, da ni prav, da toliko vdov in sirot ne bo dobilo nikake pokojnine. On sploh deli vse te vojaške vdova in sirote v tri LISTEK. Odlomki iz dnevnika enoletnega prostovoljca in visokošolca. (Dalje.) (19. jan.) Sinoči sem čul izvrstno pevko Patti, ki slovi daleč po svetu. Predstavljali so laško opero »Barbirseviljski" v opernem gledališči. Muzni tempel je bil napolnjen po vseh kotih. Zastor se odpre in na uho nam jame biti čarobna godba, kakoršno imajo le laško opero. Petje se prične, potjo lepo, kakoršnega nisem čul mnogokrat. Kar h krati se oglasi na balkonu Patti s svojim nepresegljivim glasom; kako ti je to zazvenelo po gledaliških prostorih I Samo nekaj zlogov ji je prišlo iz ust iu vse gledališče je jelo burno ploskati. Cist je ta glas in zvoneč, čistejšega in popolnejšega ne moreš izvabiti iz nobenega godbenega orodja. In ta umetnost iu gibčnost glasu! Prehitro je minul večer, ki je prinesel marsikomu nenavaduega vžitka in dušnega voselja. (22. januvarija.) Krasen večerje bil sinočni v dvorani „Bosendorferjevi". Koncert je imel umetnik Joachim, eden prvih godcev na goslih. Ljudi jo bila polna dvorana, vse se je trlo. Čarobni, rekel bi nad-zemski so skoraj glasovi, ki jih je izvabljal umetnik Joachim svojim goslim ; poslušalci so bili kar očarani in pretreseni. Ploskanja ni bilo ni konca, ni kraja. — Danes na vse zgodaj smo morali zopet na pot, obloženi kakor »osli". Začetkom je bila burja, pa se je zrak kmalo ogrel. Pot je bila prijetna; kraj, koder smo hodili, je nasajen z viuskimi goricami. Krasen pogled ! (27. januvarija.) Lep večer je bil! Še lo nokako o polnoči sem prišel v mrzlo zidovje kasarne. Srbsko društvo je priredilo veselico. Prišel sera malo prepozno v društvene prostore in zamudil v svojo nejevoljo izrston govor Vilovskega. Ravno so se razlegali zadnji glasovi »Što čutiš Srbine", one otožne, tako v srce segajoče Jenkove pesni po dvorani, ko sem stopil skozi vrata. Vesela, mnogo-brojna družba je bila tukaj zbrana. Navzočih jo bilo dijakov iz vseh slovanskih rodov, pa tudi drugi stanovi so bili dobro zastopani. Med družbo tam pa sodi mož v trdnih letih, s polno dolgo brado — dele, ki so: 1. Bodoče vdove in sirote po vseh tistih vojakih, ki sedaj še aktivno služijo. 2. Bodoče vdovo in sirote po vseh tistih vojakih, ki so že sedaj neaktivni. 3. Vse že sedaj živeče vdove in sirote. »Glejte, pravi grof Huyn, vse te ne dobe po današnjem načrtu postavo prav nobenega krajcarja podpore, temveč samo one, kterih reditelji bi padli v dejanski vojni službi. Druga in tretja kategorija vdov in sirot je popolnoma izključena. Iu vendar je ena prvih dolžnosti države, za siroto in vdove tistih skrbeti, ki so pustili svoje življenje na bojnem polji za domovino. Zakaj da država do današnjega dne na to ni mislila, ne bomo preiskovali. Pač pa se spominjam, da je bilo meseca januvarija 1849 eno prvih velikodušnih dejanj presvitlega cesarja, da je poskrbel za vdove in sirote tistih mož, ki so umrli na bojnem polji. Tista podpora raztezala se je tudi nazaj na vse tiste, ki so leta 1848 vdove postale. Državno blagajnice toraj gotovo niso bile prav nič na boljem, kakor so dandanes, kar nam dokazuje kurs avstrijske rente, ktera je stala takrat na 53. Kakor ima toraj država dolžnost za vdove in sirote skrbeti, tako imajo le-te pravico, tako preskrbnino zahtevati. Zakaj je vlada tako veliko vdov in sirot od te dobrote izključila, je skušala na tri načine vteineljiti. Vlada je rekla, da to no gre, da bi imela postava tudi za nazaj veljavo; dalje, da se s to postavo državni erar ne smo nič obremeniti iu konečno, da se boji enakih zahtevauj pri drugih postavah, če bi pri tej prijeujala. No, kar se tiče veljave za nazaj, bi sedaj to ue bilo prvič; kajti že dostikrat dala se jo kaki postavi veljava za nazaj, posebno če je imel od tega državni erar dobiček. Oe pa stvar prav od prave strani pogledamo, pač tii ne more biti govorjenja o kaki veljavi za nazaj, kajti že leta 1875 se je zahtevalo, da naj se predloži načrt postave o preskrbljenji vojaških vdov in sirot. Sedaj čez dvanajst let je vlada to storila, toda kako? Na korist vdovam in sirotam, kterih še ni ne! Za tiste vdove in sirote pa, ki so že sedaj tu nepreskrbljene, ni nič skrbela, rekoč, da nima denarja. Kjer gre za dolžnosti države nasproti podanikom, ondi denar mora biti. Oe ga ni, naj se dobi. Fiuančui to je Horvatovič, slavljeni vojvoda srbski, tako ne-okinčano opravljen, brez vsake olepšave; ta pogled kaže moško eneržijo — pa njegovo oko sijo veudar-lo prijetno in prijazno. Govorov navdušenih je bilo mnogo, glasečih se na edinost in slogo slovansko. (12. februvarija.) Pepelničua sreda je danes — pa ta dan je pri nas vojakih enak vsakemu drugemu — nobeno razlike. Predpust je pretekel; marsikdo mojih tovarišev je zapravil v tem času mnogo časa in denarja. Počitek imamo danes. Naj oberem danes nekoliko našega „ftlhrer"-ja. Ta človek nam dela dovelj preglavic. Hudoben je, zavidljiv, »pokrita rihta" bi mu rekel kranjski kmet — vedno gleda potuhnjeno izpod kosmatih obrvij. Na videz se dela prijaznega vsakemu — a le