IV.  POGLAV.»E
SAMOUPRAVLJANJE V MESTU
54.  Clen
Pravice in dol2nosw tnesta oprav-Ijajo občani neposredoo na zborih vo-livcev, aborih delovnih Ijudi, z rete-rendumom in drugimi obliitami nepo-sredmegs odloCanoa ter po&redino v me-gtai skuipščini, njenih organih, oMini in kirajevnih ataipnostih.
Zbori volivcev in zbori delovnih Ijudi
55.  61en
Obdani in deloroi Ijjudtje obravna-vajo na zborih volivcev in aborih de-lovnih Uudi zadeve, ki so kot pravice in dolžnosti mesta, določene s t«n statutom.
56.  «en
Na zborih volivcev dajejo občanl predloge za reševanje zadev, ki so skupnega pomena za mesto, opravlja-jo volilne funkc|je, ki so določene z ustavo ali z zakonom ter neposredno odlodajo o zadevah, Ce je tako doloCe-no z zaionom ali tem statutom.
57.  eien
Mestoa skupščina mora predložiti v obravnavo zborom volivcev in zbo-rom delovnih Ijudi:
—  osnutak statuta meste
—  osnutek izhodišd ts. izdelavo pro-gratna   gospodarskega    in    družbenega razvoja mesta;
—    osnutek   urbainistiftnega   progra-ma za obmoftje mesta;
—   predlog  proračuna  in  »Mepnega računa mesta;
—    osnutek   predpisov,   ki   naJagafo obfianotn  izredne   tnaterialoe   obvewio-sti in samoprispevke.
Ce mestna skupščina kafere od omenjenih zadev ni predhodno predlo-žila v obravnavo zboTom volivcev in zborom detovniti ljudi, o taLcžni zade-
vi oziroma   aktu ne  more   dokončno skJepatt.
58. <Hen
Mestna skupščine da na lastno spotibudo atli na spodbudo občinskih skupščin in krajevnih steupnosti v ob-ravnavo zborom volivoev jn ztoorom delovnih ljudi tudi druga vprašanja, ki sodijo med pravice in dolžnosti mesta.
39. fiten
Mestna skupSčina mora dati v ot>-ravnavo zborom volivcev in zborom delovnili ljudi na vsem mestnem ob-modju tiudi vse tiste zadeve, za kate-re to zaihteva večina občinskih sfaup-šfiin.
60. «en
Zborom volivcev in zborom delov-n*b ljudi v posamezni občini se dajo t obravnarvo zadeve ia okvira praric in dolžnosti mesta, Ce imajo poseben pomen za to občino in Le tako odlo-či mestna skupšdina, sikupščina te ob-itae, ali večina zborov volivcev, abo-rov delovnih ljudi ali krajevnih staip-nosti z obmofijia tie otoHme.
61. «en
- Mestoa skupščina in njeni organi obravnavajo zahtevke, predloge in mnenja zborov volivcev in zborov delovnih ljudi.
Oe posameznih predlogov ali mnenj skupščina ne upošteva, mora o tem obvestiti   volivce   ter   navesti   razloge.
Varianta:
Mestna skuipščina in njeni organi obravnavajo zahtevfke, predloge in mrjsnja ziborov volivcev in aborov de-lomih Ijudi.
Ce posameznih predlogov ali mnenj siaiipMina ne upošteva, mora o teni obvectrts vodivce ter naveeti raa-loge.
Mestoa skupMina ne ame sprejeti predpisa ali dirugega spložnega akta, W je pomerobeo za življenje in delo v mestu, fle se je proti njemu issreMa več lnot polovlca vseh aborov rolivcev ta  aborov    delovniii   lgudi   v   meetu.
63. «eo
Zbore volivcev, na katerih se obrav-navajo zadeve iz okvlra pravic Indolž-nosti mesta, sklicuje predsedntk mest-ne skupščine.
Gbmo6Sa. in postope*c za aklic ter delo zborov vo&voev in zborov delov-nih ljudi ureja občinski statut.
63. Men
Na ri»rai voUvcev in aborili delov-nih ljudd, ki obravnaivajo zadeve iz ofcvira praivic in dolžnosti mesta, mo-ra biti navzofi odbomik mestne skup-ščine in daoatt občanom potrebna ob-vestUa in pojasmila ter odgovarjati na vprašanja volivcev.
04. fflen
Mesfcna skupščina ali njen zbor lahko 9<U«ne, da bo dai v obravnavo zborom delovnih ljudi v delovnih or-ganizacijah prediloge za rešitev tistih zadev, ki so pomemibne za njihov po-ložaj m delo.                                 -.. ¦.:.
65.  Sen
Zbori volivcev in jjbori delovnih ltjudi lahko tudi na lastno spodbudo obravravajo zadeve Iz okvira pra-vic in dolžnosti mesta in dajejo gle-de teJi zadev mestrU sacupšCini svo.ie predloge in mnenja.
66.  61en
Mestna skupSčlna m njeni oorgani sodelujejo prl pripravah na zbore vo-Hvcev in za ztaore detovnih Ijudd z ob-Cinskiirt      sihaipSCinami   In   njihovimi
organi  ter  t drul6beno-podiiti(!nlnii  ar-ganizacijamd v mestu.
Referendum
67.  dlen
Z refereodmmam abčani neposred-no odtočajo o vprašanjih, jtf imajo potnen za mesto kot oetoto.
68.  (Sen
Mestna skupščina obveano raapiSe referendum, kadar je tako predpisa-no z zatronom, Ce ga za ocHočitiev o do-ločenem vpraSandu zahteva veC kot po-lovica aborov volivcev e obmoOja me-sta, vefi kot polovica .crajevndh skuip-nosti ali najmanj tri občinske skup-iSine.
Mestna skupSčina lahko mapiie re-fereodtam tudl na lastno apodbiKk) ali na predloK aplofciege zbora.
68. 6ien
Referandum razpiSe mastna skup-šdina s siklepom, s katerfm dodoCi be-sedilo in dan referanduma.
Med objavo sldepa o raapisu refe-rendiuna in dnevom referenduma mo-ra preteči najman.) 8 dni.
Referendumn isvede občinska volil-na komlsya po načellh, <ci veOtfajo za volitve odborniltov v občinsko akup-&<5mo. Po enakem postoplou se opravi tudi glasovanje.
Občani glasujejo o pos.tavljeeem vprašanju na glasovnicah z »za« ali »proti«.
70. Men
Reforandum Je veluaveo, če Jte gla-sovala večina vseli volJvcev. PredJog, o katerem se glasuje na referendumu je sprojet, če je gJasorola zanj v»6ina volivcev, ki so glasovali.
