Cena 1 Bih Leto III. (X.), štev. 200 Maribor, sreda 4. septembra 1929 »JUTRA« izhaja razun nedelja in praznikov veak dan ob 16. uri Račun pri poitnnm čak. m. v Ljubljani it 11.409 Valja mtaačne, prtjaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na doin p* 12 Din Tel •fon: Ursdn. 440 Uprava 465 Uredništvo In uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it 13 .Oglati po tarif u , OftaM aprajama teefl eglaanl eddelak .Jutra"5 vj Ljubljani, Pra lamova atlet * Velik del slovenskih pokrajin je takrat pripadel Iliriji Premišljena in previ ’ ’i francoska uprava od leta 1809 do 1' je ustvarila krepak temelj za razvoj nacionalne in kulturne pobude Slovencev In tako ustvarila možnost, za izgradbo nacionalne samobitnosti, ki je dobila svoj lepi zaključek koncem svetovne vojne ustanovitvijo samostojne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Ljubljani se je sestal iz zastopnikov ljubljanske mestne občine, oblastnega odbora, Glasbene Matice in Francoskega Instituta v Ljubljani odbor za skromno, a dostojno proslavo te važne zareze v naši zgodovini Proslava se začne v Ljubljani dne 12. in 13. okt. 1929 z odkritjem spomenika »Iliriji oživljeni« in se konča koncem novembra odnosno začetkom decembra 10 koncerti pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v Franciji. Odbor vabi vse Slovence, da z naj-mnogobrojnejšo udeležbo dokažejo, da razumejo svojo prošlost in nje živo zv zo s sedanjostjo in da cenijo zasluge, ki jih ima francoski genij za oblikovanje naše narodne misli. Za odbor za proslavo 120 letnice Ilirije oživljene: Dr. Dinko Puc, predsednik, Karel Mahkota, tajnik. , ; 'J'; Odborniki: Fabijančič Vladimir (mestna občina), Ing. arh. Hus, (oblastni odbor), Ing. Matko Prelovšek (mestna dčina) Dr. Janko Pretnar (Francoski institut) Dr. Vladimir Ravnihar (Glasb. Matica) Narte Velikonja (oblastni odbor) Oton Zupančič (Francoski institut). mariborski skautski Bteg - sauezni pruak Včeraj popoldne se je vrnila v Maribor reprezentativna skavtska četa, ki je zastopala mariborski steg na saveznem taboru v Beogradu. Marsikateri šetalec Je z zanimanjem gledal na strumno korakajočo četo, od naporne vožnje sicer utrujeno, a vendar samozavestno in ponosno. Zareče oči so že izdaleka naznanjale, da se je četa dobro odrezala. Važna točka programa saveznega tabora je bila na podlagi posameznih taborečih skupin in na podlagi rednih trimesečnih poročil določiti najboljši steg. Dva dni je komisija, sestavljena iz starešinstva Saveza in nekaterih strokovnjakov, pregledovala in ocenjevala taboreče. Marsikdo bi mislil, da mora v morju tritisoč skavtov kar utoniti peščica Mariborčanov petintrideset po številu. Toda že prvi dan so znali vrli Mariborčani pritegniti občinstvo v svoj tabor; red in disciplina ter lepota tabora so k temu mnogo pripomogli — glavno privlačnost pa je tvorilo veselo razpoloženje, ki je vladalo vedno v mariborskem taboru. Prepevali so ob vsaki priliki; med delom In počitkom od jutra do večera, vedno je slovenska narodna pesem privabljala gledalce in poslušalce. Nad vsemi šotori je kraljeval v mariborskem taboru po indijskem načinu napravljeni in pestro poslikani tee-pee (izg. tipi) šotor — ponos Mariborčanov in cele župe. Tee-pee, ki ima velikost, da brez težav sprejme vase do trideset oseb, je vzbujal občo pozornost. Krog tee-peeja so se vrstili ostali šatori — vsi enega tipa. Pred njim pa je na sedem metrov visokem jamboru plapolala slovenska trobojnica. Vzorna snaga, ki je vladala v šotorih in njihovi okolici, je mnogo pripomogla k zmagi. Okrog 60 stegov je taborilo. Prostorje bil žal premajhen in marsikateri steg je moral v svojo