zato, da bi izvabil iz tebe stvari, ktere bi porabil zoper tebe. Koliko jih je nedolžnih že spravil v kazen. • Vsako malo stvar zvekšava, zarad najmanjšega pregreška ali neprevidnosti to že spravi pred »rapport". Zato je pa tudi vse zoper tega človeka. No, vesel menda ne more biti svoje zavidljivosti; zato skrbe prostovoljci; napravijo mu marsikak »špas". Nekega dne podkupijo kuharja. Ta mu je natrosil v juho papriko, da jo kar gosto plavala po njej. Ni minister je iz tega namena nalašč vojaško taksno zalogo ustanovil. Ta zaloga je imela konec lanskega leta (1886) trinajst milijonov premoženja. Vsako leto si pridobi dva milijona iz vplačanih taks in 1,820.000 pridil ji pa država. V desetih letih narastla se bo toraj ta zaloga na trideset, v dvajsetih pa že celo na sedemdeset milijonov goldinarjev. To bi bilo pač zadosti za vse potrebščine, kar bi se v tem oziru za vdove in sirote zahtevalo. Postava so jo konečno sprejela tudi v gospodski zbornici po vladnem načrtu z njeno vpoljevalno postavo vred. Sprejeli ste so pa tudi obe resoluciji, kterih prva so glasi: I. Vlada se vabi, da naj potrebno vkrene, da se bo pokojninska postava vojaških vdov in sirot na ustavni podlagi razprostrla tudi na osebe navedene pod a iu b člana I. vpeljevalne postave. U. Vlada se nujno poziva, da predloži državnemu zboru prej ko prej načrt postave, po kteri se bo spremenila postava z dne 13. junija 1880 dotikajoča se vojaških taks, v ta namen, da se bodo tikse zvekšale na korist takseni zalogi, iz ktere bodo Vojaške vdove in siroto svojo preskrbnino dobivale". Govor poslanca Sukljcja, 27. aprila v državnem zboru. Visoka zbornica! Z dvojnega gstališča lahko govorimo pri tej točki. Ali v prvi vrsti stvarno pre-sojujemo proračun in kritikujemo gospodarski načrt, kakor ga nam kažejo v budgetu dolgo vrsto številk, ali pa storimo, kakor prvi govornik (Oarneri) v tej debati: pustimo namreč proračun lepo na stran in ga smatramo k večjemu lo kot vnauji povod, da govorimo o političnem položaji. Dovolite mi, gospoda, da s svojimi skromnimi močmi zvežem obe nasprotni si nalogi: presojovauje budgeta in političnega položaja. Prvo vprašanje je: Kolik pa je skupni primanjkljej, čo primerjamo dohodke in stroške? Vlada je proračunila primanjkljoj na 16,299.455 gld. Ta primanjkljej pa je narastel vsled poznejših dogodkov, iu fiuančni odsek jo z ozironi na dodatni kredit in prištevši 12 milijonov za deželno brambo in črno vojsko proračunil primanjkljej za letošnje leto na 27,081.572 gld. Opozicija trdi, da moramo prišteti vsaj nekaj izvanrednih stroškov za armado, ki so se že izdali, in tako bi znašal primanjkljej okoli 44 milijonov. Včeraj pa je dokazoval dr. Menger, da skupni primanjkljej znaša okoli 70 milijonov. Jaz s svojega stališča tej veliki razliki številk no prištevam nobene bistvene važnosti. Glavna stvar je in ostane: Krediti so dovoljeni in večinoma tudi porabljeni; skrbeti bo treba, da se pokrijojo, in vsled tega mora država iskati pokritja na denarnem trgu. Primanjkljej toraj ni znesel pod 47 milijonov, čo prištejemo šo dodatne kredite za državne železnice, mogoče pa, da preseže 66 milijonov. Gospoda, kdo bo tajil, da je tragičen brez-vspešni trud avstrijske države, kako bi ozdravila iinance. Z vsemi močmi so bili dosegli nekaj finančnih vspehov in sicer v času, ko je povsod po Evropi pešalo narodno gospodarstvo. mu bila kaka reč bolj zoperua, kakor paprika. Sedel je pri juhi jezen pol ure, so je ni dotaknil, le ustnice si jo grizel; neprestano je zrl v skledico ter mrmral žugajoče besede, da bo stvar naznanil pri „rapportu". Tudi mi smo si grizli ustnice, pa ne od jezo, temveč, da smo krotili čutnice, ki so nas silile k smehu. Nekega večera pripetilo se mu je še nekaj hujšega. Odpeli so mu pri železni postelji vse kljuke. Pride pozno domov, se vleže na posteljo, pa lop — on in postelja sta na tleh. Začnis razgrajati in so togotiti, hudomušni prostovoljci pa mu očitajo ostro, kako so predrzne kaliti nočni mir iu jih buditi iz spanja, pod odejo so se pa „kihali" iu komaj zadržavali smeh. Sedaj si pripravi mrmrajoč posteljo na tleh, vle/.e so, pa revež začno kihati in kiha celo noč, natrosili so mu odejo in posteljo s papriko — huda noč jo bila ta za njegova pljuča. Malo hudo je bilo to maščevanje, pa „klin s klinom" so rekli prostovoljci, kakor posojuje, tako se mu vračuje. (Unijo prib). Pooblačilo pa se jo naeukrat politično nebo, in ves trud je bil zastonj. Priznam, da je letos primanjkljej ronog.o večji, kakor jo bil kedaj od leta 188Q. Vendar smem povdarjati, da je narastel primanjkljej vsled izvanrednih stroškov za armado. Od 66,680.572 gld. lahko odštejem 12 milijonov za deželno brambo in črno vojsko in 36 milijonov izvanrednih stroškov za armado. Sklicati se morem na ' to, da so vse stranko zbornice enoglasno dovolile te stroške, da se ohrani mir in veljava naše države kot velesile. Toda ravno tu se moram nekoliko poni uditi. V včerajšnji debati sta dva gospoda pred-govornika omenjala besed, ktere je govoril pri neki priliki izvrsten govornik na tej (desni) strani, besede namreč