Izid glasovanja na referendninu je za mesfcno steupSčlno obvezem.
Eiio leto po Izvedbl referemduma mestna akupš&iia ne more sprejeti nobenega alote, '*i bi bil v na^rotju z izidom refer&nduma.
MESTNA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI
Sestav skupščine in način izvolitve odbomikov
71.  61en
Mestna staupščdna je nadviSji orgm oblaati in organ dnrabenega sa-monprawljai>ja v mejah pravic jn dol-žnosti mesta.
Svoj'e pravice in dolžnosti izvršuje mestna skupščina na podlagi ustave, zatonov in bega statuta.
72.  dlen
Mestno aloupdiino sestavljata  tnest-nl   abor   in   zbor   delovndii   skupnosti. Vsak abor šteje 50 odbotrnikov.
73.  člen
Volitve v mestno atoipščino se ia-vedejo na podlagi aplošne, enaike in napasredne volitoe pravioe občanov in dolovnlh Ijudi.
74.. člen
- Odbornlke messitne stavpščine se vold na način in po postopku, ki je z zaiko-nom dotofien za volibve odtoarniikov ab-čitsskih skupščin.
Volilne enote za volitve odibomiikov mestne skupS^ine se dolodijo s posefo-niTn odloicom.
Področje in delo mestne skupščine
75. <5ten
Mestna atcupSčina daloča polttiko in odloča o drugih temeljnih vpraša njib, pomembnih za gospodarski in družbeni razvoj mesta, sprejema pro-grame, načrte, predpise in druge splo šne akte in opravlja druge zadeve, ki so ji dane v pristojnost z ustavo, za-koni  in tetn statutom.
Mestaa stoupS&ma opravlja zadeve 8 svogega detovnega potkročja na svopb sejSab, na seoah ztoorov, sw(»v, komi-s^j in v drugih organih.
76.  čten
Zadeve ie prifltojnasti mesfcne stoup-*čine opravljata s&ora enakopravoo, pocamezne zadeve iz njene pristojno-sti pa oprav\t&ta abora samostojno. Meetna skupščina lahko opravlja po-tnmezne zadeve tudi teot enoten abar.
77.  čden
Vsalk abor praviknna zaseda in od-loča o zadevah iz svojega delovnega področja na lodeni seji.
Zbora imate laliko sfkupne seje, ko raapravljata o vpra&mjih, o katerih od-ločata enakopravno, aJi o vpračangih, ki so skupnega potnena za oba sbaro.
Kadar abora odločita, da bosta na steupnj seji tudi glasovala, glasujejo odbomiici vsaitega zlx>rn ločeno.
O vprašanj^ih, ki so sVmpnega po-mena za oba zbora, loJiko jtoora na skupni seji j^>rejetnata skwpoe stoSepe in priporočila.
78.  (Sen
Meotmi abor enakopravno z abo-rom detovtiih sfaupnoeti:
—    ^>rajema   kn   spo-eanmua   me«tni Matut;
—   sj>rej«ma   program   gospodaanske-' ga iji družbenega raavoja  mesta;
—  sprejema    proračun    in    skiepni mčun;
—  aprejema splo^n« predpiee, s ica-terimi se urejajo  pravice in obveeno-ats občenov ter detovnih jn drugih «r-saniaacio;
—    ustanavlja   delovne   organizacije 4n  aklade  ter  odBoča  o ngihovih   at&-tusnih vprašaixiti;
—   najema in raapisnje  mestna po-sajUa;
—   skiepa o raepisu tne«tnega refe-r«ndun%;
—  sfclepa o razpisu saniopri&pevka;
—    sprej^tema   posdovnik      «a   deio naestne stoupšeine;
—   stdeipa o povra<Siiu stroškov od-bomikom   ter   filanom   svetov   in   ko- , nrrisij;
_ vold in raareši predsednika in podpredse<k)i^a mestne skupščine ter hnenuje ki raareši predsednike in čda-ne svetov komieij, tajnika, pontofini-ka tajnika in staTešine temeljnih up-ra-vntti oreanov;
- — proučuoe poročUa, analizc in drrugo gradivo s podroeja družbenih dejavnoeti in gospodarsfrva in spreje-ma shieg}e in priporočHa ter ustree-no ukrepa;
—   nadaoruje     uporabo     diružt)enfli aredstev   in  delitev  dohodka  delovnih argiantizacij   in   sarnoupravniii   skupno-sti;
—    sprejema   priporočila    onganom dmžbenega upravJdanaa delo\iiih orga- . nizacij,  delovnih  »kupnostl  in  sanvou-piraivnjjh skupnosti;
~ ahravnava poročil«   uj>ravnih or-
ganov   mestne  stojpšftine   in   občtnakih
sodišč,  javnega tožtlstva,   javnega pra-
vobranilstva,   sodnika  za   prekrške   in
drugtti   organov,   katerih    deOo   nadeo-
—   oddoCa o  drogih v?xračanjih, m katera  je  z  zakooom,   tem  statutom aii z tirugiin splošnlm predipisom me-stne   sfciipščdine   določeno,   da   odflo^a mestmi   zbor   enafeopravno   2   dborom delovnih aikujmoeii.                         .  ,_    •
79. čfen
Mestni abor samostoono;           ¦    "   -'
—   voii   m  immnje  organe,   ki   ne sodjjo  v   samoetooino  detov-no  podrofi-j« 2ftx>ra detovnih ^kupnosti ali v pri-stognoet       šavp^tjae     kot     enotnega iteKra;
—   itBVH&uMe pravtee sbupfi&ne gtede cxJgovarno6ti  arganov,  i«   jOi je  voJtt oc.iroma imenoval;
—   določi enega ali vee odiborn&ov mestnega zbora, ki sodelujejo pri slde-pftnju zakonsiklh avez na otmioftiu ma-tičnega urada LjuMjana;
—  obravnava skSepe zbarov volivceiv m   sprejema   odlofiitve   glede   nj^hove tsvrtitve, kotikor zadeve ne apadajo t
enaaapravno detovno podroOOe obeii zborov ctli v samostodmo dalovno po-dručje sbora deknrnih skupnosti.
-   80. fflen
Z5bar dokmiih sfcupnosti satno-stojno:
—   voli,  tmenuje  in  raarešuje  pred-stavmike v organe upravluanja in skup-nosti      iz   prtetojnosti   meefcne  sfcup-ščine;
—   oforavnava  skiepe  Bbaronr  dedov-nlh     ljudi    v    delovnih     organizaci-Jali in staiprvostih.