veliko žalost romati v šolska poslopja. Da se bo slovenska žu-pa dobro odrezala, je bilo splošno mnenje Nevarni konkurenti so bili zlasti stegi iz Vojvodine in Bosne, Ljubljančani, ki so razpolagali z večjim številom vozovnic, so bili za Mariborčane najopasnejši konkurenti. Ker je komisija upoštevala povsod tudi delo v poslovnem letu, ročna dela, osebno in taborno opremo itd. je bilo skoro nemogoče v naprej določiti zmagovalca. Sleherni je z razumljivo nestrpnostjo pričakoval razglasitev izida. Ker smo morali Slovenci radi zveze vlakov odrt niti pred razglasitvijo, nam je komisija predčasno naznanila uspeh: Najboljši žu-pa v vseh ozirih je župa za Slovenijo — najboljši steg pa mariborski. Drugo mesto je zasedel steg iz Velikega Bečke-reta, tretje Ljubljana. Mariborski steg, po rojnem stegov odji Kajev imenovan, je baš letos praznoval petletnico svojega obstoja. Tudi ta proslava je bila mirna in tiha, kakor je tiho njegovo delovanje. Brez vsake podpore, celo ob nerazumevanju občinstva, brez vsake pomoči, se je tem mladim idealistom posrečilo dvigniti se na niv6, ki ni samo njim v čast, ampak tudi vsemu mestu. Upam, da bo občinstvo od sedaj naprej z večjim zanimanjem sledilo delovanju mariborskega stega. Kajevemu stegu pa želimo, da bo tudi ob proslavi desetletnice še imel naslov, ki si ga je letos prvič priboril. Puma. Otuorfteu planinske koče na Ivanščici Preteklo nedeljo je bila slovesno otvor jena Pasaričeva koča na Ivanščici. Koča stoji na najvišji točki Ivanščice (1061 m) je s kamnom zidana, z eternitom krita in ima samo dvoje skupnih ležišč. Nad kočo stoji 12 m visok razgledni stolp, ki nudi na vse strani zelo obsežen razgled. Koča je od Ivanec v 2 urah prav lahko dostopna in gre pot ves čas po gozdu. Udeležba pri otvoritvi je bila velikanska, gotovo preko 1000 ljudi vseh slojev. Bilo je to pravo narodno slavje z vsemi krajevnimi posebnostmi. Večina podružnic HPD je poslala k otvoritvi svoje delegate, zastopano pa je bilo tudi SPD po g. Hrovatinu iz Ljubljane in mariborska podružnica po svojem načelniku g. dr. Senjorju in odborniku g. Pagonu. Po službi božji na prostem je bila koča blagoslovljena, nakar so se vršili pozdravni govori. Tudi slovenska delegata sta pozdravila to pomembno planinsko slavje, pismeni pozdravi pa so došli tudi od o-srednjega odbora, kakor tudi od več podružnic SPD. Tako je HPD letos otvori-lo svojo tretjo kočo, a SPD je letos otvo-rilo že 6 koč, kar vsekakor kaže na zelo plodonosno delovanje naših planinskih društev. Ta velika požrtvovalnost pa hoče imeti tudi odziva: Planinci, naše ljubke koče in krasno vreme nas vabijo. Odzovimo se! — Težek učarec za zunanje učence mariborskih meščanskih šol Pišejo nam: Nas starše iz mariborske okolice, ki smo šolali svoje otroke doslej v meščanskih šolah v Mariboru, je zadel najtežji udarec: našim otrokom je zabra-njen nadaljni obisk meščanskih šol. Je to prav gotovo edini slučaj v naši širni domovini, da se mladini na ta način otež-coča poset kake javne šole. Ta slučaj pa doslej nima primere v zgodovini mariborskega šolstva. 2e 50 let ima Maribor meščanske šole in vedno so jih pcsečali otroci iz okolice; premožnejši starši so plačevali primerno šolnino, a revne in nadarjene otroke so podpirali s tem, da so bili oproščeni plačevanja šolnine. A sedaj je šolnina letnih 400 Din tako velika, da je ne zmoremo, posebno ne oni izmed nas, ki imamo več šoloobveznih o-trok. Kaj sedaj? Mojstri in mojst.inje za-ltevajo za svoje vajence vsaj 2 do 3 razrede meščanske šole. Prizadeti starši smo obupani, ker ne vemo, kam bi z našo deco. Ali ]e res višja izobrazba samo predpravica meščanov? Ali so oni boljši