Ste?. 132.___? Ljubljani, v torek, dne H. junija 1910. LetO XXXVIII. = Velja po pošti: =s Za oelo leto naprej . K 28'— h pol let« » . » 13*— m četrt» » . > 6*50 za en meseo » . » 2*20 h Nemčijo oeloletno » 29-— sa ostalo Inozemstvo » 35'— s v upravništvn: = Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . » 11*20 za četrt» » . » 5*60 za en me»eo » . » 1*90 Za poMIJanJe na dom 20 v. na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. he=== Inserati: ===== Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat.....po 15 v za dvakrat . . , . » 13 » za trikrat . . , . » 10 > za več ko trikrat . , » 9 ► V reklamnih notioah stane enoHtolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust. -Izhaja: i vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne. »a- urednlitvo Je f Kopitarjevi nlioi itev. 6/HI. Rokopisi se ne vračajo; nefrank Irana pisma se ne — sprejemajo. - Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6. "»i = Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije. = ■ Upravnlškega telefona štev. 188. === Današnja številka obsega 4 strani. ""C Prisilna vzgoja in oskrba. (Dalje.) VIII. SKUPŠČINA AVSTRIJSKEGA DRUŠTVA ZA PRISILNO VZGOJO IN OSKRBO. L j u b 1 j a n a, 14. t. m. Mladinsko varstvo, prisilna vzgoja in učitelj. Najtemeljitejši referat, ki je dosegel tudi največ odobravanja in je tvoril višek vseh predavanj na VIII. skupščini Društva za prisilno vzgojo in oskrbo, ki te dni v našem stolnem mestu zboruje, je bil referat č. g. Antona Schuberta, kaznilniškega duhovnika iz Korneuburga. ki je včeraj dne 13. t. m. popoldne obravnaval temo: Šola in mladinska, oskrba. Dežel, odbornik dr. Lampč je izrazil na skupščini željo, naj bi se to predavanje v svrho popularizacije mladinskovarstvene ideje zlasti med učiteljtsvom objavilo tudi v slovenskem jeziku. Zato bo to predavanje objavil »Slovenec« te dni dobesedno in v celoti; tu podamo le glavne misli: Govornik uvodoma naglaša dejstvo, da šola mladinskooskrbnemu gibanju ne posveča še tiste pozornosti, ki jo zasluži. Učiteljstvo je poklicano to vprašanje proučevati, se seznaniti z tozadevnimi zakoni ter uveljavljati principe mladinske oskrbe in varstva med ljudstvom. Učitelj mora v šoli zanemarjenim elementom posvetiti največjo pažnjo, biti v zvezi s stariši, poglavitno pa je, da daje oblastem iniciativo v slučajih, ko gre za to, da se preteča nevarnost popolnega zanemar-jenja odvrne s pravočasno prisilno vzgojo. Učiteljstvo mora poznati individualno in socialno zgodovino vseh svojih gojencev in se na konferencah od slučaja do slučaja posvetovati, kako bo svoje vzgojno delo individualizova-lo, kako prilagodilo posebnostim fizično in duševno zaostalih otrok, kako v sporazumu z vsemi merodajnimi zlasti sodstvenimi faktorji poskrbelo za nadomestilo pomanjkljivi domači vzgoji. Predavatelj kritiku je določila in duha dosedanje postavodaje v tem oziru, ki jih tako ostro in na pravem kraju prijema, da izzove večkrat splošno odobravanje vseh navzočih. Potem pa osvetljuje nov mladinskooskrbovalni načrt in priliko, ki jo nuja, da učitelj lahko vrši socialno tako važno mladinskovarstveno delo. Razjasnjuje na podlagi posameznih paragrafov te postave, kako more učitelj sodelovati z javnimi oblastmi, da dobi ne samo že zanemarjena, ampak tudi mladina, ki se k zanemarjenosti nagiba, oz. živi v takih social. razmerah, da ji prejkoslej skoro nujno zapade, javno prisilno vzgojo tudi zoper voljo zaslepljenih starišev. Med reformnimi mislimi v tem oziru priporoča predavatelj zlasti, da bi se na učiteljiščih uvedla mladinskovarstve-na veda kot učen predmet (Živahni bravoklici) in da bi si učiteljiščniki ogledali moderne večje kaznilnice, pri-silnice in poboljševalnice. V vsakem oziru dovršeno predavanje je želo aplavz, kakor nobeno drugo. Vnela se je nato živahna debata. Huemer ravnatelj vzorpoboljševalnice v Eggen-burgu na Nižjeavstrijskem, pocla nato veliko reformnih nasvetov glede obravnavanega predmeta. Za najboljši vir navaja knjižico »Die Schule im Dienst der Fiirsorgeaktion fiir das Kind« (Benedikt Willvonseder). Povdarja nato, kako morata v tem oziru iti skupaj duhovnik in učitelj (Odobravanje). Delo učitelja obstoja posebič v tem, da 1.) ljudstvu pojasnjuje pomen mlaclinsKo-varstvenega vprašanja, 2.) dela za hi-gijeniško uredbo šol, 3.) nastavljanje šolskih zdravnikov, 4.) ustanavljanje takozvanih »Suppenanstalten« v velikih mestih, 5.) obuvanje otrok in obleko. 6.) ustanavljanje ierišč, ,7.) kopališč, 8.) brezplačna učila, 9.) boj alkoholu (mladini se mora posečanje gosti-len in kajenje postavno prepovedati!), 10.) gojenje varčnosti, 11. etična poglobitev pouka, ustanovitev disciplinarnih razredov, pouk o živalskem in rastlinskem varstvu. Kar se šoli odrasle mladine tiče, treba mladino 1.) podpirati pri izberi poklica, 2.) organizirati posredovanje dela, 3.) zlasti pospeševati gospodinjsko šolstvo za dekleta. Kar se tiče sodelovanja z oblastvenimi mla-dinskovarstvenimi organizacijami in sodstvom treba kontrolirati rejo naj-denčkov in na rejo izročenih otrok, odpraviti individualno jerobstvo, strogo paziti in pritiskati na krajevno policijo (Dobro-klici), kontrolirati kinematografe, pobijati šund in pornografijo, ustanavljati zavetišča, zahtevati čedalje večje in širše varstvo mladoletnih v tvornicah itd. Ravnatelj Huemer poživlja iičiteljstvo zlasti, da ljudstvo izobražuje in v njem vzbudi ter razširi zmisel za mladinskovarstveno delo; sam je pripravljen glede oddaje zanemarjenega otroka v moderno pobolj-ševalnico dati pojasnila in nasvete. (Eggenburg, Landeserziehungsheim, Niederosterreich, Direktor Hans Huemer.) Ravnatelj Markovich pohvali izbo-ren referat g. kaznilniškega duhovnika Schuberta, naglaša potrebo, da duhovščina tudi s prižnice popularizira idejo mladinskega varstva in prisilne ideje ter povdarja, da bodi ena prvih skrbi društva tudi ta, da zainteresira za te probleme parlament. Dr. Lampe naglaša potrebo, da se predavanje g. Schuberta tudi v slovenskem jeziku natisne (Živahni bravoklici). Kaznilniški duhovnik č. g. Kran-ner naglaša potrebo kontrole kinematografov. Za salezijanslvo delo. Čisto novega duha in smer je prinesel v debato znani strokovnjak glede mladinskega varstva, g. c. kr. okr. sodnik iz Trsta, baron Rinaldini. Naglaša, cla je prisilna vzgoja vendarle prisilna; čeprav je v modernih razmerah potrebna, vendar ne more doseči tistega viška vzgoje, ki sloni na po-dnevnih zavetiščih, institut, ki so ga uprav klasiško razvili Salezijanci, ki se jim ima moderna družba zahvaliti za eno svojih socialno najplodovitejših institucij. Če bo kdo n. pr. Trst pre-osnoval, ga bodo edinole Salezijanci. Pobirajo otroke takorekoč na cesti, v oratoriju jim nujajo zabave v pravem ljudskem duhu, njih vzgoja je skozin-skozi individualna. Kclo se je preje v Trstu menil za zanemarjeno mladino? Danes vidiš pri priredbah Salezijancev enoletne prostovoljce, mlade uradnike, doktorje — ljudi, ki se s hvaležnostjo spominjajo, kako da jih je ljubeča sa-lezijanska roka svojčas iz pogube potegnila in ogrela na srcu krščanske ljubezni. Salezijanci so v Trstu vzgojili telesna bobrih elementov, ele- mentov mclu, elemntov krščanskih, za družbo koristnih, česar preje ni nihče v takem stilu zmogel. Naglaša potrebo, da se skupščina izreče za to, da so z mladinskovarstvenega stališča na prvem mestu podnevna zavetišča. Mayer deželni odbornik nižjeavstrijski to misel modificira v toliko, da ni smeti izreči, da imajo podnevna zavetišča Maver, deželni odbornik nižjeavstrijski, 10 misel modificira v toliko, da ni smeti izreči, da imajo podnevna zavetišča prednost pred poboljševalnicami, pač pa, da je potrebno oboje. Stvar je ta, da je ime p o b o 1 j š