81. člen'
Vsak abor samostojno vodi predsed-nlka abora in 61ane mandatnoimuni-tetne tojmisije ter razpisuje nadomest-ne voliitve odlbornlKOv.
83. 61e«i
Meatna akupSčiiia z»seda kot eno-tam zbor tmdi takrat, kadar se steuip-no s prectstavniki družbeno-politiC-niih organiaaoij in dra$t«v sestane kot sploSni abor.
83. 61en
Seje   mestne   »kup*5ine   in   aborav so javne.
Mestna afeupšftinfl oziroima nj'en zbor laliko vabi na svoje seje posamez ne »bčane, predstatvrdke občinskih skupščin, poslance. voljeoa na območ-ju LJublJane, ter zastopniike delovnih orgaoizaclj. krajevnih stoupooetii in drmiibeno-poliUiCnilh organieacij.
!4. f&eo
SJcupnlm sejam dbeh zborov mest-ne sk.up5čine prodseduje predeedniK mestne skupSčine, če Je odsoten pa podpredsednik. Seje posameznega zbo rs vodi predsednUc ibora, 6e Je odsoten pa njegov nameatnik.
Mestna  skupSCina  skX«p& m »kup-
ni seji obett abarov vetjaivao, če je n« seji ascnačih večkia odbamikov vsa-kega zbora. Vsak abor mestne stcup-ščine aHepa velJavTio, 6e Je na sejt nanraočih večina odibomikov.
Kadar mestna stoupšičlna odloča o zadevah ki so v makopraimem deior-nam poiiročju oft^i siborov, sprejoma sfclepe z večino glasorv navaočih odbor-n&ov vsakega zbora.
Statut meeta. program goapodair-skega in družbenega razvoja mesta, urbanisU6ni program, generainj urba-nistifini načrt roesta in proračun so aprejeti, 6e je zarye glasovada večina V8€ii odibomiicov vsakega abora.
85. fflen
Natančnejše predpise o detu skup-ščine. zborov in njihovili omganov do-loča atoi^>ščina s svo.tim poslovnikom.
Predsednik mestne skupščine,
predsednika zborov in tajnik
skupščine
36. «en
Mestna slcupščina isvoli iamed »vo-jih odtoornikov predisedinika ter ene-ga ali več podpredsodnLtov. Mestni zbor .in zbar delovnih skupnosti ibvo-lita izmed svojih odlbornikcvv predsed-nika zbora. Mandatna doba iervoljenih je štiri leta.
Predlog za izvalitev predsednika in podipredsednika mestne sfauipščine t©r predsednikov riborov mora daiti naj-manj deaet odtoomikov meatne akuip-ščine.
Predsednlka, podprecteednilce in predsedniica zborov mestne sJtupSčine se voli s tajnim srtaaoraiijefn.
Za predsednika in podpredsednike mestne steupšCine so iavoflijeini kancti-dati, ki so dobiH večino glasov odbor-ntkov; za predsecJnflut aborov pa kan-
didata, ki sta dobila večino glasov po-sameroega zbora.
87.  6ien            ^1
Mestna skupščina ima tajnlka, *ti ga imnenuije za dobo štirih let in je po pretefeu te dobe lahko pomovno imc-novan.
Predsedniiku, podpredsedniku intaj-¦ niku mestne skupščine pripada stalna mesečma nagrada za delo. Skupščina lahko s svojim adlakom predpiše fcu-di stalne nagrade predsednl<cama zbo-rov in drugim funkcionarjem.
88.  člen
Predsednik mesUne skupšoine prod-stevlja mesto Kot pravno osebo.
PredSednik lahko v posameznih primerih pooblasii tiidi koga drugega, da zastopa mesto.
89.  61en
Predsednik mestne 9kupščine orga-nizira delo v sktipščinl in i^jenib or-ganih in usmerja ter uskla}uj'e njiho-vo delo, sidicuje skupne seje obeh zbo-rov, predilaga dnevni red za te seje in jih vodi, podpisuje atete sprejete na skupnih sejah zborov in apravlja za-deve, za katere je pooblašden.
90.  člen
PTedsedndk mestne dkupščine lahko stolide seje njfenih posameznih oi^a-nov, fie tega ne storijo njihavl pred-sedniki; predsednik lahico zahteva od posamezftih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njifo porofiajo.
Predsednik je diseipKnski stareši-na tajnika mestne skup&čine.
PpedsednUc odgovarja za svoje de-lo mestni skupščini.
»1. 61en
V primeru naravnih ali drugih hu-dlh   nesreč,  neposredme  vojne  nevar-
nosti, v vojnem stanju aM v drugih iz-rednih okoliSčinah, ko se ne mare se-stati mestna skupščina, labjco pred-sednik iBvršuje pravlce ia pristojnosti mestne sfeupšfiine in njendh organov. Te nfcrepe mora predložati v potrditev mestni skupščini na prvi parthodnji seji.
92.  člen
Podpredsecbiik meetne skupšči-ne opravlja tiste zadeve iz prostojno-ssta predsednlka, za lcatere ga on po-oblasti.
Predsedniita v ojegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik, ki ga on pooblasti.
93.  61en
Predsednik zbora organizira delo zbora in sterbi za izvajanje nj^ovih sklepov ter drugih aiktov, sodeluje s predsednikom mestne skupščine in s predsednikoni drugega zbora pri or-ganizaciji in usklajevanju dela akup-ščine in zborov ter LfLlicuije seje zbo-m na podlagi sklepov zbara ali po lastni  spodbudi.
Predsednik zbora je dolžan sklica-ti sejo, de to predlaga predsednik me-stne skupšfiine ali najmanj deset od-bornikov abora.
94.  aen
T
Ta^iik mestne škupščine:
—  skrbi in je odgovoren za to, da mestna uprava kot celota dobro delu-je tn da opravlja upravne in strcttov-ne naloge,  ki  jih  Ima  po  zatoonu  in tem statutiu;
—   skrbi   za   zakociito,   pravilno   in pravočasno Izvrševanje nalog;
—   stobi  za  izvrševanje sklepov  in smernic   mestne   skupščine   in   njenib svetov;
—  nadzoruje     in     usklajuje     delo upravnih oi^anav;
—   potnaga   predsedniku      mestne afcupščine pri  prlpravljan.iu  sej  sk«p-
*fttoe   in  prt   uauclagevanjm  dela  poa*-maanih  »vvtov -In  sfcupš^inBkih   komi-
— opravG^ja druge naloige, ki jiii tm» po zakonu in poGebniii prodpisih ali .tci mu jUi naloft mostna skupščina.