davkoplačevalci, ali vzdržujejo oni tudi nastavljeno učiteljstvo? AH res ni nlko gar, ki bi se zavzel za izobrazbo delavske dece? Ali res ni oblasti, ki bi okoli-, ške občine prisilila, da prispevajo mestni občini za svojo mladino? Okoliške obči ne, zganite se, pokažite, da imate smisel in razumevanje za izobrazbo svoje mladine. Zavedajte se, da nosite vso odgovornost za izobrazbo in neizobrazbo predmestne mladine in na vas je, da priborite našim otrokom nadaljni sprejem v meščanske šqle. — Prizadeti starši. — September. Prvi teden bo prinesel nestalno, .v glav nem ugodno vreme s pičlimi padavinami, zato pa več vetra. Tudi naslednji teden bo mndgo vetrov, ki se bodo po nekod stopnjevali do viharjev, časih celo do po-gubonosnih orkanov. Padavin ne bo mnogo. --- Proti sredini meseca, posebno pa v drugi polovici meseca bodo spet občutne padavine in močni vetrovi ob padcu temperature. Tudi viharjev je pričakovati, ki utegnejo biti najnevarnejši na morjih. Od 15. do 20. je računati z dežjem in hladnim vremenom. Nato bo postalo nekoliko toplejše in poslednji teden se bo precej zjasnilo. Preključltev mariborskih telefonskih naročnikov na avtomatsko centralo. S preključitvijo telefonskih naročnikov se bo pričelo dne 5. trn. točno ob 19. url Po navedenem času se smejo uporabljati samo avtomatski aparati. — Originalno potovanje okrog sveta. Advokat dr. Teodor Gonda iz Budim pešte, ki je na potovanju okrog sveta, se je zglasil danes v našem uredništvu. Potuje že od 1. 1925 ter je prepotoval dose-daj Bolgarsko, Turčijo, Sirijo, Palestino, Egipt, Grško, Albanijo. Sedaj se mudi v naši državi Namen njegovega potovanja je proučevanje razmer v posameznih deželah. Zbral je že veliko kolekcijo fotografij, kart in podpisov znamenitih politikov, kulturnih delavcev ter zastopnikov gospodarstva kakor tudi pokrajinskih slik. Dosedaj je nabral že sedem debelih knjig, ki naj oddajo Čim popolnejšo sliko javnega, prosvetnega in gospodarskega življenja posameznih držav. Potovanje dr. Gonde bo trajalo do 1. 1935, nakar misli svoje vtise publicirati. — Glasbena Matica. Moški zbor Glasbene Matice ima v četrtek zvečer sestanek in prvo vajo. Pridite vsi, gre za nastop v nedeljo. — Predsednik. Koncert Sok. peveckčho sdruženi v Ostravč se bo vršil, kakor doznavamo, nepreklicno dne 12. oktobra v Nar. domu v Mariboru. Pevski zbor, ki slavi kot jako dober, se bo vračal čez Maribor s svoje turneje, ki jo bo napravil po Jugoslaviji. Opozarjamo na ta koncert, ki bo gotovo postal manifestacija prisrčnega slovanskega bratstva, vso sokolsko, a tudi ostalo Sokolstvu naklonjeno jugo-slovensko kakor tudi slovansko, predvsem češkoslovaško javnost v Mariboru n okolici. Državna realna gjmnazija v Ptuju. Za šolsko leto 1929-30 se bodo vpisovali novo vštopajoči dijaki dne 11. in 12. septembra dopoldne v ravnateljski pisarni, dosedanji dijaki pa dne 13. septembra od 10. do 11. t. m. v svojih razredih. Otvoritvena služba božja bo 14. trn., redni pouk pa se prične 16. septem-)ra. — Današnji trg. Na Vodnikov trg so pripeljali 9 vozov crompirja, čebule in zelja, na živilskem trgu pa je prevladovalo raznovrstno sadje, kakor jabolka, hruške in češplje. Jabolka 3—6 Din, hruške 4—7 Din, slive 2 do 8 Din, breskve 16 do 20 Din, grozdje od 8 do 14 Din kg, kopinje in brusnice po 10 do 12 Din, dočim so pohorske maline padle na 6 in celo 5 Din liter! — Na trg Svobode je dospelo do sklepa našega poročila 43 voz sena, otave in slame. Seno e imelo ceno 80—100 Din, otava 75—90 Jin, a slama 45—60 Din meterski stot. Jo 11. ure je bilo prodanih vsega 38 vozov. Seno in slama za mariborsko garnizijo. Dne 9. septembra ob 11. dopoldne se jo vršila v pisarni komande mariborskega vojnega okruga licitacija za nabavo 150.000 kg senu in slame. Natančnejši pogoji za razpisano licitacijo so interesentom na vpogled pri komandi vojnega o- V M aTltroTur dne' V W7m MHmmI Zevaeo Beneška ljubimca Zgodovinski rtmu Iz itarth B®n«tk 168 . »Bartolo Enooki se mi je zlagal, ko je dejal, da je utfil 'Skalabrina.