Ti H | m m---. * - * ■ rosmn pran t kiuuviul Leto XI., št« 20. LJubljana, sobota 25. Januarja 1930« Cena 2 Din Naročnina zna&u •neseino 25— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: LjaMjana: Knatljeva ulica 5. Telefon 5t 3122. 3123. 3124. 3125 »n 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 440 Celje: Koccnnva ul 3 Telefon St 190. Rokopisi ae ne »racajo — Oglasi po tarif j (Jpravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54 - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešen nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljuba Ijana šl 11.842: Praha čislo781S0; Wien št I0S ?41 Konferenca petih velesil Banket londonske občine — Odgoditev plenarnih sej na prihodnji teden London, 24. januarja AA. Snoči so je vr-fil na čast delegatom pomorske razorožitvene konference v mestni hiši velik slavnostni banket Delegatom je napil londonski župan, ki je naglasil velike naloge konference, katero čakajo sicer še velike težkoče, ki pa niso tako velike, da bi jih ne bilo moči z dobro voljo premagati. V imenu inozemskih delegacij se je zahvalil za napitnico predsednik Tardiea s nastopnim govorom: *Mi smo služabniki mini hi upamo* da bomo s primernimi dogovori zmanjšali nevarnost nove vojne in pripomogli svetu do cenejšega miru z omejitvijo tekmovanja t pomorskem oboroževanju, ki nalaga sveta ogromne izdatke. Če se bomo vsi borili xa isti cilj, bomo našli tudi sredstva, da ga bomo dosegli« Nadalje je Tardieu izjavil v imenu zbranih delegacij, da upajo vsi delegati na uspeh konference. V vprašan u organizacije miru v oddaljenih deželah in pri razhčnih rasah ie igrala Angli a najod-ličnejšo vlogo, ki jo more človeški genij zamisliti. Moja dežela izmed vseh lahko najbolje razume to vlogo. Ml moramo biti dalekovidni. Naše težkoče obstoje bolj v naših mislih kakor v stvareh samih. Mi bomo te težkoče premagali. Nato se je priglasil k besedi angleški ministrski predsednik Macdonald in izjavil, da bo konferenca rešila svojo nalogo v duhu. v katerem se je sestala. Pri tej priliki so se združili v nenavadni kombinaciji praktičnost, idealizem, politična modrost in zmožnost medsebojnega razumevanja, kar je bistveni temelj narodne veličine. Sestanki delegatov London, 24. januar a AA. Davi so se vr-§fti nadaljnji informativni sestanki delegacij za pomorsko razorožitveno konferenco. Francoska delegacija je posetila ministrskega predsednika Macdonalda in se z njim skoraj eno uro razgovarjaia^ Pozneje so se sestali japonski delegati z angle- kšim zunanjim mdnfetrom Hendersonom in z glavnimi delegati angleških dominjonov, s katerimi so razpravljali o raznih problemih pomorske razorožitve. Malo pred poldnem se je sestal Macdonald z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Popoldne odide Macdonald v Ghequers, kjer bo prebil sobotni počitek. London, 24. januarja s. Pomorska razorožitvena konferenca zavzema vedno bolj značaj privatnih razgovorov med posameznimi delegati. Plenarne seje konference so bile odgodene na prihodnji teden. Pri današnjih pogajanjih so delegati proučevali angleško in francosko spomenico ter zlasti francoski kompromisni predlog. Po seji angleške in francoske delegacije je bil izdan komunike, ki veli, da sta se sestali obe delegaciji, da proučita poročilo, ki naj ga pripravi odbor strokovnjakov. Sklenilo se je naprositi strokovnjaka, nai nadalju!e svoje razgovore. Ameriški državni tajnik Simson je danes Izjavil novinarjem, da je do sedaj doseženi napredek zadovoljiv. Pariz, 24. Januarja AA. Današnji »Echo de Pariš« odobrava ekspoze. ki ga je podal predsednik francoske vlade Tardieu na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu. S tem govorom Je Francija dokazala potrebo velike mornarice in pa. da mora odkloniti pariteto z Italijo Obenem pa so tudi razpršeni dvomi, ki bi jih mogla imeti italijanska vlada glede dobre volje Francije da zniža svojo vojno mornarico. Uradno poročilo o plenarni seji London, 24. januarja AA. Po zaključku seje pomorske razorožitvene konference je bil objavljen naslednji komunike: »Davi sta se sestali francoska in angleška delegacija, da proučita poročilo odbora strokovnjakov. To poročilo vsebuje v ns-katrih točkah vzpodbuja oče rezultate. Konferenca je sklenila pozvati strokovnjake, naj nadaljujejo svoje razgovore.« Izvedba Youngovega reparacijskega načrta Priprave držav podpisnic za ratifikacijo Youngovega načrta - Konstituiranje mednarodne reparacijske banke Berlin, 24. januarja, d. Nemška vlada }e odobrila poročilo delegacije za haa-ško konferenco ter pripravila vse potrebno za skorajšen sprejem zakonov, ki se nanašajo na izvrševanje Youn-govega reparacijskega načrta. Nemška državni svet bo pričel v prihodnjih dneh s proučevanjem teh zakonov, tako da bodo predloženi nemškemu državnemu zboru že 3. ali 4. februarja. Sočasno bo predložen zbornici v ratifikacijo tudi Youngov načrt. Pričakovati je. da bo razprava o Youngovem •načrtu dokaj burna ter zaključena šele okoli 20. februarja. V poučenih krogih zatrjujejo, da je izjavil francoski ministrski predsednik Tardieu nemškemu zunanjemu ministru dr. Curtiusu, da bosta tudi francoska zbornica in senat v najkrajšem času odobrila Youngov načrt neglede na konferenco petih velesil v Londonu. Slična zagotovila je prejela nemška vlada tudi s strani Anglije. Belgije in Italije. Računati ie s tem, da bodo v te- ku februarja vse prizadete države ratificirale YOungovo reparacijsko pogodbo. Z ratifikacijo se bo zamudila samo Japonska, kar pa je že bilo predvideno v Haagu, tako da bo kljub temu lahko stopil Voungov načrt takoj po teh ratifikacijah v veljavo. Pogajanja odbora za organiziranje mednaH>dne reparacijske banke s švicarsko vlado, so že v toliko napredovala, da se bo vršil ustanovni oboni zbor te banke najbrže okoli 20. marca. Takoj po organiziranju banke bo izročila Nemčija tej zadolžnice za mednarodna plačila, kar pa bo samo formalnega značaja. Na ta način bodo izpolnjeni vsi pogoji za uveljavljenje Youn-govega načrta do konca marca. V času od 1. aprila do 30. junija se bo izvršila popolna izprazn5tev tretje cone v Porenju. Nemška vlada je uverjena. da se ji bo posrečilo kljub odporu desničarjev izposlovati sprejem Youngove-ga načrta. Protikomunistični nemiri v černovicah Obsodba černoviških komunistov — Žalostna usoda branitelja obsojenih komunistov Bukarešta, 24. januarja, g. Ob zaključku černoviškega komunističnega procesa, na katerem je bilo 42 komunistov zaradi pobune obsojenih na ječo od treh tednov do 2 let, je prišlo do velikih nemirov Po razglasitvi razsodbe so obsojeni komunisti začeli peti internacionalo. Dijaki, ki so bili v dvorani, so proti temu protestirali ter opsovali enega od bra-niiteljev. Ko je ta hotel zapustiti sodno poslopje, so ga dijaki napadli. Vendar pa se je ta pod varstvom policiie umaknil v avtomobil. Enemu dijaku se je posrečilo, da je prišel tudi v avtomobil. Pri hitri vožnji je dijak vrgel odvetnika na cesto. Odvetnik je dobil notranje poškodbe ter so ga nezavestnega morali prenesti v sodišče. Šele pozno zvečer so ga pod policijskim varstvom mogli prepeljati domov. Cernoviški odvetniki so .za nocoj sklicali zborovanje, da protestirajo proti postopanju dijakov. Polic'iska pripravljenost je bila ojačena. Komunisti so sklicali velik protestni shod, ki pa bo najbrže prepovedan. Socialno zavarovanje v Franciji Pariz, 24 januarja. A A. Na včerajšnji seji parlamenta je minister Loucheur nastopil proti kampanji, ki jo vodijo gotovi kropi zoper zakon o socijalnem zavarovanju Med drugim se trdi, da bodo cene živil zaradi tega zakona poskočile za 10 %. Te podražitve n<> bo v Franciji. kakoT je ni bilo v ostalih državah Pri socijalnem zavarovanju bo zaposlenih vsesa t20o uradnikov Novi zakon bo prinesel brez dvoma velike koristi. Govornik je zahteval nai traja razprava parlamenta do 7. februarja. Parlament je odobril predlog vlade. Venizelos zadovoljen z uspehom v Haagu Atene, 24. januarja M. Vladni list »Pro-gres« objavlja iz'avo izjavo ministrskega predsednika Venizelosa o rezultatih haaške konference s staPšča Grčije. Venizelos na-glaša, da ie Grčija z uspehi ki Jih 'e dosegla v Haagu Ia.iko docela zadovoljna. Velesile so ugodile vsem grškim zahtevam S podpisom Youngovega načrta je dobila Grčija popolno zadoščenje. Grč'ia bo dobivala na reparacijah letno 150 milijonov drahem. PRVA SEJA NOVEGA SOKOLA Danes se v Beogradu prvič sestane starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije-Izredno važni razpravni predmeti Beograd, 24. januarja. M. Jutri dopoldne ob 10. se bo sestalo v sokolski zletni pisarni na Terazijah novo imenovano starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije k svoji prvi plenarni seji. da določi glavne smernice bodečega dela za čim uspešnejši razvoj novega ju-goslovenskega sokolske ga organizma. Seja sokolskega starešinstva bo glede na važnost razprav in obseg dnevnega reda trajala tri dni. od sobote do ponedeljka. četudi se sestanejo v novem starešinstvu deloma ljudje, ki se doslej medsebojno niso dobro poznali in ki so bili doslej različne memtalitete ter so delovali v različnih ciljih — pomisliti je treba samo na razliko med bivšim hrvatskim in jugoslovanskim Sokolom — vlada vendar v njihovih vrstah globoko prepričanje, da bodo odstranjene vse ovire, ki bi morda motile skladnost dela hi da bo nova uprava lahko takoj pričela z intenzivnim delom na polju narodne vzgoje v jugosiovenskem duhu. Simptomationo je dejstvo, da se v zadnjem času prijavljajo vedno n<>ve organiazcije bivšega hrvatskega Sokola ter ugledni poeidnei iz teh kropiov v Sokola kraljevine Jugoslavije. Ob- enem pa prihajajo poročila, da mnoge bivše organizacije hrvatskega Sokola obžalujejo, da so na osnovi napačnih informacij sklenile svojo likvidacijo ter da niso sledile vzgledu jugoslovenske-ga Sokola ter prešle v novo organizacijo. Razveseljivo je dejstvo, da se te organizacije ne obotavljajo popraviti svoje zmote in vstopajo v Sokola kraljevine Jugoslavije, ki bo tako kmalu prodrl v sleherno vas. Starši nstvo kot vrhovna uprava Sokola kraljevine Jugoslavije bo s svoje strani že na svoji prvi plenarni seji storilo važne sklepe, da pospeši delo in razvoj sokolske organizacije. O tem sta izjavila prva podstarešini gg. Gangl in Paunkovič v razgovoru z novinarji: »'Prvo, kar imamo izvršiti, je konstituiranje in sestava statuta v duhu zakona o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije. Statut bo predložen v odobrenje vladi, na kar bo objavljen in stopi takoj v veljavo. Na dnevnem redu prve plenarne seje je tudi važna točka: t. j. vprašanje organizacije so-kolskih žup. njih rajonizacija in imenovanje župnih starešinstev. V okrilju dosedanjega Jugoslovenskega sokolskega saveza je obstojalo 23 sokolskih žup. sedaj pa se bo n.?fli število naravno pomnožilo. V zvezi s tem bo treba izvršiti tudi primerno teritorijalno razdelitev. S primerno decentralizacijo namerava vrhovna uprava omogočiti kar najuspešnejši razvoj. V starešinstvo žup pa bodo naravno imenovani samo oni, ki so pristopili k Sokolu kraljevine Jugoslavije.« »Drugo izredno važno vprašanje, s katerim se bomo morali resno baviti, je vorašanje vsesoMskegazieta. Odgoditev zleta je popolnoma nemogoča. Delo na regulaciji terena in vse ostale tehnične priprave napredujejo od dne do dne. Rešiti pa Je treba še vprašanje članstva Sokola kraljevine Jugoslavije v vseslovanskem sokolskem save-zu. Prijaviti se moramo kot popolnoma nova sokolska organizacija in šele nato lahko povabimo na zlet češkoslovaške in poljske Sokole, ki jih bo prišlo, kakor nam zagotavljajo, okrog 20 tisoč. Prepričani smo, da bo prvi sestanek plentmru vrhovne sokolske uprave rodil povoljne rezultate, rešujoč vsa vprašanja v duihu Sokolstva m v dobro Sokolstva in domovine.« Seja ministrskega sveta Počastitev spomina pokojnega ministra Savkoviča — Poročilo o sofijskih in haaških pogajanjih — Nastop novega ministra javnih del Beograd, 24. januarja AA. Danes je bila od 17. do 19.50 seja ministrskega sveta pod predsedstvom generala Petra Zivko-vlča. Seji so priser... vsi gg. ministri, izvzemši ministra zunanjih zadev g. dr. Voje Marinkovida. ki se mudi v inozemstvu. Na začetku seje se je predsednik ministrskega sveta general Peler Živkovič spomnil preminulega člana kabineta ministra javnih del inž. Savkoviča. Nato je predstavil novega ministra javnih del g. F. Trifunoviča. Razpravljalo se je o tekočih vprašanjih. Zastopnik ministra zunanjih za- dev g. dr. Kosta Kumanudi ie seznanil ministrski svet s temeljnimi smermi pogajanj v Sofiji glede konvencije o dvolastniških posestvih kakor tudi glede konvencije o vzdrževanju reda in miru na meji. Naposled ie dr. Kumanudi podal poročilo o re-paracijskih pogajanjih v Haagu. Ministrski svet je vzel ta poročila na znanje. Beograd. 