e v a 1 n i c a napačno (Pritrjevanje) in odiozno, to naj se izpremeni, in pa s i s t e m pri jerob-skem sodstvu. (Dobroklici.) Ravnatelj Lang iz Messendorfa priporoča, naj se društvo zavzame za obligatorično uvedbo otroških vrtcev. Istega dne — pred predavanjem g. Schuberta — je predaval tudi nižjeav-i strijski deželni svetnik dr. Franc H u e b e r o »Prisilnooskrbnem in varstvenem delu nižjeavstrijske dežele« in o »De« lovnih kolonijah«. Prvo predavanje je podalo jasno iit pregledno skico o naravnost velikanskem, vzornem in za vso srednjo Evn ropo skoroda merodajnem mladinsko-i varstvenem delu nižjeavstrijske dežele, drugo pa je s stališča praktika postavilo načela, kako urediti delovne kolonije. Obe predavanji ste bili strokovno dovršeni ter jim je sledila plo-* dovita debata. Banket. Zvečer je priredilo ljubljansko mesto na čast udeležencem kongresa banket, ki se ni odlikoval samo na zunaj po finosti priredbe, marveč zlasti po prisrčnem tonu, ki je vladal med zbranimi, in po duhu vzajemnosti za plemenito mladinskovarstveno delo, ki je zbralo okoli sebe vse plemenitomisleče duhove v naši deželi brez razlike narodnosti in političnega mišljenja. Spada pa ta priredba tudi med one, ki so v čast našemu mestu ter poneso sloves o njej in gostoljubnosti njenega prebivalstva po celi monarhiji in daljnem svetu. Vrsto toastov otvori župan Ivan Hribar, ki navzoče toplo pozdravi. Odgovori predsednik Društva za prisilno oskrbo in vzgojo deželni svetnik z Dunaja dr. H u e b e r. Slavi Ljubljano kot eno najstarejših mest monarhije in znano po svojem državi zvestem prebivalstvu ter po svojem zmislu za umetnost. Konča s slovenskim pregovorom: Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane! (Burno odobravanje) in nazdravi beli Ljubljani. V imenu dežele pozdravi navzoče deželni odbornik profesor J a r c. Naglaša, kako so prizadevanja in težnje Društva za mladinsko vzgojo in oskrbo premagala že mrtvo točko ter začela zainteresovati pedagoge ter zakonodav-na oblastva; kako pa da je zdaj prišel čas začeti s popularizacijo te ideje v velikem stilu, kako je treba zanjo pridobiti široke mase, kar bo za udejstvo-vanje plemenitih ciljev tega gibanja večjega pomena kakor vse drugo. Nadravnatelj Markovich iz Gradca govori v slovenskem jeziku, kar je spričo jezikovne dovršeno- LISTEK. Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalie.) 29. Jurčku upade pogum. Ali veš, ljubi dnevnik, da je Lizika padla, včeraj v vodnjak? To je bil krik in vik, ko so od vseh strani pritekli ljudje, da jo rešijo, predno utone. Hlapec, ki služi pri Janezkovih, je pritresel dolgo lestvo, po kateri je zlezel v globino in kmalu zopet prišel ven z Liziko v naročju. Mama mu jo jc vzela iz rok ter ukazala Elzi, da naj pripravi gorko odejo, ker je kar curljalo od uboge deklice. Kako so se pa vsem podaljšali obrazi, ko so pogledali natančneje in videli, da rečena stvarica niti ni Lizika, ampak slamnata punica, ki sem jo jaz naredil in vrgel v vodnjak. Liziki sem ukazal, da me počaka za drvarnico, sam sem pa šel k vodnjaku, vrgel pu-nico noter in začel vpiti: »Oh, oh, oh! Utonila bode, oh, uboga. Lizika!« Ni bilo pravično, da me je papa brez večerje spodil spat, vsaj nisem pravil ljudem, da je Lizika v vodnjaku, temveč vpil samo: »Uboga Lizika, oh, oh!« Zakaj pa ljudje ne razločujejo žive deklice od slamnate podobe? Ali sem morda jaz kriv? Danes zjutraj sem napravil v šolo grede velik ovinek. Ko sem šel mimo mestne hiše, je stala tam velika množica meščanov in prostovoljcev, ki so se o nečem živahno menili. Pomešal sem se vmes in izvedel, da jutri nameravajo napraviti velik izlet združen z ljudsko veselico. Ob pol enajstih se hočejo peljati z vlakom ven iz mesta ter potem na prostem kuhati kosilo in napraviti celo gostijo. Z njimi gre tudi mestna godba ter cele košare mesa in dobrih sladkih reči. Ne vem, če bom šel jutri v šolo, akoravno mi učitelj pravi, da bom ostal večen butec, ker ne obiskujem pouka redno. Včeraj bi bil šel prav rad v šolo, a bolel me je vrat, da niti zajutreka nisem mogel pojesti; mama se je zelo bala in hotela poslat-i po zdravnika, kar se pa ni zgodilo, kajti ob pol desetih mi je že popolnoma odleglo. Smuknil sem skozi stranska vrata na ulico in mimogrede skočil na kolodvor gledat, če se bo veliko ljudi peljalo na deželo, kjer bo veselica. Bila je strašna gnječa in ko je prišel vlak, si nisem mogel pomagati; rinili so me s seboj in naenkrat sem tičal v železniškem vozu trdo stisnjen v kot, od koder se nisem mogel ganiti. Vlak je zabrlizgal in šli smo. Strašno me je skrbelo, ker nisem imel voznega listka in kadar je šel izprevod-nik skozi voz, vselej sem se skril drugam; slednjič me je pa vendar opazil in me vprašal po listku. Povedal sem mu nato, da sem hotel iti v šolo in da so me izletniki nehote porinili v voz; vsi so se smejali in Kari Smuk jc rekel: »Poglej, poglej! Gotovo greš z nami, Jurček, cla nam boš opekel telička!« Nastal je splošen krohot in izprevodnik je rekel: »Torej ta dečko je Jurček Haker!« Imeti me mora zelo rad, ker ni potem več zahteval listka. Zabavali smo sc krasno. Godba je igrala veselo poskočnice in razni gospodje so navdušeno govorili zbranim množicam, zapeli smo tudi nekaj lepih narodnih pesmi. Meni se je pripetila mala nezgoda, da sem prevrnil poln kotel golaža v ogenj; nekateri snedeni lakotniki so me hoteli rad: tega kar obesiti in še-le Kari Smuk me je rešil njihovih trdih rok. Peljal me je na kolodvor, kjer mi je kupil listek do doma in me posadil v voz. Rekel mi je, da ne smem čakati konca veselice, ker bodo doma preveč v skrbeh, kje da sem, in me opominjal, da naj pazim in izstopim na pravem kolodvoru. Duševno potrt, ker so me poslali domov, sem sc odpeljal. Bil sem zelo truden in radi tega me je tresenje in zibanje voza kmalu zazibalo v sladko spanje. O polnoči me je izprevodnik poklical in rekel: »Vstani, sinko! Že smo v Filadelfiji! Kam se pa pelješ?« Globoka, temna polnoč! Kam naj sc denem v tujem mestu, ko nimam novčiča v žepu? Na misel so mi prihajali dečki o katerih sem bral, da so se izgubili. Jokal in vzdihoval sem, kakor bi mi hotelo srce počiti. Gospa, ki jc sedela poleg mene, se je čudila mojemu stokanju in mi rekla: »Kaj pa ti je, ubožček moj mali? Ali te trebuh boli? Tukaj-le iz te-le steklenice napravi en požirek.« Pripovedoval sem ji nato, da sem v vozu zaspal in se kol blisk urno peljal mimo rodnega kraja, mesto cla bi bil izstopil; povedal sem ji, da nimam nobenega novčiča v žepu in kako zelo cla bo mamo skrbelo, ker me nc bo domov. Smilil sem se ji in bila je zelo prijazna z menoj. Povabila me je. cla grem z njo in mi obljubila, cla zjutraj precej brzojaviva očetu, kje sem, da me pride iskat. Lepo sem se ji zahvalil, kakor se spodobi, in jo vprašal, če ima cloma kakega dečka ali deklico, cla. sc morem igrati, dokler ne pride papa. Odgovorila mi je, da ni omožena; pa kaj me briga, ali je omožena, ali ne. ko sem hotel vendar lo vedeti, če ima kakega dečka ali deklico, s katero bi sti, s katero je govoril, izzvalo temvečje odobravanje. Nazdravlja Ljubljani, v kateri je svojčas precejšnjo vrsto let prebival in deloval, temu mestu, ki mu v prijaznosti prebivalstva, lepoti lege in prisrčnosti, ki v njoj vlada, ni kmalu enakega. Naj še dalje procvita in se razvija bela Ljubljana! Češki pozdravi navzoče g. dr. Fa liri r lik, tajnik moravskega deželnega odbora. Nazdravi Kranjski. V imenu Društva za tujski promet pozdravi dr. K r i s p e r, ki naglaša lepoto kranjske dežele in kremenitost njenega prebivalstva ter mladine. Nadravnatelj g. Markovich nazdravi nato g. deželnosodnemu svetniku M i 1 č i n s k e m u (Burni živio-klici), ki ga imenuje sijajen zgled in vzor modernega mladinskega sodnika, ki v Kranjski na tem polju pomeni vse! Živio! Zdravico g. Milčinskemu so navzoči z največjim navdušenjem sprejeli. Nato g. nadravnatelj Markovich napije zastopnikom tiska. Končno napije v ljubeznjivem šaljivem dunajskem tonu g. Mayer, nižjeavstrijski deželni odbornik, Slovenkam v Ljubljani. »Mir als Wiener gfallfs hier!