« Velikan je prinesel policijskega načelnika v tisto pritlično sobo, ki se je našim bralcem že večkrat odprla. Bila je to nekdanja Dandolova obednica. V tej sobi sta sedela Roland Kandiano in stari Fi- lipo. Kakor hitro se je mogel Džennaro svobodno gibati, si je po vrsti odrgnil obedve roki. »Pogum, prijatelj, je dejal z neprisiljeno veselostjo, vaše železne klešče, ki vam služijo namesto rok, so vredne poklona. Roland je vprašaje pogledal Skalabrino. »Zgodilo se je zelo enostavno,» je dejal orjak. »Ko sem pred dobro uro odšel, mi je prišlo na misel, da se poizprehodim kroginkrog obzidja. Videl sem gospoda, ko je skočil na vrt; skočil sem za njim, sledil mu korak za korakom in ga zagrabil v trenotku, ko je hotel oditi po isti poti.« »Ali res!« je vzkliknil policijski načelnik z občudovanjem. »Ali se je res zgodilo tako, kakor pravite?« »Dokaz je to, da ste vi tukaj.« »Potem vam čestitam. Nisem si mislil, da bi bil kdo na svetu, zasledovati me, ne da bi moje oči, moja ušesa ali moj nos opozorili na to.« »Kdo pa ste?« je vprašal Roland. »Ubog barkarol, ki se zaupa vaši velikodušnosti. Gospod, če hočete, me lahko Izročite beričem, in bom obsojen. Dve leti, da, pet let morebiti ne bom videl belega dneva...« »Po kaj ste prišli sem? Česa ste iskali? Govorite odkrito in brez skrbi; saj nisem tak človek, da bi vas Izročil beričem.« Kakor zelo se je imel Džennaro v oblasti, vendar se je zganil, kakor da si hoče pomeniti roke; na srečo pa ga je ovirala bolečina v roki. »Imenitno!« je dejal sam pri sebi. »Stvar je v najlepšem redu. Odslovil me bo in mi podaril pest drobiža. Čez pol ure pridem nazaj... da mu ga vrnem.« Istočasno je sklonil glavo, kakor da bi ga bilo sram priznati svojo krivdo. »NoU je silil Roland s toplim in prijaznim glasom. »Le govorite, ne bojte se povedati resnico...« »Hudo je povedati to resnico, gospod, in zdaj ko ste mi obljubili, da me ne Izročite policiji, se je še bolj sramujem.« »Držal bom svojo obljubo, ako ml boš odgovoril po pravici. Tod* premisli to dobro, preden izgovoriš; kajti Izpustim te samo pod tem pogojem, če se zlažeš, me ne veže nikaka obljuba.« »Naj bo! Povedati vam hočem vso resnico. Veste. meni.se godi že nekaj časa zelo hudo.« »JKiaj? Ali te brodarstvo ne preživlja?« I^žehnaro se je,nasmehnil. »Vi'ne veste, kaj'mislim, gospod. Barkarol sem samo navidezno; preveč bistre oči imate, da ne bi bili zapazili, da je moja barkarolska obleka samo krinka. In vrhutega sem še pravkar pohvalil, da se nikdar ne dam zalotiti... jjMen$temu dičnemu korenjaku, je dodal, kazoč na Skalabrina. Ne, ne, moj posel ni, da bi porival gondole po^kanj&ih, prepeval pesmi in smrčal po nabrežjih... WW'p*o!e&cSza lenuhe, gospod!« »Kakšen je torej'tyoj 'stan.« »Gotovo ste že sami uganili, moj poklic je ta, da se plazim ponoči v slabo zastražene hiše, ki si jih ogledam prav previdno in oprezno, pazeč, da koga ne vzbudim, nakar odidem z vso skromnostjo in vljudnostjo. Te svoje posete delam samo po hišah, ki so vredne, da si jih človek ogleda, in moje občudovanje do reči, ki jih vidim, je ponavadi tolikšno, da odidem le redkokedaj, ne da bi vzel s seboj majhen spomin — kako dragoceno zlatnino ali drago kamenje ali vsaj kako vrečico, napolnjeno s tistimi prekrasnimi medajlami, ki se jim pra- vi cekini in Srebrnjaki...