S LOVEN IJA UREDNIŠTVO • LJUBLJANA OOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO IS DIN, ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN — POSAMEZNE ŠTEV. 150 DIN — V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 00 DIN UPRAVN1ŠTVO i LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 — ROKOPISOV NE VRAČAMO — OGLASI PO TAR1FU - TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Nekaj malega o malih narodih Od nekdaj imajo mali narodi v zmna-nji politiki težalk in nehvaležen položaj. 0 tem so znani tudi različni značilni Jare,ki. Mnogokrat se (navaja izrek bivšega črnogorskega vladarja, da so 'balkanski narodi' drobiž, is katerim plačujejo velesile mapitniuic za male uisluge. Dalje je znan izrek, ki ga je napravil svoje dni angleški zunanji minister Crey 'oinunsikoiiHi ministru Talke Jonescu, da mali narodi nezdružljivi s civilizacijo. So kurja očesa, ki jih je treba iznebiti. Če je bila torej vloga malih narodov v zunanjem svetu neznatna že tedaj, ko je samo število vojakov igralo vlogo, se jo še bolj poslabšala, odkar jc kapitalizem vtisnil svoj strašni pečat vojskovanju. Pri številu samem je še kolikor toliko igrala vlogo iznajdljivost An duhovitost vojskovodij, včasih so sorazmerno jako majhne armade z bistroumnostjo ipoveljiniikov in . osebnim junaštvom, dosegle nepričakovane uspehe m*d velikanskimi, premočnimi sovražniki, ■'odaj, v dobi zrakovnih ladjevij, tangov in velikanskih topov, so taika presenečenja skoraj nemogoča, daisi nam je v«em še v spominu neverjetno vztrajna obramba Fincev. Če gledamo na vprašanje s tega vidika, postaja položaj malih narodov še bolj brezupen. Ker pa ima vsaka medalja dve strani, ju ima tudi ta. • Dobra stran te medalje obstoj i v tem, da se ■^tiiviiilo malih narodov silno veča in da precej izginja razi i kit med narodi, .ki imajo dober milijon členov, in takimi do 50 milijonov. Razen treh, štirih velikih narodov, iki 'bodo še samostojno in svobodno odločali o svojem stališču v zunanjem svetu, bomo imeli na vsem svetu samo še male narode. S tem pa stopa vprašanje malih narodov v novo luč in v nov pomen. Ako beremo zgodovino zadnje svetovne vojne, vidimo, kalko se je v drugi polovici vedno boli j krepko javljala zahteva po miru. Piri tem pa se je mnogokrat poudarjal tudi strah pred preuranjenim mirom. Splošna je bila zavesit, da bodoči mir ne sme biti -trhel in gnil, am-Pak mora biti res trajen mir. Kakor višino, se ta želja ni uresničila. 1 udi glede bodočega miru bomo pač vsi tega ‘junija, da mora biti res trajen mir, c*a ine sme ob sklepu miru ostati vse pol-®o nevarnosti za novo vojno. To pa bo hlogoče le takrat, ako se bo našlo pravilno 'ravnanje med malimi narodi in •ned velikimi ,imperiji. Ako bo novi mir Zgrajen samo na podlagi sile in moči, ®odo mali narodi ostali sicer nepomembni. imeli pa bodo vsi zavest, da se taka Podlaga vsak hip lahko izpremeni in nastane nova vojna. Ako se bo pa razmerje ^ed narodi postavilo na podlago kulture 1,1 morale, potem bodo mali narodi igrali Miko večjo vlogo in bodo ravno oni ‘ddvo prispe val i mnogo k ohranitvi mi-Gotovo je namreč, da bodo vsi mali 'mroiili odneslli iz te vojne velik strah Pred vsako vojno in trdno odločnost, v ^doonosti storiti vse, da se nove vojne Preprečijo. Močan si, slovenski narod! lisoč let krvaviš, izkrvavel nisi! Na-mehkužnež bi dušo izdihnil in še Sveče bi niu ne žgali, še bilj bi mu ne ^°li! Ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju ^fjen, komaj zmaješ z rameni pod so- Občina in njena, samouprava z*'o j vestjo in praviš: Ta burka je že tisoč let! Ivan Cankar. Slovenska občina, kakršno smo podedovali po Avstrijii, ni bila idealna. Ze zaradi volilnega reda po razredih ne. Vendar je l>il ta krivični volilni red vsaj pismen, t. j. gil asov niče so se pošiljale volilcem na dom pred dnevom volitev. To je imelo tudi slabe strani; bilo je mogoče, da je v Krivi vasi predsednik šolskega odbora zahteval od učiteljic, da mn izročijo glasovnice, ki jih je nato on oddal, potem ko jih je bil po svoje izpolnil, v Ravni vasi pa je storil to župinik. Kakor hitro smo po prevratu dobili enako in splošno volilno pravico v občine, se je slovenska občina — mestna in vaška — rrazvila naglo v bolj svojeipravno, ljudstvu bližjo in neiposrednejšo ustanovo, kakor je to po vzorcu madžarske občine ustvarjena današnja naša občina. Res je volilni red glasovanja s kroglicami kvaril tajnost volitev. Kajti tajnost volitev je v tem, da 'izvršiš volilni alkit sam, neopazovan in da pospraviš lahko tudi sledove o tem, kalko nisi volil. Glasovanje s kroglicami je te prednosti izključevalo. Uvedba diktature je to občino odstranila, že prej pa so posegli v slovensko mestno občino tisti, ki se jih drži v slovenski politični zgodovini po krivem prilastek »napredni«. Za Ljubljano jim je služil klerikalni zmaj, za tri ostala mesta pa je bilo nemštvo trojanski konj, ki so se nanj sklicevali, da so odstranili najprej sorazmernost volitev s predpisom, da dobi navadna večina glasov prednostno število mandatov. Zanimivo je, da je prav to načelo obstalo tudi v organizaciji občin iz I. 193".! Vendar je . takratna stopnja demokracije našla sredstva, da so se iznajditelji gornjega predpisa pred letom 1929. dostikrat, zlasti v Ljubljani, precej opekli in se morali zatekati h — komisariatom. Če me spomin zelo ne vara, je preživela Ljubljana v dobi med 1918 in 1929 manj let pod izvoljenimi mestnimi sveti, kakor pa pod 'komisariati. Obe tradicionalni slovenski malomeščanski stranki sta se na hrbtu ljubljanskih meščanov posluževali komisariata za borbo v slogu »Bolta! o vega Pepeta« in »Ate Naroda«. Poseben trn v peti pa je bila slovenskim »naprednjakom« slovenska kmečka občina, ki jo je že mali obseg, enak fari, silil pod »jarem farovža«. Ko so tedaj leta 1931. ljudje iste miseln osti zamenjali svoje nasprotnike, ki jih je diktatura odstranila, potem ko je užila njihno prvo pomoč, in ko so ti ljudje pričeli izvajati diktaturo, so se vrgli tudi na preučevanje preureditve slovenske občine in so tudi hitro našli dvoje sredstev za predrugačenje te občine. Predpisali so z občinskim zakonom velike občine in določili, da 'državni urad-nik ne sme kandidirati prej, kot na sedmem mesrtu. Velike občine se že ozemeljsko ne ujemajo s farami in v vsaki občini prejšnjega obsega so se nahajali zanesljivo vsaj župniki, kaplani iin učitelji kot državni uradniki. Zadnjih so se posluževali »naprednjaki« tako vedno samo za agitacijo, ne za vodstvo, ki je bilo pridržano gostilničarjem iu trgovcem, zato prepoved kandidiranja na prvih šestih mestih ni pomenila za učitelje nobenega ponižanja. Župnike in kaplane so pa s tfikim predpisom duhovito odstranili iz občinskih uprav, jih posadili v glasovalni stroj, ki je dobil ime »občinskega odbora«, oziroma, ker so župniki in kaplani takrat zanesljivo kandidirali na opozicijskih seznamih, so jih odstranili s pomočjo »razdelitve mandatov« tudi iz občinskih odborov. Seveda so bili za svojo duhovitost bogato poplačani leta 1936., ko niso imeli več krmila v rolkah, temveč so ga morali odstopiti spet svojim nasprotnikom. Ust varite! ji tega občinskega zakona so drugače utemeljevali podobne predpise. O tem ne kaže pisati, ker se visak lahko prepriča, kakšni so bili »razlogi« teh predpisov, iz v cirilici napisane razlage k občinskemu zakonu, ki ga je izdal Slovenec, kateri velja za uradniškega sodelavca pri sestavi lega občinskega zakona in še nekaterih drugih iz let 1931. do 1935. Zakon o občinah z dne 14. marca 1933, veljaven za vse občine razen onih, ki jih našteva § 136., je stopil v veljavo v celoti; uporabljajo se tudi njegovi volilni predpisi, zaradi česar smo preživeli že dvakrat volitve po njih. Zakon o mestnih občinah z dne 22. julija 1934, drugače dvojček prvega, je ludi stopil v veljavo z vsemi predpisi; čeprav pa naj bi se po zadnjem zakonu izvolili samo dve tretjini občinskih svetovalcev, tretjo tretjino pa naj bi imenoval od zgoraj ban izmed »oseb, ki se razumejo na komunalna vprašanja«, se volilni predpisi tega zakona še ne uporabljajo in imamo že pet let po uveljavljenju zakona samo imenovane občinske svete in načelnike v »avtonomnih mestih«. Oba izakona niista značilna samo po tem, da sta občine in mesta u-e-dinje-vala na področju vse države, temveč po tem, da sta jih uniformirala. V državi enega naroda in brez vsakršne tradicije bi ta dva zakona po svojih splošnih določilih odlično služila. Zlasti dobra bi bila, če bi bili volilni predpisi drugačni. V tem primeru bi se nanvreč r ud imen-tarna avtonomija občin, ki jo odlično priznavata, samodejno uveljavila. Pri danih razmerah se razloček med nad- rejenostjo upravne oblasti in med njeno nadzorstveno funkcijo povsem staplja in so občine stvarno le pisarne na kraju samem za državne upravne, finančne in vojaške oblasti. Spričo tega na primer niti itako edinstveno določilo, kakršno je ono v § 125. občinskega zakona ali ono v § 134. zakona o mestnih občinah, določilo, ki razen § 111. zakona o upravnem postopku nima enakega v našem upravnem pravu, ne učinkuje. Upravne oblasti se mu znajo izogniti s pomočjo — zakona o društvih. Z občinskim zakonom je postala običajna občina kompromis med birokra-tičnim uradom in samoupravo. Občinski zakon je razveljavil vse prejšnje oblike občinskega dela in to delo vklenil v hierarhični ustroj treh stopenj: župan, v očeh zakona predsednik občine, občinska uprava in občinski odbor. Slednji ima na videz najvišjo oblast v občini, v resnici pa nobene, temveč je zgolj glasovalni siroj. Krivdo za to imajo volilni predpisi, ki izročajo občino stranki, ki je zmagala z navadno večino glasov nad vsemi drugimi. Pri javnem glasovanju je jasno, katera stranka je to vsakokrat. Če bi se volitve v; mestne občine kdaj izvršile, bi vse to veljalo v poostreni meri tudi za mesta. Kajti tretjina občinskih svetovalcev bi bila postavljena izmed onih, ki bi jim upravna oblast priznala, da se razumejo na komunalna vprašanja. Ker tvorijo v mestih važen del volilcev državni uradniki, je na dlani, kakšno lice bi imeli taki občinski ali mestni sveti ter kakšno lice bi imela sama občina. (Daljo prihodnjič.) Gospodarsha svoboda - osnova narodne svobode Kakor si mora vsak posameznik za svoje življenje, svoj obstanek in napredek predvsem ustvariti gospodarsko podstavo, toliko bolj si mora to narod, ako hoče živeti .na stoletja ter ostati »na svoji zemlji svoj gospod«. Posebno velja to za male narode. Močan in bogat gospodar si svoje obsežno gospodarstvo z lahkoto uredi in prilagodi tako, da se mu skoraj sami odpirajo novi viri dohodkov in da se mn ni treba na vsak koralk bati nevarnosti propada^ šibkemu in revnemu gospodarju pa je v neusmiljenem življenjskem tekmovanju z močnejšim treba največje marljivosti in vztrajnosti, da se obdrži na površju in si pribori nekoliko lažje življenje. Kolikor tega ne zmore sam, si mora pomagati v zvezi z drugimi, ki se bore v podobnem boju za obstanek kot on. '.Ni velik naš narod, toda vendar dovolj za samostojno življenje, zlasti še, če bi v vsej celoti, kolikor ga je, kedaj svobodno zadihal. Pa tudi pri sedanjem svojem položaju bi lahlko imel že marsikaj, da bi bil enoten vsaj pri svojih vrhovnih vprašanjih. Često se zgodi, da naletimo ravno pri glavnih naših narodnih vprašanjih na ugovore o naši šibkosti, o nezmožnosti za samostojno narodno življenje od take strani, Ikjer