« Dobro ste nas sprejeli, ,tako iz srca, da nas more ganiti in prisrčno veseliti! Okoli polnoči so se udeleženci polagoma razšli. Nobene prisiljenosti; ves večer je minul prisrčno, zabavno, v najboljšem razpoloženju. Razfskazovanie podzemeljskih ]am. V Ljubljani se je ustanovilo »Društvo za raziskovanje podzemskih jam«. Namen društva je raziskovati mnogoštevilne in čarobne jame na Kranjskem, pa tudi v sosednih, zemljepisno semkaj spadajočih deželah. Društvo si stavlja v prvi vrsti znanstvene cilje. Znanstveno raziskavanje in vsestransko obdelovanje bodisi posameznih jam, bodisi celih jamskih sistemov, to je glavni in prvi smoter društva. Vsi ti znanstveni cilji novoustanovljenega društva pa bodo donašali po mnenju tega društva tudi širšim ljudskim slojem najrazličnejše koristi. Kakor hitro se društvu posreči razvozlati zagonetno kraško hi-drografijo, se prično lahko na tej podlagi različna melijoracijska dela. Različne kraške kotline bodo dobile potreben odvod v njih se stekajočih podzemskih in nadzemskih voda. Te deloma jako rodovitne kotline bodo še le tako postale pripravne za poljedelstvo. Na drugi strani pa bo zopet mogoče po društvu raziskane podzemske vode zaseči in jih spraviti na zemsko površino. Postreglo se bo lahko celim velikim okrajem, ki doslej trpe na pomanjkanju vode, z dobro in zdravo pitno vodo. Dosedaj še skoro popolnoma neznana krasota naših podzemskih jam bo privabljala leto za letom večje število ptujcev v naše kraje. Tako bo eden najkrasnejših delov podzemskega sve- se lahko igral. Moja nova znanka je morala biti bolna, kajti v Filadelfiji na kolodvoru jo je čakal voz. Kočijaž je svojo gospo zelo spoštljivo pozdravil, mene je pa ogledoval od glave do peta kot neko neznano svetovno čudo. Gospa mu je rekla: »Miha, ta mali deček se je izgubil in zato ga bom vzela nocoj s seboj, jutri na vse zgodaj pa brzoja-vim njegovim starišem-« — »Lep, čeden dečko je,« se je oglasil Miha z debelim glasom, »če le ni sam utekel od doma, kakor časih narede taki-le majhni na-vihanci.« — «Danes gre z menoj,« je rekla gospa. V njeni hiši je bilo krasno. Veliko lepše kot pri nas. Spal sem v lični mali sobici poleg njene spalnice; vrata je pustila odprta, da bi me ne bilo strah. V dveh minutah sem zaspal. Ko sem se zbudil, bil je zunaj že svetel dan; k meni je prišla naši Beti zelo podobna sobarica in mi rekla: »Tu zraven je kopalna soba. Milostna gospica je rekla, da se takoj idite kopat. Vodo sem že pripravila in nikar sami ne sukajte pipice. Čez pol ure bo pa za-jutrek gotov. Ko se oblečete, pridite v salon.« Imenitno sem se umil, samo to mi je zelo nagajalo, ker se je banja prehitro napolnila s skoraj vrelo vodo; nevtegoma sem moral izlesti ven. Nisem znal zapreti pipice in čim bolj sem sukal, tem hujše je tekla voda. Hitro sem se torej oblekel in tekel po sobarico, da je pipico zaprla. Gotovo se je morala precej truditi, predno je zopet spravila vse v red, kajti voda se je razšla že po celi sobi. Nato sem šel v salon; gospice še ni bilo notri in zato sem odprl okno in gledal na ulico. (Konec prihodnjič.) ta prišel do svoje veljave in pravega spoznanja in ptujski promet bo dona-šal tudi našim krajem bogatih dohodkov. Ali ne samo ptujca potovalca bo vleklo v naše kraje. Po društvu razširjeno zanimanje za podzemski svet bo privabljal tudi znanstvenike. Geologi, zoologi, botaniki, geografi, paleontologi, vsi bodo našli tu bogatih uspehov obetajoče polje. Vse te namene pa je društvu mogoče le takrat doseči, ako ga bo najširše občinstvo podpiralo v njegovem prizadevanju. Vsestranska moralna in gmotna podpora je potrebna v to, da se dosežejo ti cilji in smotri. Društvo se torej obrača do slavnega občinstva obojega spola in ga prosi, naj pridno pristopa k društvu, ker ga na ta način podpira gmotno in duševno. Udnina za redne člane znaša na leto 6 K, podporni člani plačujejo letnih 12 K. Ustanovniki pa plačajo edenkrat (lahko tudi v petih letnih obrokih) 200 kron. Pristop k društvu kakor tudi vprašanja za različna pojasnila, ki jih društvo radevolje daje, naj se naslov-ljajo na: »Društvo za raziskavanje podzemskih jam« v Ljubljani. Parlament. Dunaj, 14. junija. V poslanski zbornici se približuje generalna debata o proračunu h koncu ter se bo še danes vršilo prvo odločilno glasovanje. V vče-rajšni razpravi je vzbujal največjo pozornost proračunski govor ministrskega predsednika. Glavni točki njegovega govora ste bili italijanska pravna fakulteta in vprašanje o nemško-češkem sporazumu. Kar se tiče italijanske pravne fakultete, je izjavil baron Bienerth, da je prepričan, da se bo to vprašanje ne le kmalu rešilo, temveč bo tudi za vse vsprejemljivo. Kar se tiče konference glede na nemško - češki sporazum je dejal ministrski podpredsednik, da obžaluje, ker konference niso uspele. Popolna odgovornost pade vsled tega na češke agrarce, ako še nadalje vstrajajo na svojem negativnem stališču. Vlada tudi v tem slučaju ne bo obupala ter bo iskala nova pota, da doseže cilj, ki se ga mora doseči, kajti trajno, uspešno skupno delovanje velikih strank je samo mogoče na podlagi stvarnega zbližanja v narodnostnem oziru. Ko je končal ministrski predsednik, so govorili še razni govorniki. Šele ob osmi uri zvečer je govoril osmi generalni govornik poslanec Glabinski. Ko je govoril Rusin poslanec Pihuliak, mu je ugovarjal divjak Rusin poslanec Markov. Prišlo je med njima do hudega spora, tako da sta še pozvala na dvoboj. Vremenske katastrofe. Zadnje dneve so bile skoro povsod hude vremenske katastrofe. Včerajšnje nevihte so bile po nekaterih pokrajinah zelo silne. V mnogih krajih se je utrgal oblak ter so nastale pogubonos-ne poplave. V Gradcu je n. pr. postalo včeraj popoldne tako temno, da so morali po sobah prižigati luči. Na mnogih krajih so se zamašili jarki in je voda udrla v kleti. V telefonskem obratu je nevihta povzročila mnogo nerednosti. Skoro vse napeljave je potrgalo. Promet s Trstom in Dunajem je bil zelo oviran. Hude nevihte so bile zlasti na Zg. Štajerskem. V Stiftingu pri Gradcu se je utrgal oblak. Voda je napravila veliko škode pri posameznih poslopjih in na polju, kjer je odnesla prst in pridelke. Na postaji državne železnice, Lo-dersdorf, je voda preplavila železniško progo v dolžini 100 metrov. Vlaki so mogli le s težavo in skrajno previdnostjo prevoziti omenjeno mesto. Iz Murzzuschlaga se poroča, da je nevihta razsajala od 2. do 6. ure popoldne. Ob 5. uri je preplavil potok Froschnitz vse ceste v trgu. V nevarnosti so bili mostovi. Železniški promet na Semerniku se je moral prekiniti, ker je voda preplavila nad Murzzu-schlagom železniški nasip. Večerni vlaki so mogli le z največjo previdnostjo prevoziti nevarna mesta. Na mnogih krajih je ruvala voda velika, močna drevesa ter jih odnašala s seboj. Škoda je povsod zelo velika. Iz Dunaja se poroča, da je nastala včeraj ob pol 6. uri zvečer grozna nevihta. Na mnogih krajih se je utrgal oblak. Promet cestne železnice se je popolnoma prekinil. Med nevihto je vladala prava egiptovska tema. Tudi v Nemčiji so bile na mnogih krajih vremenske katastrofe. Iz Kolina se poroča, da jc v dolini reke Aar grozno opustošeno vse. Na mnogih krajih je odneslo hiše in pokončalo živino. Ker so se na mnogih krajih utrgali oblaki, so nastale poplave. V Aarclenauu je odneslo več lop, v katerih so bili delavci. 