« Roland je bil sedel; podpiraje si brado z dlanjo, je gledal Džennara z nenavadno resnobo. »Aha!« si je mislil policijski načelnik, »napravil mi bo predavanje o kreposti in poštenju! samo da ne bi trajalo predolgo!« »Z eno besedo,« je dejal Roland, »vi opravljate , -sel tatu?« »Ah, da! Človek pač ne more živeti brez vsakega dela. Saj sem vam rekel, gospod, da mi prede že nekaj časa trda. Nobenega zaslužka ni. Vrata so pretrdo zaklenjena. Revščina trka na duri. In nocoj sem se klatil žalosten in pobit po Benetkah; kar zagledam to hišo. Splezal sem v vrt, približal se, začul glasove, zapazil luč in se ves razočaran obrnil nazaj. Ze sem hctel zopet na ono stran zidu, obečaje si, da se vrnem jutri... vidite, da sem odkritosrčen do skrajnosti!... takrat pa me popadejo klešče vašega korenjaškega tovariša... Zdaj veste vse, gospod.« Roland je resnobno poslušal to historijo, in nobeden zunanji znak ni dal Džennaru sklepati, da je napravil neugoden vtis. Policijski načelnik je brez prevelike skrbi pričakoval učinka. To, kar je vedel o Rolandovem značaju, mu je dajalo sigurnost, ki je v navzočnosti kakega svojega berlča gotovo ne bi bil občutil. V tem trenotku se je na vrtu oglasila rahlo piščalka Roland In Skalabrino sta se zdrznila; Džennaro je nastavil ušesa. Roland pa je vstal; obračaje se proti vratom, je iz- pregovoril z mirnim glasom: »Skalabrino, dokler me ne bo nazaj, nadzoruj skrbno gospoda Džennara, načelnika beneške policije, ki nas jp blagovolil posetiti.« In stopil je ven, puščaje Džennara vsega poraženega, bebastega od osuplosti. Na vrtu se je Roland napotil k cedri. Tam je ponovil znamenje s piščalko, ki ga je bil slišal. Skoraj takoj nato se je postavila k njemu temna postava in dejala: »Gospod, nocoj bo.« »Ali naju mbreš voditi?« »Da, gospod, brez nevarnosti.« »Dobro, počakaj me.« Roland se je vrnil v hišo. »Gospod,« je dejal Džennaru z mrzlim glasom, »moj jetnik ste,« Policijski načelnik se je trudil v teh par minutah na vse kriplje, da bi našel izhod iz pasti, v katero je bil zašel. Toda to pot ga je držalo trdno, brez upanja rešitve! Njegov položaj je bil strašen. »Moj jetnik ste, je ponovil Roland. In ravnati hočem z vami enako, kakor bi bili vi ravnali z menoj, ako bi bil slučaj zamenjal najini ulogi.« »Nočem se dalje pretvarjati,« je zdaj izpregovoril Gvido Džennaro.' *Res sem tisti, kakor pravite. Zato vas hočem samo vprašati, kakšno ravnanje ste mi namerili?« Policijskemu načelniku se je vrnila vsa njegova hladnokrvnost. Sklenil se je braniti od koraka do koraka. »Izgubljen sem, je mislil sam pri sebi, toda poginiti ne maram kakor kak navaden bedak. Pokazati se še enkrat v vsej svoji zvitosti in drznosti — to vsaj ni vsakdanja smrt.« »Kaj bi bili storili z mano, ako bi me bili zajeli?« je vprašal Roland. »Izročil bi vas bil tribunalu. Tam se moja naloga neha.« »In kaj bi storil z mano tribunal? »Izročil bi vas krvniku,« je odgovoril Džennaro smelo. »In kaj bi storil z mano krvnik?« »Odsekal bi vam glavo, razen če bi se zadovoljil s tem, da vas samo oslepi. Toda odkritosrčno sem prepričan, da bi vam odsekal glavo. Zajeti zdajle, bi bili sojeni še nocoj, in že jutri zjutraj bi stopili na šafot.« Gvido Džennaro je govoril take besede, kakršne so se mu zdele najbolj zmožne proizvesti na Rolanda silen učinek, po podatkih, ki jih je imel o njegovem značaju. Zeljno je iskal na Rolandovem obličju sledov tega nameravanega učinka. ........... MaNcgM, UtMQevp««rk tfovatn* In *ocij*ln* n*mtn» •bttMtmt «Mkatowt4lkflO p, mmii Din *• tfttnli n ni n si * »p. csHUll UUlilol ■ — M 2eetor», tfopteewaj« in ogla. ' trgBVktg« sH r«Uamn«ga aw4ajat v»al