24. januarja p. Novo imenovani minister za zgradbe g. Filip Trifunovič je danes dopoldne položil prisego ter takoj nato prevzel posle svojega resora. Pred rekonstrukcijo bolgarske vlade Rekonstrukcija bo izvedena prihodnji teden — V vlado bo stopil najbrž tudi Cankov — Povratek Burova in Molova Sofija, 24. januarja, r. »Utro« poroča, da ministra Boboševski in Najda-nov nista preklicala svojih ostavk, ki sta izzvali precejšnjo senzacijo med glavnimi zastopniki Demokratičeskega Zgovora. Računa se. da se bo že prihodnji teden, takoj po otvoritvi Sobranja, izvršila rekonstrukcija vlade. Skupine Zgovora v vladi ne nasprotujejo Ljapčevu. ki želi v bodočo vlado pritegniti za vsako ceno tudi Cankova. To žele tudi druge vladne skupine, ker so spoznale, da ne more biti govora o edinstvu Zgovora. dokler je Cankov izven vlade. Samo majhen del vladne koalicije ne želi videti Cankova v vladi, splošno pa se sodi. da se bo tudi ta del podredil želji Ljapčeva. ki smatra, da še ni prišel čas za sodelovanje z opozicijonalno liberalno stranko. Samo v primeru, ako bi se Cankov odločno izjavil proti državnemu proračunu in proti reparacijskemu protokolu, bi se iskal izhod v sodelovanju s to opozicijsko skupino. Sofija. 24. januarja- AA. Minister zunanjih poslov Burov in minister financ Molov sta se sinoči vrnila iz Haaga. Danes bo seja ministrskega sveta. Minister Burov je izjavil novinarjem, da je bolgarska delegacija storila v Haagu vse. kar je bilo mogoče, in da se je morala za vse dosežene uspehe težko boriti. Na bolgarskem narodu je s^dai, da brez strasti oceni dosežene rezultate. Bolgarsko priznanje Marinkovicu Sofija, 24 januarja AA. List »Zarja« pri-občue izjavo bolgarskega ministra Molova o konferenci v Haagu. V izjavi izraža minister financ svo:e zadovoljstvo nad doseženimi uspeh' in se zlasti hvaležno spominja dobrohotnega zadržanja jugoslovenskega ministra zunanjih zadev dr. Voje Marinkovida napram Bolgarski Nenadna smrt pravoslavnega škofa Požarevac, 24. jan. p. Nocoj je nenadoma preminul požarevaški episkop Mitro-fan, zadet od srčne kapi. Kljub temu, da je bila zdravniška pomoč takoj pri roki, ga niso mogli ohraniti pri življenju. Prepoved nogometne tekme med Grčijo m Jugoslavijo Solun, 24. januarja AA. Danes popoldne sta lista »Nea Alitia« in Inddpedance« priobčila naslednjo brzojavko: »Minister notranjih zadev Sideris Je v sporazumu s Papadreusom prepovedal mednarodno nogometno tekmo med Jugoslavijo in Grčijo, ki bi se morala vršiti v nedel o v Atenah Ta sklep je bil izdan zaradi pretesnega igrišča, ki bi ne moglo sprejeti velikega števila gledalcev in pa za to. ker obstoja nevarnost incidentov, ka-koršmi sc se odigrali na tekmi med BSK iz Beograda in klubom Iraklisom v Solunu«. Jugoslovensfka reprezentanca pa je danes kljub temu odpotovala iz Soluna, kjer so se ji pridružili igralci BSK in g. dr. Mi-hajlovič. Jugoslovenska reprezentanca je odpotovala v Atene. Izgleda, da se bo tekma med Grči;o in Jugoslavijo na vsar>'"i 'ondonske konference maihno vlogo. Med n?o in F->ncijo na obsto»«io t»ko velika nasivo+ia da ie malo nade. d« bi se n«i$el med obema d-?a-vama kak kompromis. Italiia smatTa Sredozemsko mor?e za m«»re clsmsum ter zato zahteva par+eto s francosko mornarico. Francozi sevedi to a priori odklon'a io, ker zahtevalo niihove koloniie raztresene po <*e1em svetu, ter ob«Ia ob Atlantiku in Sredozemskem mo-iu mnoeo večjo ratčl-to, kakor italijanske province v Afriki, na morju ki so razen tega oddaljene od Italije le za dober topovski streL Vidimo torej, da so nasprotja, ki se bodo obravnavala v Londonu, velika. Upajmo, da ne nepremostljiva. V predpogaja-njih je bil dosežen sporazum, da se ta nasprotja ne bodo razpravljala v plenumu konference, temveč, da »e bodo dotične države najprej poskušale pogoditi med seboj. Na ta način upajo pred vsem doseči aranžma med Italijo in Francijo glede sredozemskega vprašanja ter med Ameriko in Japonsko glede razmerja v oklopni-cah, ki je bilo dosedaj 5 : 3. kar bi hoteli Japonci spremeniti v 10 : 7. Tudi najbolj pereče vprašanje podmornic naj bi se najprej tretiralo izven konference. Preveč bi bilo pričakovati, da se bo konferenci v Londonu posrečilo, da naenkrat reši vprašanje razorožitve, ker je to tako velik problem in so v njega zapleteni tako veliki interesi narodov da se ne da rešiti na mah. Pokazalo pa bo, ali imajo narodi dovolj resne volje za razorožitev, t. j. ali so odločeni postaviti v bodoče svoje medsebojno razmerje na bazo prava, aH pa naj le naprej odloča v medna- rodni politiki princip rej c sile. Dr. Stanko Jug. Če&a javnost in haaška likvidacija H. -- Praga, 23. januarja. že za časa prve konference ▼ Haagn smo natančno opisali na temelju avtentičnih informacij, kakšne so češkoslovaške obveznosti v renaracijah, t j. kai se lahko zahteva ori Češkoslovaške iz mirovnih i»ogodb in iz njihovih dodatkov. Te zahteve so v bistvu dvoje vns*e Obsegajo predvsem tako zvano osvobodilno takso, o kateri določa dodatek versailleske mirovne pogodhe. da »ne be višja od 750 milijonov zlatih frankov« kar bi bilo pribVžno 5 milijaH čeških kron. DrugI del zahteve sestoji iz protivrednosti za <\TŽavna posestva, zgradbe. železnice in slične iavne nar-rave, ki Jih cbsega terminu« »biens cždčs«. To je imetje. ki tra je č»1. država prevzela od bivše monarhiie. O višini te vrednost ni bilo ničesar določeno, vendar je že pokojni dr. Ra-5in povoril. da bo šlo pri tem za »astronomske« številke in pri vsaki misli na to Je vsakega finančnega ministra oblivala zona. Poleg teh plačil naravnost iz mirovnih pogodb je bila Češkoslovaška dolž-a še one zneske, ki so iih posodilie 8e v vojni in kasneje po prevratu za oborožitev prehrano in prevoz čsl. legij iz Sibirija velesile Amerika. Italiia. Francija in Anglija Ameriški dol? Je bil urejen 1. 1925. s pogodbo in krit z ameriškim posojilom, ki ea država odplačuje 9 110 milijoni Kč letno Med obveznosti iz mirovnih pogodb spada tudi vprašanje ontantov. ki ie stalno osrražflo čsL gospodarstvo. To so plačila onim Nemcem in Madžarom, ki iih je prizadela izvedba čsl. agrarne reforme. V Haagu je bila odstranjena vsa ta negotovost in osi. plačila so bila končnoveljavno določena. Pod naslovom osvobodilne takse bo CeSkoslovaP-a plačevala po 10 miliionov zlatih mark letn« za dobo 37 let. Odškodnina za bivšo avstro - osrsko državno imovino tbiens cčd6s) je bila črtana popolnoma. kakor tudi ontanteka planila, ki jih prevzame reparacijska komisiia. Obenem so bili dolgovi Franciji in Italiji urejeni zelo ugodno kakor to intrniie dr. BeneS in ka^or je potrdil dr. Engliš v proračunskem odboru parlamenta Zato smatra češki tisk haaško likvidacijo v elavnem kot zadovoliivo Vsi listi, celo »Veukov«. organ naivogje čsl. stranke, poudarjajo veliko pridobitev, ki jo pomenja dosežena gotovost slede obveznosti. Tu gotovost bo omogočila gospodarstvu, da bo lahko računalo s fiksnimi številkami. Do popolnega zadovoljstva je seveda še daleč, ako se upoštevajo žrtve čsl. naroda mad vojno in dejstvo, da sta Avstrija in Madžarska, dasi povzročiteljici vojne, izišli iz Haaga z velikim uspehom. Vendar se proh haaški likvidaciji izjavlja le neznaten del listov, zlasti tistih, ki stoje v nasprotstvu do Beneša kot osebe in politika. Nesoei'alistični tisk poudarja čudno vlogo socijalista Snovdena. ki se je tako brezobzirno potegoval za interese Anglije in se naravnost Dulil za vsako paro. ki bi jo bilo treba vzeti Angliji. 0z''ral se_ ni niti najmanj na interese maniših držav in je na-stooal daleko huile nego bi bil na niego-vem mestu storil konservativec Chamber-lain. Snowden se je pokazal kot pristnega Angleža, ki mu je do socijalizma še zelo zelo daleč. Od strani čsl. Nemcev je zastopnik nemške industrije dr Rosche ugotovil, da so prevzeta bremeni še vedno silno težka, dasi so bila znatno znižana. Finančni minister dr. EngliS je obilo doprinesel k pomirjenju. ko je v proračunskem odseku izjavil, da so čsl. plačila v glavnem odvisna od valutnega vpralania in od aktivnosti čsl. trgovinske bilance. Prva anuiteta 6e bo morala plačati že letos, za*o ie treba, da se narod omeji v svojih potrebah in da poveča štedljivost. Ureditev pa pomeni pomirjenie ne samo v Češkoslovaški, marveč po celem svetu. Gotovost bo napravila bremena znrsneiSa. ^Dosedanda 'negotovost je vrh tega onemogočala gospodarni?« delo in sodelovanje držav. Treba pa le opozoriti pri teh razglabljanjih na važno činienico: Kako se Je v Haagu obnesla M^a antanta. Po mneniu čsl. delegatov v Haagu ie največja pridobitev te konference enodušnost, s katero je Mala antanta nastopala kot celota. Zastopniki Jugoslavile kakor tudi zastopniki Rumnije so v vseh ozirih branili interese Češkoc'ov*"ke tako kakor interese svojih lastnih držav, čsl. delegata dr. Beneš in dr. Osuskv pa sta se takisto vneto zavzemala za iiieoslaviio ln Ritmiml'o. kakor za svolo državo. Zato so u«nehi te konference pripisati zvestemu zavezništvu treh držav. ^ » Poročilo dr. Beneša o haaški konferenci Proga, 24. Jan. g. Zunanji minister oredne številke. datum prihfida. rodbinsko in krstno ime. starost, poklic, državljanstvo, domovinstvo bračno stanje, vero. odk^d in kam potuje, potni list in dan odhoda. Ta knjiga ie policijskim organom na razpolago v svrho preeleda ter se mora čuvati pet let po poslednjem vr«i*u. Pri iz-premembi upravitelja v tem roku se rrora izročiti novemu upravitelju, fe pa podiet-ie preneha, se ima izročiti prijavnemu uradu. Pri'ave in odiave moraio imeti tudi redno številko te evidenčne kniige. Gostje stanovalcev se prijavljajo ln od-iavliajo samo tedaj, ako so iz dnip-ega kraia. Talca prijava velia naiveč 60 dni in se »ma po tem roku obnoviti, ako ni odiave. V kraiih, ki prio^daio vaškim občinam, se pri'av!iaio in odiavl.igio samo osebe, ki niso stalni prebivalci teh kraiev aH pa niso državti^ni k-alievine Jugoslavije. V mestih vodiio oo potrebi in odredbi bana priiavni uradi hišne spiske stanovalcev. Za neizvršeno prnavo aH odiavo so odgovorni oni. ki so dolžni nrf^Witi priiavo ali odiavo. za fojnost podatkov o stanovalcu na ie odgovoren stanovalec. Kdor se pregreši nroH predpisom Uredbe, se kaznuie z globoko od 10 do 500 Din. v slučaju neizterljivosti pa z zaporom od enega do dfspf dni. Ta uredba stori v ve"avo letos 1. mafa, ko preneha io veliati vsi dosedanji predpisi o prijavljanju prebivalstva. liiH J 'itev London. 24 fanuaria. s. Podobni noro^e-val <*» »Da'1v Emrepen* i p intonnnval inHii. •stepa pnrodne<*a voriitp-lia OandHia, ki je napovedal, da Je vpl^H boi Tndiie za neodvisnost tik r>rod vrsti. Dogodki zavisiio parno od angleške vln^o. Tnrl;'<-' «e nod nobenim po<»oipm ne boHo udet^li konference. ne bo imel« namena, ^a doseže popolno "doepftev Tn^i'« od Anglije Spor med Boliv«** 1« Paraguayem pred D. N. Ženeva, 24. lamiarJa. AA Cltavit* tavriJc Društva narodov s»r Eric Dnimmond 'e orejei brrolavVo parasr"ayslwra poslanika v Par®u, ki sl^heno spof*>5». da le parag«ay«ka vtada vjela hr»o!avVo naCetnik« hoKv')«ke*a glamega gener«Rtah* poslano posadki v MurciU. v kateri odrela rrrnVer vo»sVe. naj ho i»r'prav«ena na ofenzivo sktmat * df>t»?o dv^iVj. ki le b^a sest-avfena pred wtTd-bami Sen Cnarc^a. Sk Rr'c Pmtmmord le o tej h-^niovki obvestil vse 6lane Drožtv* narodov ia Boftvife. aši kraji in ljudje Novi minister Filip Trifunovič gfovi gradbeni minister g. Filip Trifuno-se vpisal v gradiDenii tna elektrarna bo imela v kratkem na razpolago še zriatino večjo količino električnega toka, ker so vsa dela za razširjenje elektrarne dokončana ter se bo že koncem januarja izročil v obrat novi oddelek elektrarne. Danes je posebna komisija pregledala vse naprav« in jih kolavdirala. Otvoritev novega oddeCka s« bo izvršila s primerno svečanostjo. Ob tej priliki pa bo Grad proti večeru zažarel v bajnočarobnl svetlobi. Monterji mestne elektrarne so pred dnevi začeli napeljavati iz akomulator-ske postae na »r^tovžu« debe'e bakrene žice na Grad. Električni vod bo pritrjen na drogove, po katerih sedaj vodijo telefonske im druge električne žice. Fronta Gradu od stolna do glavnega vhoda, k5 gle^a proti Kongresnemu trgu in na Kamniške planine, bo v gotovih razdaljah oprerrfena z 20 žirometi, ki bodo v nočnem času metali močno električno svetlobo na vse zidove Gradu, da bo tako ba;no razsvetljen do zadnjega kotička. Pogled z mesta na Grad bo zato v nočnem času naravnost očarljiv. Zde'o se bo, da se Grad kot svet'a točka dvi>a iz teme. Grad bo ko-t morski svetilnik viden daleč naokrog. Sprva bo- do žarometi postavljeni samo na severni strani, pozneje pa okrog m okrog Gradu. Naravno iz vzroka štedljivosti je, tla Grad ne bo vsak večer tako bajno razsvetljen, marveč le ob velikih svečanostih, narodnih manifestacijah in vefl:k'h prireditvah, ki privabijo v mesto večje število tujcev. Stroški za postavitev žarometov ne bodo presegali kredita 100.000 Din._ Ne mučite vaše dece z ribjim oljem, kor prašek, prirejen te ribjega olja vsfled svojega posebno prijetnega okusa izpodriva dajanje običajnega ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah, v malih omotih po Din 25.