bi je najmanj pričakovali. Ako taki struji za njene koristi prav hodi, če se vnema za narodno avtonomijo, jo zagovarja. Ako bi to moglo spodnesti njeno moč, obrne tok v nasprotno smer. Značaj slovenskega človeka že talko nosi v sebi pečat tisočletnega suženjstva, naj večji narodni greli pa je ta pečat še povečevali po lastnih sonarodnjakih in ga kot orožje žalostnega spomina uporabljati v medsebojnem boju. Kolikor lo velja zn vsa narodna področja, velja še posebno za področje narodnega gospodarstva. Go- tovo je, da je tudi slovensko narodno gospodarstvo sposobno za samostojno življenje v okviru jugoslovanske države in da je prav ono pogoj njegove svobode. Smotrna mobilizacija vseh osebnih sil, ki so sposobne dvigniti in povečati naše narodno gospodarstvo, je prva potreba za dosego cilja. S tem v zvezi stoji kot nadaljnja nujnost, da se čimbolj depolitizira narodno gospodarstvo. Ni treba iskati primerov, ko je brezvesten -stranka r raje dopustil, da je kako gospodarsko zamisel ali i podjetje izvedel ali razširil tujec kot sonarodnjak drugačnega političnega naziranja. Tudi se pripeti, da tak strankar raje poveri itujen odgovorno narodno gospodarsko funkcijo kot iroja-ku drugačnega naziranja. Vsaka narodna konstruktivna sila mora biti pritegnjena k delu. Strankarske razlike ne bi smele biti vzrok, da bi se najboljše moči odrivale v abstinenco, bodisi da so to zasebniki ali organizacije. Korist naroda in njegovega narodnega gospodarstva mora biti edino vodilo pri tem. Za naše šibke razmere velja to celo za normalne čase, kaj šele potem za prelome, v kakršnih se nahajamo. Vse javno delo bi moralo iti za tem, da se narod gospodarsko čim bolj okrepi ter da se mu postavi podlaga za najhujše čase in preizkušnje. Skratka, kot narod sam se mora tudi narodno gospodarstvo voditi po trajnostnih načelih ter se mora uporabiti vsaka priložnost, ki vodi k njegovi utrditvi in povečanju. To še toliko bolj, ko smo v tem pogledu v svoji razcepljenosti že mnogo zamudili n zanemarili. Kot rečeno, bi moralo iti vse naše javno delo k temu cilju, vendar pa seveda v prvi vrsti tisti del javnega življenja, ki je za to predvsem poklican po svojem svojstvu. Cerkev in njene ustanove na primer bi smele posegati na to po- dročje le na na jpre vidnejši način, ker se s 'tem lahko izpostavijo nevarnosti, da zaradi tega trpi škodo njeno nadnaravno poslanstvo, ak-o se preveč angažira na gospodarsko področje, kot je rekel nadškof Šarič. Ko smo za delo zbrali vse najboljše sile in vse narodne (gospodarske naprave, nastopi končna in na j več ja naloga: povečati narodno gospodarstvo in osvojiti tuje postojanke v njem. Za dosego tega jo treba zlasti dobrih in močnih denarnih ustanov, oziroma zlasti dobrega zadružništva, nastopajočega enotno, kadar gire za taka vrhovna vprašanja. Kolikor morejo nalogo po posameznih krajih opraviti krajevno gospodarske ustanove (zadruge), bi morale to napraviti same. Ako pa bi išlo za večje stvari, bi jih morale izvesti večje gospodarske skupine ali pa celo narodno gospodarstvo. Ako bi ibila organizacija dobro in natančno izvedena, bi se delo izvršilo brez velikih .motenj in skoraj samo ob sebi. Tudi denarna sredstva, čeprav smo šib- Nerodna obramba slabe stvari V zadnji številki smo pokazali, kako zagovarja »Slovenski dom« centralizem v kulturnih stvareh. To je sicer nekaj popolnoma naravnega in doslednega za lislt, ki je unitarističen in torej po svojem programu centralističen. A mi, ki smo bili prav tako od nekdaj načeloma zoper unitarizem in centralizem, smo bili spet samo dosledni, če smo na ta zagovor centralizma slovensko javnost opozorili. Vsega tega se je tudi »Slovenski dom« prav dobro zavedal. Njegovo precej nerodno otepanje v tem pogledu smo zaznamovali v zadnji številki. Do tu bi vsa stvar še po nekakšnem šla. Toda »Slovenski dom« je čutili, da se posebno v iteh dneh da centralizem le bolj slabo braniti in da se mu ves tisti zagovor kulturnega centralizma ni ravno preveč posrečil. A na neki način je vendarle hotel stresti svojo jezo nad nami. iln to je nekaj, kar je res še posebne zaznambe in omembe vredno. Svoji miselni ravni primerno se je spravil za uvod v pobijanje našega proti centralističnega stališča na neko našo — polemiko s »Sodobnostjo«, polemiko, ki se mu zdi hudo nezadostna in pomanjkljiva. Sicer bi se človeku zdelo, 'da imata ta naša polemika s sodolbnostno zgodovinsko noetiko pa gledališki centralizem tako malo skupnega, da bi 'imela v primeri iz njima rajni Pilat uš in Kredo naravnost kar najintimnejše razmerje. Toda kakor kdo more! Morebiti h koncu majhno pobudo za bodoče čase. Kadar »Slovenski dom« zopet ne ibo z našim .proticeniralistionim stališčem zadovoljen, naj na primer ugotovi, da je imel kak naš sodelavec ob taki ali drugi priložnosti zmečkan klobuk. To bo za nadaljnje umovanje na njegovi ravni vsaj tako dober uvod in razlog, kakor je bil zgarajšnji. Razumemo, da morajo biti spreobrnjenci goreči. Toda tudi gorečnost postane smešna, če jo človek pretirava. Velikosrbske želje V Belgradu izhaja časopis »Srbijan-stvo«. Je to, kakor kaže naslov, izraženo velikosrbski list. Zato je seveda zoper enakopravnost Slovencev in Hrvatov s Srbi in meni, da je bila največja neumnost s strani Srbov, da so kedaj to enakopravnost sploh priznali. Naša država bi morala 'dobiti svoje pravo ime, Srbija, in samo v enem jeziku, srbskem, bi se smelo govoriti in pisati od Triglava do Vardarja. Da so to zahteve in želje vseli Veliko-srbov, to vemo vsi. A vemo tudi, da se je po teh željah in zahtevah vodila vsa naša državna in kulturna politika prav do lanskega leta, ko se je s sporazumom, pa še tu le glede Hrvatov, začela priznavati in