TajnMc se mora udoleževati seu mftttne stapšCine in na zahtevo daja-bi mmenda k oanutikom predpisav in mn&nja o drugih pomemibnejSih vpra-šanjih tar pajesniilft ln podaitice, ka Jdti zahtova akupŠClma ali njem 61an s po-droftja dela rnastne upraive.
Tajnifc je za svoj« delo odBavoren mestrvi akupšCini in njemetrvu pr»d-.Mdniku.
Predsedstvo mestne skupščine
96. «ton
Precbseotabvo tneatne sAcupščine se-stavHjajo predsodnilk in podprodsedru-ki mestTio sikup&fiine ter predsedoika zborov.
Prl delu predsedstiva aodeiutje t«j-nik tnestne sScupdCine.
Predsectetvo mestne sdcupSCine bna koordinacijsko vlogo.
Pravice in dolžnosti odbornikov mestne skupščme
96. «len
Odborniik pridobi pravice in do*ž-nusti odibornikft mestne sikup66k>e z dnem verifikactje svojega mandata; pronehajo pa tnu z dinetn veriftkat-iije mandut« na noro iavolijenega ocibor ni^a.
Dolžnost odbomiika mestne skup-SCme je javna družbena funkcija in e*«itna družbona dolfinosti.
Odtoomiik meatne skupščine ima pravioo do povračila deganskih s*ro-Skov, Iti jih je iimea v zveai z apravlja-njem svoye dolžnosti v tnestni sOcup-ičini m njenih arganih.
Natan*n«J6e do(o6be o powačilu strožkov odbomik«n predpiše mest-na   s.cup&čina   s    posatniim    odlokom.
9a. «ten
Odbomiki meatne atoi^Sčine ima/a razen pravic in dolžnosti. ki so dolo-čene z ustavo in tem statutom Se tele:
—   udoložeivati se s«j  mestne skup-§6ine  in njenih organov  in sodelovatt pri njilK>vein d«lu;
—   pregiedovati   sradivo,   ki  se  pri-pravija   za   sojo      mestn«  akaipščine ali njenih organov;
— predlagati skupžčmi aprejetje &plo-šnih  predpisov,  odločb  ter  sklepov v posameoMli zadevah;
—    zahtevati   pojasnila   o   posamez-nih zadevah, predlagaM spremembe in dopolnitve   beseclHa   aiktov   in   predla-gati,  da se zadeva odiloei  z dnevnega reda   adi  da  se  obravna,vanje  preloži;
— sprožiti  razpravljanje in odločanje o kateremkoli  vprašanju,  ki je sploš-nega pomena za mesto, za širšo drmž-bano  skupnost  ali  za  območ/e  lastne volilne anote;
—   redno se  udeleeovati zborov vo-livcev in zborov deflovnih ltj.udi in po-ročaidi o delu me&tne skupščine;
—   udeleževabi se sej  samoupra^mih tHiganc>v, delovoiih   in d-rugih  arganiza-oij' in sfeuipnioetj  v svoija  voailni enota; poročati   o  delu   me«tne   skupščine  v razmerju  do fceii organizaoig' in  skup-nosbi  ter akrboti,  da je mestna skup-Sčina  seananuena  z  mnenjd   in  staliSdi arganov  in akupnosbi  teh  organizacij; te   organizacijc   pa   mora   se2inaiiitd   s »kileipi in odloiifcvami ^cupSCine:
—   zahtevati       strokovno      pomoS upravnih arganov pri apravliiaitiiju svo-je dol&iosti v mestmi steupščini ter t ta   namon   uporaibiljati   pufoMkacije   in strokovno kn>ižnioo mesta.
96. 61e«i
Odborniki so za oipra>vJ<janje avoje dolanasti odgovomi voDi^voem in mest-rri dknnpSčiini.
M. <*en
Odibornik, tei ne opraTlja stvaje o&-bamišlke  doilanoabi  mU  J*  ne  opra^«.
t staladu t, ctototoami tega statuUi in kt ne uživa zaupamja valivcev. se od-paMkSe.
Prtstojni argani ao dolani prodila-gati in uvesti postopek 2» odpokiic, 6e so podani pogoji za odpoklic is preuanjega ocbtiavka. Postopek za od-poklic octbomiika določa zafoon.
100. dlen
Odbomik mesCne steupščine n« atne biti potoiican na odgovornosl ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne ame biti kaznovan za gflasovanje ali mnanje   taraženo   v   meatni   skupš6ini
Za kaandvo dejar^je, )ci se prega-nja po uradni doižnoati, se ne ame odbotmiku mestne sfcupSSine bree pri-voMtve njegovega iAx>ra vzeM prostoat ali zoper njega začeti kaaenakega po-a(topka; če zbor nl abram, da privoJS-tev mandatno-imiunitetiiia ^omLsJju ibora; abor, ki tnu odibomiik pripada, mora paaneje privoliitev potrdit«. Pri-volit«v ni pobrebna, če gre za kaznivo dejarvje, za ka>fiero je preiakovatai za-por ofovezem, aii Se je bifl odlbonilk mesbne skupščln« zalaten pri kaz-nivetn dej^u, za .katero je predpisa-na kazen sbrogega zapora, daljša od anaga leta. ali huj*a kazen.
Sve«
101. ««i
9veti so palitično-iannršiilini organi Jn organi družibenega samoupiravlianja mestaie siupščine na področiju za ka-tetro so ustanovljeni. Za svoje dolo so odgovomi cnestni dtoupSičJnj.
102.  ««n
Srete meafane sikupd&ne se9tavl'ja.jo dlani, kl jdih imenuje mesbna skupšCi-na iamed svvjjJli odbomiikoiv in cbru-gih občaraov.
Sv«t ima pradisedniika in pravidoma daset do Stirinajst 61anav.
Predsedrak ar«k* je odbomik rrveadne 3kup$6tne.
Mandat aianom sveta traja šti« teta.        '¦     ¦     '-%    -•¦
*.VfA:'  !      ;*.•¦?*•-¦•>«      'i  -
¦ •¦,;                                       .                                                                                                                                                  ..."
.^"             103 61«n   "               -¦
Sveti opravljajo naloge iz svojega dolovnega področjla na sejaii. Delo n« sejali ureja poslovnik svote.
104V i3en~vr*!* »¦•>•?•.   ¦
Mestna   skupščina  ima  le-te svete:.
—  svet aa finance;                               ¦ <
—  svet za goapodarstivo;
—   arot za kojmmatao gospodar»bvo in mestni promet;
—  svet za Kultoiro;
—  svet za napodno obrambo;
—   avet za spioSne. in notranje  za-deve;
—   svet   zft  »tiBnovanjsko   gospodar-stvo;
—    svet    aa    telesiK)    in    tohni«w wigajo;
—   svet sa buriaem;               ¦ ¦ ¦ '¦             <
—  svet za uirbanissem;
—   avet za vzgojo in iaotoraževanje;
—   avot   za   zdTavis*vo  in   družbeno varat.vo;
—   svet  isa  <4ružbeiK> negatnvne  po-jave.