40 Hrvatov in Italijanov je utonilo. —■ Promet železnice v dolini Aar se jc moral ustaviti. Med Remagenom in Neu-enahr je nastalo celo jezero. Na mnogih krajih je razdrlo železniške nasipe. Škoda je povsod neizmerna. Na pomoč je bilo poslano vojaštvo. Iz Berolina se poroča, da je v nedeljo v Herrenheide, priljubljen kraj izletnikom, med nenadno nevihto udarila strela v nek plot iz žice. Iz plota je skočila strela v skupino izletnikov, ki so iskali pod drevesi zavetja. Ubilo je 6 oseb, 16 težko in okoli 100 oseb lahko ranilo. ENAKOPRAVNOST razumejo nemški socialni demokratje v Avstriji tako, da so v proračunskem odseku državnega zbora glasovali proti podržavljenju, oziroma subvencijo-niranju čeških šol na Dunaju, torej proti popolnoma kulturni češki zahtevi. Radi tega češki socialni demokratje ostro napadajo svoje nemške sodruge. ^aSi-fo ■vva tedni o£čtti cRato-f. tiifl, d/tuS-tua t> ti ti i5t5i u četate^, d ne, $0. jnnija, 1910, o 6 10. u-tt-bt>po&me x> y>ot>x>etox>alniai aifatoC. ti&H. dt-uSt-oa t> I. nadeta., c^opitatjzva uC. 6. ©neoni zad: 1. Soiočito -Hažetst-oa. 2, šf-HČa.jvM!t>ti., 1716 ČU o t. Dnevne novice. + Osred. vodstvo Marijinih družb prosi svoje članice in člane, da se polnoštevilno udeleže slovesnosti v nedeljo, dne 10. julija. Dopoldanske cerkvene slavnosti naj se Marijine družbe udeleže s svojimi zastavami. + Dr. Rybar o položaju. V nedeljo je imel tržaški slovenski poslanec dr. Rybar shod v Barkovljah. Govoril je o položaju ter navedel vzroke za dosedanje postopanje Jugoslovanov in nagla-šal, da oni ne morejo in ne smejo odnehati, marveč morajo porabiti ravno to priliko, da izsilijo, da se ustreže našim kulturnim potrebam, to tembolj, ker se hočejo tudi Nemci okoristiti ob rešitvi vprašanja italijanske univerze. Nato se je oglasil zborovalec g. Križ-mančič, ki je ostro napadal vlado kot glavno krivičnico. Poslancem pa zaupa in jih poživlja, naj uporabijo vsa sredstva, da italijanska univerza ne pride v Trst; ker Italijanom ne gre za to, da dobe šolo, ampak ustvariti hočejo agi-tacijsko gnezdo. + Poslanca Povše in dr. Renkovič za rudarje. Dne 9. t. m. popoldne sta bila pri železniškem ministru Wrba poslanca Povše in dr. Benkovič, kjer sta prosila za pojasnila o nameravanem znižanju tarifov za češki premog in s tem povzročeno škodo premogovi industriji v alpskih deželah kakor tudi koristim rudarjev. Železniški minister je odgovoril, da to ne bo škodovalo alpskim deželam, ker ne bodo premogovniki v teh deželah v nobeni meri prikrajšani. + Čemu irredentovsko fakulteto ? Nedavno je Faiduttijevo glasilo pisalo, da furlansko ljudstvo težko ume čisto italijanščino. »Quando si parla in pub-blico la lingua italiana pura, il popolo capisce a stento e ci 6 toccato molti časi in cui il pensiero deli' oratore fu ad-dirittura in — vertito. E non si trat-tava di sofisticherle!« (L'Ecco del Lit. 12./12. 1906.) Tako se bo godilo tucli iadincem. + Organizirani tržaški poštni in brzojavni uslužbenci priredili so minulo nedeljo veselico na vrtu »Kon-sumnega društva« pri Sv. Ivanu, ki je bila kljub neugodnemu vremenu dobro obiskana. Wagnerjeva godba je neumorno svirala, zlasti so nas razveseljevali slovanski komadi. Telefon je nepretrgano deloval; tudi mali pismo-noše imeli so mnogo posla. Med udeleženci je bilo pravo kolegijalno, veselo razpoloženje. Veselico je počastil s svojo navzočnostjo ravnatelj glavne pošte g. Suppan. Pri tej priliki naj omenim, da imajo organiziranci slovenske narodnosti »Poštni rog« za svoje glasilo, ki se tiska v Trstu, laške narodnosti »La cornetta postale«, ki izhaja v Tri-dentu in Nemci »Posthorn« z Dunaja. + »Stidmarka« v službi protestan« tizma. Vedno lepše stvari se objavljajo o blagonosnem narodnobrambnein delu Siidmarke. Nemci sami se že norčujejo iz tiste Siidmarke, ki je zabila v Št. Ilju pol milijona kron, odkupila pa posestva zgolj osem Slovencev, ki vsi še žive všt. Ilju. Nemci tarnajo, da uspehov ni. Stidmarka je pognala v Št. Ilju kviško ceno zemljišč. Med naseljenimi Siidmarkinimi vinogradniki so neki pek, krojač, mesar, metljar, kolar itd., ki Siidmarki niti obresti ne plačujejo. Vse to je očital »Siidmarki« »Linzer Volksblatt«, Stidmarka je tožila, a tožbo umaknila med počotno razpravo. »Stidmarka« je kupila posestva tudi od pet Nemcev katoličanov in sicer za jako visoke cene, celo še enkrat dražji, kakor so bila cenjena. Naselila je na posestvih katoliških Nemcev izključno protestante in enega anabaptista. Neki Scholl je Siidmarki plačal celih 4000 kron, dasi je dala Stidmarka za posestvo vredno 50.000 K, celih 64.000 K in pravi, da ne bo več plačal. Na osmih od Siidmarke od Slovencev kupljenih zemljiščih je pa naselila razven 1 katoličanke, ki živi ločena od svojega moža, same protestante. Stidmarka je ta posestva zelo preplačala. Najemnica prejšnje Vnusove gostilne, Steflitschova, rojena Repnik, ne plačuje nobene najemnine Siidmarki. Suha dejstva govore, da je Siidmarki več za protestantsko propagando, kakor za nemško obrambo. -f- Hrvati na vseslovenskem kongresu. Od vseh hrvaških poslancev se bo udeležil vseslovanskega kongresa v Sofiji samo državni poslanec dr. Tre-sič-Pavičič in baje tudi Stjepan Radič. Kongresa pa se bo tudi udeležilo devet do deset Hrvatov. -j- Dekliški pripravnici pri uršulln-kah v Škofji Loki je podelilo c. kr. na-učno ministrstvo pravico javnosti. Vi prihodnjem šolskem letu bo imel ta zavod I. in III. letnik. Vsprejemne izkušnje za I. letnik se bodo vršile 4., 5. in 6. julija t. 1. — V uršulinskem zavodu v Škofji Loki je poleg preparandije še petrazredna ljudska in trirazredna meščanska šola z enoletnim nadaljevalnim tečajem za trgovstvo. — Borovnica. Vsak je z zanimanjem prebiral v »Dom in Svetu« Sar-denkovo prekrasno »Mater doloroso«, v kateri je naš dični pesnik v pesniško dovršeni obliki obdelal morda najbolj pesniški predmet naše sv .vere: Žalostno mater. Ta svoj spev je pesnik lani dramatiziral ter je tako nastalo igro nekolikokrat uprizoril v svojem domačem kraju na Ježici. Vsi, ki so imeli priložnost udeležiti se te predstave, niso mogli prehvaliti njenih lepot. Pesniku se je v resnici posrečilo v sedmerih dramatskih slikah — kot spomin na sedmero Marijinih žalosti — podati sedem prekrasnih prizorov iz življenja Marijinega — sedem prekrasnih biserov slovenske poezije. — Mislilo se je, da se ta igra ne bo nikjer več uprizorila, češ da je pretežka. Šli smo s strahom — a tudi z ljubeznijo na delo. Sam pesnik je parkrat prišel k skušnjam ter je iz prijaznosti vodil tudi glavno predstavo, za kar mu izrekamo prisrčno zahvalo. V nedeljo je zopet naš oder pokazal, da je vreden pohvale katero mu je izrekel naš poslanec gosp. Kobi v deželnem zboru. Nove, za to igro od g. Ogrina naslikane kulise, prekrasna obleka in nad vse zares čuvst-vena deklamacija ..., da, vse je bilo, skoraj bi rekel — dovršeno. — Kdor želi videti to zares »ljudsko igro«, naj pride v nedeljo ob 3. popoldne v Borovnico; ne bo mu žal ne truda ne pota. — Ta dobro uspela prireditev naj bo odgovor dopisniku »Slovenskega doma«, ki je začel že precej grdo blatiti naša društva pred svetom. Vsa Borovnica predobro pozna tega dopisnika; in ker ga sploh pri nas nihče ne vpošteva, mu tudi mi ne bomo delali te časti, da bi na njegove klanfarije odgovarjali. — Nevihta v Trstu in okolici. V nedeljo ponoči je nastala v Trstu huda nevihta. Toča je padala skoro pol ure in je bila debela kot oreh. Toči je sledil dež, tako obilen kot bi se utrgal Obfcik. V nižje ležečih delih mesta je bilo vse pod vodo. V vseh nasadih in vrtovih je zelo veliko škode. Na posameznih mestih je bilo še zjutraj po več centimetrov na debelo toče. Tudi v okolici jc naredila nevihta mnogo škode. Zlasti je toča pobila v