svetlega kneza Liechtensteina, ktere pa jaz proti spoštovanemu gosp. poslancu ITausner-ju popoluem potrdim in če je treba podpišem z obema rokama. Na te besede o avstrijski državi, da ima namreč dohodke srednjo države, veljavo pa veliko države, govoril je nekaj spoštovani poslanec Brnske trgovinske zbornice, česar ne smem prezreti. Rekel je namreč pri 1. članu bančne debate: »Oe priznamo in siuo prepričani, da so naši dohodki le taki, kakor srednje države, gospoda, potem je jasen logičen sklep! Nimam poklica, da bi jaz sklepal v kterem koli imenu; za svojo osebo pa sklepam ter rečem: Če ima država dohodke srednje države, čo jo revna država, kakor jo včeraj imenoval Nj. svetlost Avstrijo, potem, gospoda, jo potreba, da ta država spozna svoj položaj, da ne prevzema nalogo velike državo, ktere ne more izvršiti." Gospoda! To se pravi, kratko rečeno, od Avstrije tirjati, da popusti prostovoljno svojo veliko politiko in se poniža do srednjo države druge vrste. Gospoda, ali jo bilo treba čakati do letošnjega proračuna, da zvemo, kako težko tare militarizem ravno našo državo? Smemo li stati ua stališči gosp. poslanca Neuvvirtha in sklepati, kakor je on storil? Kolikor jaz poznam zgodovino, propadale so vedno države politiško, kedar je pešalo narodno gospodarstvo. Pri nas jo pa še drugače. Ne živimo na otoku, da bi so mogla naša država z malimi sredstvi braniti proti sovražnim napadom; ne varuje nas naravon nasip proti poželjivosti naših sosedov. Živimo v srci Evrope, obdajajo nas na vseh straneh poželjivi narodi. Kjerkoli vre med evropskimi narodi, bijejo valovi tudi ob meje naše slavne države, in peno padajo na naša mirna polja. Ko bi se ravnali v politiki po načelu g. Neuvvirtha, prepričan sem, da mora naša država propasti, ako neha biti velika država (velesila). In iz tega vzroka bodo, o tem sem prepričan, avstrijski narodi s težkim srcem, vendar potrpežljivo in brez ugovorov vsprejeli bremena, ktera jim je naložila silna potreba tekočega finančnega leta. Oe od skupnega primanjkljeja odštejem v okroglem številu 48 milijonov gold. izvanrednih potrebščin za armado in 3,600.000 gold. dodatnih kreditov za državne železnice, ki se ne tičejo službe tekočega leta, dobim svoto 15,069.417 gold., in ta je pravi primanjkljej za sedanjo finančno dobo. Nastane pa drugo vprašanje, na ktero moram odgovoriti, vprašanje namreč, koliko znese pravi upravni primanjkljej ? Dobro vem, da so v tej zbornici upravni primanjkljej mnogo napadali; vendar se ga moram držati, in sicer iz dobrega vzroka. To ni le zvijača, da bi se prebivalstvo slepilo o obsegu in visokosti primanjkljeja. Sklicevati se morem na merodajne veščake, ki so delali podoben razloček. Opomnim le, da Adolf Wagnor, ki se je večkrat omenjal v visoki zbornici, strogo loči blagajnični od pravega primanjkljeja. Od pravega primanjkljeja loči vse gospodarske napravo države kot: državna posestva, gozde, tovarne, železnice in stroške za opravo in oboroženje vojske. Navesti bi mogel še druge avtoritete, toda zadostuje naj jeden. To smem tem go-toveje storiti, ker opozicija mu ne bo ugovarjala. Sedi namreč v njenih vrstah in glasujo ž njo. Mislim namreč izvrstnega poslanca gospoda Beera. (Daljo prih.) Katkov contra Itisniaik. O prepiru, ki se je vnel med »Nordd. Allg. Ztg." in »Varšavskim Dnevnikom", pišejo »Moskov-skija Vjodomosti": »Tako ostro in s tako trpkim zasmehom šo nikdo ni obsojal ruske diplomacije. Da bi so opral pred svetom, očita nemški kanclar, da ju lo ruska diplomacija zakrivila položaj Rusije. Naša dolžnost je, da branimo ruske državnike proti tem očitanjem. Knezu Gorčakovu ni prišlo nikoli na misel, da bi silil Avstrijo na vzhod. Dogovori v Zakopih (Reichstadt) so se vršili, da so se> zabrauili nemiri ua Balkanu, kteri so se bližali. Knez Bismark ve dobro, kdo je sprožil one dogovore in kaj namerava avstrijska politika, ktero je določil grof Andrassy v popolnem sporazumljenji z nemškim državnim kanclarjem. Program je ta, da Rusijo odrinejo od vzhoda, kar se je do sedaj tudi zgodilo s precejšnjim vspehom. Ruska diplomacija se je premalo ustavljala tej politiki. Namesto da bi bil kuez Gorčakov z večjo pazljivostjo čuval koristi svoje domovine, daroval je vso svojo pazljivost tujim, avstrijskim, ali bolje rečeno, nemškim koristim, ker politika avstrijska ui bila samostojna, marveč vsiljena od sedanjega voditelja Nemčije, kteremu je bil grof Audrassy le orožje. Kar je privolil knez Gorčakov v Zakopih, potrjuje, da se naša diplomacija klanja tujim nazorom, podpira tuje načrte, svojih koristi pa ne pozml povoljno, toraj jih tudi ne brani. Kar so tiče dogovorov v Zakopih, zgubili so vso veljavo po krvavi vojski; in če je Avstrija pod posebuim imenom dobila Bosuo in Hercegovino, zgodilo se je to le po Berolinski pogodbi. Govorimo le o vzhodu. Kakošuo veljavo pa ima vzhod za Rusijo? V kaki zvezi je ž njim Rusija? Balkanski poluotok ni rusko ozemlje, pač pa je važen za ruski narod, ker državna velikost Rusijo sloni na Balkanu, tii je pogoj njenega življenja. Vzhod je važen za Rusijo, ker je zvezan ž njo z isto vero. Kaj je