Mestn« skupščina lahfco z odlokom ustanovi še druge avete. Z adftokam dok>5i fcudi področje dete in nadoge posanvaznega svesta.
Za opravtjanje svojih naJog svet lahtoo ustanovi stalne ali o^bdasne ko-misij«.
_ __. ,... '.-^ap.;.- ..   ......
Svofci so na svoj«m delovnom 'po-(Jroajiu priatojni rilasti:
—   da  predlagajo  skupšoini   in  nje-nim aborotn politito za svoj'e podrofi-]e ter iadajo odloikov, progsramov ras-vaja in drugih afctov;
—   da sArbijo  za iavaoanje  politike in za iavajarnje progratnov, odlokov in drugih  aktov sknpščine  ter  za izvrše-vanje   nakonov;   pri   tem   organiziTajo
in vzpodbujajo aktivnosU, kl so usmerjene k izvrševanju poliUke ter k pravilnenqu in zakonltemu izvajanju
predpisov;
—   da  izdajajo   oiredbe  iin  navodi-la   kadar so za to pooblašdeni, in da dfljiejo priporočila delovnJm in drugim organiaacijam;
—   da  spremljajo  izvrševanje pred-pisov   in   izvftjanje   politUe   pristojnih onganov in organizaoij;
—   da  poročajo skupščini  o  izsvaja-nju   polittke    m   o    izvajanju   njenih sfclepov in drugih ukrepov;
—  da    nadzorujejo    delo    mestnih upravnih organov ta jfrn dajejo smer-nice za njlhovo delo.
V upravnth zadevah odločajo sveti samo, če je to predvidetM z zakonom ali z odtokom mestne slcupščine.
Komisije
106.  člen
Za pripravo sploSnih aktov in za proučevaniie posameznih zadev ter za opravljanje drugih nalog ima mest-na skupščine stalne in občasne k.omi-sije.
\
107.  člen
Stalne komisije mestne 9<cup&čine so:
1.    koinisija  za  volitve,  imenovanja tn kadravske zadeve;
2.  komlsija za vloge in pritožbe;
3.    komislja   za    druibeno    nadzor-stivo;
4.  ataUJtarno-pravna komisija;
5.    komLstja   za   samoupravne   akte delovnlh organizactj;
6.  komisija za imenovanje ulic, ceet, trgov in nasellj;
7.  komisija za versita vpraSanjft. Komisija   ima   pravilonie   pet   do
petnajet «anw. PredsednUca in Clane hnenuje mestna skupščina iamed od-bamtkov in darugih obCanor.
106. Mei.
Komisije na svojem delovnem po-djočju:
—    spremljajo   in   proudujejo   posa-meene zadeve;
—   sestavljajo   osnutke  in  predloge posameznih aktov;
—  izvajajo ankete;
—   pomagajo  občanom  in organiza-cijam      uveljavljati      njihove      zako-nite pravice;
—   prip.ravljia.io  m opravljajo  druge zadeve  za  skupščino   in   n)ena   abora;
—   porofiajo o svojem delu skupšCi-ni in nienim organom.
109. 61en
Vsak zbor mestne skmpščine ima mandatno-imunitetao koirasijo, kj ima pet članov.
Clanj mandatno-munitetne komisi-Je so odbornlkj ustreznega zbora mest-ne alcupščine.
Klub odbornikov
110. 61en
Odborniki mestne ak.upščine lafako ustanovijo ktob odborntoov zaradi se-znanjanja s pomembnejSimi vprašanji, stališči ter predlogi zveznih, republi-Skih in drugih predpisov to smernic; zaradd spoznavanja in proUičevanja te-kočih gospodarskih In družbeno-poli-tičnih problemcn1 raesta ter zaradi skupnega dogovarjanja ln sprejemanja stališč o zadevah, ki jifa je potrebno obravnavati med volivoi v skupščini in  v    družbeno-političnih    organizaci-
Koordinacijski odbor
111. 61en
Za sodelovanjf s skupftčiimini ljub-ijansJrih cbdin ima mestna skwpš«ina «oardinacijslti odtoor kot posvetoval-nj organ. Sestavljajo ga predsednik mestne skupSčine in predsedniki skup-$an občin Ljub^aoe.
Predsečknik tooordinaciosfcega odbora je pred**dmik mestoie akiupšeine.
Mestni upravni organi
112.  dtan
Upravoe in druge zadeve, ki so z zakonom in s tem stabutam dolodene kot pristojnosti občinske skupščine, opravljajo za območje Ijubljanskih občin upravni in drugi organi mestne skupščine. V teai okviiru tavršuijejo zakome in (iruge predtpise. izvaVajo sprejeto politiko, spremljajo startfe na ustreznem področju, organiziTajo in opravltjajo določane službe, odločajo o upravmih zadevah, izvajajo upravno nadzorstvo in druge uprawie dejavno-sti, pripravljajo akte in opraviijajo druge starokovne zadeve m predstev-aištoi telesa in r^ihove politično iz-vršitoe organe.
Varianta:
Upravne in druge zadeve, ki so do-točane z zakonam m s tem stohutom, opravljajo za ot>moč./e Ijubloanskih ob-čin upravni in drugi orgar« mestne Situpščine. V tetn okviru izvršujeiio zakone in druge predpise, izvajajo sprejeto politiko, spremljajo stanje na ustreznom podrodju, organlziTajo in opravljajo določene službe. odločajo o upravnih zadevah, izvajajo upravno nadzorsbvo in druge upravne dejavno-sti, priipravlja^o akte in opravljajo dTuge stookovne zadeve za predstav-niška telesa in njihove poliindno iavr-šilne organe.
113.  člen
Organizacijo   mestnih   upravnih   or-
ganov in drugih organov in organiza-cij, ki jih ustanovi mestna slou^j&ema določi ta s svojim ocllokom.
Varianta:
Upravo meetne skupščLne seetavlja-jo upravni in drugi organi oeirotna or-ganizacije, ki jih uetanovi skupščiina s svo^im odlOKom.
114.  fltat
Upravni organi me»tne atatpftčlne so lahko; tajništva, upraive, oddelki, uradi, zavodi, .komteij« in 3hi*be.
Variante
Upravm orgaoi mestne skup&Jine so lahko: tajnidtva, uprave, oddelU, uradi. zavodi. komLslje in 9luLbe.
