PoŠtah» phiun ▼ giinhL Leto XL, st. 74. L]abl]aita, sobota 29« marca I930 Cena 2 Din Naročam« znaša mesečno 25.— Din* га inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulic« 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* ljana št 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241 Sporazum med liberalci in Macdonaldom Liberalci bodo omogočili sprejem premogovnega zakona - Položaj delavske vlade znatno okrepljen London, 28. marca. AA. Snoči se je vršila seja liberalne stranke, na kateri je bilo prečitano poročilo o pogajanjih s trgovinskim ministrom Grahamom. Na temelju tega poročila se je sklenilo, da liberalna stranka pri tretjem čitanju premogovnega zakonskega načrta ne bo glasovala. Na ia način je večina za premogovni načrt v spodnji zbornici zagotovljena. Vlada je napravila liberalcem neke koncesije. »Times« objavljajo uvodnik z naslovom »Löberälno-socialisticni sporazum«, v katerem pravijo, da se je politični položaj v Angliji bistveno iizipre-тпепИ. »Čeprav, nadaljuje list, ni bila sklenjena formalna zveza med liberalci m socialisti, obstoja praktično liberalno-socialistični sporazum. Vladni krogi so sedaj gotovi, da je vsaka možnost splošnih volitev odstranjena, dočim le na liberalni strani izginil vsak odpor proti premogovnemu zakonskemu načrtu. Politični položaj v parlamentu sliči parlamentarni situaciji z leta 1910-14, ko je vlada ostala trdno na krmilu s pomočjo prijateljskih, v ušnici neodvisnih skupin. Treba priznati, nadaljuje list, da Ima I fb-e r alnosocial i st i бп a antanta га neki čas tudi praktični pomen in da to stanje ni za obe strani brez koristi. Največja korist tega sporazuma pa je, da se bo vlada lahko mirno posvetila rešitvi treh važnih zunanjepolitičnih problemov to je: pogodbe z Egiptom, poročila indijske ustavne komisije in sklicala imperialno konferenco, ki bo sledila po par mesecih londonski konferenci. Teh vprašanj ni možno rešiti v strankarskem duhu in stališče opozicije tekom londonske konference kaže, da je nacionalna rešitev teh vprašanj lažja, če ostanejo vodje delavske stranke še nadalje na vladnem krmilu. London, 28. marca. AA. »Daily News« poročajo, da bo prišlo med delavskimi in liberalnimi voditelji do sporazuma v vprašanju volilne reforme. Na ta način bo ostala vlada lahko polnih pet let na krmilu. London, 28. marca. s. Church® je izjavil na zborovanju konservativne stranke, da se zdi. da je prišlo med liberalci in labuiristi do sporazuma in obstoja nevarnost, da bo ta siporazum privede! do reforme volilnega reda, kar bi zelo škodovalo konservativni stranki in interesom angleškega imperija. ? petek plenarna seja londonske konference Proučevanje vprašanja varnostne pogodbe - Japonska delegacija ne bo popustila London, 28. marca AA Prfvattť ras&ovo- med Slani delegacij na pomorski konferenci so se davi nadaljevali Delegati proučujejo razne politične ln druge strani problemov, ki jiih ima rešiti konferenca. V ponedeljek se sestanejo vodje konferenoe na daljši sestanek, na katerem bodo premo-trili položaj. V petek bo plenarna seja konferenc«, ki bo razpravljala o dosežen srn napredka in t» dela odborov. Ust! poročajo, da proučuje Francija, kateri je znano sedaj stališče Zedinjenih držav do konzultetivnega pakta in nerazipo-loženja Anglije nasproti pogodbam, ki Ы imele za posledico vojaško pomoč v primeru volne, stopnjo varnosti, ki lo nudita člen 11 in 16 statuta Društva narodov. Anglija Je izrazila svojo pripravljenost, da