koprskem okraju. — Polovične vožne cene za častnike in njih -družine. Vojaški naredbeni list prinaša razglas, da so častnikom in vojaškim uradnikom ter njih družinam na progah avstro - ogrskih in bosen-skih državnih železnic dovoljone polovične vožne cene. — Zopet zastrupljenja s sladole* dom. 12. t. m. je v Varšavi obolelo 60 oseb na zastrupljenju s sladoledom Večina jo v smrtni nevarnosti. r+ Cesar Je iironoval poveljnika 3. vojnega zbora, generala Schikofskyja za tajnega svetnika ter ga bo jutri dopoldne sprejel v avdijenci in zaprisegel. — Vožnja tovornih vlakov s prevažanjem oseb št. 972 in 973 na progi Buje • Poreč. Od nedelje 12. junija t. 1. počenši bosta prevažala ob vseh nedeljah in praznikih tovorna vlaka št. 972 in 973 na progi Buje - Poreč lokalne železnice Trst - Poreč potnike v II. in III. razredu. Odhod iz Buj popoldne ob 1. uri 28 min., dohod v Poreč ob 4. uri 51 min. popoldne, odhod iz Poreča ob 4. uri 30 min. dopoldne, dohod v Buje ob 12. tiri 53 min. popoldne. — Umrla je v ponedeljek dne 13. t. m. v Kropi sestra gospoda kateheta A ž m a n a, Jožefa omožena Lotrič v 26. letu svoje starosti. N. v m. p.! — Iz davčne službe. Izpraznjeno je mesto davčnega upravitelja v Kranju, na kar se gg. upravitelji z gimnazijsko šolo obveznimi otroki opozarjajo. — Medvedko je ustrelil pri Kočevju 18-letni sin lastnika lova in župana Ivana Schneidorja. Dva mladiča so ujeli. — Toča na gorenjem Krasu. V četrtek je v Povirju in v Žirjah hudo razsajala toča in uničila ponekod popolnoma ves poljski pridelek. Mestoma je naneslo toče meter in črez. — Ustoličenje novega djakovskega škofa dr. Kiapca je določeno na 29. t. m. — Pet oseb ubila strela. V Liču pri Fužinah je minolo soboto popoldne udarila strela v neko drevo, pod katerim je vedrilo mnogo poljskih delavk. Pet oseb je bilo na mestu mrtvih. — Ljubljanica v Zagrebu. Prebivalci okoliških, krajev Kustošija, Čer-nomerec, Fraterščica in Ljubljanica so na hrvaško deželno vlado vložili prošnjo za priklopljenje teh krajev k zagrebški mestni občini. — Cesar si je včeraj ogledal lovski oddelek na mednarodni lovski razstavi na Dunaju. — Toča. 4. t. m. je kakor oreh debela toča tolkla po krajih Čemšenik, Razbor, Zaloke, Jesenovo in Dobrljevo, krajna občina Trojane. Toča je padala skoro tri četrt ure ter je popolnoma uničila polja in sadne vrtove, ter zelo škodovala tudi košnji. Ljudje bodo morali polja takoj na novo obdelati. Škode je nad 30.000 K. — Velik hrvaški protesten shod v Sarajevu. 12. t. m. se je vršil v Sarajevu velik protesten shod tamošnjih Hrvatov, ki se ga je udeležilo nad 1000 oseb. V ostrih govorih se je protestiralo proti žalitvam hrvaškega življa od strani vlade za časa cesarjevega obiska in zahtevalo zadoščenja. Shod je soglasno sprejel resolucijo v enakem smislu z dostavkom, da pošljejo bosenski Hrvati deputacijo na Dunaj, ako jim vlada ne da zadoščenja. Obenem se poziva hrvaške občinske svetnike, da po-lože svoje mandate. — Nesreča z avtomobilom. Dne 5. t. m. so se peljali štirje gospodje in dve dami z avtomobilom po državni cesti od Novega mesta skozi Spodnji Suhor proti Metliki. Na ovinku pred šolo v Sp. Suhorju jim je pripeljal posestnik Fr. I-Irovatič iz Stranske vasi, občina Šmi-hel-Stopiče, z polnimi sodi vina naložen voz, v katerega je bilo vpreženih par konj. Konja sta se pred avtomobilom splašila ter sta porinila voz nazaj, da je zdrknil čez cestni rob in padel v globočino 5 metrov. Voz je konja po-tognU s seboj ter sta se zolo poškodovala. Posestnik Anton Šraj, tudi iz Stranske vasi, ki je sedel na vozu, je dobil težke poškodbe ter so ga morali prepeljati domov. — Prememba voznega reda vlaka št. 2559 na progi Kranj - TrSč. Od 1. julija t. 1. vozi mešanec št. 2559 na progi Kranj-Tržič po sledečem voznem redu: Kranj odhod ob 7. uri 35 minut zvečer, Naklo odhod ob 7 Uri 50 minut zvečer, Duplje odhod ob 8. uri 4 min. zvečer, Križe odhod ob 8. uri 14 minut zvečer, Tržič prihod ob 8. uri 22 minut zvečer. Istočasno sc razveljavi vozni red vlaka št. 2559. — O perutninarstvu je predaval v nedeljo, 12 t. m. v Dev. M. v Polju gosp. Ivan Zupan, nadučitelj v Dolskem. Govoril je o izreji kokoši, rac in gosi, o raznih pasmah, odbiranju za pleme, krmljenju, kupčiji, dobičkonosnosti, perutninarstvu v kurnikih i. dr. Predavanje je bilo velezanimivo in poduč-no. Posebna hvala gosp. predavatelju! — Ponižno vprašanje iz Črnomlja. Po pravilih »Mestne hranilnice« v Črnomlju mora ta svoj letni računski zaključek tudi javno priobčiti (§ 29.) vsaj v štirih mesecih. A sedaj teče že šesti mesec po novem letu, računskega zaključka pa še ni. Gosp. predsednik Cuhek in njegov tajnik g. Blažon. kaj pa čakata? Kaj Čakale Se bolj vročega časa? — Več zavednih črnomaljčanov. — Dijaške izkaznico »Slovenskega planinskega društva« za leto 1910. se dobo v trgovini g. J. Korenčana na Starem trgu in v papirni trgovini gdčne. Marije Tičar na Sv. Petra cesti 26. š Tekmovalno streljanje tretjega voja se vrši od dne 13, pa do 15. t. m. v Celovcu. Udeležuje se ga 460 častnikov imenovanega voja. Vodi prireditev polkovnik Brandner pl. Wolfszahn. Štajerske novice. š Orglarska šola v Celju priredi 19. t. m. izlet na Vransko s sledečim vsporedom: Ob 10. uri sv. maša na Vranskem, pri koji se bodo pele slovenske cerkvene skladbe. — Ob 3. uri popoldne se prične pevski koncert, kakor sledi: 1. Ig. Hladnik: »Pozdrav«; 2. J. Aljaž: »Zakipi duša«; 3. Iv. pl. Zaje: »U boj!«; 4. Veber: »Slovenska over-tura«, dvoročno; 5. Ig. Hladnik: »Večer«; 6. J. Aljaž: »Naša zvezda«; 7. J. Aljaž: »Mi v grobi smo«, bariton solo; 8. J. Aljaž: »Soči«; 9. dr. A. Schwab: »Vince«; 19. Mozart: »Figaros«, štiri-ročno; 11. Ant. Medved: »Domovini«; 12. Ig, Hladnik: »V mraku«. — Vse prijatelje slovenskih pesmi uljudno vabijo izletniki. š Tiskar Pavliček iz Kočevja, pri pri katerem dajejo slovenski socialisti tiskati svoje publikacije, je pripeljal v nedeljo s seboj v Celje kakih sedem kočevskih turnarjev. Ne rečemo nič drugo kot to, da je bil Pavličkov oče rojen Čeh, mati pa ljubljanska Slovenka, ki nemški še znala ni. š Toča je zadnji petek strašno gospodarila od Sv. Lovrenca pri Preboldu čez Griže in žalsko dolino. Hmeljni-ki so strašno trpeli; strokovnjaki sodijo, daje toča vzela polovico in še več letošnjega p r i cl e 1 k a. To pomenja za hmeljarje, ki so sc lani komaj zopet malo oddahnili, jako hud udarec. Po hmeljnikih je bilo vse polno listja na tleh, kolje je bilo polomljeno in podrto: skratka strašna slika uničenja, izgube in če človek misli malo dalje, bede. š Celje. Vpisovanje v I. razred c. kr. sarnost. n. sl. razredov se bo vršilo dne 1. julija t. 1., od 8.—10. ure. — Vodstvo. š Izginil je iz Vitanja v petek ponoči nečak in pomočnik tukajšnjega kovača Tišlerja Muka Tišler, ki je napol bebec. Muka je star kakih 30 let ter zmožen slovenskega in nemškega jezika. š Samoumor 701etnega moža. V Ptuju se je ustrelil radi neozdravljive bolezni vpokojeni 70 let stari portir južne železnice Karol Stach. Ljubljanske novice. lj Cerkvena slovesnost. Jutri dne 15. junija ob sedmih bo v šentjakobski cerkvi slovesnost prvega svetega obhajila za gojenke dekliške osemrazredni-ce pri sv. Jakobu. Prvoobhajank na tem zavodu je letos izredno veliko število, namreč 160. Po cerkvenem opravilu bodo deklice pogoščene v šolskih prostorih. lj »Društvo slovenskih katehetov« se more ponašati že z lepim številom (16) ustanovnikov. Na novo sta pristopila kot ustanovna člana čč. gg. dr. Fr. Ušeničnik, profesor bogoslovja in dr. Aleš Ušeničnik, urednik »Časa« in profesor bogoslovja v Ljubljani. Odbor se obema ustanovnikoma iskreno zahvaljuje za moralno in gmotno podporo (100 K). lj Priznanice mestnemu učitelj-stvu. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski je v svoji zadnji redni seji, ki se je vršila dne 31. maja, t. 1., sklenil, da se imajo izreči priznanja ali zahvale: pre-latu Andreju Kalanu za vzorno vodstvo šole in lepe vzgojne vspehe v »Ma-rijanišču«; učiteljskemu zboru zasebne deške petrazrednice v »Marijanišču« za prav dobre učne vspehe; učiteljicam Frančiški šusteršičevi, Jožefi Rakovče-vi in Teodori VVernetovi na zasebni dekliški osemrazrednici v »Licht. siroti-šču« za odlične učne vspehe; učitelju Andreju Rapetu in učiteljici Danici Šinkovičevi na III. mestni deški ljudski šoli za lepe učne vspehe; učiteljicam Emiliji Rojčevi, Margareti Cundr-čevi, Albini Svetkovi, Josipini Kalino-vi, Mariji Šerčevi, Frančiški Zemnicto-vi, Mariji Čepinovi, Juliji Borowski, Mariji Mehletovi, Mariji Arselinovi in Marici Meškovi na mestni slovenski dekliški osemrazrednici pri sv. Jakobu za lepe učne in vzgojne vspehe; učitelju Jakobu Furlanu za 251etno prav vspeš-no delovanje na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; učitelju Luki Jelencu, za lepe učne vspehe, ki jih doseza ves čas svojega službovanja ravnotnm; nadučitelju Antonu Likozarju na zasebni saleziianski šoli za lepe učne vspehe iz pisanja in risanja; učitelju Josipu Bezlaju na II. mestni deški ljudski šoli za lepe učne vspehe iz risanja; učitelju Pavlu Gorjupu ravnotam za prav dobre učne vspehe; s. Evfemi-ji Kržišnikovi na zasebni vnanji dekliški ljudski šoli uršulinski za odlične učne vspehe v elementarnem razredu; s. Elizabeti Kremžarjevi, strokovni učiteljici na zasebni vnanji meščanski šoli uršulinski za odlične učne in vzgojne vspehe; Mariji Jerinovi, voditeljici II. mestnega slovenskega otroškega vrtca v Cerkveni ulici za vzorno vodstvo in odlične učne in vzgojne vspehe; Ani Gorupovi, otroški vrtnari-ci ravnotam za lepe učne vspehe. Ra-zun tega je c. kr. mestni šolski svet v ravno tej seji sklenil c. kr. deželni šolski svet naprositi, naj nekaterim zaslužnim starejšim učiteljem in učiteljicam na pristojnem mestu izposluje njih delovanju primerna službena odlikovanja. Obrnil se je nadalje na c. kr. deželni šolski svet s prošnjo, naj izposluje vsem ljubljanskim učiteljicem in učiteljem, ki so izprašani(e) za meščanske šole, naslove meščanskih učiteljev in učiteljic, oziroma strokovnih učiteljev in učiteljic. Končno je sklenil naprositi c. kr. deželni šolski svet, naj posreduje pri deželnem zboru kranjskem, da se z ozirom na veliko podra-ženje stanovanj mestnemu učiteljstvu zviša stanarina na 50 odstotkov. lj Jako neprijetna je postala za gospodo na magistratu najnovejša pritožba proti mestnemu gospodarstvu na deželni odbor. Pa gospoda naj se le pripravi šc na — nove pritožbe! V svoji z dne 30. maja pritožbi sta se Ivan Kre-gar in Iv. Štefe ozrla tudi na razmere, ki uprav kriče po ureditvi. Upamo, da se bo po pritožbi natančno določilo postopanje pri oddaji javnih del, odpiranja ofertov itd. Pritožnika pa se prito-žujeta tudi proti temu, da je mestni nadinžener g. Prelovšek tihi družnik betonske tvrdke Tribuč & Comp., da so se dela za podiranje mostu na Poljanski cesti brez razpisa oddala tvrdki Cheiowizkha. Pritožba završuje: Končno naznanjava vis. deželnemu odboru, da krožijo po mestu listki, s ka-teremi politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo v Ljubljani naznanja, da ima svojo knjižnico nastanjeno v prostorih otroškega vrtca, Cerkvena ulica 21. Prosiva deželni odbor, da političnemu društvu za Trnovo in Krakovo prepove rabo šolskih prostorov, kakor tudi enostransko porabo šolskih telovadnic za razna telovadna in druga društva. Govori se, da dobe ta društva celo brezplačno električno razsvetljavo. Kot ljubljanska davkoplačevalca se čutiva tudi oškodovana, da daje ljubljanski magistrat brezplačno na razpolago prostore v bivšem vojaškem preskrbovališču »Narodni delavski organizaciji«, ker bi se navedeni prostori lahko oddali proti plačilu za kaka skladišče. Visoki deželni odbor blagovoli odrediti, da mestni magistrat raznim strankarskim društvom ne bo dajal brezplačno prostorov in blagovoli tudi preiskati, kako in pod kakimi pogoji oddaja ljubljanski mestni magistrat dvorano »Mestnega doma«. — Upamo, da deželni odbor temeljito napravi red tudi v teh točkah. lj Konj splašil se je včeraj dopoldne hlapcu Jerneju Hribarju, ko je v Dachsovo gostilno v Florijanski ulici pripeljal pivo. Konj se je ustrašil električnega voza in je zdirjal do Mestnega trga, kjer so ga ustavili, ne da bi se bila pripetila kaka nesreča. lj Včerajšnji vihar je podrl v Later-manovem drevoredu nek kostanj, ki je padel na železniško progo. Drevo so odstranili, ne da bi bil promet kaj moten. * III. javna produkcija gojencev »Glasbene Matice« v sredo dne 15. junija 1910. Vspored: 1. Chopin: Valček. Na klavir svira gdč. Minka Tekavčič. (Šola gdč. Vide Prelesnik VII razred). 2. Jensen: V gostilni. Na klavir svira g. Branko Bezjak. (Šola gdč. V. Prelesnik VII razred.) 3. a) Prochazka: Zvezde žarijo. b) Pavčič: Pred durmi, c) Smetana: Arija Jankota iz opere »Prodana nevesta. Poje g. Leopold Kovač. (Šola gospoda Mateja Hubada III. razred.) 4. Chopin; a) Nokturno. b) Valček. Na klavir svira gdč. Vida Lapajne. (Šola gdč. Vide Prelesnik VII.razred.) 5. a) Gotinod: Arija Margarete iz opere »Faust«. b) Taubers: Ptičelc v gozdu. Poje gdč. Pavla Bole. (Šola g. M. Hubada IV razred.) 6. Mendclssohn: Prvi stavek koncerta v e-molu. Na gosli svira g. Ivan Trost. (šola g. J. Vedrala VIII. razred.) 7. Suk: Suita. Na klavir svira gdč. Dora Bergman. (Šola gdč. Vide Prelesnik VIII. razred.) 8. a) Verdi: Arija iz opere »Ernani«. b) Presscl: Ob Vezeri. Poje g. Rudolf Trošt. (Šola g. Frana Gerbiča IV. razred.) 9. Grieg: a) Erotika, b) Svatba na Troldhangenu. Na klavir svira gdč. Jela Jelačin. (Šola gdč. Vide Prelesnik VIII razred.) 10. a) Dev: Ptička, b) Sajovic: Kaj bi le gledal. c) Pavčič: Pastarica. č) Krek: Tam zunaj je sneg. Poje gdč. Pavla Bole. (Šola g. M. Hubada IV. razred.) 11. Liszt: Ogrska rapsodija. Na klavir svira gdč. Danica Kobler. (Šola gdč. Vide Prelesnik VIII. razred.) — Produkcija se vrši v veliki dvorani hotela »Union« ob 6. uri zvečer. Vstop brezplačen. Za ono občinstvo, ki hoče prispevati k pokritju stroškov, so rezervirani sedeži po 1 krono. lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 96 Makedoncev, 58 Hrvatov in 5 Slovencev. lj 50 K nagrade! Po Ljubljani piše neka oseba anonimna pisma. Gospa F. K. je dobila že okolu 30 takih anonimnih pisem. Ker bi se prijazno osebo, ki v anonimnih pismih razodeva izredno »skrb«, rado poznalo, dobi tisti, ki povzročitelja ozir. povzročiteljico teh anonimnih pisem i z d a, 5 0 K n a g r a d e , zagotavlja pa se mu tudi popolno tajnost ter sc dotičnika, ako je tudi v komplo-tu, sodnijsko ne bo zasledovalo. Vsa tozadevna naznanila na uredništvo »Slo-venca«. lj Umrli so v Ljubljani: Silva Ivo-tar, hči paznika v tobačni tovarni, pet mesecev. — Ivan Boncelj, delavec, 42 let. — Anton Bradač, delavec, 26 let. — Stanko Jeršek, poštnega sluge sin, 13 mesecev. —- Jernej Gubane, užitkar, 62 let. — Kunigunda Štrobl, mestna uboga, 70 let. — Ivan Šorl, usnjar, 53 let, — Ljudmila Slamnik, rejenka, 8 dni. — Štefan Kamberger, posestnik, 53 let. — Evgenija Bernd, restavraterjeva vdova, 53 let. Telefonska in brzojavna poročila. VLADNA ZMAGA. Dunaj, 14. junija. Danes je vlado v parlamentu rešila malomarnost slovanske opozicije. Pri glasovanju o prehodu v posamezne točke proračuna nt bilo pri seji 3i poslancev »Slovanske Unije«, tako da je vlada zmagala z 214 proti 189 glasovom. Med navzočimi poslanci »Slovanske Unije« je veliko ogorčenje nad nevestnostjo dotičnih poslancev. Od Čehov je ostalo doma 25 poslancev, od Jugoslovanov 