po malem izvajati enakopravnost. Začela, pravimo, kajti v dejanju še ni prišla, kakor beremo lahko prav ki, bi se mogla zbrati. Koliko narodnega premoženja leži sedaj brezplodno, ker ga nismo iznali -zlbrati, koliko smo ga zapravili v nerodovitne namene, ki bi smeli priti na vrsto šele, ko bi bila dosežena neka gospodarska blaginja, koliko premoženja je mrtvega zaradi razcepi jenoisti! Tako izključno narodu služeče in povzdignjeno narodno gospodarstvo, bi potem kaj lahko našlo zveze do drugih gospodarstev. V zvezi z njimi bi lahko izvršili še tiste gospodarske naloge, ki jih sami ne .zmoremo, ki pa vedno bolj kriče po izvršitvi zaradi tujega pritiska. Če samo pomislimo na težko industrijo in .kvalificirano obrt, bi lahko napravili marsikaj v zvezi bratovskih narodnih gospodarstev od Triglava do Črnega mo L'j a. V združitvi je moč .majhnih in šibkih. Ako bomo razklani naprej, borno izgubili še to, kar smo si s trudom pripravili v teku let ter ostali le še poljedelci in kajžarji. Kopač A. zadnje dneve v hrvaških listih, ki obravnavajo državno gospodarsko politiko. O slovenskih razmerah pa sploh rajši ne govorimo. Tudi velikosrbski zahtevi, da vladaj en jezik in eno pismo od Triglava do Vardarja, so prejšnje j ugaslo venske vladavino dejansko že davno ustregle. Če bi se srbijanstvenik malo ogledal pri nas, bi lahko videl, da vlada povsod na prvem mestu srbski jezik in srbsko pismo, da je pri carini, železnici in drugod slovenščina zapostavijana. Saj imamo na primer železniške vozove, kjer napisov v slovenščini sploh ni, zato pa so v srbščini na prvem mestu. In medtem ko smejo razobešati Srbi srbske, Hrvati pa hrvaške zastave, mi Slovenci te pravice nimamo, očitno v izvajanju velikosrbskih zahtev. Zahtevati nekaj, kar kdo že ima, je na videz nesmiselno. Na videz samo, kajti za tem nesmislom se skriva pretkana preračunljivost. Slovenci in Hrvati naj bi namreč dobili vtisk in mnenje, kakor da enakopravnost že imajo. In na ta način bo dana mogočost, da jo sr-bijaostvenik čim dalje zadržuje — v svojo velikansko tvarno korist seveda. Da jim nesposobnost raznih vodičev to delo zelo olajšuje, se razume ob sebi. Rdeči križ in obračun izkaza prejemkov Te dni se spet pobira pri vsakem poštnem 'dopisu, pri sleherni železniški vozovnici prispevek za Rdeči križ. Razen tega je ljubljanski odbor te naprave priredil še posebno 'nabiralno akcijo po cestah. Pred tremi leti smo že prvič povabili ljubljanski odbor Rdečega križa, naj da slovenski javnosti pregled vseh dohodkov in 'izdatkov, torej zlasti tudi pregled dohodkov, 'ki teko iz obveznega prispevka pri poštnini in vozovnicah in ki nosijo v Sloveniji težke milijone. Pozneje smo to vabilo ponovili. Toda Rdeči križ še do danes ni podal v tem pogledu nobenega obračun a. Zato ga vabimo danes 'spet kedaj. Kajti stvar je talka, da bi nabiralnih akcij za potrebe Rdečega .križa v Sloveniji sploh ne bilo treba, če bi se ves v ta namen zbrani denar porabljal zanj. Za gospodarsko enakopravnost »Vr e-me« govori v nekem dopisu iz Zagreba o skrbeh Hrvatov zaradi selitve industrijo 'iz Hrvaške. Govori tudi o vzrokih, zakaj se hrvaška industrija seli ter meni, da je med poglavitnimi pač okolnost, ker hrvaška vlada preveč ščiti kmeta, industrijo pa obremenjuje z davki. Na lo odgovarja »Hrvatski dnevnik« med drugim: Od 1929. leta ima 'belgra jsko gospodarstvo .privilegiran položaj in je prosto .banovinskih bremen. Žo takrat se je začela selitev v Bel- grad. Medtem je prišlo do znanega razvoja državnega .denarništva, ki naravnost favorizira izven hrvaške kraje. Nazadnje vodi prometno ministrstvo, podobno kakor je to delala Pešta, politiko v korist izvenhrva-škeiga gospodarstva, ko odobril je Belgradu in izveinhrvaškim krajem .posebne popuste pri prevozni tarifi. Glavni vzrok za beg industrije iz Hrvaške je torej 'gospodarska politika, ki jo je Belgrad v teku 20 let po načrtu izgradil. Treba bo še veliko truda hrvaških politični,h zastopnikov v Belgradu, da se bo temu napravil konec. Hrvaška vlada dela med tem odločno, da .se selitev industrije ustavi. Njena finančna politika je posebno usmerjena k temu cilju. Zato zahtevajo zase nadaljnjih dodelitev iz državnega preračuna, kar ibo nazadnje prisililo Belgrad m srbske banovine, da tudi one nalože svojim prebivalcem nekaj več davka in da industrija na jugu ne bo skoraj .prosta javnih dajatev. Seveda .se bo .morala prenehati tudi dvojna mera pri železniških prevoznih tarifah. A še p ra v .posebno bo treba odpraviti vse centralne fonde, saj so bili nekateri ustanovljeni naravnost v ta namen, da ustanavljajo nove nepotrebne industrije um jugu. Ko bo morala industrija tukaj kakor tam delati pod enakimi pogoji, Ibo seveda njeno seljenje .samodejno prenehalo, naše še bolj kakor hrvaške, ker jo morala naša delati še pod vse ibolj neugodnimi pogoji. Kako so jalovj razlogi »Vremena«, češ da je kakšna posebna kmečka ali socialna politika vzrok, če se industrija seli, dokazuje ravno Slovenija. Pri nas siploh •ni bilo v začetku mogoče govoriti o kakšni posebni zaščiti kmeta, saj vsak lahko vidi, koliko .se mu slabše godi v, primeru s prejšnjimi časi. Sicer pa to tudi »Vreme« dobro ve. Če si pa kljub temu naroča take dopise, dela to -zato, ker čuti po oni strani, da mora ob doslednem priznanju enakopravnosti vseli treh jugoslovanskih narodov zginiti neupravičeno favoriziranje ene pokrajine na stroške druge, in ker bi po drugi strani hotelo te prednosti za čim daljšo dobo ohraniti za Belgrad s tem, da skuša .speljati javnost v napačno smer. Da mu gredo pri tem njegovem delu nekateri nesposobni politiki precej na roko, to je pa že spet drugo, pa prav žalostno poglavje. Nov poskus centralizma