zvabilo ruski narod ua vzhod? Edino le vzhodna cerkev, ki vežo ž njim krščanske narode na vzhodu. Rusija tam ni iskala pridobitev, tudi si ni ničesa prisvojila; prelivala je le svojo kri za vero, oprostila jo svoje versko tovariše ter jim zagotovila samostojno življenje. Ruska politika ne namerava na Balkanu varovati ruskega ozemlja, ker ga tam nima, varovati in pospeševati hoče le vzhodno cerkev in ne sme pripustiti, da ji kdor-koli škoduje. Za trojno geslo se je bojeval ruski uarod: za vero, carja in domovino. Za vero, ki jo vstvarila ruski narod, rusko državo in rusko domovino. Rusija ne more deliti Balkana z nobeno državo. Ves Balkau so zasedli narodi, ki so zvezani z Rusijo po isti veri — narodi, ki so z Rusijo jeden sistem, jeden svet, kjer morejo vsak in vsi varovati sebe in svojo narodnost. Nedotakljivost vzhoda je morda važneja za Rusijo, kakor nedotakljivost njenega lastnega ozemlja. Vsaka privolitev na Balkanu tuji državi, iz kterih-koli vzrokov, postavljeua ali prisiljena, je izdaja, ki more Rusijo oslabiti in pretresti. Kdo ve? Morda še do-živimo, da bodo politiki v Berolinu odrivali od sebe tudi krivdo sedanjih razmer na Balkanu ter jo zvračali na rusko diplomacijo. Bodite vendar pravični, Vi Berolinski politiki! Ruska diplomacija ni iznašla hudobnega načrta, da so Rusija prežene iz Bolgarijo, kakor tudi ni kriva, da se je Rusija pregnala iz Rumunijo, Srbijo, in da so postale te dežele, za ktere je teklo toliko rusko krvi, trdnjave proti Rusiji, gnezda protiruskih spletk. S tem smo dovolj pojasnili dogodko, ker trdi porogljivo Berolinska politika, da ji je pomagala naša diplomacija. Politični pregled. V L j u b lj a n i. 3. maja. Notranje dežele. Splošnja obravnava o budgetu v državnem zbora se jo končala v soboto. V petek so govorili za finančnim ministrom Tonner, Tomaszczuk iu Abrahamovicz. Tonner je eden najboljših čeških govornikov v državnem zboru, zavračal je jako dobro levičarje. V soboto sta govorila glavna govornika dr. Herbst iu dr. Kathrein. Za nadrobno obravnavo, ki so jo pričela včeraj, oglasilo se je skoraj še eukrat več govornikov, kakor je poslancov, ker mnogo po-slancov se je oglasilo pri dveh, treh točkah budgeta. Iz Zagreba so poroča, da se sniue hrvatski deželni zbor 15. t. m. Zboroval bo okoli 14 dni, potem se zaključi. Ogerska zbornica pečala se je v soboto s peticijo učiteljev na Sodmograškem. Prosijo namreč, da so jim izplačajo navadno učiteljske podporo. Gotovo jo krožila peticija od Poncija do Pilata, da jo prišla v državni zbor. Madjari imajo mnogo denarja za lepe palače, mestne uasado in madjarska društva, malo pa, ali celo nič za nižjo uradnike. Vnanj« države. Srbski uradni listi sedaj priznavajo, da je ministerstvo dalo ostavko. Novo ministerstvo ni še sestavljeno. Piročanac in Kumic nočota vstopiti v ministerstvo, celo Garašanin si ne upa sestaviti novega ministerstva iz naprednjakov. »Pol. Corr." trdi, da se ne bo premenila vnanja politika v Srbiji, že tudi pride novo ministerstvo ua krmilo. Ce je le res! Nemški in madjarski listi so pisali^ in zatrjovali, da papež niso dovolili katoliškim Črnogorcem v Barski uadškofiji slovanske liturgije. »Glas Črnogorca" pa poroča, da so je to zgodilo na podlagi starih papeških privilegij. Budgotni odsek nemškega državnega zbora potrdil je dodatni kredit za vojašnice, strategične železnice, državno posojilo, kakor je tirjala vladna predloga. Mnogo so listi pisali o dogodku na nemško-francoski meji. Schnaebele jo postal nehote slavna, ali vsaj mnogo imenovana oseba. Tičal je že v zaporu, a sedaj se sprehaja po Parizu. Ministerski predsednik ga je sprejel, narod ga proslavlja. Stvar je sama na sebi malenkostna; toda potrebna sta le še dva ali morda le jeden enak slučaj, iu kdo ve, kako bi se pravda končala. »Nordd. Allg. Ztg." jo objavila poročilo nemške vlado o preiskavi, ktero je poslal knez Bismark francoskemu veleposlaniku Herbette-u. V poročilu trdi Bismark na podlagi uradnih preiskovanj, da so Schnaebele-a prijeli na nemških tleh. Ker je pa prišel kot uradna oseba, prosil je Bismark svojega cesarja, da izpustč Schnae-belo-a, ker meduaroduo pravo zahteva potrebno varnost mednarodnih obravnav. — Komaj pa je končana proporna zadeva, pride druga na vrsto. V Alzaciji iu Boren i hoče nemška vlada razglasiti obsedno stanje. Kakor se vidi, Schuaebele-jeva afčra ni brez nasledkov. Vojaške oblasti so neki tirjale, da nemška vlada ostro postopa proti ogleduhom, posebno v Strassburgu in Metzu. Kakor se poroča iz Berolina, sprejel je nemški cesar veleposlanika grofa Miinster a ter mu naznanil, da knez llohenlohe ne ostane dolgo cesarski namestnik v Alzaciji in Loreni. Vojaški poveljnik dobil bo večjo oblast. O tein piše »Post": »Ko bi francoska vlada prav cenila postopanje Nemčije v Schnaebele-jevi aferi iu bi so francosko vojno ministerstvo no pečalo toliko z ogledubi, ne bilo bi treba obsednega stanja v Alzaciji in Loreni. To je uaredba, ktero resni značaj vsakdo lahko tolmači. Nemško - francoske razmere stoje na križpotji. Da je Nemčija pošteno ravnala, da ohraui mir, pripoznil ves