Mescna stoipščina z odilo<om dolofii arganizacijo tnestne uprave za dek«r-na podroGJa goapodarstva, flnanc. pri-spevkov ln daivicgiv. gradbenia>va. ko-muinalinega to stanovanjskega gospo darstva, urbaaiiama, geodet»kih zadev, družbenih sluab, inipekcij, notranjih zadev, narodne obrambe, skupSčinskih kadrovskih In splošnih 7,adev
115.  člen
Upraivol organi 8kupS<iine opravlja-jo upravne in druge zadeve s svojega delovnega podroCja samostojino v me-jah pcM)blastil, ki jitn jih daje za^on in predipisi, izdani na njegovi podila-gi, tor po snnenmcah sk-upiftine in nje-nih sv»tov.
116.  61en
Upravni organi redno *oanai>jajo akupščlno to ustrezne sveto s proble-mi na sivojem podiročju In jton poma-gajo s svojomi apodbudami in prod-logi  pri   uresntftevanju  njihovih nalog.
117.  61en
Delo uipravnih organov je javno, kolikor ni z zakanom a/li aktom sktip-ščine, iBdanim na podlaiRi zakona do-ločeno, da je treba posameone podat-ke varovati ko' tajnost OKiroma da se ne smejo objavitl.
U«. ««n
TajnUc je predsknjnik meetne upra-ve in diisciplimci starešina daiovnih ljudi. zapoalenih v mestni upravi.
PoeameBie ttociptorafce pravlc*lah-feo tajnik preneee na nepowednega storeftino.
119. Men
Preckstojnikj upravnih organov akr-bVjo vsak na svojem delavnem področ-ju m iavrSevanje zakonov in tirugih prodipisov vižjih državnih orgajiov ter predpisov, sfolepov in smemic mest-ne slcupičine m njenih svetov; skrbi-jo, da se iasdelaijo osmjtki predpisov in drugih aktov ter pripravijo ana-Ime in drugo gradivo za skupSCino in njene svete.
Predstujnu   upravri©ga  organa   akr-
bi,   da   delavci   zaikonito,   pravilno   in
. .praročasno opravljajo naloge  s  svoo«
^ ga področja, organizira in vodi delo v
organu in je naposrednd staffečina nje
Sfovih delavcev t»r izvr&uje druge pra-
vioe in dolžnost.i, ki so določene z za-
konom in druglml predpisi.
Prert»tojnike mestnih upravnfli oc-fanov imenud« me«tna skupAčina.
130. «en
Predstojniks upravndi orgtmov so na podroftjih, ki jih vodijo, oeeboo odgo-•vomi sioipfičinj In usfcreememu svetu as ¦akondto in pravo6asno deJo te-r aa ie-ˇr*evaixie eMepov ln anernic ^tutjšfti «e in njenlh svetov.
Predstojnild nwavnih oiganav 90 <tdgoworni tudl tajniicu skup&čine v «*Dvlnru njo«x>v*i pristognostn.
Tmjnik naijanaix) enkrat letno porote •fcupdčfaii o delu upravnih o>iyaaov.
,                121. «en
Deiavci, zapoaleni v upmvj meetne atoup^čine, sestaivlijajo deDovno stoup-Doeti, >d v mejah zakonov ki na podBa-gi dru^ih predpisov samoupravno ure jajo rvot.raiija ncsmerja.
Pravico samoupraviloa«xje uresniCuJe->o delarci nepoeredno ln poeredno po
8ve*u delovne sfcupnoflti.
Gasilska brigad«
122. čleti
Za iavajanje ukrepov proti požaru, ga«e<^)« požarov in reševanj« ljudi io premož«nja, ogroženega s požarom :n dntgimi narsvnimi in hudkni nesreča-md, kna me«to potolkmo gasiMco bri-gado.
V. POGLAVJE
RAZMERJA MESTNE SKUPŠCINE
Razmerja med mestno
skupščino in krajevnimi
skupnostmi
193. Olen
V kfajewiih skupnoeiiii ureeniduiiejo oftčani mesta scunouipravJjanje na vseh podro&jih tlstih dejavnosti, ki so na-menijene neposrednetnu zadovoljevaix)u n(j«iovih pobreib in pofireb nas»lij kot c«tote.
1!M. «en
Meetna skupSoina m njeni organi sodeluj«tjo g itrajevnimi skupoofctnM pri
rasivijantju tistih dejamosti » otovire praivic ki dolžnosti meeta, ki imajo ^tiupen pomen za občane na obmodju mecsta akv njegovem <Je*u.
1%. «en
Občaiu obravnavajo v kraoevni fUuip-nosti zadeve, ki so pomembne m me-sto in o telh zadevah labko gporočago »vtnje precblojje organotn m«»t« aH o»>-čine.
1«». tten
Mestna ekupe&na otovešča kirajevne skupnoeti o iadelavi urbanifitMinih ne-Srtov, profframov   raervo^«   9tori*venib
in socialno-nclravstvenih dejavnosti, lci so  skupnega  poinena   za  rnes.
Mestna skupščina in ojeni organi obravnavajo mnenja in predloge kra-jevnih skupnos*.« in jih o ten> otove-ščajo.
127.  člen
Krajevne akupnoati lah^o neposred-
no ali prek občinskih skiup66in precUa-gajo, da mestna skupščina ohravnava zadeve aili sprejme akt oziroma ukrep iz svoje pristojnosti, ki je neposredno pomermben za občane na obtnočgu kra-jevne skupoosti
Mestna skupščina in mjeni organi so dolžni tak predtog obra-vnavati in o svo-ji odločifcvi obvestiti torajevno sfcuip-nost.
128.  6km
Mestina s^upščSina iabk.0 prepusti , .Icrajevni skuipnasti apravljanje pasa-meznih nalog iz >fcvira pravic in ctalž-nosti mesta. V tem primeru mora kra-jevni skupnosti zagotoviti potrebna fi-naočna aredstva.
129.  dlen
Mestna skupščina je dolžna skrbeti in zagotavljati potirebne pogoje za na-daljnji razvoj in utrjevunje krajevnih skupnosti.
Zlasti je dolžna skrbeti, da se v kra-jevnih skupiKistih razvijajo t»ke obli-/ce dela, ki omogočajo občano<tn nepo-srectoo vplivanje in ocHočanje o zade-vah, .ki  so za njih  skupnega  pomena.
Razmerja med mestno
skupščino in samoupravnimi
skupnostmi
če spozna, da je zaradi povečanja. ne-poeredcega vpldva uporabnikov in dni-gih zainteresiranih občanov ln organi-zacij ter zairadi racionaJizacije clela na področju posameznih družibenih služb potrebna posebna samoajpravna orga-nizacija.