za gledališča izven Hrvaške Pod tem naslovom poroča hrvaški tednik »Riječ« z dne 14. t. m. o novem odboru za gledališke repertoarje, ki ga je ustanovil prosvetni minister, h koncu pa navaja dobesedno naše .stališče, kakor smo ga zavzeli v predzadnji številki. O tej knjigi -smo prejeli iz krogov .naših jezikoslovcev sledečo ocemo: Ured. Težko sem čakal te .knjižice, saj so jo 'napovedovali kot zanimivo slovnično novost. Res je bila oznanjena le kot re-petitorij, ki na j -povzame glavna dognanja in veljavna -pravila -slovenske slovnice, a tudi tak pregled ima svojo veliko vrednost. Ni težko na dolgo in široko pisati im razlagati slovnične zakone, mojstrstvo svoje vrste je v kratkosti, jasnosti in do najtanjših drobnosti izdelani matačnosti. Kakor občudujemo stroj, stavbo ali spomenik zaradi razsežnosti, talko in še bolj lahko občudujemo nadrobno matačnost pri uri itd. Zato je seveda .pri takem delu vsaka napaka takoj zelo dbčutna, vsaka ohlapnost velika hiba, vsaka nesorazmernost usodna. Pa še nekaj: vsak pregled, ki naj rabi predvsem za ponavljanje predelane snovi za različne skušnje itd., 'bi ne smel nikoli iti preko svojega namena: nuditi sme samo zanesljivo ugotovljeno stanje slovenske slovnice, z najbolj ustaljeno terminologijo, z najdoločnejc dognanimi pravili; kar koli je čisto novega, je v -Jakem pregledu že tvegano, ker je treba ali utemeljevati in na novo -razlagati in s tem gre preko okvira sorazmernosti ali pa ostane nerazloženo im ponavljavcu tuje. Pri takem tankem brušenju pravil, kakršnega terja takle pregled, je morda pač treba to in ono vprašanje .nekoliko priostriti, morda včasih besedo dodati, a prav v tem se kaže mojster. Vsega tega -sem pričakoval v Bunčevem Pre- Primorje in vojna »Istra« poroča, da se -morajo tudi v Primorju zelo natančno spolnjevati predpisi italijanske vlade glede zatem-njeva-nja ponoči in da je zaradi površnosti ali malomarnosti mnogo ljudi kaznovanih. Dovolj je že, če brli petrolejka skozi kako špranjo, da je nepre.viduez kaznovan. Tržaška kvestura razglaša, da je zadnji teden v avgustu -kaznovala zaradi prekršitve zatemnitvenih odredb 247 ljudi in da je na vsak način odločena, da nauči ljudi discipline. 3Caj Listi Romunski narod in razdelitev Transilvanije Ob zasedbi severne Transilvanije piše »Univensul«, eden izmed vodečih romunskih dnevnikov: •No da hi ibill.i samo enkrat ustrelili, smo zgubili več kakor ipoilavico Transilvaniji' Zguibili sm-o jo v imenu miru, ki ga mišim® dobili, pravice, ki naim je -bila od rečena; i® v imenu »novega reda«, ki more postati isaino vir najtežjih motnjav. Romunski narod ne bo tega, k-ar mu je bilo prizadejano, nit* pozabil .niti odpustil. Vlast pti{atel[t prašimo-, da popolnoma tuja, da je še pisec sam 111 razumel, zakaj franc, le calcjue ne honieni odbitek, marveč »pretiš«, to se Davi kar sc da natančen posnetek; to p « tujo besedo laže povedal s »kopijo« kakor z nerodnim kalkom. Ne moremo Kovor iti o »popolnih« in »nepopolnih« glagolih (str. 54 in 85), marveč le o glagolih nepopolnega pomena. Naj omenim temu poglavju le še to, da je napačno Dzlagati izraz metaforo s .slovenskim Dispodoba, ker se ne v stvarnem ne v Jezikovnem pogledu izraza ne krijeta, ovolj o tem. čeprav vrsta takih napak 11 (pomanjkljivosti še nikakor ni izčrpana. huje kakor tako nedoslednost in v izrazih pa je treba obsoditi esuične grde na.pake, ki so se vrnile v Pregled. Kako more repetitorij zavzeti stallišče, da postavlja za pravilno, kar obsojajo doslej vse slovnice za napačno? Saj ima vsakdo pravico postavljati svojo misel v javnost, a v repetitorij in šolo ne, če stvair ni dognana. Če Breznikova slovnica in z njo vsa šola uči, da je napačno: Jutri pišemo nalogo itd., bi Bunc ne smel na .str. 103 uvrstili take rabe med redne pravilne nedovršne sedanjike: »Futuroi (nedovršni sedanjik) stoji za označitev prihodnjega dejanja za prislovi, ki naznanjajo bodočnost: jutri pišemo nalogo. Zvečer poje Kiepura. Jeseni potujem v Pariz. V nedeljo se vrši občni zbor.« Vsi ti zgledi so po Breznikovi in vseh dosedanjih slovnicah za knjižno rabo napačni in prepovedanii, tu pa so dobili domovinsko pravico pod točko e). Rabu časov je sploli poglavje, ki je od konca do kraja zgrešeno, saj kaže naravnost neverjetne »novosti«. Nedovršni sedanjik ima po 'njegovem tele pomene: »a) Pravi sedanjik pove, da se sedaj spričo mene nekaj godi: Oče kadi iu čita časnik. Gledam, kako plavaš. b) Nepravi označa neko lastnost (1!) ali poklic (!!): Drava teče v Donavo. Oče dela v tovarni. Sin vozi na železnici. Sestra poje v zagrebški operi« (str. 102). Lak to naj bo »nepravi« sedanji čas, kakor da Drava me teče sedaj in še zmeraj naprej v Donavo, kakor da je to njena lastnost ali poklic, ne pa neko stalno. trajaio dejanje! In vse to menda samo zato, ker sc to ne godi »spričo mene«! Pod c) omenja gnomični sedanjik, pod točko d) sicer pravilno omenja rabo nedovršnega sedanjika kol historičen čas, a zgled je ponesrečen in je tak, da bi ga dober stilist moral popraviti, če bi ga srečal, kaj šele, da bi ga navajal za zgled take rabe: »Ves utrujen je dospel do velikanske obrasle skale im ni vudel dalje. Sede na skalo, gleda in gleda, okoli vlada temen mrak, on pa razmišlja, kaj ga še čaka.« Ta prehod iz preteklega časa v historični sedanjik je mnogo .premalo .nakazan, da bi mogel veljati za dobrega, toliko manj, ker ne sledi naprej nič posebnega, nič živahnega, nenadnega. Da je pomen pod e) v nasprotju z Breznikom in vsemi drugimi slovnicami, sem že omenil. Pod f) pa beremo: »Izraža željo ali zapoved: Da si mii zdrav! Glej, da me opravičiš!