svet, celo francoski šovinisti morajo priznati". Te besedo se nekako glase kot izgovor. Vprašanje pa jo: jo li opravičeno tako ravnanje nemško vlade? Ce nemška vlada razglasi obsedno stanje, prijeli bodo Nemci vsacega sumljivega Francoza in ga obsodili na smrt. Vojaški poveljnik in vsak nemški komisar bo lahko vznemirjal vso Evropo. Vsak najmanjši dogodek more dati povod resnemu boju. Tako poroča Bero-liuski »Tagblatt", da so so vsled Schnaebele-jevega dogodka stepli v mejni vasi Maxevillu francoski in nemški pomočniki. Enaki pretepi vršč se večkrat ob meji in pričajo o neprijaznih razmorah med Francijo in Nemčijo. Nemški listi pa porabijo vsako najmanjšo priliko, da vzbujajo nemir in strast. Schnaebele bo zginil iz časnikarskih predalov, prišel bo pa ua vrsto Katkov ali Giers. Nemški listi že vidijo na vzhodu črne oblake in prorokujejo vihar. Raznesla se je namreč novica, da morda odstopita Giers in Šuvalov. Dalje išče ruska vlada posojila: vse to napravlja mnogo skrbi in časnikom daje priložnost, da pišejo o vojski. »Krouzzoitung" piše: ^Pripraviti se moramo za vsak slučaj, prevzeti največje žrtve, ktere tirjajo naši vodje politiko in vojna uprava". Nemška politika išče toraj sama vednih prepirov in zvijačnih spletk. Italijanska\ vlada hoče odločno postopati proti Abisiniji. Vojno ministerstvo je vstanovilo poseben oddelek za Afriko. Vlada jo sklenila nabirati prostovoljce za afrikansko armado. Sploh pripravlja vse potrebne priprave, da v jesoui prične odločilno vojsko proti Abisincem. — V Benetkah so 1. maja razkrili spominek kralja Viktorja Emauuela. Kralj, kraljica, ministra Orispi in Brin so bili pri slovesnosti. Naroda je bilo zbranega mnogo. Senator Fornoni in sindaco v Benetkah govorila sta slavnostna govora. Španija iina tudi opraviti z vstaši na Sulu-otokih. Tamožnji guverner, polkovnik Avalos, jih jo premagal ter mnogo potolkel, pomagalo mu jo španjsko brodovje. »Agenzia Stefania" poroča' iz 3Iasave, da je general Saletta proglasil blokado za obrežjo pri Masavi. Italijanska armada se pomika proti Kerenu. Zadela jo ob močno abisinsko četo. Boj se je pričel, izid ni znan. Iz Kajirc so poroča, da jo angleški polkovnik € h e r m s i d e 28. aprila z egiptsko armado prijel Arabce, ki so zasedli Soras pri Vadi-Halfi. Arabci so imeli 150 mrtvih, pal jo tudi njihov povoljuik. Egipčani so zgubili 40 inož, dobili pa sovražnikov tabor, municijo in deset zastav. — »Ubserver" piše, da je sir Drummotid Wolf nasvetoval, da v potih letih angleška armada zapusti Egipt, toda z dvema pogojema. Prvič se med tem časom ne smo ničosa zgoditi, kar bi zahtevalo daljšo okupacijo; o tem pa razsodi le angleška vlada. Drugič mora sultan pooblastiti Angleže, da so sami vrnejo zopet v Egipt, ko bi nastali novi nemiri. Drugo poročilo trdi, da so turški zastopniki zavrgli Wolfov predlog. Afganski emir jo hotel zapustiti Kabul in odriniti k svoji armadi, ki se bojuje z rodom Ghil- zais. Angleški zastopnik pa mu je zabranil, ker bi se potem pričela vstaja v Kabulu. Emir je ostal in ukazal pripeljati osem topov pred svojo palačo, ker se boji prebivalcev. Tudi v palači ga straži tri do štiristo vojakov. Ahmed Eyub razposlal je po deželi okrožnico ter naznanja, da se bo vrnil v Kabul na prestol svojih očetov, s kterega so ga spodili. — Razmere se v Afganistanu vedno bolj zapletajo, rešiti jih bota morala jeklo in ogenj. Na Kreti so nastali zopet nemiri. Sprijeli so se kristjani in muhamedanci. Komisija potuje po deželi, da pomiri prebivalce. Konzuli vnanjih držav vrnili so se v Kanejo, da pomirijo narod. Domače novice. (Farnega izpita) (konkurza) vdeležujo so sledečih sedem čč. gg.: Berce Anton, kaplan v So-dražici, Berlič Janez, kaplan v Kamni Gorici, Marešič Franc, kaplan v Sostrem, Mekinec Franc, kaplan v Polji, Podboj Janez, ekspozit v Šempetru, Škerjauoc Janez, ekspozit v Itarijah in Škofic Jožef, kaplan v Podbrezji. (Romanje k Materi Božji na Tersat) pri Reki z namenom presvetega očeta papeža Leona XIII. Slavno ravnateljstvo južne železnice naznanilo jo z dopisom 25. aprila t. I. štev. 7087, da dovoli za napol znižano ceno posebni vlak iz Ljubljane do Reko sostaviti, ako se tega cerkvenega shoda vde-loži najmanj 500 ljudi iu kteri bi se imeli vsi ob enem s posebnim vlakom od tod do Reko peljati, ter so ti vožnji listi veljavni 14 dni za vožnjo nazaj in se lahko romarji z vsakim poštnim vlakom po železnici v teh dneh vračajo. Iz Ljubljane odpeljali bi se romarji dne 4. junija t. j. kva-terno soboto. Čas odhoda bi se pozneje naznanil. Kdor bi se hotel s tem vlakom peljati, naj se oglasi tukaj v prodajalnici gospe Brus-Štefetove pred Škofijo št. 13 (nasproti stolni cerkvi). Tudi za one romarje, kteri bi v južnih postajah od Ljubljane do Sen petra vstopili, jo znižana voznina dovoljena. (Denarni promet in bilanca) društva »Narodni Dom" v Ljubljani z dnem 31. decembra 1886. Dati ima : Računu deležev 19.400 goldinarjev. Deležnikom za obresti 300 gld. 37 kr. Računu darov 14.248 gld. 24 kr. Računu loterije .14.188 gld. 50 kr. Računu obresti 5150 gld. 96 kr. Krajcarski podružnici 3971 gld. 