obrazki S in objasni vsako točiko, ki bi bila nejasna v pogledu obveznosti, ki jih je Anglija prevzela z locarnsko pogodbo m s Keüoggovim paktom. Anglija bo tudi izja-vüa, da .ie odločena zadostiti obveznostim teh paktov. Tokio, 28. marca AA Japonski cnornariSki strokovnjaki so imeli snoči sestanek, ki je trajal 4 ure, na katerem so se soglasno izrekli za integralne zahteve, ki jih je postavka Japonska od vsega začetka. Sklep« sestanka so biß predloženi predsednik*! ministrskega sveta. Predsednik vlade fe minister га sonanle zadeve sta imela davi konferenco o teh vprašanjih- Predsednik vlade je po tecn sestanku izjavil poročevalcem listov, da še ne more povedati, kdaj bodo iz@ctovlje;na nova navodila za japonsko delegacijo ▼ Londonu. Mnogi listi vztrajajo na tem. nai Ы se japonska delegacija raje odstranila я konference, kakor da Ы odstopita od prvotnih minimalnih Številk, ki jih ni moči znižati. London, 28. marca s- V krogJh francoske delegacije na pomorski razorožitveni konferenci se poudarja, da Francija nikakor ne namerava Anglije ali drugih držav pozivati, naj prevzamejo obveznosti, ki presegalo obveznosti iz pakta Društva narodov. Francija je bila vedno naziranja, da pomeni uporaba člena 16 tega pakta bistveno garancijo, fei ie narodom neobhodno potrebna, Pariz. 28. marca s. »Matim naglasa, da je acnerišika vlada z ozirom na konzultativ-no pogodbo im zadnji Briandov govor v senatu odprla možnost ugodnega izida konference. Ni več izključeno, tako piše list, da bo konferenca zaključila z boljšo ureditvijo varnosti na svet«, kar se do sedaj zaradi stališča Amerike in AnigSije ni moglo doseči Obračun Maniuja z liberalno opozicijo Historijat sestave caranistične vlade - Nepoštena sredstva liberalne protivladne agitacije Bukarešta, 28. marca. AA Pred es ed-nfk vlade Maniu je imel na včerajšnji seji parlamenta govor, tekom katerega »e izjavil med drugim naslednje: Vlada nikakor ne namerava uvesti oe cenzure ne obsednega stanja, ker je oboje ukinila, ko je prišla na vlast. Zaplemba nekih listov pred dnevi je bila odrejena zato, ker so priobčili žaljive stavke proti kralju in regentskemu sveta. Te ukrene so torej izzvale politične sipletke opozicije. Glede na n^avne izjave generala Avaresca ie predsednik vlade izjavil, da so netočne. Pred imenovanjem sedanjega režima je reger-tski svet vprašal sedanjega predsedniki, vlade ali bi pristal na to, da sestavi vlado narodnega uedi-n jen ja g. Tituliscu. Maniu je ta predlog sprejel, toda liberal^ ^ ga odbili. Nato je bila sestava vlade izročena se-I jaški stranki. Sel jaška stranka je obdržala svoje pozicije pri pravkaršn#h občinskih volitvah, dočim je liberalna Stranka pri teh, popolnoma svobodnih volitvah dosegla komaj 19 postojank. Trditve liberalcev, da vlada bolševizira Besarabijo, je predsednik vlade ogorčeno in z gnusom odbil. Pozval je voditelje liberalne stranke, naj pred vso javnostjo predložijo dokaze za te svoje trditve. Enako poziva liberalno stranko, ki je trdila, da je bilo tekom teh volitev smrtnih žrtev, naj navede imena teh dozdevnih mrtvecev. Vbd4 bo Ostaiq ПЯ ohbstí dotlej, da por»nim>ma izvedo svoj ttro«rsm. »Mi nřivamo«. ie završ'1 predsednik vlade Мдащ svoia izvaibima. »zanname trre-Hva.Htva in resre-nfekega sveta in bomo delali naprej, dokler ne izvedemo svoje- ga programa, ki mu je oflä konsolidacija Rumunije«. Bukarešta, 28. marca. g. Kakor javlja »Lupta«, se je general Coanda oglasil v Parizu pri princu