« Zelje in zapovedi aie izraža tu glagolska oblika, marveč stavčna zveza. Podobne nesprejemljive trditve ima pri dovršnem sedanjiku (str. 103). Pod toičko c) prav opredeljuje historični pomen tega časa, a zopet ima zelo nesrečen zgled, ki zavaja v napačno rabo: »Prijazno sem prišel k njemu, on pa se začne na lepem jeziti, me grdo ozmerja in nažene.« Tudi tu je prehod odločno prešibek in bi ga bilo treba uvajati z močnejšim veznikom, n.pr. tedaj pa se na lepem začne jeziti... Naravnost nerazumljivo je, da stavi med pomene dovršnega sedanjika tudi želelmik: »e) Izraža željo in zapoved: Naj pride, kar hoče.« Za božjo voljo, saj to je vendar želelni naklon, ne pa dovršni sedanjik. V tem pomenu je vsak želelni,k sedanjik, bodi že dovršen ali nedovršen, saj prav tako lahko rečem tudi: Naj hodi, kamor hoče, pa še klicaj bi postavil na koncu. Prav podobno nesmiselna je tudi naslednja točka: »f) V zanikanih vprašanjih poizvedujemo po vzroku: Zakaj ne prideš? Zakaj ne popravite .strehe?« Saj prav tako lahko rečem: Zakaj ne delaš? in imam nedovršni sedanjik v isti rabi, zakaj ga torej ni navedel tudi tam? Ko bi bil vsaj to povedal, 'kar je res neka jezikovna posebnost, da sedanjik lahko pomeni dejanje, ki se je zmeraj godilo, samo v sedanjosti ne, n. pr.: Saj Janez zmeraj pridno dela, a danes ne prime za nobeno delo. A to so posebnosti, ki ne sodijo v repetitorij. Tudi pod točko d) so zgledi slabi, kor je talk voluntativni prezent razviden šele iz zveze, a sama na sebi imata v .knjigi navedena stavka: »To kravo prodam« in »To kravo bom prodal« isti pomen. A najhujše nas čaka pri predpreteklem času. Očem nisem mogel verjeti, ko sem bral pod odstavkom za predpretekli čas (str. 104): »Rabi se (predpretekli čas) v irealnih pogojnih, časovnih, vzročnih iu oziralnih stavkih: Ko bi bil ubogal, bi bil srečen.« Kaj je to mogoče, da kdo pretekli pogojnik stavi pod predpretekli čas? Če se take stvari dogajajo na zeleni veji, kaj naj potem zahtevamo od neslavistov, da ne rečem od dijakov?! Brž sem pogledal k pogojniku, ali vendar to ni le zmota. Ne, tam pozna en sam pogojnik, nič razločka med sedanjim in preteklim pogojnikom! Prav tako je nerazumljivo, če mi, tlači »im-perfekt« med predpretekli čas, ko je vendar treba o tem govoriti pri nedovršenem preteklem času. Skratka: poglavje o časih je tako, da bi vsak maturant moral biti odklonjen po teh odgovorih. (Konec prihodnjič.) Poravnajte nuročnmo! KULTURNI PREGLED Dr. Franc Ramovš — petdesetletnik Pretekli teden je praznoval svoj petdesetletni jubilej eden od najivišjih vrhov slovenske znanosti in hkrati eden glavinih borcev im organizatorjev slovenske univerze ter Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, univerzitetni profesor dr. Franc Ramovš. Prof. Ramovš je znanstvenik takega formata, da ga že 'danes lahko uvrščamo v isto v.rsto z velikima slovenskima jezikoslovcema Kopitarjem in Miklošičem, v sodobni slavistični znanosti pa med njene največje predstavnike. Rodil se je 14. septembra 1890. leta v Ljubljani in tu maturiral na humanistični gimnaziji. Na Dunaju in v Gradcu je študiral indoevropsko komparativno gramatiko in slovansko filologijo ter 1914. leta (promoviral na graški univerzi ;za doktorja filozofije. Svetovno vojno je prebil na soški fronti, odkoder se je vrnil šale 1918. leta in bil imenovan za docenta slovanske filologijo na graški univerizi. Po prevratu se je vrnil domov in bil ob ustanovitvi ljubljanske univerze med prvimi imenovan za njenega rednega profesorja. Tu že nad dvajset let vzgaja slavistične generacije, podajajoč jim vse bogastvo svojih znanstvenih dognanj. Znanstveno delo prof. Ramovša je izredno obširno in bogato. Že v začetku svojega jezikovnega študija si je prof. Ramovš tizbral nalogo, da napiše Slovencem historično gramatiko njihovega jezika, torej delo, ki ga je že Čeh Von-drak imenoval slovensko narodno nalogo. Temu cilju je bilo posvečeno vse Ramovševo znanstveno delo od zgodnjih akademskih let do danes. Njegovo znanstveno objavljanje iz tega področja sega nazaj v leto 1913, ko se je njegovo ime prvič pojavilo v Jagičevem Archivu. Tik pred vojno je objavil sintetično študijo »Slovenische Studiem«, kjer prvi sistematično obravnava pojav in problem slovenske moderne vokalne redukcije. Razprava je v slovenski lingvistiki epohalna, saj je taikorclkoč ključ do razumeva'!] ja slovenskega jezikovnega razvoja tam nekje od 15. stoletja do danes. Česar si niti duhoviti Škrabec niti ambiciozni Oblak nista mogla razložiti, to je kot s formulo natančno pojasnil mladi Ramovš. Poleg tega razprava dokazuje, da je bil Ramovš že tedaj edini človek, ki je suveiremo .razpolagal s poznanjem vseh pisanih in tiskanih viirov slovenskega jezika tja do srede 19. stol., najbolje pa poznal tudi vso pisano in mnogokdaj zapleteno raznolikost in bogastvo slovenskih dialektov in govorov. Ramovš je s svojo »Moderno vokalno redukcijo« pojasnil eno od osnovnih gibal slovenskega jezikovnega razvoja, razvojno tendenco, ki je za slovenščino tako značilna in njej tako svojska, da je postala kriterij slovenske jezikovne individualnosti. Če je bila že Škrabčeva razprava »O glasu in naglasu« epohalna, moremo to s tem večjo upravičenostjo 'reči o Ramovševi. Po vojni, ko je prišel Ramovš na ljubljansko univerzo, so se njegove razprave vrstile druga za drugo. Vsaka od njih je bila kamen v zgradbi historične gramatike slovenskega jezika. Obravnavale so večinoma drobne pirobleme iz razvoja slovenskih glasov, akcenta in oblik. Mnoge od njih pa so tudi sintetični pretresi poglavij iz slovenske historične gramatike. \zporedno s tem je rastel Ramovšev študij slovenskih narečij, ki se mu je nazadnje izoblikoval v veliko »Dialektološko karto« in knjigo »Dialekti« ter vrsto razjprav s tega področja. Svoje