—, velikih omotih po Din 42.—._ Iz življenja naših akademikov v Nemčiji Dresden, 23. januarja Dne 15. t m. se je vršil prvi prijateljski sestanek članov Jugoslovenske akademske zadruge z jugoslovenskim konzulom in z zastopniki srednae-evropskega instituta. Sestanek je prinesel mnogo zanimivega in hvalevrednega. Z največjim zadoščenjem in hvaležnostjo je bila sprejeta novica, da Je neimenovani mecen podaril zadrugi 2.500 mark (preko 30.000 Din). Z navdušenjem so prisotni sprejeli dalje novico, da bo jugoslovenski konzul g. Kuhne dal organizirati posebno jugoslovensko omizje pri reprezentativni plesni prireditvi inozemskih akademikov. Vsi tukajšnji Jugosloveni bodo na tem večeru gostje konzula. Priprave za ta večer so v polnem teku. Izvedba dekoracij za jugoslovenski del Je poverjena eni izmed najbolj renomiranih dresdenskih cvetličarn. Predsednik zadruge g. Jurij Wagner se Je g. konzulu za prijazno povabilo toplo zahvalil z obljubo, da bo skrbel za izpopolnitev zabavnega dela iugoslovenskega omizja ori tej mednarodni prireditvi. Predsednikovo obljubo so prisotni vzeli z velikim odobravanjem na znanje. Kdor pozna priljubljenega družabnika g .Wagnerja, lahko mirno obeta, da bo pri Jugoslovenskem omizju tudi zabavni del večera kar najbolj prijeten. O. Wagner je za Dresden prava jugoslovenska senzacija in silno popularna osebnost Ob priliki lanskih konjskih dirk. ko je s svojim konjem odnesel prvo nagrado, se je mnogim hudo zameril, toda danes so izgubljene stave že pozabljene in greh, da si je upal drzno nadvladati polnih sto tekmovalcev, izbrisan . . . Ravnatelj srednjeevropskega Instituta g. Lippe je z živim slikanjem svojih vtisov s potovanja po Jugoslaviji večer nad vse zanimivo in prijazno izpopolnil. Koliko komplimentov so bile deležne Ljubljančanke, in koliko šele Zagrebčanke! Dr. Bošnjakoviču, asistentu znamenitega prof. dr. inž. Molli-erja, se je kar milo storilo, da ga ie goljufiva kača učenost speljala iz Zagreba. Tudi prisotni Dresdenčani so ob Lippeje-vem pripovedovanju postali melanholični in romantično razpoloženi. Za trenutek sc si zaželeli proč iz Dresdena. Nabavno! Dresden, sicer lepo, moderno, razkošno in živahno tujsko prometno mesto, je bilo te dni v prav mešanem razpoloženju, kakor je sicer rado blažene volje. Po glavnih ulicah predpustni obhodi, živahno trgovanje in zadovoljnost, v delavskih okrajih pa nezadovoljnost, demonstracije brezposelnih in spopadi. Meja med gosposkim in delavskim delom je bila ves čas močno zastražena. Po vsem tem ie lahko razumeti navdušenje, s katerim se je g. ravnatelj Lippe vrnil s svojega potovanja po Jugoslaviji. Gledal je na Jugoslavijo z nemške perspektive in zato je videl v naši agrarni državi toliko imenitnega in hvalevrednega. Sploh je ves srednjeevropski institut poln simpatij za Jugoslavijo. Cilj te ustanove je vzdrževamje in poživljanje kulturnih odno-šajev Nemčije z državami srednje Evrope, z Jugoslavijo, Bolgarijo in Rumunijo. Za središče instituta je bil vzet Dresden. ki kot prestolnica Saške razpolaga z veliko industrijo. z ogromno tehniško visoko šolo, na kateri se Je mogoče specializirati v vseh tehniških strokah, dalie s številnimi strokovnimi. šolami. V prvi vrsti pa Je pripadla ta odlična naloga Dresdenu zato, ker Je njen pokretnik g. dr. VValter Hofmann, profesor za narodno gospodarstvo na tehniški visoki šoli v Dresdenu in na rudarski akademiji v Freibereu. Dr. Hofmann. ki pozna zemljo, ljudi, gospodarstvo, kulturo in politiko vseh jugovzhodnih držav s svojih mnogoštevilnih potovanj, je kljub veliki zaposlenosti na obeh visokih čolah vzel vodstvo v svoje roke in tako je dobil institut poleg praktične naloge še svoj znanstveni pomen. Že danes uživa institut moralno in materialno podporo mnogih odličnikov nemškega javnega življenja. Prav tako so tudi oficielni krogi institutu zelo naklonjeni, kar je mogoče skl»< je stanovanje s:* počili dva streia ter se Je čuva; pred prdg>m zgrudil nezavesten na tla. Ko \i pr!:uc!a n;eg.va Jena ga je našla v m'a| »S\it-niV na Šenfakobske.n odru. Po? "Jn1'č v t i.i se?oni bo ponovil Seiuj ikobrki 'Jt-r ve. Iczabcvni burki »Pred pink-j« n »^e • nik«, ki sta žeh pri dosedanjih posetnikih tako velik uspeh. ?rili*e di se nasmejste. Med odmori bo oddajala naša pnznaca radi ska tvrdka Franc Bar le^e oper;tne komade. Vstopnice po 12, M, S, 6 in 3 Din se dobe v trgovini g. Miloši Karmčnika t.a Starem trgu in na vjfier predstave pri gledališki blagajni. u— Opozorilo davkoplačevalcem. Davčni zavezanci na zemljarino, zgradarino. pridobnino, rentnino itd. se opozarjajo, da pravočasno plačajo davščino za leto 1930 v izogib 6% obresthn. Dokler se ne izvrši nova odmera davka za leto 1930. se mora plačevati po predpisu iz leta 1929 Več Je razvidno iz raziglasa, ki je nabit na mestni deski. u— fflgijena in gospodarstvo. V nedelo 26 t m. ob 10. uri dopoldne bo predaval v dvorani Delavske zbornice o higi eni in gospodarstvu g. dr. Robert H e r c o d . direktor mednarodnega urada za pobljan e alkoholizma. u— »Soča.« Drevi ob pol 9. bo r salonu pri »Levu« II. del zanimivega skiop-tičnega predavanja ravnatelja g. K. M a h -kote o Franciji. Preteido soboto smo videli tudi krasen film ilirskih svečanosti v Lubljani. Ta film se na splošno željo danes ponovi. Ob sklepu skioptlčnega predavanja po ostali Franciji nam bo podal g. predavatei še natančen opis in pregled uspeha Glasbene Matice na tej turneji. Ker se danes pričakuje večja udeležba, prosimo, pridite zaradi prostora pravočasno. Po predavanju nastopi iz prijaznosti kvartet Matičarjev. Vstop vsem prost u— Československi Obec v Ljubljani. V nedeljo 26. t. m. ob 16. v Narodnem domu »Gašperček išče stanovanje«. u— Geografsko društvo opozarja na današnje predavanje, ki se bo vršilo ob 18 v univerzitetni zbornici. Predaval bo z-prof. Br o d a r o paleolitskih na dfoah v Potočki zdjaMci na Olševi Predavanje bodo spremi ale skioptične slike. Vstop prost u—- Predavanje Slavističnega kluba v nedelo odpade, ker bo zbornica zasedena u— Krasno zimsko vreme. Lani Ob tem času so divjali pri nas silni snežni viharji, zameti in je bil prav hud mraz. Letos imamo pohleven mraz v splošno zadovol -stvo siromašne iših slojev in v ne evoljo liubiteljev zimskega športa. Danes je sv. Pavel, o katerem pravijo: »Svetega Pavla vedro in jasno naznanja letino krasno. Ce pa je sapa, skoro dež kapa.« Jutran a temperatura v Dravski banovini je včera splošno varirala med — 1° C do — 6° C. le v Kranjski gori je bilo včeraj — 10° C. Bilo je dopoldne povsod oblačno in megleno. Popoldne je po dolgem času zopet malo prisijalo solnce. V gorah je navadno asno in solnčno. u— Siguren nastop doma In v družbi. O tem bo govoril g. prof. O. Sest na V. večeru v ponedeljek 27. t. m. ob pol 19. v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta. Občinstvo opozar amo, da je to zadnji večer, ki bo v letošni sezoni. Nihče naj ne zamudi zanimive in prekoristne Prilike! Vstop prost. Prispevek za kurjavo 3 Din. — A t e n a. u— Grem]] trgovcev v Liubliani javlja, da v ponedelek 27. t m. ne bo pouka na gremijalni šoli zaradi proslave sv. Save. u— Lutkovno gledališče na Tabora. V nedelo 26. t m. ob po! 16. druga repriza lepe igre »Rožencvet in Lilijana«. Ne zamudite prilike. Pripravlja se v režiji brata Počivavnika izvirna igra Mitje Sviglja v šestih slikah »Gašperjev junašiki čin«. n— Živinski sejmi v Lhibljanl. Lanski živinski sejmi so bili splošno dobro obiskani. Na vse redne sejme je bilo prignanih: 4730 konj, 1383 volov. 1016 krav, 370 telet in 2929 prašičkov za rejo. Prodanih Je bilo: 1050 konj, 692 volov, 512 krav, 228 telet in 1582 prašičkov za re o. V splošnem so bile cene živini stalne z malimi Izjemami. u— Za preložitev ljubljanskega glavnega kolodvora. Na zadnji tajni seji ljubljanske občinske uprave so bilj izvol eni v odbor, ki naj vodi z direkcijo državni,1 železnic razgovore glede preložitve kolodvora. oziroma železniške proge na Dunajski cesti, naslednji gg.: Hribar Ivan, dT. Gre-gorič Vinko, dr. Jerič Josip, Likar Stane. Frelih Ivan ini. Šuklje Milan ln Jelačin Ivan. u— Berač — bogatin pride pred sodišče. Dnevniki so že poročali o beraču -bogatinu iz okolice višnjegorske, ki je nedavno nabiral milodare po Mestnem trgu od hiše do hiše. Pri n em so ob priliki aretacije našli 1417 Din. L ufo'janska policijska uprava je podala na okrajno sodišče ovadbo proti bogatemu beraču zaradi beračenja. Razprava se bo v kratkem vršila v sobi 28 okrajnega sodišča. n— Nesreča v Strojnih tovarnah. Včeraj popoldne okrog 15.30 sta se v Strojnih tovarnah in livarnah težko ponesrečila li-vanja 301etni Premšak ter 20 letni Mirko Mesnar. Pri prelivanju vroče litine se jima je prevrnila posoda in jima padla z vrel» litino na noge. Oba težko ponesrečena livarja so morali z rešilnim avtom nemudoma prepe! aH v bolnico. u— Ta io pa pihne! Bivši kleparski pomočnik 23letni Ernst Intihar e moral pred kratkim zaradi raznih slaparstev in tatvin v zapor Presedel Je kak mes-c dni. Za el*ma, izprehod. za slavnosti, za Šport itd. primerne obleke, le prvovrstno blago in brezhiben kroj, nudi v največji Izberi tvrdka L MAČEK, Ljubljana Aleksandrova cesta 12 Va«emn lastnemu telesu »te dolžni skrbno nego zob. Zobne krtačke, vse vrste past, zobne in ustne vode nudi: Drogerlja GRE GORIC, LJubljana, PreSernova 5. DANES! DANES! TATJANIN VEČER v KAZINI KONCERT PLES Začetek ob 20. nri. Vsak pozna domači čaj: lipo, bezeg, mah, polaj, —-tudi BUDDHA čaj Slovenec pravi vsak poznaj — »I ga nabavi! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva nL 1. febrnarln v v««*li prostorih .hotela BFX« P.V • E" JI AsK A R \ Sokol Šiaka — dve godbi nato pa zopet nadaljeval potepuško življenje. na kakršno se je navadil že zgodai v mladosti. Predvčerajšnjem popoldne jo je primahai na Sv. Jakoba trg, kier ie u^ledii pred Bahovčevo trgovino voz, naložen z vrečami. Britoma glava io e takoj pogrun-tala. stopil je do voza, potegnil in stistail pod pazdumo nekaj vreč, nato pa šel naravnost v Bahovčevo trgovino in ponudi! ukradene vreče v nakup. Neverjetna predrznost pa ga je na mestu stala komaj pridobljeno svobodo V trgovini se je nahaja! namreč lastnik vreč Andrej Gabrič, Ki je svojo last spoznal. »To so pa mo e vreče!« je de al in že prijel tatu za rame. »O, jej!« se je zagovoril tatinski Intihar in trenutek nato ves potrt odkorakal s stražnikom. ki ga je vtakni! zopet v luknjo. u_ Nepoboljšljiva pijanka. Pred ško- fio je nastal predsinočnjem okrog 17. velik dirindal. Po cesti se je premetavalo pijano, že starejše ženšče, kolebalo med množico in se zvrnilo slednjič po tleh. Pijana ženska je nato ležeča na tleh vri-ščala še dalje in zmerjala okoli stoječe in neznance, ki niso bili poleg. Kar vrelo je iz nje. Po pi anko je moral priti »zelem Henrik«, ki jo je odpeljal na stražnico. Bila je to 431etna Marija S. iz Trnovega, ki se ga nabere prav pogosto in če le more vpn-zarja škandale na ulici. Pred svojo zadnjo pijanostjo je tri dni delala, nato pa prisiu-ženii denar na mestu zapila. Nesrečno žensko bi kazale spraviti v kak zavod, za kar naj poskrbi policija. u— Ukradeni zaicl. Kro:aški mojster Jakob Smerajc. stanujoč na Valjavčevi cesti 19, je imel posebno veselje z rejo zajcev. To njegovo veselje pa mu je v vče-rajšni noči temeljito pokvaril neznan tat Ko je namreč Smerajc včeraj zjutraj pogledal za zajci, ki jih je Imel v malem hlevu na neograjenem dvorišču za hišo, e opazil, da je mrežasto okence pretrgano. Ugotovil je. da mu je neznan tat odnesel vseh osem komadov zajcev. u— Plesna vaja Ljubljanskega Sokola bo drevi v Narodnem domu. Vabljeni vsi bratje, sestre in prijatelji. 104 o— Jugoslavenska banka d. d. podružnica L-ublJana, se bo preselila 27. t m. iz Kolodvorske ulice v novo adaptirane prostore na Dunajski cesti 7, na kar se opozarjajo vsi klijenti zavoda in gospodarski kroga. 