Karlu v imenu Ava-reseove stranke, ki se je preteklo nedeljo energično zavzela za princa. General Coanda je vprašal princa Karla, ali pooblašča Avarescovo stranko, da prične akcijo za njegov povratek v domovino. Princ Karl je odgovoril, da se bo vrnil le tedaj, ako ga bo poklicala vsa država. Do tedaj pa bo stal nad strankami. Ludeiráorff psuje Hindenburga Нвпакото, 28. marca. d. Ludendorff je objavil v svojem časopisu daljši članek, v katerem napada in prostaško psuje predsednika nemške republike maršala Hindenburga. Posebno ga je razljutil oni del Hinden-bursove poslanice, izdane ob priliki podpisa Voungove pogodbe, v kateri ее ta sklicuje na svoje dolgoletno službovanje v nemški vojski ter ugotavlja, da je Hindenburg zapravil sleherno pravico govoriti v imenu nemške armade in da nima po podpisu Youngovega načrta niti pravice, odnesti 6 seboj v grob one uniforme, v kateri so umirali najboljši sinovi nemškega naroda. Rumunski ataše izginil Bukarešta, 28. marca. g. V zvezi z znanim falsifikatorskim škandalom v poljedelskem ministrstvu, je bil poklican v Bukarešto tudi trgovinski ataše pri rumunskem poslaništvu v Madridu Tiberio Vor-nik, ki je bil že suspendiran. Vornik je v resnici zapustil Madrid. Od takrat pa manjka o njem vsaka sled. Listi poročajo, da bo za njim izdana tiralica. DESNIČARSKA VLADA V NEMČIJI Predsednik centrumaske frakcije dr. Brüning sestavlja novo vlado s podporo centroma, nemške in bavarske ljudske stranke ter Hilgen-bergovih nemško-nacionalnih disidentov - Hindenburg proti koalicijski odvisnosti vlade Berlin, 28. marca. sgd. Bodoča Brü-ningova vlada dobiva polagoma konkretno obliko, kolikor je do sedaj znano bodo v novi vladi naslednje osebnosti: državni kanceiar, dr. Brüning (centrum), zunanji minister dr. Curtius (nemška ljudska stranka), finančni minister dr. Moldenhauer (nemška ljudska stranka), državni obrambni minister general Grüner, minister za pravosodje Guerard (centrum), poštni minister Schätzl (bavarska ljudska stranka), gospodarski minister Dietrich (demokrat), notranji 1 minister in minister za zasedeno ozem- i Ue dr. Wirth (centrum), delovni minister dr. Stergerwald (centrum) in prometni minister Treviramis (krščansko nacionalna delavska zajednica. Ta razdelitev portfeljev še ni končno-veijavna. V novi vladi bodo potemtakem trije člani cent ruma, 2 pristaša nemške ljudske stranke ter po eden član bavarske ljudske stranke, krščansko^nacionalne delavne zajednice, demoratov ter nad-stranansega obramibnega ministra Grö-nerja. Takoj po prevzemu mandata je pričel dr. Brüning s pogajanji z voditelji strank m splošno se pričakuje, da bo Brüning tekom jutrišnjega dneva defi-nitivno sestavil vlado. Popolnoma go- tovo je, da bodo v novi vladi ohranili svoja mesta Gröner, poštni minister dr. Schätzl, zunanji minister dr. Curtius in finančni minister dr. Moldnhauer, glede katerih, posebno pa poslednjih dveh, zavzema nemška ljudska stranka soglasno stališče, da morata ohraniti svoje resore. Ravno tako bo brezdvomno ostal v vladi dosedanji minister dr. Wirth ter po vsej priliki tudi Guérard. Nova vlada bo razširjena na desno, ker bodo vstopili tudi narodni konservativci, katerih vodja kapitan Treviramis bo dobil prometni portfelj. Nerešeno je še vprašanje, da li bo nemško-nacionalni poslanec Schiele, vodja kmečke zveze, vstopil kot prehranjevalni minister. Nocoj glede tega še ni bilo popolne jasnosti, vendar se lahko iz časopisja, ki je na strani Schieleja