65. kr. Računu ustanovnin 2000 gl. Računu izgube in dobička 958 gld. 67 kr. Vkup 60.224 gld. 39 kr. Dobiti ima: Od računa deležev za nevplačane deleže 8150 gld. Od raznih zavodov za pri istih vloženih 49.813 gld. 79 kr. Od računa vrednostnih papirjev 1050 gld. Od računa blagaj-uice 93 gld. 72 kr. Od računa inventarja 154 gld. 40 kr. Od računa poštnino 103 gld. 36 kr. Od računa pisalnih potrebščin 55 gld. 33 kr. Od računa pušic 62 gld. 95 kr. Od računov tiskovin 152 gld. 10 kr. Od računa potnih troškov 121 gld. 21 kr. Od računa raznih troškov 210 gld. 76 kr. Od računa troškov krajcarske podružnico 256 gld. 77 kr. Vkup 60.224 gld. 39 kr. — Bilanca: Gotovine v blagajnici 93 gld. 72 kr. Vloženih pri posojilnici v Kopru 1061 gld. 95 kr. Vloženih pri posojilnici v Pišocah 1071 gld. 87 kr. Vloženih pri posojilnici v P tuj i 2178 gld. 75 kr. Vloženih pri obrt. pomož. društvu v Ljubljani 3240 gld. 54 kr. Vloženih pri notranjski posojilnici v Postojni 1093 gld. 37 kr. Vloženih pri posojilnici v Celji 2214 gld. 13 kr. Vloženih pri posojilnici na Vrhniki 2354 gld. 50 kr. Vloženih pri Kranjski eskomtni banki v likvidaciji 212 gld. 60 kr. Vloženih pri Kranjski hranilnici 86.386 gld. 8 kr. Vloženih pri vrednostnih papirjih 1050 gld. Vrednost inveutara 154 gld. 40 kr. Vkup 51.111 gld. 91 kr. — Terjatve deležnikov : za vplačano deleže 11.250 gld., za obresti za leto 1886 300 gld. 37 kr. Čisto premoženje društva 39.561 gld. 54 kr. Vkup 51.111 gld. 91 kr. (Pedesetletuica hrvatskega pesnika Ivana pl. Trnskega) v Zagrebu vršila se jo sijajno. V soboto priredila sta pevski društvi »Kolo" in »Sloga" jubilantu baklado. Ob uri prišli so pevci z lampijoni prod njegovo stanovanje v Preradovicevi ulici, ter mu zapeli pesom »Diži se iz sna". Nato jo dr. Prebeg pozdravil z iskrenimi besedami vitoza T ruskega, ki se jo prikazal pri oknu ter se srčno zahvalil za pozdrav. Pevci mu zapojo njegovo „Oj talasi" in »Živela Hrvatska!" Pred baklado so ga pozdravili v imenu pevskih društev gg.: Ar no Id, M a r a v i r in P I i v o r i č. V nedeljo jo vitez Trnski vsprejel de-putacije raznih društov in korporacij. Najprvo so mu v imenu odbora izročile lavorov venec gospe Kukuljevič-Sakcinska in pl. Markovi č e v a , okusuo izdelano adreso pa Prašnicka in E h r 1 i c h. Nato so se vrstile druge deputacije. V imenu »Jeronimskega društva" so mu čestitali gg.: B u d i c k i, Ii u b e t i č , V o j u o v č in P 1 i-v e r i č. V imenu »Jugoslovanske akademije" sta mu čestilala predsednik dr. Rački in vseučiliščni profesor S m i č i k 1 a s. V imeuu pedagogičnega drštva gg. M o d e c iu J e k a n e c. Mestni zbor so zastopali gg.: C r n a d a k , Deželic, M a ž u-r a n i č iu P o g 1 e d i č ; ob enem so izročili jubilantu krasno častno diplomo mesta Zagrebškega. »Matico Hrvatsko" je zastopal ves odbor. Predsednik Ivan K u k u I j e v i č-S a k c i n ski ga je pozdravil v imeuu odbora. V imenu vseučilišča je prišel rektor gospod dr. V r b a n i č. Za temi deputacijami vrstilo so se še druge, častilcem se je pridružil tudi ruski profesor iz Kijeva dr. Ti-motije Dimitrijevič Florinski, ki je pozdravil Ivana Trnskega v ruskem jeziku. Telegramov je došlo okoli 100 z Hrvatskega iu iz slovenskih pokrajin. Iz Ljnbljaue so po&lale slovenske dame sledeč telegram: Tebi, čegar proroški duh je davno že videl veliča-stvo slovanstva. Tebi, ki si v prekrasnih »Kriesnicah" z božansko besedo navduševal k duševnej trojednici ženstvo slovanskega juga, — pošiljajo k današnjemu dnevu izraze najiskrenejšega spoštovanja in željo za dolgo življenje ženo in dekleta slovenske. Podpisale so ga gospč: Marija Murnikova, Marija Bleivveisova pl. Trsteniška, Marija Grassellijeva, Milica Hribarjeva, Franjica Košeninova, Pavla Martinjakova, Marjeta Petričiceva, Lucija Pirčova, Franja liavnikar-jeva, Rozika Rohrmanova, Uršula Souvauova, Minka Vošujakova. (Obesil se je) v Ptuj i due 25. aprila v vojašnici pijonir Viucenc K a 1 m a n, ker se je bal kazni, ki ga je zarad nevbogljivosti čakala. (Obesila se je) dne 26. aprila v Soviču 35letna samica Reza \V i n d i s c h. Poprej so je še z bratom prepirala. (Zvrnila in ubila) se jo 25. aprila A. Mlakar, posestuica v Velikem Okiču. Peljala se je omenjenega due v Pulj z dvema konjema. Na gori ob strmini se konja splašita, Mlakar pade z vozu in se ubije. (Ponesrečil se je) pri Unzmarktu v kamuolomu 731etni delavec Pavel Kohar iz Naklega doma. Vtrgal se je nad njim kamen dne 26. aprila, ki mu je padel na glavo ter mu jo prebil, da je delavec takoj mrtev obležal. (Temelj) za A. Griinov spomenik napravil se je v Gradcu v mestnem parku. Prav tamkaj je pravi prostor za tega moža. (Cvetlični korzo v (Uraden) dne 2. maja je bil živahen iu tako obiskan, da smo se mislili tamkaj kje v vroči Italiji, no pa ua zelenem Štajarji, ki sedaj po vsi pravici to ime zasluži. Voz prekrasno ovenčanih, se je pripeljalo na sto in sto. Večinoma so sedele mlade, lepo oblečeno gospodičine, ki so znauo iu neznane z raznim cvetjem ter z nežnimi šopki kar posipali okog sobo. Vsa ta veselica t. j. posipanje z cvetlicami, trajalo