82 Iz Celja e— Hudožes tveniki v celjskem gledališču. Nocoj gostujejo v celjskem gledališču Hudožestveniki z Ostrovskega igro v 3 dejanjih »Siromaštvo ni greha, ki ima v glavnem naslednjo vsebino: Božični prazniki so v ruskem provincijalnem mestu, v hiši trgovca Gordjeja Karpoviča Torcova, ki je pravkar izgnal iz svoje hiše lastnega brata Ljubin.i. Prvo dejanje se odigrava v sobi Torcovega knjigovodje Mitje, ki Je preko ušes zaljubljen v gospodarjevo hčerko Ljubov. Ta ga sicer ljubi, toda mu tega ne pokaže. Ko ji Mitja med štirimi očmi Cita svoje zaljubljene pesmi, mu ona prizna svojo ljubezen na listku papirja, ki ga pa sme prebrati šele po njenem odhodu. Za Torcovo hčerko Ljubov se je pa vnel tudi st2ri razuzdanec, tovarnar Koršunov, ki bi bil Torcovu prav zaželjen zet. Skoro bi prišlo do zaroke med starcem Koršuno-vim in mlado Ljubov, kar naenkrat pa nastopi plemeniti, propali izgnanec Ljubin, gospodarjev brat, in napade Koršunova, ki ga je osleparil za vse premoženje m ga uničil. Tudi brata si Ljubin pošteno privošči. Koršunov se razjezi in zahteva v svoji oholosti, naj ga zdaj Torcov na kolenih prosi, da vzame Ljubov za ženo. Toda tudi Gordiej Torcov ima svoj ponos, ki nenadoma divje vzkipi in Koršunov mora pobrati svoja šila in kopita. V jezi zabrusi Gordjej Koršunovu v brk, da omoži svojo hčer Ljubov raje s pomočnikom Mrtjo kakor pa z njim. Seveda ga domači. ki stoje vsi na strani Mitje in Ljubov, takoj primejo za besedo, ker je prilika nad vse ugodna. Go-djej se jim ne more več upreti in privoli v zvezo. Mlada zaljubljenca postaneta srečen par in Ljubov zapoje s prijateljicami veselo, mehko rusko pesmico. Igro spremlja mestoma krasno rusko narodno petje. e— Urf?dni dnevi komisarja za agrarne operacije so od novega leta daije za stranke vsako prvo soboto v mesecu od 10. dopoldne dalje. Ako pade prva sobota v mescu na prazn'k, uraduje komisar naslednjo soboto. Komisar za agrarne operacije sprejema stranke v prostorih sreske-ga načelstva v Mariboru. e— Koliko društev imamo v Celju. Celjski uradni društveni register je izkazoval ob zaključku leta 1929. v Celju skupno 116 raznih društev, in sicer: 15 spotnih. turistov=kih itd.. 10 izobraževaVh. 30 na-ro^no-obr^mhn^h, kulturnih in humanitarnih, 11 godbenih in pevsk'h. 2 g-vsnoda^ska ter 48 stanovskih in stTokovnih Okroc 10 društev pa ie lansko leto iz razmh vzrokov prenehalo delr^vati. D~1om<> so bila raz-pušfena od oblastev. deloma pa so se pro- stovoljno razšla. Na vsak način se Celje napram števiiu svojega prebivalstva lahko ponaša s tako lepim število društev in z izredno živahnim društvenim in d.-užabnim življenjem. e— Zopet nesreča pri spravljanju lesa. Predvčerajšnjim popoldne se je ponesrečila pri spravljanju lesa 201etna posestniko-va hči Neža Straškova z Rod.nske gorce pri Šmarju. Hlod jo je nenadoma zadel na glavo s tako močjo, da ji Je presekal kožo preko sredine lobanje m ji jo je potegnil z glave z lasmi vred prav do obraza. Prepeljana je bila z ivtomobilom v celjsko javno bolnico, kjer so ji kožo zopet sešili. Sicer pa ni zadobila Straškova nobenih drugih občutnejših poškodb. e— Roparski napad na cesti. V torek zvečer se je vračal s sejma proti domu v Novo Štifto 55-letni posestnik Tomaž Cernovšek. Nenadoma je planil Iz teme pred njega neznan napadalec in ga pobil z več močnimi udarci, ki jih je zadal z debelim krepelcem po glavi, na tla. Nezavestnemu je pobral ropar 1000 Din denarja in brez sledu izginil. Kmalu nato so Cernovška našli ljudje in ga prepeljali v celjsko bolnico. Cernovšek ie vedno ni prišel k zavesti. Poškodbe na glavi so težjega značaja, poleg tega pa ima poškodovanec tudi pretresene možgane. Oblastva so uvedla za napadalcem vsestranske poizvedbe. Iz Maribora a— Glasbena Matica ▼ Mariboru bo priredila 3. februarja svoj prvi koncert pod taktirko g. prof. Vasilija Mirka. V proslavo 100 letnice rojstva skladatelja dr. Ben aail-na Ipavca bo izva a!a v začetku 5 najnež-nejših n egovih skladb, v drugem in tretjem delu pa bodo zastopani Adamič, Dev, Kogoj, dr. Gojmdr Grek, Lajovtc, Mirit, Pav-čič, Prelovec in Sonc. Ta končen bo obenem prvi $ samo slovenskim programom. a— Iz gledališča. Danes ob 15. se bo kot di aška predstava uprizorila kitajska igra *Krog s kredo«, ki pomeni eno najsijanejših uprizoritev poslednjih gledaliških sezen. Cene od 2 do 7 Din- — Jutri, v nedeljo po. poldne ob 15 se bo uprizorila melodijozna in pril ubliena opereta »Orlov« zvečer pa bo ponovitev zabavne Doboviškove burke s petjem »Radikalna kura«, ki Je doslea vedno izzvala sa!ve smeha. a— Bilanca delovanja prostovoljnega rešilnega društva v preteklem letu. V preteklem letu je mariborska rešilna postaja poslovala v 2.031 primerih, v 181 več kakor predlanskim. Na nezgode pri delu. v prometu in drugod odpadejo 904 primeri, dočim se je prevoz izvršil v 1.117 primerih, in sicer 262krat zaradi kirurške pomoči. 389krat zaradi notranjih obolenj. 276krat zaradi ženskih bolezni in rojstev ter splavov. 60krat zaradi duševnih in živčnih obolenj. 38krat zaradi umorov In samomorilnih poizkusov ter 90kfat zaradi raznih poškodb. Vse to delo je obvladalo 11 zdravnikov in 4.620 mož. V bolnico je bilo prepeljanih 741 oseb. 124 na stanovanja. 218 v porodnišnico. 10 v oskrbnišnico itd. Član društva Armin Tuta je absolviral v tekočem letu 1000 voženj z rešilnim avtomobilom. umrli Fran Salkovič pa je s svojo zadnio vožnjo pred nenadno smrtjo absolviral 2000 voženj. a— Olepševalno društvo za magdalensko predmestje je imelo 22. t m. zvečer svoj letni obč. zbor v prostorih gostilne Fridan. Po poročilih agilnega predsednaka g. Kei-žarja ter tajnika in blagajnika je bi! odboru dan absolutorij. Društvo je v minulem letu zelo mnogo storilo nele za olepšanje mag-dalenskega parka, ampak tudi za magdalensko predmest e. Dokončalo je ogra o parka, napravilo ograjo na Frankopanovi cesti, preuredilo istotam mostišče, nasadilo mnogo novih lepih dreves in pripravilo vse za izgradnjo promenade ob Dravi. Tozadevnih del ni moglo pričeti, ker je pristojna oblast zadevo zavlačevala. Sploh treba reči, da društvo ne najde prave zaslomOc v odločujočih činiteljih v občinstvu. Tekom minulega leta le zgubilo društvo dva zelo delavna člana: ta nika g. Draga Led^a pregledoval« računov g. Ješovnika, ki srta oba premeščena v Beograd. Tajniške posle 'e prevzel g. inž. Debevec, pregledovalcem je določen g Fabiarri. Za gospodarja je izvoljen ravn. v p. g. Dolenc. Odt>or je lani tekoče zadeve obravnaval v 10 rednih »d industrijskimi vrednotami pa je bila zaključena samo Trboveljska po 490. Deviie in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.79. Berlin 13.5375—13.5675 (13.5625), Bruselj 7.8997. Rudinroešta 9.9178, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.64—799.64 (798.14). London 276.05. Newyork 56.52—56.72 (56.62). Pariz 222.74. Praga 167 39—168.19 (167.79). Trst 29^ 80—297.80 (296 80). Z-^rreb. Pariz 221.74 — 223.74, London 275.65 — 276.45. Newvork 56 52 — 56.72. Milan 295 813 — 297 813. Amsterdam 72.745 do 7° S05 Berlin 13 5375 — 13 5675. Dunaj 796583 - 799.583. Cnrih 1094.4 _ 1097.4, Pracra 167.69 — 168.19. Budimpešta 9.9175 do 9 9*75. Curih. Zagreto 9.12875 Pariz 20.32, London 25.19125, Newyork 517 725. Bruselj 72.08. Milan 27.09 Madrid 67. Amsterdam 207 95, Berlin 123 70 Dunai 72.85. Sofiia 3.735, Var§ava 58 05. Budimpešta 90.515. Efekti. • Ljubljana. Celjska 170 den- Llublianska kredPna 125 denar Praštediona 952.5 den.. Kreditni zavod 170 den- Vevče 132 denar. Ruše 250 _ 260. Stavbna 50 den., Šešir 105 dfnar. Kraniska industrifcka 220 zaklj. Zaereb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 440 — 441. kasa 440 — 441. za februar 413 — 414, za marc 415 — 416, inve-sticifcrko 83.75 — 84 55 agrarne 51 — 52. 8% Blairovo posoiilo 88 — 90, 7% Blairovo posofilo 78.5 — 79.5: bančne vrednote: TTr-vatsV« 50 _ 51. Polio 64 _ 67. Union 201 5 do 202. Jutro 86 - 88. Na'odna 8150- fT'50, Ljnb'1»nska Ireditna 125 denar. Praštediona 925 — 930. Smska 100 den- Zemaliska 127 den.: industrijske vrednote: Narodna Siraiska 45 bi.. Otrtmatnn 185 — 190. ^aveks 89 — 90. Slavoniia 200 den- Drava 305 denar. Sečerana 890 _ 995. Brod vmron 125 do 190. Vevče 125 den.. Pubrovačka 430 den.. Trbovlie 487 5 — 492 5. Beograd. Vodna Skoda 440 — 440.75 zaklj-m februar 413 5 _ 414 investicijsko 83.5 do 84, agrarne 51.5 — 52.5. Blagovna tržišča Vino 4- Vinski sejem v Središfn, kj ga je priredila Vinarska zadruga »Ljutomerčan« 2L t. m., je bil po producentih tega okoliša dobro zastopan, manj pa od strani oddaljenih kupcev. Vendar je dospelo nekaj ljubljanskih in avstrijskih kupcev, ki so se zanimali predvsem za prav fina in sortirana vina. Vinogradniki so poleg novega razs*a-vili tudi precej starega vina letnikov 1927. in 1928. ter 60 zato cene varirale od 5 Din za navadna, do 12 in 15 Din finejša sortirana vina. Nekateri interesenti so se podali še posebej k raznim večjim producentom, odnosno vinskim trgovcem ter tam sklenili kupčije. Sicer pa vlada trenutno povsod neka prodajna stagnacija, ki pa najbrže ne bo dolgo trajala. Les -f- Ljubljanska borza (24 januarja.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 2 vagona desk (smreka, jelka), 1 vagon bukovih desk in 1 vagon testonov. Povpraševanje je za bukovo oglje, suho vilano in za brzojavne drogove. Žito. Ljubljanska borza (24 t m.) Tendenesi za žito nespremenjena- Zaključenih je bilo 7 vagonov, in sicer 2 vagona pšenice, 2 vagona moke. 1 vagon koruze, 1 vagon umetno sušene koruze in 1 vagon činkvantina. Nudi ee pšeni00« 330—340; »2« 296-305; »5« 245 -250 •6« 1S7—190; »7« 145—155. Otrobi: baški 00—95 -j- Somborska blagovna borza (34 t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 232 vagonov. Pšenica: baška 77 kg 207-5 _ 212.5; 78 kg 210 — 215: sremska 205 — 210: slavonska 200 — 205; baška Tisa šlep 207.5 do 212.5. Koruza: baska 102.5 — 107.5; za marc 112.5 — 117-5; sušena 117.5 _ 122.5. Moka: >0< 330 — 340; »2« 300 — 310; >5< 255 — 265; »6« 190 — 195. -f- Budimpeštanska terminska bona (24 t m.) Tendenca za pšenico in koruzo mlač-nejša; promet srednji. Pšenica: aa mara 24.03 — 24.04 za maj 24.91 — 24.92, za oktober 2403 — 24.04; rž: za marc 14.85 do 14.86; koruza: za maj 14.88 — 14.89. za julij 15.87 — 15.88, tranzitna na maj 1430 do 1434 Živina -f- živinski sejem v Kranja (20. L m.) Prignanih je bilo skupno 148 glav živina, ln sicer: 91 volov, 4 biki. 35 krav, 6 telie, 4 teleta, 8 prašičev. Cene eo bile naslednje: voli L vrste 10 Din, II. vrste 8 Din, kravo I. vrste 8 Din, II. vrste 7 Din, biki 7 Din. telice 9 Din, teleta 12 Din, prašiči 15 Din za kg, prašiči za rejo 300 Din za komad. SOKOL Sokofskl godb eni odsek na Tabora tn v zadnjiii mesecih zek) lep dotok članstva, tako da se je lahko ustanovilo kar dvoje oddelkov kompletnega salonskega orkestra in m izključeno, da bo tudi pihalna godba razdeJ j ena v dva kompletna oddelka. Zadnja se Je sedaj pričela vestno pripravljati za zlet ▼ Beograd, kamor po de na Čehi Sokolov lz Ljubljane in ljubljanske župe. Priporočamo pa sokolsko godbo tudi sedal za predpusit, saj ima na razpolago 2—3 jasa bande ali pa dva kompletna plesna orkestra, kakor kdo že&. Telovadišče za vsesokolskl zlet t Beogradu bo imelo dolžino 150 in širino 84 m. kar da ploskev za 3500 telovadečih pri prostih vajah. Okrog tega prsotora pa bo še pas za orodje v širini 8 m in šele nato stojišča.. Po načrtih sodeč bo telovadišče za spoznanje manjše od lubljanskega leta 1922. Dosedaj se je izvršilo poravnanje terena. ki Je stalo okrog 100.000 Din. Bolgarski Junaki so se pričeli vestno Pripravljati za vsejunaški zlet, ki se bo vi*. Sil 11.—13. julija v Sofiji, torej dva tedna kasneje za beograskfcn zletom, kar bo omogočilo slovanskim Sokolom poset obeh prireditev. V junaških krogih se trdno pričakuje* da bo zlet verna slika njihovega delovanja in da bo s svojim uspehom orno-gočil nadaljno širjene nacijonalne telovadne organizacije med Bolgari. Kakor izvemo načehrje slavnostnemu odboru kot častni predsednik sam ministrski predsednik Bolgarije, g. LJapčev, člani pa so minister pro-svete g. Najdenov, vojske g- Bakardžfrjev in predsednik sobranja g. Cankov. Na čela zletnega odbora je predsednik ;una3Ske oTi ganizacije br. Lazov, tajnik pa br. Čočkov, O podrobnejših pripravah bomo še por«t čafi. a NOGAVICI .KLJUČ Najbolfl^ aafMnefl«, KULTU RN EGLED Lfubtjan 24. Januarja. Hm letoSnfl Tatjamn dan davi ruska emigracija pomenljiv datum ruske kulturne zgodovine: 175 letnico mosko\'ske univerze. To nas je napotilo, da ob te} priliki posvetimo nekoliko pozornosti ruskim zadevam, zlasti pa, da opozorimo na delo ruskih intelektualcev v naši državiL V LJubljani bo proslava ruskega kulturnega jubileja v nedeljo dne 26. t. m. na univerzi. Govorila bosta prof. Bubnov in dr. Preobraženskij. Ob istem času se vrše proslave povsod, kjer bivajo ruski emigrant Je. Ahna Mater Moscoviensis Je tudi v tujim, daleč od tradicionalnih središč ruskega duha, trdna vez, ki kot simbol kulturne osamosvojitve ruskega naroda spaja ruske izobražence preko kontinentov in oceana*. Vnhf. prof. Aleksander Matdecor (Ljubljana): Ob jubileju moskovske univerze V novembru L 1929. je poteklo 125 let, kar sta bili ustanovljeni univerzi v Harko-tu in t Kazani. Danes praznujemo Rusi 1751etnico naše najstarejše — Moskovske univerze. To so datumi, ki imajo velik pomen za rusko kulturno zgodovino! Ustanovite* prvega vseučilišča priča o tem, da s« je narod osamosvojil ne samo zunanje, temveč tudi notranje. Korenite reforme carja Petra Velikega so pripravile tla za nadaljnji mogočni razvoj ruske države, ruskega duha in ruske misli. Moskovska univerza je nastala za vladanja carice Elizabete Petrovne. Toda pravi idejni utemeljitelj prvega ruskega vseučilišča je bil genialni Mihajlo Lomonosov. Ta mož preprostega kmetskega rodu se je po zaslugi svojih izrednih sposobnosti in univerzalne izobrazbe povzdignil do stopnje znanstvenika evropskega slovesa. Osebnost Lomonosova je simbolična, kajti v njem se je vtetesila ogromna potencialna moč ruske darovitosti. Ruske univerze že od početka niso bile privilegirane šole stanovskega ali razrednega značaja. Ostale so zveste duhu velikega Lomonosova. Le komunistični eksperiment z rusko šolo je izpremenil vsaj na zunaj ta demokratični značaj ruskih uni-verz. Ruske oniveree so vedno gojile ; v zrak šn sicer vedno višje, ker se m moglo pole® navdušenje. Zato je včasi prišel v Škripce znana odvetnik Plevako, kateremu je mladina izpraševala vest zaradi nekaterih pravd- Odkupil se je s tem, da je predlagaj naj se sproži govor o poljubnem predmetu. Zanašal se j« na svoj govorniški dar. Toda množica je kfficala na oder Ključev-skega, velikega zgodovinarja, kš ie slovel po duhovitosti- Ključevska se je nasmehni] io predlagal zaletela, da naj dokaže »ko- dejai. prav počasi yuvcuai. »ivoicu... — - - D . . kolesin... (hitro) — a! ja ljublju sve, sve, 1 nstnost škodljivega«. Po brezuspešnih po- sikusih se spominja prof. Kiesewetter v svc.