in piše že danes v tonu vladnega lista, sklepa, da je dr. Schiele pripravljen prevzeti ministrski sedež. Ce bo vstopil, bo nemškonacionalna stranka razdeljena. Do sedaj se je splošno sklepalo, da bo Hugenbergova stranka odobravala novo vlado. Današnji nemško-nacionalni tisk pa izjavlja, da je to nemogoče, dokler se centrum ne loči od velike koalicije na Pruskem. Ta zahteva pa je za centrum nesprejemljiva, ker je centrum z razmerami na Pruskem zadovoljen. Hugenbergov tisk Anglija zahteva izvršitev danih obljub Ponovni poset angleškega poslanika pri Burovu - Bolgarija naproša Anglijo za pomirjevalno intervencijo v Beogradu Beograd, 28. marca. JVL Po vesteh iz Sofije je angleški poslanik Waterlow imel včeraj tretjič razgovor z zunanjim ministrom Burovom o atentatih makedonstvujuščih ter o odnošajih Bolgarije do Jugoslavije stploih. Glavtni predmet enotirnega razgovora so tvorili ukrepi, fci jih je bolgarska vlada podvzela proti makedonstvmuščim in ki jih še namerava ttícreniti. Min. Burov je izjavil angleškemu poslaniku, da je vlada odredila zasledovanje zločincev. Ker obstoja v Sofiji bojazen, da bi jugoslovenska vlada postavila nove zahteve, je zunanji minister Burov naprosil angleškega poslanika, naj bi angleško zunanje ministrstvo pomirjajoče vplivalo na Beograd. Beograd, 28. marca. p. »Politika« objavlja razgovor svojega sofijskega dopisnika s predsednikom bolgarskega Sobranja Aleksandrom Cankovom, M ie najprej govoril o težki gospodarski krizi v Bolgariji, nato pa na vprašanje o odnošajih med Bolgarijo in Jugoslavijo izjavil, da je s sprejetjem sofijske konvencije odstranjen glavni razlog za bodoče pretresljaje in da zato upa, da bo mir na meji vzpostavljen ter zagotovljen. Čuti se srečnega, da je predsedoval seji Sobranja, na kateri je bila sprejeta ta konvencija, od katere pričakuje dobre rezultate. Potrebno pa je, da se Bolgari in Jugosloveni čim dalje bolj med seboj spoznavajo, ker se morda prav oni dosiej še najmanj poznajo. Spoznavanje stremljenj v kulturi, zgodovini, v preteklosti in sedanjosti, bi samo koristilo skupnim interesom. Can-kov gleda z največjim optimizmom na bodoče odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Važni predlogi jugoslovenskih inženjerjev Sklepi včerajšnje glavne skupščine inženjerske zbornice o integralni melioraciji in elektrifikaciji države Beograd. 28. marca p. Danes se je v dvorani beograjske občine vršila skupščina članov inženjerske zbornice, lo- se jo je udeležilo 50 delegatov iiz vseh kraiev naše države. Ministra za gradbe je zastopal načelnik Novakovič. beograjsko občino Da njem podpredsednik inž. Zadjina. Skupščino je otvoril predsednik glavne uprave inž. Smiljanič, za predsednika skupščine je bil izvoren prof. Milan Nešič. Soglasno in z vzklikanjem je bil sprejet predlog, da se odpošlje brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju. Tajnik Dušam GKšič, ki je izčrpno poročal o delu uprave v preteklem poslovnem letu, ie zlasti naglašal težave, s katerimi se imajo boriti pri svojem delu pooblaščeni inženjerji. Zastopnik ministra za gradbe načelnik Novakovič je izjavil, da bo gradbeno ministrstvo skrbelo za odstranitev teh težav ali pa vsaj za njihovo ublažitev, kolikor bo mogoče. Nato je skupnima soglasno odobrila poročilo uprave m ji izrekla absolutorií. Sledilo je predavanje prof. Milana Ne-šiča o potrebi integralne melioracije države ter grajenju vodovodov in predavanje inž. Kiršmeria iz Zagreba o