131.  61en    '        "'   -    ¦
Mescna slcupščina ustanavija samo-upravne skupnosti, tu deludejo na ob-močgu ijubJganskUi občin ali za širše regide. če se ta^o sporaaume z drugimi . občinami v regiji in sicar za tiste druž-bene skižbe, kl so s statutom mesta do-ločene ,kot sluabe skupnega pomena za mesto.
V sporazumu s občinami v mesfcu ¦ lahko mest-na skupsčina ustanovi sa-moupravne skupnosti tntdi na tistih področjih družbenih siužb, ki zaradi ryihovega posebnega pomena za občtne spadajo v okvir i^jihovfli pra.vic in dolž-nosti.
132,  6ten
Mestna sk,up§čina zagotavlja samo-upravni sfcupnosti, ki jo je ustanovila, sredstva za reahzacljo njenega progra-ma dela.
Mestna skupščina določa sistem fi-nanciranja aa samoiipravne skupnosti za širšo regijo &i za tlste, iti so bile ustanovlaene po sporazumu med obči-namd v Ljubljani sporazurrmo s priza- . detditti otofttoskhrii sfcupšainanni.
\---'-            133. 61«!                     ¦    .-.
Mestna  skupščina  opravLja nasproti samoupravnim skupnostkn,   ki   jih   je' ustanoviia  vse  pravice,  ki  so z zako-nom adi aktom o ustanovitvi  doJočene bot pristojnosti občine.
134. 61on
Mestna  skupš6ina  ima v  raamerjih do     samoupravnih     sfcupnosti     tucb. usmerjevalno ki nadzomo fuiAciio
130. člen
Me&tna skuipščina ustanavlja tist* samouipravne skupnosti, katere je po zakonu dolžna ustanoriti m tudi drage,
135.  Mem
Mestna skup&čina uresniduije nad-sorno furucijo do gamoupravnih akup-nosti s tem, da pocrjuje njihove statu-te, da daje soglasje k njihonrtm delov-nim programoim, finančnim načrbom Jn sltlepnim računom ter da obravna/va njihova parotila, ki so jili dolžne pred-lagatl.
Svojo usmei\J«valn.o funkcijo pa ure-snidnie s tem, da sfcrbj za uspeSno de-lovanje samouprmrne skupnosti in de-lovnih »rganizacij s podrodja, za kate-jpo je samoupiravna skupnost ustanov-ldena ter da raavlja oblike vpllvaivja neposrednih mporabaiikov in druRih za-*nteresiranih organov in organizacij.
136.  Lden
Mtntmii skupščina mora skrbeti za fcnpltev samoupravneg« položaja samo-upravnib SicupnO6ti, tci jih ustanovi in alasti tudi za to, da bo ta v skJadu z družbeno politi&iim sistemam Jugosla-vlje ter s tenieljnimi pravicami obča-nov tn drugih samoupravnih organiza-c«.
Razmerja med mestno
skupščino in občinskimi
skupščinami
137.  Men
Mestaa skupščina aodeluje z občin-akimi skuipščinaml in skiupaj z njimj akrbi za razvljanje vseh oblik nepo-srednega samoupravljanja občanov.
138.  61en
Raamerja med občtnakimi atoupfiLi-nami in mestno skup^Sino Imajo »voj issvor in temelj v lastaosti mesta in ob-tin *ot temeldne družbemo-poJltiSne arisupno»tii.
139  (Hen
Pri opravljanou svojUi pmtojoosti »odeluje  mestna  skupš&na s  ahw,p*5i-
nami občin Ljubfyane pri dodoCanju po-Utike gospodarskega in družbenega raz-vpja mesta, pri spredemanou predpisov in odločantju o likrefiih v zadevab, W 6o slmipnega potnena za meeto.
140.  «den
Način sodelovanja se dolodi s tem statutom 4n s posdovnikoni tnestne stouspfičine.
141.  «en
Mestna rttuipščina mora poaJati ob-6inakim sfcuipšeiinam najicasneje 30 dad pred obravnavo na sejah aborov vse predloge aktov je ob6inske pristojno«-ti, ki imajo potnen tudi za mesto.
Občinske skup&ine lahko dajo k predlogam aiktcnr svoja mnenja in pred-toge in jih spopoftijo mestni stapščini pismeno ali ustno po svojem predstav-nilru na seji ixjeiiih zborov.
143. fflen
Obcinske Sfcupš&ne in njihovi orga-ni sltrbijo za izvrševanje zadev iz pri-stojnosti obfiin, kj imajo pomem tucH ea mesto.
Za posamezna podro^ja, za katera niso uetanov]()ene upravne službe prl mestni steupšdini, iavršujejo odloke in druge akfe mestne skiipščine občinski upravnl organi.
Pripomba: člen 142 se vnese v statut samo v primeru, 6e bo »prftjeta vari-anta 112. dlena. V nasprotnem primeni člen 142 odpade.
Razmerja med mestno
skupščino, družbeno-političnimi
in družbenimi organizacijami
ter društvi
143. aen
Mestna staipftdmB sodeluje pri reše-vanju zedev ia svojega delovnega pod-
ročja e družbeno-poiiti&nimi 4n družbe-nimi orgaruzacijami ter društvi v me-stti.
144. flen
Mestna skupS6ina labko Siupaj s predstaivttiiki družbeno-politidnih orga-nizacij in društev, kl deluijajo na ob-mo6ju Ljubljane kot sploSni zsbar oto-ravmava vprašanja, ki imajo splošen pomen za mesto.
Spodbudo za stdicanje splošnega zbora lahko da predsednik mestne skupščine, abora cnestne stoupščine, mestna konferenca SZDL ali drug najvišji organ družbanio-politične orga-nizacije ali dru^tva mesta.
Splošni zbor lahko aprejema smer-nioe in priporoetla za delo orgat>ov me-srtne sucupščine, dedovnih ln drugih sa-roouipravnih organizaclj, kl opravljajo dejavnost skupnega potnena za mesto.
145. dler.
Orgaai mestne gkupščine lahko va-hijo na svoje seje predsfavnike druž-beno-politifinjh organizacij in društer zaradi skupnega obravnavanja zadev z njihovega deiovnega podroGja, lci se na-našajo na stanje na posamazniih pod-ročjih družbeoiega življenia v rtiesfiu.
46. člon
Mestna skupSčina in njeni or-gani so dolžrai otoravnavati mnenja in predloge dpužbenojpolitiiflnih argani-aaci.i in društev v tnesfcu o predlogih posamezniih odtokov ali drugih aWov in mnenja o posam«BmJi zadevah.