9. »Slovenski klub« je bil zbran polnoštevilno. Pri seji od »Slovenskega kluba» ni bil samo oboleli in opravičeni dvorni svetnik Šuklje, ostalih osem poslancev, katerih od Jugoslovanov ni bilo pri seji, so člani »Saveza južnih Slavena«. Nato se je pričela debata o posameznih točkah ministrskega sveta, dvor, dispozi-cijski fond itd. ter bo jutri ob 10. uri dopoldne o tej točki glasovanje. Tudi od socialnih demokratov in Rusinov je manjkalo pri glasovanju več poslancev. ITALIJANSKI POSLANCI. Dunaj, 14. junija. Včeraj zvečer imeli Italijani zopet posvetovanje zaradi italijanske pravne fakultete. Danes dopoldne so pred zbornično sejo sporočili ministrskemu predsedniku svoje sklepe glede na stališče v vprašanju italijanske pravne fakultete. Dunaj, 14. junija. Italijanski poslanci so danes polnoštevilno glasovali z vlado, kar kaže, da zadeva njihove pravne fakultete ugodno stoji. Italijanski poslanci so danes izdali resolucijo, v kateri pravijo, da za sedaj nimajo iz-premeniti svojega stališča napram vladi in nemškim strankam, ker upajo, da bodo nemške stranke sprejele kompromisni predlog vlade, po katerem naj se na Dunaju za tri leta provizorič-no ustanovi laška fakulteta. V slučaju, da se bodo kompromisna glasovanja razbila, bodo pri nadaljnih točkah proračuna in pri tretjem branju glasovali proti vladi. Italijani da pričakujejo do četrtka, da vladne stranke zavzamejo definitivno stališče. Od sklepa nemških poslancev bo odvisno njihovo nadaljne stališče. NEMŠKI POSLANCI IN ITALIJANSKA PRAVNA FAKULTETA. Dunaj, 14. junija. Nemškonarodna zveza se je danos posvetovala o kompromisnem predlogu vlade. Propagira se, naj bi nemški poslanci bili za kompromisni predlog le v slučaju, ako se zanj izreče dvotretjinska večina nemških poslancev. Danes šc ni bilo nobene odločitve. JUGOSLOVANSKE PRIPRAVE. Dunaj, 14. junija. Ker je danes »Sn-voz južnih Slavena« se izjavil, da v zadevi laške pravne fakultete stoji na znanem sklepu »Narodne zveze«, je da-nes »Slovenski klub« na predlog dr. šusleršiča sklenil, povabiti parlamentarni komisiji obeh jugoslovanskih klubov na sejo, da se določi uspešno postopanje v zadevi italijanske pravne fakultete. BOSENSKI SABOR. Sarajevo, 14. junija Cesar je imenoval Alibega Firdus (Moliamedanec) za predsednika, Vojeslava Sola (Srb) in Nikola Maiulič (llrvat) za podpredsednika bosensko - hercegovskega sabora. KRETA. Pariz, 14. junija. V tukajšnjih di-plomatičnih krogih se resno govori o sklicanju posebne konference zaradi Krete, da se odvrne nevarnost grško-turške vojske. GRŠKI KRALJ. Atene, 14. junija. Grški kralj je v nedeljo dospel v Patras. Prebivalstvo ga je sprejelo zelo navdušeno. DIPLOMATIČNI PROTEST TURČIJE GRŠKI. Carigrad, 14. junija. Rumunski poštni parnik, na katerem so se vračali otroci rumunskega prestolonaslednika iz Egipta, je v Pireju napadla grška množica, ki je udrla na parnik in in-sultirala na parniku se nahajajoče turške častnike in druge potnike. Turška vlada je poslala grški vladi diploma-tični protest. 150 DELAVCEV UTONILO. Berolin, 14. junija. O povodnji v okolici reke Aar se poroča: Voda sedaj pada. Vse barake pri gradnji nove železnice in njih vsebino je voda odnesla. Pravijo, da je utonilo 150 delavcev, doslej so dobili iz valov 37 trupel. POSLOPJE TISKARNE SE JE . PODRLO. London, 14. junija. V Montrealu se je podrla tiskarna »Montreal Heralda«. Najprej se je podrl vodni rezervoar, nakar se je podrla vsa tiskarna in pričela goreti. Ubitih je 30 do 40, ranjenih 70 oseb, ki so bile nastavljene v tiskarni. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Budimpešta, 14. junija. Med postajama Brath in Buča sta trčnila dva tovorna vlaka. 15 vozov je razbitih, štiri železničarji so mrtvi, en železniški inženir je ranjen. REVOLUCIONARNO GIBANJE V PORTUGALSKI VOJSKI. Lizbona, 14. junija. Vlada je začasno vpokojila 156 uradnikov. Vojni minister je vpokojil 48 častnikov garfti-žije v Oporto. Baje so to osebe, ki jih je označil aretovani vodja anarhistov kot pristaše revolucionarne stranke. SILNA TOČA. — VODA PODRLA HIŠE. Tiflis, 14. junija. Toča, debela kot kurja jajca, je naredila velikansko škodo na vrtovih in polju. V mestu so valovi podrli več hiš, pri čemur je nekaj ljudi izgubilo življenje. Z OGNJEM IN MEČEM. Budimpešta, 14. junija. Pri volitvi občinskega predstojnika v Okuli so pristaši podleglih kandidatov zažgali vas na dveh krajih. Cerkev in mnogo hiš je pogorelo do tal. To je kultura ogrskega naroda. POTRES. Avelllno, 14. junija. V Aviglietti je bil včeraj hud potres, ki je uničil več hiš. OBČINSKI URADNIK RADI TATVINE ARETIRAN. Novisad, 14. junija. Mestni uradnik Vlahovics je aretiran, ker je ukradel 40.000 K. PRED ODLOČITVIJO O VSEUČILIŠKEM VPRAŠANJU. »Edinost« piše: Italijani so vseka-ko dosegli velik uspeh s tem, da se ob njihovem vseučiliškem vprašanju razpravlja le o sedežu bodoče fakultete, ne pa več o pravični rešitvi celotnega kompleksa vprašanj, ki so v neločljivi zvezi s to italijansko zahtevo. O tej pa bi se v avstrijskem parlamentu in v avstrijski javnosti ne smelo razpravljati, ne da obenem pretresava slovensko vseučiliščno vprašanje ter sploh šolske potrebe primorskih in posebej tržaških Slovencev. Ker je odločitev o laški fakulteti pred durmi in je ravno zato potrebno, da se diskusija povrne v svojo pravo strugo, je sklenil odbor političnega društva »Edinost«, sklicati za prihodnjo soboto zvečer javen shod v gledališčno dvorano »Narodnega doma«, ki naj bo — ob vsem spoštovanju do kulturnih zahtev drugih narodnosti — glasen protest proti zistemu. ZASTRUPLJEVALNA AFERA HLADNIK. Policijski komisar dr. Modic v Trstu je zaslišal Štefana Quiritti, krojača, stanujočega Valdirivo 32, drugo nadstropje. Quiritti je zdaj v Piranu. Imel je svoj čas krojačnico na borznem trgu v Trstu, Hladnika pozna od leta 1908. Seznanil ga je z njim Mario Capanna. Delal je za Hladnika obleke 1908 in 1909. Pozneje ga je pa Hladnik »na-pumpal«. Ker mu Quiritti ni mogel dati denarja, 25.000 K!, mu je Hladnik predlagal, naj bi gšeft takole naredila: Quiritti naj se zavarje za življenje za 25.000 K, Hladnik bo polico prezentiral pri kaki banki in tako dobil denar. Qui-ritti mu je to, smejoč se, dovolil, češ, ali je res moje življenje toliko vredno? Res, nekaj dni potem je Hladnik prišel po Quirittija in ga peljal k dvema zdravnikoma, ki sta ga našla zdravega, družba pa kljub temu ni konkludirala pogodbe, ker je Ouiritti bil prestar. Policiji se čudno zdi, da je Quiritti tako rad privolil v to reč, saj je moral veliko zaupati v Hladnika. Pozneje je Quiritti prišel na misel naročiti zalogo kap, in ker ni imel denarja, je šel k Hladniku predlagat mu, naj vstopi z njim v zvezo. Hladnik je to sprejel, mu dal denar in Ouiritti si je pustil poslati 300 kap. Stvar pa se ni izplačala, ker je bila zima mila, Hladnik je šel k Quirittiju in zahteval od njega nekaj denarja. Zje-dinila sta se, da mu je Quiritti podpisal menico za 300 K. Hladnik pa je Quirit-tiju rekel, cla mu nobena banka ni hotela dati denarja ter je pred njegovimi očmi menico raztrgal. Pa to ni bila prava menica, ampak ponarejena! S pravo menico je dobil denar in sicer ne 300 ampak 500 K, ker je izpremenil številko. Ouiritti pa je Hladniku, uverjen o njegovi poštenosti, podpisal še drugo za 500 K; tudi to je Hladnik ponaredil za 600 K. Pozneje je Ouiritti bil seveda od dveh bank tirjan in sicer za 500 in 600-K. Bil je pa tako naiven, da je Hladniku še vedno verjel in ni prišel na sled pravi stvari ter ni pogruntal, kako so se mogle številke na menicah tako zvišati! Hladnik je, kakor znano, pisal dve pismi, eno uredništvu »Pic-cola«, drugo pa je poslala njegova žena preiskovalnemu sodniku Graselliju po njegovem naročilu, češ da je Hladnik nedolžen, pravi krivec pa anonimni pisec. Pisal pa je Hladnik še tretje pismo in sicer ženi g. Jožefa Sidericha, bančnega uradnika, Trst, Via Coroneo 29. To pismo je slovensko in Hladnik prosi gospo, naj prestavi pismo in pošlje sodniku Graselliju — bilo je iste vsebine kakor druga. Gospa tega ni storila, ker je takoj vedela, zakaj se gre in da bi imelo zanjo neprijetne posledice. Gospo Siderich je tržaška policija zaslišala. Je dobra znanka Hladnikove soproge. VELIKE VAJE ANGLEŠKE MORNARICE. Velike vaje angleške mornarice se bodo pričele 4. julija ter se jih do ude-gležilo 300 ladij, med temi 45 bojnih ladij in 25 oklopnic. Vaje bodo trajale 25 dni. Razne stvari. Ponesrečil se je v Ameriki Josip Smolej, doma iz Kranjske gore, blizu Evelctha, Minn. Ko je vrtal v skalo in nasul v luknjo smonika, se je naboj iz-prožil in ga grozno razmesaril. Slovenec ponesrečil v ameriškem rudniku. V Gilbertu, Minn., se je 25. maja ponesrečil v železnem rudniku Jernej Nunar. Doma je bil iz Zgorenje Bele na Gorenjskem. Mraz in poplave na Španskem. Iz Madrida poročajo od 6. t. m.: Radi neurja, ki vlada po vsem Španskem, so izostale v Madridu majnikove slavnosti. Za danes napovedana velika kaval-kada in bitka s cvetlicami ste bili tudi radi mraza in dežja odgodeni. V Arago-niji je poplava poškodovala mnogo vasi. Voda je odnesla okoli 60 hiš vasi Agon. Iz Huesce, Ferrola, Castellona, Barcelone, Kartagene in Valladolida prihajajo obupna poročila kako je deževje uničilo žetve. V Malagi sta utonila dva ribiča. V Ferrolskem pristanišču se je potopila ribiška barka s pet možmi. Vsi so utonili. Poguba v zraku. Pri bližnjih vojaških vajah v Tenesee (Amerika) se bodo vršili poizkusi, če zamore zrako-plovec vzeti s seboj 100 kg razstreljiva, če lahko zadene gotove cilje z višine 400 metrov. Zrakoplovec Hamilton se je že ponudil, da vrže po predpisih in z uspehom 75 bomb. Rothschildi — dediči. Iz Nizze se poroča, da so bratje Rothschildi v Parizu podedovali sedem milijonov frankov, in sicer jim je zapustil nek zasebnik v Mentone, ker so njegove finančne zadeve tako »izborno in spretno upravljali«. Sorodniki, ki bi ugovarjali proti tej oporoki, se niso oglasili. časnikar, ki je moral snestl svoj članek. Nek časnikar, Louis Page, v ameriškem mestu Redbay, je bil kaznovan na izreden način vsled svoje časnikarske drznosti. Povabljen je bil na neko zabavo k ugledni družini, drugi dan pa je priobčil v svojem listu o zalmvi poročilo, ki nikakor ni ugajalo nekaterim gospodom. Opisoval je toalete dam na tak način, da so soprogi sklenili, maščevati se vsled tega. Obiskali so ga v uredništvu ter brez dolgih ceremonij prisilili časnikarja, da je pojedel oni članek o zabavi, izrezan iz časopisa. Sedaj je vložil Page tožbo zaradi nasilja ter zahteva 50.000 frankov odškodnine. Tudi v Ljubljani je nekaj takih ljudi, ki bi morali sami prebavljati svoje spise. Zastrupljevalec dr. Pančenko. Iz Peterburga poročajo: Dr. Pančenko je preklical svojo izjavo, da je zastrupil poročnika Burtulina. Prometni red za zračne višave. Mednarodna konferenca za zrakoplov-stvo, ki se je sestala v Parizu, da pripravi mednarodno zakonodajo, je pričela svoje delovanje. Posebno zanimivo je stališče, ki je je na posvetovanjih zavzela francoska vlada, in predlogi, ki jih je stavila zbranim zastopnikom inozemskih držav. Francoska vlada razločuje dve vrsti zrakoplovov, prvič one, ki služijo policijskim in vojaškim svr-ham in privatne zrakoplove. Vsak zrakoplov vzprejme narodnost svojega lastnika. Noben zrakoplov ne sme v zrak brez pismenega dovoljenja, ki vsebuje narodnost in važneje posebnosti zrakoplova. O pogojih, pod katerimi se podeli dovoljenje, izdajo posamične države odredbe, ki bodo imele veljavo tudi v drugih državah. — Krajevne oblastnije bodo obvezane na izvrševanju teh določb; iste bodo imele tudi pravico, nadzorovati zrakoplove in delati na to, da se odvzame dovoljenje, ako ni zrakoplov v redu. Vsi zrakoplovci bodo vpisani v posebnih imenikih, ki si jih bodo države med seboj izmenjavale. Vsak zrakoplov mora imeti razločen znak, na katerem bo takoj iz-poznati narodnost; razun tega zadobi številko. Dovoljenja, ki so jih zračni piloti dobili v svoji državi, naj veljajo tudi v drugih državah. Zrakoplovci bodo obvezani, da s posebnimi signali napovedo, da se hočejo spustiti na zemljo; določiti teh signalov se šele uredi. Vsaka država ima pravico, da nad gotovimi deli svojega ozemlja prepove zrakoplovstvo, seveda pod pogojem, da bodo ta mesta providena z znaki, vidnimi zrakoplovcem. Zrakoplovci, ki na svojih poletih prelete mejo in prihajajo v drugo deželo, bodo obvezani, da takoj, ko se spuste na zemljo, obvestijo bližnjo krajevno oblastnijo, ki pregleda listine in previdi potne liste s podpisom. Za smrt so kockali. Iz Moskve se poroča: V Černigovu so našli dva od treh na smrt obsojenih morilcev zadušena v ječi. Takoj vpeljana preiskava je dognala, da ju je zadušil njujin tovariš z vrvjo, ki jo je spletel iz posteljne odeje. Vsi trije kandidati smrti so namreč sklenili srečkati, kdo izmed njih naj ostala dva zaduši, da tako uidejo smrtni obsodbi. Tretji bi moral seveda izvršiti samoumor. Prvi del tega čudnega prijateljskega sklepa se je izvršil. Ko je tretji zadušil svoja tovariša ter se hotel potem sam usmrtiti, je izgubil pogum ter opustil načrt. rvi s n a IN K. Cene veljajo za "SO kg. Budimpešta 14. junija. Pšenica za okt. 1910.....9 48 Rž za oktober 1910......7 03 Oves za oktober 1910.....7 24 Koruza za julij 1910.....5 37 Koruza za avgust 1910.....5 69 Efektiv: —. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm Cas opazovanja Stan|e barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Padavina j v 24 urah v mm 1 9, zveč. 728 8 13 4 sr. vzhod | oblačno 198 7. zjutr. 2. pop. 730-6 : 15-2 731 2 j 210 brezvetr, sl. jvzh. del. jasno Srednja včerajšnja temp. 13 9'. norm. 17 5°. Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi. pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1 1715 Sprejme se takoj zanesljiv 2-1 Mirna stranka brez otrok išče lepo stanovanje obstoječe iz dveh sob, in vseh potrebnih pritiklin za prvi julij. Ponudbe pod Bjullj" na upravništvo tega lista. _1725 3-1 • v izučen trgovski pomočnik vojaščine prost, s primerno šolsko izobrazbo, govori in piše slovensko in nemško ter govori hrvatsko in laško, pripraven tudi za potovanje išče primerne službe. Naslov pove uprava lista. 1724 3—1 in moderno M za moške obleke v največji izbiri priporoča po ugodni ceni R. Miklauc Ljubljana, Stritarjeva (SpitalsHa) ulica 5. Obstoj tvrdke čez 40 let! 1691 Proda se takoj po nizki ceni 5—t vila „Zofija" pot v Rožno dolino 216 pri Ljubljani. Tri žlice & železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K. Lepa prilika! Proda se iz proste roke 1617 pit hiša -^m z lepim sadnim vrtom in njivo; v hiši se nahaja dobro idoča trgovina z mešanim blagom, pripravna je tudi za gostilno ali za kako drugo obrt. Proda se z vso prodajalniško opravo. Cena nizka. Oddaljena samo pet minut od kolodvora. Kje pove uprava lista. tJUT Zaradi prenovitve kavarne pri zalogi pivovarne Reninghaus v Spodnji Šiški. po ceni razni biljardi, lestenci za plin velika ogledala itd. 1678 6-1 Vpraša se v kavarni Europa v Ljubljani, Išče se ! družina, katera zna Plača po dogovoru! Več se izve pri Kernu v Cerkljah pri Kranju. 1666 6-1 1710 Sprejmem več 6—1 mizarskih pomočnikov v trajno delo. Simon Praprotnik, mizarski mojster, Ljubljana, Jenkove ul št. 7. Koncerti= slov. filharmonije vsaki dan v hotelu »Tivoli«. Začetek ob nedeljah in praznikih ob i/210. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv. Vstop vedno prost. Izdajateli: Dr. ImiacU Zitnllu "