znanstvene izsledke je Ramovš objavljal v domačih in tujih znanstvenih revijah in .zbornikih. Vsaka od teh razprav je izdajala jezikoslovca in sistematika, kakršnega Slovenci do sedaj še nismo imeli in kakršnega tudi med tujimi znanstveniki težko najdeš. Svojo historično gramatiko je Ramovš zasnoval v sedmih knjigah. Doslej sta iz te .serije izšli dve: Konzonantizem in Dialekti. Bogastvo, ki je nakopičeno v teh dveh knjigah, bo še dolgo ostalo neizčrpno. Mislim, da ga ni problema i:z slovenskega ikonzonantizma, ki bi. ga Ramovš ne odkril in vsaj načelno že ne rešil. Pri podrobnem študiju boš pri dialektičnih variantah gotovo Ramovšu lahko še marsikaj dodali ali ga glede na geografski razseg nekaterih pojavov pomnožil, dopolnil ali vsaj preciziral, bistveno novega pa zlepa ne boš našel. O tem se človek najbolj prepriča, če se podrobno ukvarja s katerim od slovenskih dialektov. 'Naclal jnje izdajanje svoje historične gramatike so Ramovšu preprečili stroški, ki jih tako delo nujno terja od založnice. Da vsaj nekoliko zadosti potrebam in željam za slovenski jezik zanimajočega se občinstva, je Ramovš napisal »Kratko zgodovino slovenskega jezika« I. in jo izdal pri Akademski založbi. To delo je knjiga, kakršne ji v slavistični literaturi doslej še nisem našel primera. Tako kot piše Ramovš, bi uitegnil pisati le še kak Huj er ali že umrli Meillet. In značilno je, da sta oba ta dva slavista tudi indoevropeiista, kar je tudi Ramovš. Ramovšev stil je živahen, plastičen in duhovit, reči moremo esej iz lingvistike, čeprav obravnava težke jezikovne probleme. Kljub temu delo na svoji znanstveni preciznosti in vrednosti ni prav nič utrpelo, kar se znanstvenikom ob takem poljudnem načinu pisanja tako rado dogaja. Od ostalih znanstvenih Ramovševih dol naj omenim le še izdajo Br.ižinskih spomenikov, ki jo je priredil skupno z zgodovinarjem prof. Milkom Kosom. Komur jezikovni in zgodovinski problemi, ki so se pletli okoli tega najstarejšega slovenskega jezikovnega spomenika, niso znani, se mu ta izdaja ne bo zdela nič posebnega. Tako skromen in kategorično pisan je namreč njen uvod. In vendar skriva jezikovna interpretacija tekstov v sebi nešteto težkih, a že v drugih Ramovševih razpravah rešenih problemov. Njegovi »Brižinski spomeniki« so najpopolnejša izdaja tega spomenika in najvernejiši prikaz .slovenskega jezika 10. stoletja. Popolnoma napačna bi bila misel, da je to že vse Ramovševo delo. Nikakor ne. Ramovš je zgradil že ves sistem historične gramatike, le da slovenska kulturna javnost o tem še ni poučena. Izsledki njegovega obširnega della pač že prodirajo v slovensko srednjo šolo, clasi še niso objavljeni. Mnogo pa bi vedeli o tem povedati njegovi učenci, ki so poslušali in sledili njegova predavanja. Slovenska historična gramatika je dovršena, omogočiti jii je treba le še njeno izdajo. To je velika dolžnost, ki jo ima Slovenija do velikega znanstvenika. Ves Ramovšev znanstveni napor je namreč veličasten in neizpodbiten zagovor slovenske .kulturne in jezikovne tvornosti, avtonomnosti in individualnosti, ki iso jo še nedavno nekateri skušali zanikati in izpodbiti. Profesorju Ramovšu pa ob njegovem jubileju čestitamo in mu želimo še mnogo let. — tl — Petdesetletnica Franceta Bevka Številnim slovenskim kulturnim delavcem, ki so v zadnjem času dosegli petdeseto leto, se je v torek 17. septembra pridružil France Bevk, najplodovi-tejši sodobni slovenski pisatelj. Njegovo delo je zelo .mnogovrstno: Bevk je romanopisec, novelist, pisatelj ljudskih povesti, pesnik, člankar, časnikar in borec za narodne pravice. Nič čudnega ni, če je tako mnogovrstno delo tudi po slvoji vrednosti dpkaj različno, poleg močnih, skoraj dognanih umetnin najdeš tudi mnogo povprečnega in manj vrednega blaga. Kajti Bevk je pisatelj po poklicu in si mora s tem služiti tudi kruh. Borba za dostojno življenje in neprestano ubijanje z drobnim delom dušita in prekrivata njegov elementarno močni naravni pripovedni talent. Nad vsem njegovim življenjem visi nekaj levstikovske tragike. Toda kljub vsem preizkušnjam in težavam, ki jih jo prestal im ki jih še doživlja — saj niti svojega jubileja zaradi sedanjih težkih časov, kakor beremo v »Istri«, menda ne bo mogel praznovati v krogu svojih domačih — kljub vsemu temu Bevk neutrudno dela, samo dela in noče odnehati. Ta neomajna volja do dela za narod je svetel zgled in opomin mnogim možem njegovih let ali celo nekoliko mlajšim, ki žive v mnogo lažjih .razmerah, pa so vseeno odnehali in omahnili, še preden so izvršili svoje .poslanstvo. Španski mislec Or tega y Casset je z ostro ibesedo imenoval take ljudi »zločinski rod, ki se vleče skozi življenje v večnem nesoglasju s samim se.boj, razbit 'in strt v kali življenja«. Bevk ne »pada med te mrtve ude našega narodnega telesa. To je svojevrstna dragocenost njegovega jubileja. n. Glasovanje gledališkega občinstva Od gledališke uprave smo prejeli: Narodno gledališče, ki je državna kulturna ustanova, mora biti resnična last naroda, to je njegovih najširših plasti. To pa je mogoče le, če sodelujeta gledališče in občinstvo v čim tesnejši zivezi in v skupnem prizadevanju pospešujeta njegov razvoj. Drug drugemu sta enako potrebna: dobro gledališče je pogoj za narodov duhovni razvoj in izgublja brez živih stikov z njim svoj naj.plemenitejši namen. Prav tako pa potrebuje tudi gledališče v narodu največjo oporo, saj mu daje življenjsko upravičenost. Zveza med gledališčem in občinstvom, ki ljubi in ceni umetnost teir se zaveda njenih vrednot, mora postati v bodoče še močnejša. Zato pa je sklenila uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, da (bo pritegnila zanimanje najširših slojev naroda na ta