« .€ »Gospod Pavlov! Ka! menite, zapnste H svoja kmlgS o teh letih — se je morad Re- razne vloge, ki jih igra igralec, sledove na 1 va^0 vdati... njem samem, to je, ali vplivajo na njegov i Letos ne bodo praznovali v Mo- značaj?« .. , , ,__skvi 175 letnice, vsaj uradno ne. LetošngS , >0 ''viJnft hm) kLk°i TlE iiSJ seznam predavanj etnološke (t J. kridične, ^llfbris^O^a vSnofstoTal-ak- - ^zof^e fakultete I. drž. tmiverze f terjev: dobrih, zlih. zahrbtnih, podlih, ome- uradnim geslcni: ^Proietaro. vseh dežel jenih... vživeti se v vsakega .. in ostati zedinite se!« m »Znanost za delavce!« Ste- jenih sam svpj, ko zapustim deske — ta znajete, težko! Jest, jest!« »Ali nameravate ostati stalno pri nas?« »A to ni sigurno! Govore! Pišejo! Ni sigurno!« • ^ »Slišal sem, da nameravate vzeti ▼ re- je sšcer 120 strani, a kaže le mak) Sledov nekdanjega znanstvenega delovanja. Nadomeščeno je z zgodovino socdializma, z mark sisfično metodologijo (celo pri Kterasmai zigodoviinarjih) m seveda z >lenšnizmom« o pertoar srtShrvatsko delo... Kosorjev Po- čemer predavajo v vnandem svetu rt^o žar strasti?...« »Oa. da, hočemo, vzeli bomo!« 1 »In recimo, če bi ostali pri nas, aH ne bi morda vzeli tudi kako slovensko dramo?« »A to dobro, a dobro, dobro! Nu — ni nam še nobeden — svetoval kaj primernega! Tako — kako psihološko drama« »Cankar . . .« »Aaa, čul, Cankar, — la Cd! Velik dramatik!« ►Betajnova, Pohujšanje morda . . Oglasi se gospod Naltov: »Sem videl! i Bil v Ljubljani! Sijajno!« In Pavlov: Nu. dobro, to, dobro!« Zvonec. Končano. Pozdravljamo se. Pavlov se smehlja prijazno: »Do svidanja, do poznani komunist strokovnjaki- Toda prisrčne vem med moskovsko univerzo m S-rotoo rusko javnost!!« so nemara najdragocenejša in najbolj iskreni izmed vseh sipo-mšnov na nekdanjo veliko RireSt). Vensimc, da se bo zopet na Ruskem otfiaial Tatjanlc dan m bo najstarejša ruska tmdverza zavzela svojo vodilno vlogo v svobod« Km znanstvenem raziskovanju to plesnenitesEi prosvetnem delovanu! Ognjišče nove ruske kulture Ob 175-1 etnid moskovske univerze IV> aasvetfa znamenitega Leflmitza je sklen0 Peter Veliki usianovttl obenem z »Akadena« des sdences« tudi vseučilišče, da »bo Rusija zastoveia med icozesnci«. Sedemnajst nemških profesor ev, kS so dospeli že po canjevi smrti v Petrograd. je pripekalo s seboj truda osem Študentov, da bš imeB komu predavati. A ruskih dijakov ni bilo tn ni bilo. PlemrSki smmM so obiskovati privilegirano vojno šok), nabori med obrtnžki, vo.aici, t&čatii pa niso veJško za-legSi. Lota 1753. so ponovno nehala predavanja in »akademska univerza« je zaspala-Zato Je ustanovila dve leti pozneje Petrova hči »carica Bfeabeta« na prigovarjanje genialnega Lomosova (utemeljhela nauke Njegove poredne oči bliskajo po ment: ves čas. Takole od strani mežikajoče. Morda nemški? Ah. ne. tak malo . . . Francoski? Njet, njet . . . . *Mi govorimo vse bi nič,« se oglasi za mojim hrbtom Afrikan Savič-Ouvan-Torcov. popravlja si nos in briže znoj. Zvonec. o atenosfer&nf dcktrSi avtorja mednarodnih označb »teirmometer« in "barometer« novo vseučSlnšče in sicer v Moskvi. MisJi-U se je. da >si bodo dijaka lažje prislužili fcntfi in stanovanje« v največ esn ruskem mestu, kjer je gospoda plačevala drag denar popolnoma neprimernim inozemskim vzgojiteljem, ka so priromali Iz domovine kot lasidja.r{ in lakaji. Tako so nastale tri fakultete: filozofska, jurddična In medicinska fakulteta; na nj9i je predavate deset iz Evrope naročenih profesorjev. Te napol pravRačne začetke siika v svolih »Odkritosrčnih spomin&« prvi ruski toomedi ograf Denis Fonvtzin, kS ie ^ 1785. vstopni kot 10 leten deček na univerzitetno gimnazijo, L 1760. Je »napredoval za študenta« in ie L 1762: že dovršil univerzo. Pripoveduje med drugicTt da je prišel profesor latinščine b spre:esrammu izpitom na vseučilišču v suknji s peterimi in katražot z štirimi gumbi. »Nemara se vam vidi to smešno, — je pojasnil učencem, — v resnici pa bodo ti gumbi vanovaB moijo in vašo čast, ker pomenijo pet sklanjatev ia štiri sipregatve. Kadar vam bodo stav® vprašanja, pazite, kateri gumb bom jaz prijel s prsti m pogumno odgovarajte!« To je seveda le smešnica v sfogu šegavega 18. stcfletfla. Saj prizna teti avtor, da Je na onrverzš »pred vsem vzljubil kntSževnost Prekrasno vseuSKšbo poslopje na Mo-hovl ulici, (delo italijanskega mostra Do-menSka GiUiardlja, »zadnjega klasika« v ruski arhitekturi, Je kmalu postalo narodna svetinra, izraz nafboljSh žel rudse Javnosti. Prihodnje pokolenie moskovskih pnole-sortev Je ie bik) rusko; toko so se končali čas« »dobrih, učenih, a ruSč&ne trdovratno nezmožnih Nemcev* (kakor piše t svojih sratjfuli spominih gojenec univerze In u*e- Cjalski obtožuje „vindišk% element" ... . .V pravkar izišli 11./12. 5tevfHd ^vms-* svidania!« In si krepko podava roke: veliki menfka< je izšel članek Km vera Sandorjs Pavlov in — Pecn. Gjalskepa jO hrvatekoj kajkavštini<. O. ____Ljuba Babif - Gjalski je nesporno največji i živeči iueoslovenski pripovednik. Toda gospod je že vi90ko v letih in se mu rado | spodrsne na opolzkih tleh modernih problemov. Tako je nedavno z neko razpravo Iv »Književniku« vzbudil precejšnjo nejevoljo in — kar js še hujše — posmehovanje. V zgornjem članku pa je »sadil svoje že znanstvenih gpSsov £ vse, panog, vzpore*- ; P^ej pisano ^ro -ploven«. ^ no s tem je napredovalo obče prosvetno j ^ del Hrvatm' ^očekuje tu stra^ delovanje. Pod okncjem univerze je dobila hotu~'da ga ignorancija i politički fanati- Rusi a prvj kemični laboratorij, prvo zvez- ' ^jn hoče i želi otrgnuti ?s granica hrvaS damo šn vremensko opazovahmoo. Okoli etva i priključiti ga k sasvim drugom i aie je zraslo vse polno danes žai razspušče- j razliSnom jezičnom području &tajemkc» nsh zaslusžmdh znanstvenih društev. Zadostu- kranjsko - goričkib Slavena, danas nni7> je, če navedemo ^^^ ^ 1 f ijSST^ ^dST^ memfonejsa imena moskovskih profesorjev, t Kraaki) prisvoiili Prekmurje, lo da se preverimo o izrednem znanstvenem naseljujejo hrvatski kajkavci itd, Opazil ugledu univerze v 19- stoletju. Z ah arij a , ;e iU{jj n0vo strahoto, da 6i hočemo Sloveri-Ostroumov, Snjegirev in psihiater Korsa- ; ci prisvojiti g. D. M. Domjaniča. ker piše kov — na medicinstei fakulteti; astronoma j ,n elatkoj hrvatsko, kajkavštini<. Ta strah Bredihn te Ceraski, Ezika Umov in Lebe- ' mu je menda povzročila študija B. Borka a dev, mehanik 2ukovsfci, pravniki Cičerin. J Donujaniču v »Lpiblja nekem _ Zvonn-t, k;(*r ' r4""'™' v mimogTede in prav nedolžno omenjeno, i da se je gosp. Domjaoi« v kajkavski lirika ] približal Slovencem in da se tu najbolj vi-di, kako Slovenci in Hrvatje prehajamo i drug v drusega. Dejstvo, ki ea je opazil is ! Stanko Vraz, g. Gjalski leta G, 1929. odloč-' no zanikuje. Pravi, da eo hrvaški kafkavoi • čisto drugačni od slovenskih, zakai. jezik? »vindiskih Slavena, danas nazivanih Slove-naca«, je tako daleč od hrvaščine, »da je kojiput ruski jezik bliži našemu jeziku< Ne bomo se spuščali v podrobnosti, ker nam je zadeva boli smešna nego resna. Članek gosp. Gjalskega dokazuje pač le pra-i vilnost pametno in stvarno umevane jugo-slovenske teze, zakaj takile stari gospod ie bi še danes Slovence, Hrvate in Srbe Vočili g kitajskimi zidovi. Pomilujemo gosp. Giai-skega da ee mu je pogled na današnji čas tako "hudo skalil in rožil. Vsekakor pa je značilno, da nam še nekdo izmed najbližjih meče »vindišar;e< v obraz, dasi eo 6e tega imena že zdavnaj odvadili eelo vsi pemet* nejši Nemci. D. J. Deroko: Karta kraljevine Jng»*!aU j Tijf _ podela na banovine po zakonu od 3 oktobra 1929 i uredbi od 4. oovembrs 1992. Razmera 1 : 1,200.000. Beograd 1929. BiH smo navajeni v zadnjih desetih let-h | na enake zemljevide, ki so bili polni napak, Sedaj pa nam je že ime profesorja Dragu-tina Deroka — Cvijičevega učenca — po* ; rok za vestno v pogledu tehnike, izdelovat " nja in točnosti pri pisavi krajevnih imen. Površina banovin je pobarvana vsaka s svo* danjih moskovskih učiteljev zadostuje, da jo posebno bojo, meje srezov pe so poteg-raizumemo, zakaj si je moskovska oniverza njene z rdečimi črtami. Prestolnica, sedi-pridobšla tako široko mednarodno prizna- §ča banov sreska mesta in središča okrog- nje. Upoltev^le ^ gJTZSSJ CS& la ga je tako teMno oanačad v srojb ne- elu£ M glavno Vijentadjo pri administra-davno natisnjenih dragocenih spommih raadelitvi naše države. Uradi, občine, znani pravni zgodovinar in filozof Boris j pisarne, banke, trgovski biroji, tovarniške Gčerin (prolesor od j. 1845): — >V Rusiji uprave ga bodo s pridom rabili. Zemljevid kjer je iavno življenje naletevato na toii- stane 20 Din in se dobi pri avtorju (D. De-ko zaprek, je dobila moskovska univerza i roko, Beop-ad, ulica Majike Jevrosime 6) izreden poenen duševnega središča. Ofoo* pa v knjigarnah. Pogled na univerzo v Moskvi Makslm Kovaievsltf, NcvgDTodcer fdeirao Ruske juridične fakultete v Pragi), Cuprov filozoia Lopatin in S. Trubeckoj; gemjaini jezikoslovec Fortunatov jn menda vseh jezikov na svetu vešči Korš (Prešernov prevajalec); literarni zgodovinarji Buslajev in Uhonravov; zgodovinarji Solo-vgev. K®.u-čevski, Vinogradov (sedaj profesor v Oks-fondu). 2e ta površni kratki seznam nek- itje se je sukal ves ruslkn kulturni navOS- Zato Je bij vseučiliSki praznik, Ta - i 9 . i.u » . >J lil - — - pr*/o. Dovoljenja za upravljanje osebnih avtomobilov lažje kategorije bodo i7)daiali osebam, ki so dopolnile sedemnajsto, za težja vozila pa dvajset-eno leto. Uvoz motoriev za motorna kolesa iz inozemstva v Nemčiio cenijo na približno 50 tisoč. S tem pokrivajo ti proizvodi eno petino domače oorabe. Redarji v Carigradu so baje dobili deske, nabodene z žeblji, ka se imajo uporabljati v obrambo proti avtomobilom, ki prehitro vozijo. Ta vest zveni sicer malo Sudno. ker gotovo ni v skladu z drugimi reformami, ki iih uvaja Kemal paša. Zato prepuščamo odgovornost za to vest nemškim listom, iz katerih jo posnemamo. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Sobota, 25. januarja. LJUBLJANA 12JO: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana gnasba — 13: Poročila iz dnevnSkov. — 17.30: Koncert radio-onkestTa. — 18-30: Esperanto. — 19: Nemščina. — 19.30: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved 5asa in poročila. — Koncert radio-orke-stra. Nedelja, 26. Januarja. LJUBLJANA 9-30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10-20: Fran Erjavec: Od česa Stav ene i živimo? — 11: Dekavska ur«. — 15: Prenos z Vrhnike. — 17: Godba za ptes. — 20: Prenos programa iz Prage. — 22: Poročila. — Koncert radfe-ortkestra. BEOGRAD 9: Prunos iz sa'borne cerkve. — 10.30: Reprod. glasba. — 12JO: Koncert radio-orkestra. — 16: Ciganska godba. — 17.30: Koiv-cent tamburaškega zbora. — 20: Prenos iz ra-grebškega gledaVšča: Puccmijeva opera »Titran-dot«. — 22.45: Godba za ples. — ZAGREB 11.30 Dopoldanski koncert. — 17: Koncert orkestra. —■ 20: Prenos iz gfedaftSča: Paooinije^a opera »Tu-rarndou. — PRAGA 16: Konce« 'e Brna. — 18.05: Odlomki iz kiasičn-Ji operet. — 19: Konoert godbe na pihala. — 20: Prenos simf. koncerta Češke glasbe. — 212.15: Lahka godba. — BRNO 16: Popoldanski koncert — 16: Ariše m pesmS. — 19: GtedatSlo: program. — 19.45: Prenos vsega programa iz' Prage. — VARŠAVA 17.40: Orkestralen koncert operne glasbe. — 20.15: Poljuden koncert orkestra in sof^ov. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 10-30: Koncert na orgle. -lit: Koncert dnmajskega s..mi. orkestra. — 15.30: Bopofdanski koncert. — 17 26: Balade. — 17.55: Komorna glasba. — 20.05: Sl>uho.!gra »T>wna*— Salzbur.g«. — Laihka godba orkestra. — BERLIN 15.35: Stavni pevci. — 1620: Lahka glasba. — 18.30: Ruske pesmi. — 19-30: Konoert godbe m frihafe. — 30.45: Okasba teorja Sfratvanfcega. — Gotifba sa ples. — FRANfuFUiRT 16JO: Koncert iz Smiotgarta. — 19JO: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGEMBERG 15.30: Zabaven program. — 16.30: Koncert iz Stiuttgaria. — 20: iPredgiJstni program. — Nočna icacent šn ples. — STUTTGARH 16: Orkestralen tn pevski koo-©ert. — 19.30: Narodne pesmi. — 20JO: »Oa Sn ona«. — 21: Bvncpsia glasba po Mozartu..