Kadar druabfino-poilitifine organiza-cije ali druSbva dajo ranenje tnastal sikupščini in njenim organom, so U dolžnd vabiia na svoje seje njlhoive pred-stavnike.
Mestna sfcupščina in njenl organl razvljajo s temi arganizacijami tudi druge obl&e sodelovanja tar samo-upravnega dogovarjanjs.
Razmerja med mestno
skupščino in širšimi
družbeno-politlčnimi
skupnostmi
147.  «en
Mastma sltupSčina in njeni orgaol lablco neposredno sodelujejo s skup-Sčino SR Slovemije in njenlmi organi v zadevah, ki so skiuipnega pomena za. meato.
148.  61en
Delegati mesia Ujubljane sodektjo-jo na zasedanju delegatov občin t a\atpSčini SR Slovenije pri obravnava-nju zadev o temeljnih vpraSanjih s podroeja komunalnaga sistama, finaa-clranja družbeiKM>alitičniii skupnoatl, družbenega nadrtovanja, komunalnega in stanovanjScteEa gospodarstva, sta-novanjske politike, prostoralcega pla-niranja in urbanizma, javne vamosti, izobraževanja ter zdravstvenega in so claimega varstva, kut tudi o drugiii za-devah, ki so skupnega potnens za ob-čane v mestu.
14«. <51en
Na zasedanju delegatov občin lma delegat mesta Ljubljane pravioo in dolžnost sporofiati mnenja, stallSfta in predloge mesta o zadevah, kl so na dnevnem rediu 7as©darvia.
150.  61en
Stali&ča in prediloge mesla sprejme skupščtaa mesta LJubljane na seji po-sameanih zborov. na skupml sejl abo-rov ter na seji svetonr all Icomlslo.
Stališča in predloge lahko sprejme tudl organ samoupravne skupnostl z mestnega območja. 6e Je akup&čd-na meste Ljubljane tia^o stdenlla.
151.  filen
Za evoje delo na zasedanju v skup-Sfiini SR Slovenije je delegat mesta odgovoren skr^SSlni mesta Ljubljane in Jo je dolžan obveS6at.i o svojem de-
hi in delu na zaaedanju deteg&to« oib-
/'• Skup&čina mesta LjuMjane sme raarešiti delegata mesta pred prete-kom roka, za katerega ga je izbraJa, Ce na zasedanju detegatcr? občin v ekupščini SB Sloventje v svoja obrav-navi ni povedal mnenja, staliSča in preddogov mesta ali jfli je povedal smi-»elno drugače ali povsem nasprotao, kot pa so bila sprejeta v sUnpšdini mesta Ljuibljajja. ¦ "„*      ^'«
"   :"         158. «en
Skupščkia mesta Ljubljane awoti loned svoj4b odbamikov teir Clanov svetov in komisij ati organov samo-upravniti akupnosti Stiri delegate me-sta za aasedanje delegatov oMin t alisuTjSdlni SR Slovenije.
Delegad mesta se izvoli pravilomu aa mandaiao dobo »kupščine, lahko pa tudi samo za eno ali več zasedanj. x Za isvolitev dalegata mestfl in zs .njegovp razrešitev veljajo dolodbe po-slovnilka za delo mestoe Skupščlne.
«.•¦•** ¦ .,-fe.--r.v- »v*64. fi*««l
Fredsedstvo mestme skupščine: ••!>t — dolodi, katerj organ bo obravna-val zadeve, to sr na dnevnem redu za-sedanja delegatov obein v situpščimi SR Slovenije in sprejel o njih mne-nja, stališča in preaioge mesta;
—   določi, teaieri od statoih delega-tov  mesta  se  tw   udeležU   posamezne-ga zasedanja. oziroma
—  ugotavi, kateri dalegat  mesta je bil izbran za posamezno zasedarxje de-
. legatov občin.
"¦   '"^                155. 61en
Prd sodelovaBiju s skupšfiino SB Slovenije in njenimi organi izmerrjuje-jo mestna skupSdina in q]eni organl mnenja o zadevah, kl so pomembne za  republlKo  in   meeto,  dajejo  pred-
loge za sprejem lakona al] dmgeg« akta, mnenja ki stališča k osmtlikom in predlogom zaikonov in drugih akta» republiške a\citpščine. Mestna skupšči. na lahko razvtja tudi druge oblike so-dedovanija.
156. fflen
Način sodelovanja ae nadrobno predpiie s poolovn&om mestne  akup-
Sčine.                                   .
187. «tek
Ueetna s<ti^>S6«ia seananja repub-liike in zvezne poslance, izvoljene na obinočju Ijubljanskih občin s svojim deloin. RepubliSki in avezni poslanci morajo biti obveščenl o tejah mestne skupičjne in njenih organov, na kate-rih se obravnavajo posatnezne zadeve ia pristojnosti r&puhliSke aziroma »ve-zne »kupščine all pa 6e hnajo tafce za-dove SirSi pomen.
Razmerja med mestno
skupščino in delovnimi
organizacijami
158. dlen
Mesto lahko ustanavlja delovne or-gaamacije. Isskljudno pravico ustanav-Ijanja ima mesto za tiste delovne or-ganizacije, kl opravljajo zadeve akup-hega pomena za mesto.
Delovne organizacije, kI opravlijajo zadeve skupnega pomena za mesto določi mestna skuipščšna s posebnun odilokotn.
Ob ustanovitvi določi dejavnost de-lovne arganizaeije ozirosna delovno podrooje in poekrbi za aredstva, kl jih pobrebuje za začetek svojega dela.
Raamerja med mestam ta dedovnl-tni arganizadjanU temeljiijo na naCelih samostojnosti in medsebojniih obvez-nostl, ki jfli določajo veljavni predpi-si za obdino in aa detovne organizacje.'
: •TJIMl jfapSftn« *i r*j«ii oflgam ateb^jo, da detovne orgajiizaoije, lci jih >e uetanaviSa, skrbno gaspodantjo ¦ dirtižibenimi aredstvi, kot dobri gospo-<Jftr>i in v koa-ist drmbene s«tprosti t«r v slcladu z afticora in dniBimi predpisi. Mestna gfeupščina in i>jeni orgtm opravljajo nad delom teh organizacij upravnoin4pokcijsko nodEorstro. nad-isorafevo nari aamoupravnimi afca cte-tovtrih ocganieac^, druSbeoo nadaor-sfivo in druge prekvioe, fci jSi sa posa-m«ane detovne organizaci.)e daje «t-. fepe abdinski tdcup&Oni.