elektrifikaciji naše države. Končno je bila sorejeta resolucija. v katen izraža skupščina željo, naj se kot najvažnejša točka gospodarskega programa naše države izvede postopna kolektivna in integralna kulturno-tehničma asanacija našega najmočnejšega izvora državnega bogastva, t j. zemljišč kot glavnega nosilca celokupne kmetijske produkcije, z drugimi besedami, da naj se pristopi k integralni tehnični in poljedelski melioraciji kulturnega polja. Način, po katerem naj h; država to izvedla, bi moral biti bogato subvencioniran in v vsakem oziru podprt od interkomunakiega sindikata za izdelavo kolektivnih občinskih vodovodov za vse potrebe. Da bi se v Jugoslaviji Pričelo konkretno reševanje problema elektrifikaci!e kot najvažnejšega sestavnega dela splošnega sistematičnega gospodarstva z energijo, nai bi država podprla izvedbo pripravljalnih del, ki naj bi obstojala ▼ točnem študiju konzuma energije sploh, v izdelavi čim točmejšega katastra in v zbiranju podatkov o virih energije. Šele na podlagi vseh teh podatkov naj bi se pristopilo k uveljavlje-nju zakona o elektrifikaciji ob sodelovanju inženjerske zbornice ter drugih korporacij, ki so pri tem zainteresirane. Udeležencem skupščine je bila nocoj prirejena večerja v hotelu »Srpski kralj«, jutri pa si bodo ogledali tehnične objekte pri pančevskem mostu, električno centralo itd. V nedeljo bodo odpotovali v Topol o, da se poklonijo grobu pokojnega kralja Petra I. Mednarodna železniška konferenca v Splitu Split, 28. татса, č. V Splitu se mudijo zastopniki prometnih ministrstev iz Beograda, Prage, Berlina, Budimpešte in z Dunaja. Zastopniki vseh teh držav razpravljajo o pogodbi za direktne tarife med Jugoslavijo in prizadetimi državami. To je prav za prav le nadaljevanje tarifnih pogajanj, ki so se vršila lani in predlani v Splitu, ki pa so ostala brez uspeha Med1 tem je Jugoslavija že sklenila s ČSR direktne tarife za prevoz vina. Obstoja upanje, da se bodo letošnja pogajanja zaključila povol j no. Dar Narodne banke na vsesokolski zlet Beograd, 28. marca, p. Upravni odbor Narodne banke je imel d>anes seio pod predsedstvom guvernerja Ignjata Bajlori-ja. Poleg drugih tekočih poslov, o katerih 'e sklepal, je tudi sklenil, da nakaže Na rodna banka kot svoj prispevek za 'seslo-vanski sokoMri zlet v Beogradu 250 000 ' dinarjev. Nadalje je bil dovoljen daljši dopust generalnemu direktorju dr. Novako-vicu. zahteva zato razpis novih volitev, dasi ne more biti dvoma o tem. da njegova želja ne prihaja od srca, ker bi nove volitve povzročile popolen razkroj stranke. Berlin. 28. marca s. Državni predsednik Hindenburg je sprejel dopoldne voditelja centruma dr. Brüninga ter mu poveril mandat za sestavo nove državne vlade. Pri tem je predsednik Hindenburg izrazil mnenje, da se mu spričo težavnega parlamentarnega položaja ne zdi umestno, da bi se bodoča državna vlada zgradila na temeljih koalicijskih obveznosti. Dr. Brüning je mandat v tej obliki sprejel. Popoldne je sprejel Hindenburg nemško-nacio-nalna poslanca Hugenberga in Schieleja. To dejstvo se v parlamentarnih krogih tolmači tako, da je skušal državni predsednik pregovoriti poslanca Schieleja, naj vstopi kot prehranjevalni minister v vlado. Nemško-nacionalna državnozborska frakcija se je na današnji seji izrekla proti vstopu poslanca Schieleja v novo vlado. Frakcija vidi edino možnost za razčiščenje zamotanega notranjega položaja le v tem, da se razpusti državni zbor in razpišejo nove volitve. Načel" stvo frakcije se ie priključilo temu sklepu. Objava državnega proračuna Beograd, 28. marca. AA. Proračun řn finančni zakon za leto 1930-31 bosta razglašena 30. marca. Ekspoze ministra financ o tem proračunu napoveduje zakonsko stabilizacijo dinarja. Otvoritev rednega letalskega prometa med Dunajem in Beogradom Zagreb. 