— 22.45: Godba za pies. — BUDIMPEŠTA 12JO. Orkestralen io pevski koncert. — 16: Popoldanski koncert. — 17.45: Madžarske pesmi. — li Clja.wska gMba. — 20.40: SMadfoe Joh. Strauss«. — 2S.15: Reprod. glasba. — LONDON 20.55: ■Prenos večernic. — 20(6: Konoert eomornt. glasbe. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 21.02: v^vcrii« veoi^. Ocarinjenfe vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik. LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno._ Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje). London Jaek — Jos. Poljanee, Kralj alkohol. Roman. 4561. Pregelj Ivan. Ivan Markovi?, strah ljubljanskih šolarjev. Zgodovinska povest 4562. .Talen Jan«z. Ovčar Marko. Povest. 4563. Aleramo Sibilla. II passaggio, Romanzo. 464 i. — Andando e stando. Prose. 466 L Bach»lli Rircardo. La cill& degli amanti. Romanzo 456 L Bontempelli Massimo. I! figlio d! due ma- dri. Romanzo. 467 i. Borg«>«e A. G, La tragedia di Mayerling. 468 L — TI sole nton S tramom ta to. Novelle. 469 i. FogniMro Ant.. Piccolo mondo moderno. Romanzo. 475 i. Svevo Ttalo. Sen.il i tRomanzo. L Ver ir" ni Orio, Io, povero negro. Romanzo. 506 i. Mfinzer Knrt, Jude ans Krauz. Roman. 11037 n. Hildnr Diselius Sara Alelia. Roman. 11081 n. Seholz W., Der Weg naeh Dok. Roman. 11083 n. Molo W.. Die Sc^eidung. Ein Roman unse- rer Zeit 11084 n. Gail 0. W„ Energiesammler HaDeWe. Die Geso^ichte enner Erfindung. 11113 n. Green Julien. Leviathan. 11114 n. Manrois Andr6. Pas Schweigen des Obersten Bramble. 11115 n. — Wandhingen der Lieibe. Roman. 111137 n. Scholochow Mieh., Der stiHe Don. Roman. 11116 n. Aseh Nafhan, Liebe in Chartres. Roman. 11117 n. Cather Willa Einer von une. Roman. 11118/19 n. Frensoen Gustav, Dummhans. Roman. 11122 n. HcIIriegel A., Du solist dir kein Bildnis mac^en. Ein Roman aus Hollywood. 11125 n. Ostenso Martha, Der junge Maimond. Roman. 11127 n. Manrois Andrč. Benjamin D?sraeli Lord Beaconflfiold. Sein Leben. 11128 z. Propper S. M.. Was nieht in die Zeitung kam. 11129 z. Bengt Berg. Die letzten Andler. 11131 z. Winston S. Churchill. Die WeltkrisM 1916/18. 11132/33 z. Farrere CL. Rivalinnen. Roman. 11134 n. Doblin Alfred, Berlin Alexan od županstva, da odgovarjajo redni člani paragrafu 5. družbenih pravil. Vs! bivši člani zamudniki se poživljajo, da takoj poravnajo članarino pri pristojni podružnicL Vsak zaveden kmetovalec mora pos4ati član Kmetijske družbe, ki je bila zanj ustvarjena in deluje za njegove koristi. Cim večje število pravih kmetovalcev bo ta zastopala, tem uspešnejše bo n!eno delovanje. Zato Je tudi dolžnost vsakega člana, da pridobiva druge kmetovalce, še nečlane za vstop v njih stanovsko organizacije. Kmetiiska družba v Ljubljani. Neprekoslj ve preciz jske aubett- Najpopolnejši in najcenejši aparat za mno» ženje. poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co.. Beograd, Obiličev venac br. 5. Telef 33—01. 201* ure pri LJUBLJANA Prešernova iririca F. [II 6tev I ♦ ♦ I KOTEL rabljen, v dobrem stanju, 5—10 at., 10— 15 m2 kurilne ploskve, kupim. Ponudb« z navedbo cene, tipa in letnice na oglas, oddelek »Jutra« pod »A. K. K.« 1992 Zastopnika z malo kavcijo, poštenega, za prodajo v v hš petr bnih d >mač b strojev !š0 _J <5 i*, z' w ro CL H O lofostl Novosti železna shižinska Brozovič, patent postelja ztož jiva, s tapeciranim m> dracom. telo praktična U vsako hilo. hotele, prenočišča, nočne službe tn za potujoče osebe stane Din. 450.— Razpošiljam po pošt-nem povzetlu. Lesena patent posteda doiiiiva. o tapeciranim madruom, zele praktična stane Din. 280l— LcfaHia t« sonianje — (Ue-fcstahl) sajnovijc vrsti sta-a« Pia. ISO.— L BROZOTie* Zacnb, Ulca K. Zahvala Za premnoge Izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti nažega nepozabnega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda Vinka Metlikoviča se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo uradništvu in uslužben-stvu mestne občine, zastopnikom ljubljanskega »Sokola«, Lovskega in Čebelarskega društva, darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, končno vsem prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako testnem Številu spremili na njegovi zadnji potL V LJubljani, dne 24. januarja 1930. Globoko žalujoči ostali. Rezilo/ ki Vas bo zadovoljilo ! R0TBART-LUXU05A ROTBART-SONDERKLA55E MOND-EXTRA GOLD ROtBART i LILA > MCND-EXTRA*(GRUN) R O T H -BUCHNER D. D.. Špedjaina tovarna aparatov za britje lo rez«. BERI. IN.TEMPELHOP D N. Zastopnik a Jagoslavljo: MORlC A. K A L O E R O N. Beograd. Kne« Mibajlov Veoac 23 a 86.439.1 km brez prestanka Iz življenja in sveta K londonski razorožitveni konferenci Konferenca bo razpravljala med družim o odpravi veflkth bojnih brodov, kakršne nam prikazuje •lika na levi. T) predstavljajo silno drago, a vendar precej neokretno in zastarelo vojno sredstvo, zato predlagajo strokovnjaki, naj bi Jih nadomestili z manjšimi In hitrejšimi oklepnimi kri-iarkami, kakršna Je znana nemška križarka »Ersatj Preussen«, radi katere le bilo svoj čas toliko vika In krika. S takšno zamenjavo bi seveda človeštvo v bistvu ničesar ne pridobilo na pot) do trajnega miru — nasprotno! — Drugo silno orožje bodočnosti, o katerem pa se diplomati aa konferenci menda ne bodo pomenkovali, predstavljajo letalske tad]e-matice kakršno nam kaže »lika na desni. Te ladje, zvrha napolnjene z bombardnim) letali, se krečejo zelo hitro v bližino sovražnikove abale. k|er se letala dvignejo v zrak s svojim strašnim tovorom plinskih in eksplozivnih bomb. ki lahko napravijo v kratkem časo neizmerno razdejanje med sovražnikovo vojsko a še bolj med njegovim civilnim prebivalstvom. Mednarodne pogodbe vojno proti clvllnemn prebivalstvo ta s pomočjo plinov sicer prepovedujejo, a to Je le pesek v oči. Saj vemo. kako se vse države preko teh pogodb pripravljajo baš na napade s strupenimi plini iz zraka In na obrambo proti nJim. Tur) razorožltvene konference, kakršne so bile doslej, nas niso In nas ne bodo spravile nič bližje k tisti dobi. ko človeštvo ne bo več trepetalo pred mislijo na oborožene spopade med državami in zvezami držav. Človek kot poštni paket Na Angleškem imajo čudno poštno uredbo, za katero bi jih pa vendarle lahko vsi zavidali. Tam je namreč mogoče odpošiljati in sprejemati celega živega človeka kot poštni paket. Kakšen zmisel naj bi to imelo? No. stvar ni tako n?paena. Vzemimo slučaj, da mora mlado dekletce k oddaljenim sorodnikom na obisk, pa je ne more nihče izmed domačih spremiti. Tedaj zadostuje. da stopi oče z deklico na pošto, izpolni pospremn!co in navede pod vsebino poštnega paketa čisto preprosto »deklica«, plača določeno pristojbino in — stvar ie urejena. Od odpremnega kraia do naslovnika bo živi človeški »paket« spremljal poštni uradnik, ki bo seveda skrbno čuval, da pride pošiljka žiiva in zdrava na določeno mesto. Se boli čudna uredba pa ie ta. da odda 5Io-vek na Angleškem tudi — samega sebe lahko kot poštni paket. Tega načina od-preme se poslužujejo večkrat razni sitni obiskovalci, ki jim ni uspelo na noben drug način priti v avdijenco do kakšne višje osebnosti, n. pr. do ministrskega predsednika. Ker mora naslovnik podpisati potrdilo o sprejemu pošiljke. pride pošiljka na ta način vsaj v njegovo bližino. Seveda pa se lahko prejemnik izmaže na ta način, da po-šilike enostavno »ne spreime« in jo zavrne na naslov odpoš;Hatelia. ki ie v tem slučaju obenem pošiljka sama. Vsekakor bi kazalo te zanimive in praktične poštne navade uvesti tudi pri nas. Dohodki filmske dive Znana filmska igralka Mary Pick-ford, žena Douglasa f airbanksa, je zmagala v procesu proti državni davčni oblasti, ki ji je bila določila celega po4 milijona dolarjev zapuščinskega davka po imetju, ki ga je podedovala po svoji materi. Ko so jo zaslišali. Je umetnica izjavila, da je že l. 1917. imela pri filmu letnega dohodka 560.000 dolarjev. Od tega je lahko 420.000 dolarjev »dejala na stran«, mater pa ve podpirala do njene smrti z letnimi 25.000 dolarji. Od 1. 1917. dalje so se njeni dohodki še povečali. Zacarinjeno reševanje Dolgo pred vojno so pripovedovali značilno zgodbico o uradnem konjičku, ki ji ni hotel nihče prav verjeti, čeprav je bila resnična od svojega začetka do konca. V nekem češkem obmejnem kra-ju je nastal požar in iz sosednih saških krajev so prihiteli gasilci ha pomoč. Toda avstrfiski granrčarji so se branili, da bi dovolili nemškim brizgalnam prehod čez mejo, češ da bi morali plačati najprvo določeno carinsko pristojbino. Sedaj pa se je zgodili čisto podoben slučaj v francoskem obmorskem mestu Brestu. Med zadmiim težkim viharjem je odplul vlačilec »Irvise« na lastno nevarnost iz pristanišča, da bd pomagal ogroženim ladjam na visokem morju. Tako se mu >e posrečilo, da je dospel do grškega parnika »Helene«, a ko ga je privezal nase, so se mu utrgale vrvi. Hitro se je vrnil v luko, se zaiožB z novimi vrvmi in odplul ponovno ven. da bi nadaljeval svoje reševalno delo. Seveda ni imel časa. da bi se ukvarjat s kakšnimi carinskimi formalitetamt. To »brezbrižnost« pa je pristaniški fi-skus kapitanu vlačilca tako zameril, da ga je pozval pred sodnike. Kapitan se bo moral zagovarjati, ker ni bil prijavil tistih novih vrvi. predno je šel polagat svoje življenje na tehtnico... Pivovarna "na" parniku Prepoved alkoholnih pijač v Ameri* ki je dala bistrim in iznajdljivim gla» vicam silno mnogo pobude, kako se da obiti strogi zakon in kako žejno grlo lahko le pride do zaželjenega po* žirka. Pri prihodu prekooceanskega parnika »George Washington« je neki »suhi« potnik javil oblasti, da je na parniku ves čas poslovala pivovarna, ki je za svoje potnike varila pivo v poljubni količini. Treznostna oblast je za to kršenje zakona pozvala na od» fovor predsednika paroplovne družbe, i je prostodušno priznal, da so na panvku varili in točili pivo. da pa se vendar niso pregrešili proti zakonom USA. Varili in točili da so pivo na ši» rokem morju, predno pa je parnik prispel v ameriške vode, je bila pivo« varna — 12 milj pred obrežjem — de» montirana Stroga oblast je zmigala z ramami in ni mogla poslovati, ker ta primer v zakonu ni predviden. Ko ga bodo predvideli, bo bistroumni pivec gotovo našel drug izhod, da se izmuz* ne. Iniekciie proti kaienju Nekemu zdravn:ku v Monakovem se je posrečilo odkriti snov. ki naj» strastnei.šemu kadilcu za daljši čas prežene željo po tobaku. Injekcija učinkuje že čez nekol;ko ur. kar se je opazilo pri pacijent;h, ki so jih zavo« Ijo njih bolezni morali ozdraviti kadil* ske strasti. Zdravniki so pričakovali, da se bo po iznajdbi na kliniki kar tr* lo kadilcev, ki iadikujeio, da bi se radi odvadili tobaka, pa jim to ni mo» goče. Na veliko iznenadenje zdravni* kov pa se doslej še nihče ni iavil do« brovoljno po injekcijo. Kadilci kade dalje in iskreno zatrjujem svojim že* nam in celemu svetu, da bi radi po* skusili vse. da se rešijo nezdrave in drage razvade. Poroka ▼ Japonski cesarski hiši Princesa Tokarrra |> ajea le*»ta princ Takamaca. Zenhi le drugI mlajši cesarjev brat. nevesta pa Je vnukinja zadnjega japonskega cesarskega vojvode Iz dobe, ko Je Japonska šele začela »vala« moder so zapadno clvllizactzo. Tokio se pripravlja aa svečanost, Id bo tem večja, ker so Japonci znani po svoji veliki ljubezni do dinastije. Zahvala Za obfle dokaze Iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naSe nepozabne hčerke in sestre, gospodične Anice Cerček se vsem prav iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena gg. pevcem želez, društva »Sloga« za ganljive žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter končno vsem onim, ki so nepozabno nam pokojnico spremili na njeni zadnji potL V Ljubljani, dne 25. januarja 1930. Globoko žalujoči ostali. Pred kratkim so napravili zanimiv poskus, ki je jasno dokazal, kako zanesljiv je pogon modernega vozila. Avtomobil tipa Chrysler 65 serijske produkcije. je startal na dirkališču >Avus< pri Berlinu in vozil nepretrgoma od 25. sop. tcmhra do 3. decembra lanskega leta. Za ta čas je _ ne da bi obetal motor niti za minuto — prevozil 86.439.1 km. Tako je torej delal ta motor nepretrgoma 70 dni, 2 uri in 3 minute in s tem dosegel rekord pri dolgi progi, kakor jo do sedaj ni dosegel brez odmora niti en avtomobiL so najtežji pot. po katerem prihajajo klic* bote-nd v naše telo. Zato inpora/Mjajte na svečanostih ah predavanjih okusne ANACOT-PASTILE dra. Wawlefa. Dobivajo se v vseli lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Aaaco*-pastrJe I Človek s smolo V neki bolnišnici v Koelnu ležB ta čas Angleš Davies. Že preko dvanajst let ga preganja tako trdovratna nesreča, da živi naravnost iz bolnišnice v bolnišnico. Zgodovina njegovih nesreč je na kratko ta-le: L. 1917. se je na fronti zastrnpfl s strupenim pKmom in je padel Nemcem v roke. Posrečilo se mu je ubežati v Bou-logne, kjer ga je pa vrgla pljučnica. Komaj je ostavil boulognesko bolnišnico, si je zlomil nogo. Do L 1920. je bil že toliko popravljen, da si je lahko v Londonu privoščil štiri polomljena rebra. L. 1921. si je v Parizu zlomil roko, ko so m« jo zacelili, je dabil vnetje žile, ki ga je držalo štirinajst mesecev v postelji. Nato je hodil celo leto z bergljami. Eno roko je imel še celo: to si je potem zlomil v Londonu. Potem je doživel več manjših nesreč, a se je do L 1929. že toliko popravil, da je v Berlinu nastopil službo. A komaj je bil dobro nameščen, se ga je na nekem potovanju v Koeln lotflo vnetje trebušne mrene, ki ga še sedaj drži v postelji. Smolar je doživel v teh dvanajstih letih preko 200 injekcij in se je naučil prenašati svoja trpljenja brez tožb. Kdor ga pozna pobližje. pravi, da je celo poln humorja, seveda tistega obešenjaškega. _ Izposojevanje te knjige prepovedano! Danski polarni pisatelj Peter F nenehen je dosegel pri kodanjskem deželnem sodišču razsodbo, ki je načelne važnosti za vse pisatelje, založnike in javne knjižnice. Frenchen je opremili svojo zadnjo knjigo s pripombo, da se ne sme izposojati. Knjižnice so se seveda tej opombi uprle, a društvo danskih pisateljev se je iz solidarnosti izjavilo za svojega člana. Navzlic temu je ko-danjskd knjigotržec in lastnik javne knjižnice Hassing Frenohovo knjigo uvrstil med izposodljive knjige, kar je pripravilo pisatelja in njegovega založnika do tega, da sta Hassinga tožila. In sodišče je knjigotržca obsodilo, češ da ima avtor popolno pravico določiti, na kakšen način naj se njegovo delo smravlja med ljudi. Izposojanje knjig po Vožnjo so prekinili le zaradi majhne nezgode — v megli, vendar je dognala točna preiskava, da je delal motor vedno nepretrgoma, za kar se je zahvaliti tudi pravilnemu mazanju z Gargoyle Mobiloil. Velikost opravljenega dela 6e vidi najbolje iz naKlf*dnjih številk: Avtomobil je prevozil 86.439.1 km v 70 dneh, 2 urah in 3 minutah. Porabil je 11.577 litrov bencina. Ročica se je zavrtela 169,567.744 krat; kolesa 36,472.204 krat; eksplozija v motorju ie nastala 508,703.322 krat knjižnicah lahko Škoduje njihovi prodaji, zato sme pisatelj v takšnem shičajiu če ga je volja, zahtevati od knjižnic naravnost odškodnino, seveda če je to iz rečno pripomnil na svojem delu. Ker je Hassirog dobro vedel za pisateljevo prepoved, je z iziposojanjem njegove knjige napravil nekaj nezakonitega in si je kazen zaslužil Avstrijska prvakinja v drsanju Odi. Mefita Brunnerjeva, id odpotuje v New» York, da sa udeleži tekme za svetovno prvenstva t drsanju. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 25.: Za ljubezen so zdravila. Pr». mijera. Izven. Nedelja, 26. ob 15.: Petert&ore poslednja sanje. Mladinska predstava po znižanih eenah. Izven. — Ob 20.: Za ljubezen, so zdravila Izven. Ponedeljek, 27-: Utopljenca. A. LJUBLJANSKA OPKBA. Začetek ob pol 20. Sobota, 25.: Tj žar. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Nedelja, 26. ob 15.: Grof LuxemburSd. Opereta. Ljudska predstava po znižanih eenah. Izven. — Ob pol 20-: Car in tesar. Ljudska predstava po znižanih conah. Izven. Ponedeljek. 27.: Zaprta MARIBORSKO GLFTU LISCE. Začetek ob 20. Sobota, 25. ob 15.: Krog s kredo. DljaSka predstava. Dijaške cene. Nedelja, 26. ob 15.: Orlov Kuponi. — Ob 20.: Radikalna kura. Kuponi. Ponedeljek, 27-: Zaprto. Torek, 28.: Radikalna kura. A. KnponL CELJSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 25.: Siromaštvo ni sramota. Gostovanje Hudožestvenikov. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 25.: Pred poroko. Nedelja, 26.: Svetnik. CJti.MK h. platno la frankol Petletno lamatvo! Din A. KIFFMANN Maribor 136/a specljaliat »amo boijilh ar Artur Baroede: BELFECIO Pustolovski r om as ČETRTI DEL »Zakaj ne!« H Nc da bi izpustil pismo iz roke, ga ie pomolil skozi rešetko. »Slabo vidim,« je menila Marižana. Šofer je ustrežljivo prižgal užigalico in jo podržal k ovoju, rekoč: »Gotovo se hočete prepričati, ali ie pisava na ovoju res pisava gospoda Chantecoqa ali ne.« »Uganili ste,« je odgovorila kuharica, bulječ z očmi. A že je tudi dodala: »Res je njegova!« . Neutegoma je odprla šoferju vrata in ga povabila s sebo]. Privedla ga je v pisalno sobo, kjer je čakala Koleta. »Ali ste vi gospodična Chantecoqova?« je vprašal šofer, ki ni bil nihč« drugi kakor eden izmed obeh pajdašev Louvrskega strahu. »Da. sem,« je odgovorila mladenka, ki je nehote čutila do tega človeka čudno nezaupanje. Vzela je pismo, ki ji ga je podal šofer. Pogledala je naslov... Marižana se ni bila zmotila, pisava je bila res Chantecoqova. Raztrgala je ovoj, razvila papir, ki je bil v njem in glasno prebrala besede, očividno zapisane z oklevajočo roko: »Ljubo dete! Pravkar se md je zgodila težka nesreča z avto- mobilom ... Pridi k meni Chantecoq.< Marižana je vsa zmedena pristopila k vznemirjeni Koleti. »Kje je moj oče?« »V Mantesu... v bolnici, kamor so ga prepeljali.« »Tedaj je težko ranjen?« »Stegno ima zlomljeno.« »Moj Bog!...« Šofer, sluteč vprašanja, ki mn lih je hotela deklica še zadati, De nadaljeval: »Ker je bila pošta zaprta, je dal prositi lastnika garaže, pri katerem sem uslužben, za voz, da vas tako Hm prej obvesti... Avtomobil je tu... in če hočete, vas lahko takoj odpeljem v iM^ntas.« Koleta mu je ostro pogledala v obraz... Sunmja se je takoj oglasila v njej... Spomnila se je, da se je bil Chantecoq odpeljal z Gautraisem in nehote pomislila, zakaj detektiv v svojem sporočilu ni omenil Marižaninega moža. Nekaj v vsej tej stvari je bilo skrivnost, ki jo je bilo treba razjasniti... Ne da bi odvrnila pogled od lažnega šoferja, je dejala: »Moj oče ni bil sam... Spremljal ga je njegov služabnik. Kaj se > zgodilo s tem?« Šoferjeve trepalnice ie izpreletd drget, ki ga je vešče oko de-tektivove hčere opazilo. In nič kaj trden ni bil njegov glas, ko je odgovoril: »Tega ne vem, gospodična... Ne morem vam povedati... Izvršil sem samo nalog, ki so mi ga dali... To je vse, kar vam morem reči.« Tedajci pa je Koleta vzkliknila: »Lažete!« Šofer, ki ni bil pripravljen na tak odgovor, je hotel oporekati. A pogumna mladenka je glasno ponovila: Lažete! Lažete! Tega pisma ni pisal moj oče!« Prijela je za govorilo telefonskega aparata in ga hotela sneti. A bilo je prepozno, šofer Je potegnil iz žepa samokres in pomeril nanjo. Med tem, ko je s-tala Marižana kakor okamenela, je lažni šofer s prostaškim in grozečim glasom zakričal: »Roke kvišku, obedve, če nočeta, da poči!« Marižana je storila tako. Koleta pa je prekrižala roke na prsih in z občudovanja vrednim pogumom vprašala: »Kaj hočete od mene?« »Takoj vam povem...« je rekel šofer, ne da bi prestal ogražati Chantecoqovo hčer s svojim samokresom. 5. poglavje. V prebogato opravljeni toaletni sobi courteuHsIkega gradn — v tisti, ki je navadno služila baronici Papilk*iovi — je sedela pred česalno mizico žena, ki smo jo v prejšnjem poglavju videli, kako je stopila z letala. Zraven nje je stal njen spremljevalec, še vedno v letalski obleki, te gleda! r zrcalo, ki om ie kazalo sfflso gospe Mauroyeve. Ta je odložila svojo čepico m ndkaj trenutkov zrla v ogledalo... Čuden smehljaj ji je zletel preko ustnic. Njene oči so se svetile kakor v vročici... Počasi si je jela zmivafri ličilo, s pomočjo katerega si je bila je napravila gubice okoli trepalnic in dala polti svojega obraza bolj bledo in utrujeno barvo. Ko je bik) to kočljivo delo opravljeno, si je snela plavo lasuljo... in se obrnila k Mauriceu de Thouarsu, ki jo je požiral z očmi. »Konec je komedije... naveličala sem se igrati mrliča,« je vzkliknila. Simona Desrochesova je bila vstala od mrtvih. »Izvrstni ste bili,« je dejal Maurice de Thouars. »Priznajte, da sem zelo nadarjena,« je ošabno odvrnila Simona. »Zares,« je pritrdil propali plemič. »Že to, da ste si izmislili ves načrt, je vredno neomejenega občudovanja. A način, kako ste brez najmanjše pogreške igrali Belfegorjevo vlogo do konca, je kar sijajen. Neprestano sem bil v straheh,da vas bodo zasačili, im priznati moram, da me je zaradi Chantecoqa več ko enkrat oblila mrzla zona.« Simona je zaničljivo skomignila t rameni in odgo vorila: »Glavno je, da se je vse dobro končalo... Rada priznam, da sera imela dobre zaveznike... Najprej mi je pomagal slučaj, da sem našla v skrinji, ki sem jo bila kupila od bedastega barona Papillona, dragocene Ruggierijeve spomine. Nato Elza Bergenova, ki mi je svetovala, naj se preoblečem v Belfegorja. Potem Luchner, ki je pisal zame Belfegorjeva pisma ln dal skrivaj napraviti čudovito voščeno lutko, s pomočjo katere sera odvalila s sebe vsakršen sum. Potem Jack Teddy, ki je bil izvrsten šofer. In končno vi, dragi grof, ki ste me podpirali, da ni moči bolje.« »Verjemite mi, presenečen sem, da tako ljubeznivo priznavate mojo vdanost« Simona je nadaljevala: »Glavno je da smo imeli uspeh... Bil je res že skrajni čas! Zdaj vam lahko povem vse po pravici.« CENE MALIM OGLASOM: ^mm^mmmmmmmmmmmmm*m—mmm—mmmmm—rn la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsuka beseda 50 par. Ce naj Dove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa ie oglas priobčen pod šifro ie plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 hoee da «« mu posije po posti naslov ali GaGo drugo informacijo tieoeo se malih oglase v naj priloii v *namGah A sicer ne ho prejel odgovora I "» L^sšM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čuiejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. k* Kuharja ali kuharico samostojno ic&jm La 6ta.no ia večjo restavracijo Ponu ibe oa. Šuštar.č. podružnica .Jutra, v Mariboru 2016 Mlado dekle ir. vil jo. auicjiuem kot sobarico k majhni družini Po-nn ibe n* oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobarica«. 1997 Kuharico prvovrstno m samostojno. z večjo kavcijo ki refiek-tira na stalni, mesto, s-prej m-.-m v večjo go-tilno tik koodvor-ke posta;e. Isto ta' o sprejmem zanesljivo plačilno natakarico s večletnimi dobrim, spri-fe-ali. zmožno večje kav cije Ponudbe na naslov: J. Ernst. Maribor. Vrtna ulica 9,'prr. 1876 Pletiljo rerzlrano na vseh rosnih pletTnih strojih. sprejmem takoj v sta'no službo. Naslov pove oglasni odde'eli ».T-:tra.. 17&4 Kroj. pomočnika sa fine male komade sprej-jEPtn takoj. Prednost 'Tnajo pnlbenikl vioTinist' ali ha--momVti. Ponndbe na oarlas. oddelek »Jutra« pod šlrrn »Izurjen«. 2030 Praktikantlnio sta pisarno, mlado in inteligentno, Iz dobre hiše takoj spre:memo Strojepisje predpo:r*j. Predstaviti se osebno- »Omnia«. Mik'o-?'Seva 2072 Dekle za r*e hššnc potne, pošteno in pridno, ki ima večletna .-pričevala, sprejme ugled oa rodbina. Vešča nemšči n« ima prednost — Samo resna deklet* ki reflekti-rajo na dobro in stalno mesto, dobro postopanje in oskrbo naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Eobert Wee»et. Sušak. 1794 Komisljonar za hotelsko po-ijetje, od 80 do 30 let .--tar. inteligenten, reze® in zanesljiv, ki je poleg slovenščine zmožen tudi nemškega in Italijanskega jezika, dobi mesto Pismene ponudbe e prepisi spričeval iti slK o ns ogla." oddelek »Jutra« pod Šifro •Komisijcnar« 2063 Trg. pomočnika mešane stroke, perfektnega manufakturists in rafunar-ja. I znanjem n f n i 6 i-n e sprejmem Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in plače pod »Mesto na de£e'i« na oglasni od. delek »Jutra«. 2013 Trg. učenca s potrebno šoles o predie-oorazbo, z znanjem nem ščine ln lepega vedenja, -prejmeta Pi>pi-e na ogl. oddelek »Jutra« pod Siiro »Trg. z mešanim blagom«. 2014 Sobarico z letnimi spričevali, ki zna dobro servirati in likati, sprejmem v travio dužbo On«, ki so služile na ka'em vlaste'instvu. imajo prednost. — Znanje ne.mšč:i!e je pogoj. Meseč na plača 400 Din Vsakega pol leta obleko za dotn in par čevljev Graščina Zdem-čina. graAčakinja Zwt!'inij. Nastop tako]. 2042 Brivskega pomočnika dobrega delavca pri po strežbi gospodov in frizira-nju dam. sprejme takoj Stj. Sehnor, Slav. Oraho-vica. 2W6 Pleskar brezposelni, se išče za popravila pri hiši. Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2068 Zlatar, vaienca z vso oskrbo ®pr*»jim*m. — Ponudbe na ogla« oldelek »Jutra« pod Šifro »Zlatar«. 2070 Modlst. vajenko e primerno predizobrazbo -prejme takoj modni salon Ivanka SteZaui>anj»a vredna oseba« na oglasni oddelek »Jutra« 2115 Trgovskega vajenca ■sprejmem v trgovino z me-fanim blagom Vsa oskrba v hiši. Predno-t Imajo s par razredi meši;ins.ke šole V. D r e o. Sv. Trojica v Slov. goricah. 8134 Agilen gospod Enega na-topa. trgovsko naobražen. perlekten v slovenščini in nemščini, ee sprejme za potovalnega zastopnika Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro 'Dober prodajalec«. 