način, da jim bo dala mogooost, da glasujejo. Uprava Narodnega gledališča vabi vse gledališke obiskovalce, da imenujejo ne glede na že priobčeni letošnji gledališki spored, trii operna in tri dramska dela iz domače ali svetovne muzikalne ali dramatične kmjižnosti, ki bi jih želeli videti v bodoči sezoni. Gor.nje naj javi vsak, ki se bo udeležil razpisanega glasovanja, pismeno na naslov gledališke uprave. Dopis naj bo podpisan s polnim imenom in naj bo naveden naslov. Rok glasovanja se začne z današnjim dnem ter teče do konca tekočega meseca. so vanje doseglo enako povoljen uspeh. Dolžnost občinstva je, da pokaže svoj smisel za soodgovornost, ko bo soodlo-čevalo o kulturni ravni svojega narodnega gledališča. [ NASE R EVI J E j ..Dom In svet44 ši. 7 Debeljakov »Dom in svet« stalno poudarja svoj leposlovni značaj, zalo začenja vsako številko s pesniškimi jiri-spevki. l udi v tem seiptcmberiskemi zvezku so na prvem mestu ponatisnjene tri pesimi iz pravkar izdanih zbirk obeh glavnih pesnikov te revije: dve iz zbirke Severina Šalija »Slap tišine«: oblikovno izbrušema refleksija »Molitvenik« in značilno zadržano erotična »Pojdiva« ter ena boli j živo ljubezenska »Ko zarja vzpne se...« iz Dušana Ludvika zbirke »S potepuško palico«. Ostala poezija (e številke jc komaj povprečno blago: tako resignirana »Moja pesem« Zdenka Ocvirka, sonet »Srebrne sanje« Šalijeve občudovalke in posnemovalke Pepei Marinc z akrostihom njenemu pesniškemu vzorniku in še dva soneta Karla Rakovca: »Ogledalu« in »Primicovi J ulji« oba z akrostihom. Med tem, ko je prvi med omenjenimi tremi soneti še nekam šali-jevsko tekoč in gladek, se Rakovčevima dvema poleg vsebinske votlosti mnogo preveč pozna kovanje verzov in iskanje Uprava Narodnega gledališča bo nato v rim. da bi ju sploh še mogli imenovati razglasila uspeh glasovanja ter bo po z imenom poezija. Zlasti prva kitica mogoeosti upoštevala želje našega gle- drugega soneta, tista o luni, je skoraj dali.škega občinstva. Že pri pevski tek- opravičilo za znano banalno definicijo mi, ki je bila konec pretekle sezone, je o pesništvu. Objavljanje take »lirike« dokazalo svoj kritični čut im umetniški v reviji, ki se sklicuje na boga 1 o izro- okus. Zato ni dvoma, da bo tudi to gla- čilo, jc znamenje svojevrstnega okusa. Janez Jalen še nadalje razpleta svojo kaizniilmiško zgodbo »Ograd«; iz do sedaj objavljenega je videti, da se ne more prav razživeti in da se bolje znajde v takih gorenjskih kmečkih povestih, kakor je na primer »Trop brez zvoncev«, ki že drugo leto izhaja kot uvodna povest v »Mladiki«. Druga proza je nadaljevanje Bevkove novele »Otrok«, ki pa bo končana šele v eni prihodnjih številk. Pod malo preveč obetajočim naslovom »Nove smeri v raziskovanju slovenskih ljudskih izročil in Lepa Vida« nakazuje mladi narodopisec Milko Ukmar z vzporednim navajanjem gradiva iz slovenskega in italijanskega oziroma furlanskega ljudskega slovstva, v kateri smeri bi bilo treba .dopolniti raziskovanje maše narodne pesmi. Posebej obljublja sami revizijo in dopolnila k Grafenauer jevim zaključkom o ».Lepi Vidi«, za zdaj pa samo opozarja na sorodne motive v albanski in italijanski narodni poeziji. Jože Kastelic je napisal obširno oceno Isačenkove knjige »Slovenski verz«; ta nadrobni kritični pretres zali i mivega Isačenkovcga formalistič-nega. dela je gotovo najboljši od vseh dosedanjih recenzij, ker sloni na bogatem poznanju antične in moderne metrike. Takoj v začetku pa se je ocenjevalcu primerila majhna pomota, da je »Stiho-slovje« L, ki je delo dr. Nikolaja Omerse i.n je izšlo v Celju 1. 1925 (ne 1915), pomotoma pripisal prevajalcu Homerja Francu Omerzi. — Za nekaterimi drugimi knjižnimi poročili slede še gledališka poročila (M. Tomc im Vran) i® končno »Zapiski«, kjer piše J. Lovrenčič o Gregorčičevih prigodnicah. n. JeziluH/tii UatiieU Še o reklami Pošiljam vam za »Jezikovni kotiček« primer » j ugoslovemščime«, ki so jo delil* na našem velikem semnju tistim, ki so se zanimali za radijske aparate. Tvrdka 11. Suttner, Ljubljana Aleksandrova cesta 6 — telefon broj 54-70 pravi na svojih prospektih: Ob priliki ,konstrukcijo nove Philips Super 4 serije, vodili simo račun o štirih važnih činjenic: v porabi najbolj ili sirovin, pobol jšanjn .prijema, čim bolj ni/kih cen in auitomutskeim udešavanju. Kljub težke situacije industrije vzpel* smo .popolnoma v našim težnjama. Sledi naš novi program. Pregledejte in te ga sami! Prepričali se boste, da je 1 hi-lips res bil in ostal pojem kvalitete! Nato sledi opis posameznih aparatov. Vseh ne bom našteval, 1® najboljšega za primer: Philips 915 8 elektronski su.per čudo precizne mehanik® pjhIh) klavir —■ oso*) it?i 'Slcala kradkili ^^ lov, katera omogoči imoinientarna identifi^j' ranio k rad koval n ih posuj, kakor pri sred' ■ . * a Ir tl /KI P 1.11 ■ IM . . .. y . Pl 1 r.l/vl1 11 ih’valov — .koncertni zvočnik — reflektor zvoka — spremenljivi selektivitet — močna iin zvesta reprodukcija — vsaka tipka se liuhikp v porabi za bilo katero (postajo, lltt dolgim, srednjim in kradkim valima —gl'1' lio udešavanje — kontrola vatnih dolžin izvrsten prijem kradkih valov — tri val'"'11 področja — vsako valimo področje ima svojo skrilo — brez zrcalno frekvence na kratkim valima — .magično oko •— zelo o|bču;' Ijivo autoiinatsko feding izjenačenje — Prl' ključek na drugi zvočnik im gramofon kolo za razne napetosti toka — rdeče ek0' nomično MI NI W ATT 1?] elektronke — veli* .iin vkusna lesena hišica iz plemenitega le«*1; Opisu itega aparatu so podobni tud1 opisi vselil dirugih aparatov 'te tvrdke-iNo, sem si mislil, ko sem pregledal list, če so aparati taki kakor njihov3 reklama, tu res ne smem izbrati. K. M. 8leklam'j°u