je skoraj celo uro ob živahnem svirauji dveh vojaških godb. Vstopnina na dirjališče pri »Iudustriehalle" je bila jako nizka, po 20 krajcarjev namreč od osebe iu se je čisti dohodek namenil društvu rudečega križa. Ljudi je prišlo skupaj toliko, da so je vso trlo in je vstopnic zmanjkalo; imeli so toraj poslednji došli prost vstop. Narodno gospodarstvo. Nekaj za spomladni čas. Maj, spomlad! koliko veselih čutov vzbuja to imo. Bolne prsa kar hlastajo po zdravi pomladanski sapici. Narava se je oživela, tudi človek čuti, kakor da se mu je telo pomladilo; da, tudi po telesu začno sokovi živahneje krožiti. Po zimi v zaduhli, prašni izbi se je vse zaprašilo, tudi pljuča so, kakor da bi bile vse prašne iu sajaste. Gospodinja odpro veselo vse okna pomladanskemu solncu, zakaj bi svojih zakajenih in zaprašenih pljuč človek ne nesel tje na prosto, da so očistijo ter izperejo v čisti, zdravi sapi. Pa ne samo pljuča se vesele ljubega maja, tudi želodec (posebno nekteri vtisljivi) so ga kaj vrlo raduje. Gospodiuje in pametne kuharice to dobro vedo in zato napravljajo mnogo zelnih juh, ki se želodcu, zdravemu in bolnemu, jako dobro prilegajo. Dan za dnevom pride druga zelna juha in vselej dopada, vselej sta oba zadovoljna, kuharica in gospodarjev želodec. Potem dohajajo naprave razno sa-late in vmes list boreča ali še zelenega paradižarja, kar ima izvrsteu okus, je zdravo ter ima aromo po svežih kumarah. V prejšnjih časih sto bili zel in cvetlica (»roža") veliko bolj v čislih, kakor dandanes. Stare mamice, posebno pa tihoprijazui čebelarji, imajo vse polno vsakovrstnih zeli in cvetlic posušenih in nokteri znajo prav dobro rabiti svoje »rože" in še prav vspešno proti mnogim boleznim notranjim in zunanjim. Ko bi le-ti slišali, da jo učoui Bock, vojaški zdravnik, vso čast vzel roži sv. Antona (Arnica montana) ter izrekel besedo: »Arnica-schvvindel", *) bi se kar pomilovalno nasmehnili in z ramami zmajevali, češ: »Govori, kakor umč!" In pritrdili bomo tudi mi zvedenemu možičku-čebe-larju, vsaj vemo, da tudi večina današnjih latovskih počepouj ni druzega, kakor prekuhani, sparjeni in kristalizirani zelni sokovi, kakor: morphin (zaspanec), kinin (inrzličnik), santonin (glistavec), nikotin (ta-bakovec), digitalin (naprstovec) itd. Dandanes so so zopet vrnili noktori na pravo srednjo pot ter zopet čast dali vsaj kakim petdesete-rim želim ter jih jeli rabiti za inajnikovo zdravljenje in za sloveči inajnikovec (Maitrauk). Iz teh zeli na-pravljajo sokove, ktero bolehavi redoma vsaki dan pijo, kakor zdaj noktori ali kislo ali grenko slatino. To zelne sokove je vživati najbolje zjutraj na tešče. Vzemimo lo najbolj navadne in znano zeli! Med temi jo žlemasto - ostri sok od širokolistnega tre-potca in ostro-listnega; grenkast jo sok iz lapuha (Tassilago), boreča, kojega jedo tii in tam za salato; žlemasto-solnat sok dajo špiuača, bobovnik (Veronica Beccobunga, srhkolistnica), kopriva, portulak in brezov sok; grenek sok daje tudi grenka detelja, tisočnica (Tausendgulden - Kraut) in pelin; dišeče -grenek sok so dobiva iz korenine kolmeža (Acorus Calmus), in zlato kotnice ((ilechoma hederacea); dišeče-žlemasto-ostri sok daje poteršilj, žličnik, hren, homuljica (Mauerpfeffer), vodna kreša (križnica); kislo-skomi-nast sok pa se dobi iz kislice. Za zelne sokove rabijo po največ bobovnik, vodno krešo, grenko deteljo, regrat in ostrolistni trepotec, rman, pastinako in pelin. Snovi teh zelnih sokov so različne po zemlji, na kteri rastejo to zelišča, po logi na osojnih ali senčnih krajih, po starosti in letnem času. Da dobimo iz teh zeli dobrih sokov, je treba brati te zelišča spomladi, o suhem vremenu, na osojnih krajih, dokler so še mlado. Večina teh zelnih sokov ima kaly v sobi, ki veliko močneji deluje na naš organizem, kakor na-tronova sol. Razun tega imajo v sebi tudi žvepleuo-kislih soli, noktoro tudi železo, n. pr. špiuača. Glavna naloga teh zelnih sokov je, da telo čistijo, tako rekoč pomijejo, splaknejo. Neslast, pokvarjen želodec tako vživanje popolnoma pozdravi, ako so ti sokovi vživajo redno, in sicer po več tednov. Posebno izvrstno pomagajo, kadar so čuti človok vsoga betežnega, napihnjenega, ako jo jezik vodno kosmat in bol, dasiravno ni šo buknila kaka posebna bolezen. Ti sokovi pa ne popravijo samo želodca, ampak oživo tudi črova in ledice, da bolj živahno dolujcjo iu neredno trdo in lono čistenje vrode, omohčajo in poninožo. V tein oziru je občo znan učinek špargeljna ali beluše. Nekterim so izpusti po koži, ako te žolno sokove dalj časa vživajo; jih srbi, sprehajajo jih mravljo, pot smrdi, to posebno pri osebah, ki so podvržene kroničnemu rhouinatizmu. Tako je, piše dr. Schilling, izvrsten poinoček zoper bledost prikuha iz endivije, kopriv in špinače. Surovi paradižarji ženo na vodo. Trpotčev sok, pravi gosp. Svoboda, jo čislana domača pomoč pri kataru, hripavosti in kašlju. Gosp. dr. Schilling pa pravi, da je izžemek ali sok belo repo pomagal pri tuberkulozi in hripavosti, in da jo trepotoc žo zdavnoj znan kot pomočok in prsni lek, ki olajšuje izmeta-vanje pri kašlju. Sok