2143 Pianist (ka) lobi takojšnjo zaposlitev v večernih urah v hotelu .Bellevue«. 1979 Prepisovanje na stroj ali drugo pisarniško delo prevzame uradnica par ur inevno. v večernih urah na dom Pi.mene ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra« pod »PisarniSko delo«. 1996 Dobra šivilja gre šivat na dom po nizki ceni. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 2095 80. Že je segla po njem s svojo veliko roko .. . Tedajd pa se je pokazala izza roba vodn>aka debela palira in čarovnica jo je tako neznansko izkupila po nosu, da je za. javkala od bolečine in se jadrno utrnila v globoki vodnjak. To je bil stari potepuh. »D.i. t!a.< je dejal, »pot me je privedla tod p1''-'/!. nf> apm K/**-' p.Ti^nrln nogrTtfJ.ltj kako |e s tvojo istorijo.« Nato ie starcc preti .-> ».juu.ii iu c^ua n.»ukov:>Ke^a s cTetlieami vred k miškam, ki go ves iag čakale na kraju razstnnka in so bile od puščobe ie davno zaspale. Zastopnike za Slovenijo in Dalmacijo, za pro^jo brezkonkurenč-nega predmeta sprejmemo. Inteligenca In vluden nastop po-rol — Ponudbe aa hotel Mi'lig. Ljubljana — pod »Outes Einkommen«. 2144 Zastopnice za 8'oveni js ia Domači j«. !ele. mtar 9» let. of.enien. »može* vr^eh rmrtnv 'tov. Iti rbfth'v, ž°!l mnli na ' aVem ve?'"m Tw«»«tvii Pn^n^be na (vr'ii». n^^eteV »Jutra« pod itf« »Safn-. 1973 Mlad trg. pomočnik z dobrim: .-pričeva,L, teli nastopiti službo takoj ali pozneje. — Naslov pri podružnici »Jutra« t Cei.ai. 1701 fi Premog in drva prodaja Jezer&ek. Vodmm 800 Puhasto perje Kg po 3f L>in razpošiljam o povzetja najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Dir m či«l beli pub kg po 300 Din L Brozo vič Zagreb Uica 82. — Kemična čistilnica perja 262 Papirnatih vreč in balnih vreč za oglje itua veliko zalogo u prodati Miro Mlakar, Ljubljana. Slomškova ulica U 1978 Razno trg. opravo za Špecerijo prodam Na ogled pri R. Mlakarja — Šiška, Jernejeva cesta 35. 8056 2 otroški postelji železni, veliko žeieano posteljo, salonsko omarico za perilo f 6 predali, svetlo. 2 majhna vozička in 2 lošarici za punčke, dobro ohranjeno in ti to naprodaj na Marijonem trsu št 2/1. 3061 Šmirglove plošče priporočam z« bruSenie žag — ' premer SOO X 10 X 25 mm. Komad stane 65 Din. L. Nonochak, Boe. Dublca. «038 Plinsko s^bno peč ia p'Vn*W štedilnik prodam — Poizve «e pri Medved. Tavčarjeva ulica Stev 7. 46450 9 kostanjev ali lip kupim za gosti nii,kj vrt. Biti morajo tako veliki, da bodo dali v dveh ali treh letih senco. — Ponu ;be na gostilno Košak, Ljubljana. Krekov tr* 11. 1968 Družabnika (co) z 80—100.000 Din sprejmem vsled odpotovanja anega iružabnika v inoat-mstvo. v dobčkanosno in solidno trgovsko podjetje. Cenjene ponodbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mimo življenje«. 1872 Pozor! Raifi prisilne tep-amitve skladišča prodajam Ia 5!e-zij fci premog pod (Inevno ceno. dok'er traja za'osra R. VelMt*č. Sv. Jerneja e. št. 25. Telefon 2T708. 2086 Fotoaparat 9 X 12. optika 4.5. nor. -tr.jalo. torba, rumenice. Va«ete. več dmrih potrebščin. pe izredni eenl na-•roda) Na»lov t cg!a«n*m oddelkn »Jutra«. 8007 Prazne zabo?e '-oda tako5 zelo n-odno SploHna eflektro drafha « o *. Ljubljana, Me tni trg 25 Bil« Avto tovorni ali osebni. mulo -*h'i*n. Od 40—60 HP ka nim Ponudb« t> poslati na ogl odd ».Trtra« pod 'T.ačV» »Avto 1930 40—jw> RP«. 899 Potniški avto man ' š i. zaprt modelno nnremlien v dobrem *»»-niu ra Ifi ono Din proda t v Tjmnret In drnr. Llnb-liana. Nunska nlkra it «064 Avto »Fiat« »t!rl«*s»rtien. v natbn't)(erp •tanHi zet« n?o^nl e». "1 n.m-«-'«' Vn*»»»nS ti« «-Metek »Jutra. »Avto-Fiat«. 1(63 Lepo posestvo oa najbUiji pertibfiji Ljub-ijane. obstoječe 11 enonad-stropne stanovanjske hše (vile) t vrtom in velikim gospoda-skim poslopjem. • skladišč ter veiiko kletjo, a vpeljano vinsko veletrgovino iz pro-u rok* naprodaj za 500 000 Dm — Po -re lova c izključeni ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Posestvo r Ljubljani« 1551 niša s 3 eebami. kuhinje ta delom vrta. starejša stavba poleg živinskega sejmišča v Ptuju naprodaj pod zelo ugodnimi piačilnimi pogoi za 36.000 Din. — Poja-nila daje Ivan Kukee. Ptuj — Zriaskofraukopaaka št. 10 1331 Trgovska hiša x moderno oprem jenim lokalom in dobro idočo gostilno, več sob. lep vrt, 8 kuhinji, velike kleti, t prometnem Industrijskem !u. rad' družin kih razmer takoj prodam z vsem inventarjem. Na željo ee za nekaj časa pusti tudi točena pravioa. Cena 26O.000 Din Cenjene ponudbe pod »Neizbežna ek«st<.nca« na oglasni oddelek »Jutra«. 1873 Vinograd H ure od Črnomlja, dobro negovan, 4248 m', okoli 4000 trtja z breskvami, z udobno si 'anico, hlevom, vsem orodjem in posod je m naprodaj. — Poizv« se v L'ubljanl. Rimska cesta 7/4 ali pri g. Jož. Vardjann v Črnomlju. 8081 Hišo z dobro vpeljano trgovino z močan blagom, gosipodnr-skira poslopjem b 5000 m1 vrta in tiavnika. na prometnem indu trijskem kraju prodam za takojšen prevzem. Na--lov pov« og^ni oddelek »Jutra«. 1901 Dvodružinsko hlSo z velikim vrtom, vodovo-'ntn in elektriko prodam. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra« 812? >0% ne kron. bone p aftuje na.boljše »Pučka štedionas. Osijek 235 Bone 20 % kapi pu najvišji eeoi Ivan Pirnat. Vič-Gliuc«. 1890 Bone prodam najvišjemu ponudniku Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boni 10.000« 2058 20 % bone kupim In plačam najbolje O kar Adamič. Ljubljana, Selen-burgova ulica 7 — »Sana« 1984 Pohištvo Prodam t ko.mp.oiai postelji 1 Ihnnicami, 8 nočni omarici ia umivalnik, masivno. is hrastovega lesa. Naslcv v oglasnem od d-elku »Jutra«. 8012 Več novih postelj Po nizki ceni prodam več novih postelj, omat ta obleko. miz. nočnih omaric, psih itd. Naslov pove og'. oddelek »Jutra«. 2082 Več sobne oprave garantirano čiste poceni prodam. Naslov pore ogl. oddelek »Jutra«. 8)77 Iščejo se dobri ljudje ki M sprejeli devetmesečno zdravo in lepo razvito mo-š'o dete za svoj«. Vprašanja na komite: Blago srce v Laškem. 3041 Pisarniški lokal v I nadstropju na Dunajski cesti se takoj odda. — Vprašati pri Gospodarski iveai v Ljubljani, Dunajske cesta. 879 Dva lokala pripravna za pisarno, obrt. zajtrkovalnieo ali kaj dragega. b izn sodnije oddam v najem. Na lov pov« ogl oddelek »Jutra«. 8018 Za fotografsko obrt iščem primerne prostore v eeintru mesta. Adaptiram sam. Ponudbe ns oglasni oddelek »Jutna« pod šifro »Ta to j 58«. 2050 Delavnico za sedlarsko in Jei menar-sko obrt. • stanovanjem vred oddam. PHnens ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Jermenar in sedlar«. 1970 Trgovski lokal s skladiščem in sta no vari'em. na prometnem krajn Savinje do,lns. v veVem trgn. blizn cerkve oddam v na:em Na*!ov ▼ oglas, oddelkn »Jutra«. 8106 Lokal rt-wneren za v«ako obrt. s stanovanlem taVol o^-dam t sredini trga talec. Kasto v pove oglasni *dde' .v »Jutra«. 8107 Gostilno s stanovanjem oddan ▼ najem • 1. aprilom 19H0 v Cretu pri Celja. Interesenti morajo imeti oeebno pravico. Razen tega oddan garažo sredi mesta Po:asnJU daje I. Ravnikar, Celje. 8006 Gostilno prometno oddam v najem obrtni1 u. najraje prvovrstnemu kovaču. Ponudbe na offlas. oddelek »Jutra« pod •Eksistenca 500«. 8087 Pridem Čajno maslo fino, prvovrstno blago, odlikovano t zlato kolajno, prima »Im.pe.rial« sir razpošilja najugodneje t vsaki množini mlekarna L. Horvat, Središč« ob Dravi. 1906 Kratice 4 rajr. 18 mm. suhe. Široke ln 6 vag. suhih hlodov. 4 m doli., smreka in je'ka, prodam Ponudbe na otrlas oddelek »Jutra« pod šifro •Takojšnja dobava«. 2015a Gozd m« lepih debelih baker, ne daleč od leleaniee prodam. Cenjene ponudb« na og'as oddelek »Jutra« po' »Bukov gozd«. 1989 Stanovanje šolnino, priti 4no, dvosobno, s pritiklinami, ▼ vili sredi mesta oddam • 1. avgustom Vprašanja na cgl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno stanovanje It. 11«. 2002 Sobo hi kuhinjo oddam v Zg Šiški. Nadev -pov« oglasni oddelek Jntra 2076 Stanovanje 1 sobe, 2 kabinetov, kuhinje in pralnice oddam s 1. Mirju, Lan?u- sova 23. 1973 Stanovanje sobe, kuhinje. Vabtneta ia pritiklin, za Bežigradom oddam stranki brea otrok. V-elitev mogoča L februarja. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 3086 Stanovanje 8 eob in luhinje. ali lokal s tremi oddelki takoj oddam. Breg št. 8. 2096 Sobo n 1 aH S osebi oddan. — Na Kodeljeve 13, nasproti Leonišču — 4 aiinute od tramvaja. 1716 Elegantno sobo separiraao. a eiektr ra svetljavo. ▼ t i H aa Erjavčevi eeeti oddam. Naslov pov« oglasni oddelek »JutraM. 1932 Opremljeno sobo » posebnim vbodom ia električno raMvetljave oddan solidnemu goepodu. Na lov r oglasnem oddelka Jutra. 1878 2 opremljeni sobi z 2 ali 3 po.teljami in po sebnim vhodom iz stopnišča oddam v neposredni bližini drame Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8007 Na stanovanje ia dobro domač« hrano sprejmem v centra mesta vnč gortpodov, a 14. februarjem. Naslov pov« oglas, oddelek »Jutra«. 8063 Zračno sobo mimo. veliko, e posebnim vhodom in elektriko ta'oj oddam. Na.4ov v oglasnem oddelka »Jutra«. 80& Opremljeno sobo lepo in šolnino, s elektriko. pa-rketi m separiranim vhodom oddam 1—8 solidnima osebama Naslov 1 oglasnem oddelku »Jutra« 8093 Sobo lepo ln solatno, c 1 aR 8 posteljama, posebnim vhodom. psrketi ia električno razsvetljavo oddam. Naslov v «cka. oddelka »Jutra« S12P. Dva gospoda sprejmem na hrano ln stanovanje r lopo. Sisto la strosro separlnano sobo. — Naslov v oglasnsm oddel' u »Jutra«. 8117 BSB Naznanjam eeoj. občinstva, da sen prevael 23. Jan. vinotoč od g. Za'okarja za BH%radom S rbel bom za najboljšo pijačo in postrežbo. — 'Se priporoča Birsa. SOM a • Očala (iilpalnlk) v utrla c« m našla ln jih iogubitelj dobi v oglas, oddelka »Jutra«. 2134 Medaljonček • svoje -lito je t*gubila raznašalka »Jutra«. Najditelja pr Dia gotovine, želi sknpnega go-epodinjstva z večjo, samostojno posetlnico. Pismeno, ponudbe pod »Gospodar« ti» podružnico »Jutra« v Mariboru. 1JM4 —————- » Mas Prima Kakor zadnjič. aUO Gospod SeR man a z bolj£o dano. Cenj. ponudbe e po!ni» naslovom aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Jttmieo-Ijuben 1930«. gjjj ?fTT?>7T<7l Tenorski banjo popolnoma nov, iabornega glasu, poceni proda Rego-rii, Vitanj«. -- Klavir mahagoni, t anglečke ao- haniko, aov koncertni pianino proda Zima, Stari tre St. 84/U. Klavir >• kontp eten Marerjov leksikon poe«>4 prodam. Naslor ▼ ogiasnem oddelku »Jutra« Planino (Roffman) v prav dobrem Stanju poceni naprodaj. _ Nasiov v oglasnem oddia)-« »Jutra«. JJJ5 Klavir ^ «a TBOO D n naprodaj aa Glincah, Triaška e«rta 86. M7 Lep pes »Doberman«, zvest čuvar, naprodaj po nepretirani ceni. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 8148 Stroj za rezanje papirja poeei* prodam. Naator r oglasnem oddelka »Jaua«. D in amo stroj 4—« HP, pribl. 8 m do'«« os za tran. misijo 90 mm s iežaii in razne jarmenic« kupim. Istotam naprodaj amerrVans&a okrožna žaga (Lattenkroiestee). Naslov r oglaacem odd-elka »Jutra«. 90» RaspOrue spone (Rei»verachj pri caet-nih čevljih ia gumijastih škornjih popravlja samo Alf-ooz Zarnlk, modno čevljarstvo, Ljubljana, Gajev* ulica 2. Trg. naobražena gospodična m'ada, želi veled pomanjkanja družabnega sti'a, resnega po*nanstva z gosp. oficirjem, najra;e Soven-cem, čedne zunan Ho-ti in ;r,raz;to finega nastopa. — Strogo rena dlskreelja — zato c«nj. naslov pM-oj: slika zaželjena. ki es času n« vrne. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fiaeaa tadi t srcu«. 9038 Pokrajinske razglednice po VaH sliki al negativu, v pristni fotegrafiji iigo-tovi do 20.000 a n e v n • tvornica ka« Brata Smuč, Ljubljana. WoIfova al. 19. Zahtevajte ponudbe la ee-nikl S49 Poziv! Pozivam vse one osebe, U govore o meta žaljjve ia neresnične vtrti, da ss takoj zglase pri meni ia pred'ože svoie dokaze, sicer bom proti njim sodnij-sko postopal. Ver s« ml njih imena dobro znana. _ Črna pri Prevaljah. 15. jni. 1939. — Pranje Rrlvoprad. 9oear ČJtaJte vedno nate oglase! / Lakiran čeveljček z okusno zapono in kombinacijo kačje kože. Vrsta 9875-60349 D lil 22?»" Priljubljeni čeveljčki naših dam: iz črnega laka Din 229.— iz svilenega atlasa Din 169.— iz črnega bombaž, atlasa Din 79.— Moški lakirani čevlji. S temno obleko se lahko nosi tudi v uradu ali na cesti. Vrsta 9837—60721 Din 269.- Moški lakirani čevlji. S temno obleko se lahko nosi tudi v uradu ali na cesti. Vrsta 9877—60900 Dill 269«"" Naši gumasti čevlji Vam omogočajo, da imate redno suho in cisto obutev Damski snežni čevlji iz garbardena v črni ali rujavi barvi. Najboljša izdelava. Stanejo samo Din 129«- Moški snežni čevlji iz črnega gabardena. Stanejo samo Din i69.— Damski vrhn$ čevlji imajo to prednost, da so lahki, se dobro prilegajo čevljem, ter ne delajo noge velike. Stanejo samo Din 79.— 1987 w S 1 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodino tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za jmseratni dei je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.