dotnlje provzroči širjo in lag-Ijejo sapo. Dioskoria priporoča za redno povračujočo so mrzlico vživanje soka pastirsko torbico. Dr. Schilling pravi, da jo s tom sokom ozdravil tako mrzlico, ko ni pomagal no kinin, ne jod, ne arzonika itd. Pri škrofeljnih pomaga sok lapuha (Tussilago), ako su vživa, pa tudi zunanji okladi jako basnijo. Ob kratkem rečeno: Olovek jo storil sam, ali ga jo zadelo zlo; dobrotljivi Rog pa mu je vstvaril zeli, da zaceli najhujše zlo, t. j. bolezou. »Slovenec" jo bil pred leti pisal o neki kolobarnici rumeno cvetoči zoper kačji pik. To jo težava, da »rožo" drugoj drugačo imeuujejo; najboljši popis to ali one cvetko je to, da jo pogledaš. Za sklep menim, da bi bilo za p. n. bralce prav zanimivo, podučljivo in za ljudstvo koristno o zdravilnih cvetkah kaj bolj podrobnega spisati. Kako naj si pomaga bore kmetič v nagli nezgodi? Da je zdravnik ure in ure daleč, to je že velika zapreka, a vendar šo 110 največja zapreka. Ali kaj, čo pa pod žulavim palcem ni potica 1 Dajte nam zopet »rožo" nazaj! To se pravi: naj nam po »Slovoncu" opišo dobrosrčen dopisovalec, kar najde pri starih zvedenih ljudeh še o »rožah". Kar pozvem bom priobčil, če bodo vam prav. *) +) Gloj „ Letini« Botanika", II. dol, Leipzig, opazko pri kololmrniofth (Badlatao). *) Prav; liomo tudi poskrbeli, da bodo roč kak zdravnik pregledal. Gotovo jo, da imajo ovotlico no lo vnanjo prijotno podobo, ampak tudi notranjo moč, lo poznati jih jo troba, zraven pa ogibati so vražarstva in preveliko lahkovernosti. Vr. i Telegrami. Peterburg, 3. maja. „Pet. Ztg." jo zvedela, da imajo mejno obravnavo v Afganistanu malo upanja povoljnoga vspeha. Obe stranki so drže vsaka svojega stališča. V prihodnji soji v sredo so bo odločilo, ali se obravnave nadaljujejo ali pretrgajo. Rim, maja. Vojni minister jo predložil nadrobni načrt postavo, da so pomnoži armada in sicer topničarstvo za 12 polkov, ženijski oddelek za 12 stotnij, konjiča za dva polka. Ustanovila se bo častni,ška šola. Minister zahteva izvanrodnoga kredita 12 l/a milijona za oboroževan je, S '/a milijona za nakupovanje konj. Atene, maja. Poročila s Kreto naznanjajo, da jo boljo; včeraj so nikjer ni motil mir. Dopolnilne volitve so so vršilo ugodno za vlado. ITuirli ho: 28. aprila. Marjeta Uusoti, delavka, 14 let, Ilradookega vas št. 17, vročinska bolezen. — Janez Koms, delavec, 20 lot, Hrenovo ulico št. 15, jotika. — Janoz Uauski, vojaški stavboni mojster, 30 lot, Prod kosamo št. 4, jetika. 29. aprila. Karol NiSman, posestnikov sin, 25 lot, Stari trg št. 5, otrpnjenjo možgan. — Angola Krogar, konduktorjova hči, 7 lot, Kolodvorsko ulico št. 24, vnotica možgansko kožico. — Henrik ITinborgor, komlj, l!l lot, jotika. — Janoz lionodik, oorkvonikov sin, 8 dni, sv. Petra cesta št. 78, božjast. 30. aprila. Jovanti Pllipič, dolavčova hči, 17 mes., Krakovsko ulico št. 2'.). jotika. 1. maja. Prano Knnsman, prisiljonoc, li) lot, Poljanski nasip št. 50, Nophutis. 2. maja. Antonija Staro, koinisijonarjova hči, 2 loti, Krakovski nasip št. 0, jotika. V bolnišnici: 20. aprila. NcžaSavšek, poseslnioa, 43 lot, katar v črevesu. 27. aprila. Matej Močnik, mlinarjev sin, 3 lota, jotika, 21». aprila. Janoz Love, komi, 28 let, vročinska bolozon. 30. aprila. Anton Miklič, slikar, 44 lot, jetika. I. maja. Ignacij Košir, dolavčov sin, 3 lota, l'yaomia. g Čas 8 tanj 0 S j- ---——Veter Vreme s opazovanja "'fZ'" P?iZT» »g I7.il. zjut.l 784 69 +17 0 si. jzap. dol. jasno 2.2. u. pop. 783 74 +20 « sr. jzap. oblačno 0-00 9. u. zvoiS. 733 99 +ir»8 si. jzap. dol. jasno JekoTc iu Drinovo, posestniki, i/. Uorenjskoga. — J. Sabolovv-sky, inženir, iz Trsta. — Josip Millauo, kupoo, iz Clrknieo. Pri Avstrijskem curu: Prano Longor, trgovoo, iz Žira. — Nikolaj Tiran, urar, iz Litijo. — M. Zavoršnik, posestnik, iz Oirknleo. VrenieitNko »poročilo. Zjtraj skoraj jasno, popoludno so jo nekoliko pooblačilo, votor. Srednja temperatura 171)" 0., r vsem p. o. čitatoljom oonjonoga lista. 1500 popolnoma dovršenih In |iopolulli oblek za gospode ■f. II H |t O III I II «1 i II |> o 1 « I j «•, in sicer I clcgiiiilna, /.gotovljena niiIuiJii, I elegantno, /.gotovljoiio hlače iu I elegantni /,gotovij cu žlvolnlk (glict). Vso po spodnji podobi, v štirih vrstah, v vsoh barvah, prodam po novrjotni coni In za delavsko plačilo, kor hočom popolnoma opustiti zalogo tovarno. I-S * © S--*— o « ■—» "S g = » • •— "i ca S. | N — 13 i 5 .g i« ° ~ .e t, m=m i vrsta: m. Vrnta: Kina popolna Fina popolna f»"l n-HD obleka ir. obleka U Ij I I /H HrnHkenn »noti- I.lberftkcKa C3 ' ncua blaga. blaga. £1.925 Pri narbohiih zadoatujo kot mora dolgost hlač, ši-rokost. prs in dolgost rokavov, tor poljubna barva obleko. Vzorov ii» razpošiljamo, kor imamo lo /uotovljciio obleke. Naročeno obleko razpošiljamo proti poštnemu povzetju, naročila nuj ho pošiljajo ua »iinmihaiiH ,,/iiir Mouarelilo" Wion, III., Hintero Zollnmtsstrnsso 9. (3) jjj Izvožno marčno pivo 1 ■ v Htoklonl«nli (ID) ?[ ■ dobiva no v pivovarni •Innczii lVrlosn v Iijuhljani n »i v zabojih po BO Htoklonlo, etoklonloo /. '/,„ L 1J1 It M 50 |t n „ T,'l,, ll. I " |