28. marca n. Kakor smo že javili. se otvori 31. t. m. redni avijonskí promet Beograd-Zagreb, Gradec-Dunaj. Avi-jon bo odhajal iz Beograda ob S.30, prihod v Zagreb 10.30, odhod 11.30. prihod v Gradec 12.50, odhod 13., prihod na Dunaj ob 14. — Z Dunaja odhaja avijom ob 8.30, prihod v Gradec 9.30, odhod 9.50, prihod v Zagreb 11., odhod 11.30. prihod v Beograd ob 13.30. — Potniške cene znašajo od Beograda do Dunaja 1.240 Din, Zagreb-Dunaj 720 Din, Beograd-Gradec 920 Din, Dunaj-Gradec 320 Din, Gradec-Zagreb 400 Din, Zacreb-Beograd 520 Din. Velike pomorske svečanosti na Jadranu Split. 28. marca a »Jadranska straža« priredi letos velike pomorske svečanosti, ki se bodo vršile skozi vso sezono. Za Binkošti bo prvi mornariški dan v Supetru na otoku Braču. Dne 13. julija bo velika svečanost v Makarski. Ob tej priliki bo podarila sarajevska podružnica »Jadranske straže« zastavo podmornici »Osvetnik«. Meseca avgusta na Veliki šmaren bodo svečanosti v kaštelanskem zalivu, ko bo izročil oblastni odbor ^Jadranske straže« iz Skoplja zastavo križarki ^Dalmacija«. Takrat pride veliko število izletnikov iz južne Srbije na na^e Primorje. Sledile bodo svečanosti v Dubrovniku, ko bo poklonil Dubrovnik zastavo podmornici »Smeli«. Nato se bodo vršile svečanosti v Ti v tu, ko bo slovesno otvorjen tamošnji dom »Jadranske straže«, v Šibeniku in Splitu pa se bodo vršile pomorske slovesnosti ob priliki prihoda pomorske poljske lise. Nove ekspoziture carinarnic Beograd, 28. marca. p. Finančni minister ie г», dal naredbo, 1. da se v radovljiškem srezti v Pod-korenskem sedlu o-tveri carinski odsek carinarnice I. vrste na Jesenicah, 2. da se v sre-zn Prevafje v vaseh Holmcu m Ojstrici o^vorijo carinski oddefici carinarnice prve vrste v Dravogradu in Mežici, 3. da vrše dolžnosti vodstva teh oddelkov оггаш finančne kontrole, pristojni za te kraje. Skupščina zveze jugoslovenskih mest Beograd, 28. marca. p. Jutri se prične v Berv gradu skupščina zveze jugoslovenskih mesi in sicer v dvorani beograjske občine. Předsedova'!" dr. SrkuH. Svojo udeležbo je priglasilo 95 mest Jugoslavije. Vseslovanski kongres zdravnikov v Splitu Spitt, 2". marca. n. Semkaj je prispe" dr. .Mvanskii krongres zdravnikov, -ki bo v Splita od 2. do 7. oktobra t. I. Na kongres pride okrog 600 zdravnikov iz vseh slovanskih držav, razea tega pa tudi iz Grčije in Rumunije. Spomenik pokojnemu dr. Reisu Beograd, 28. marca. p. Mno-goštev-ilm prijatelji lani umrlega velikega prijatelja našega naroda iz Švice dr. Reisa so zbrali večjo denarno vs-o-to, s katero bo v .kratkem postavljen na Kalimeg-daou lep spomenik zaslužnemu pokojniku. Po padcu Miillerjeve vlade Vlada velike koalicije je podala ostavko im s sestavo novega kabineta je bil poverjen predsednik državno-zborske frakcije kato-Mšfkega centruma Brüning. Ta skuša ustvariti koalicijo srednjih strank od centruma do odpadnikov od naciionalcev in opozicije v Hugenb ergo vem taboru. Mflllerjev padec ni prišel iznenadno. V bistvu je njegova vlada živela v neprestani krizi, ker je bilo med koaliranimi strankami preveliko idejno, zlasti socijalno na-s'protstvo. Nemški Ioudski stranki, ki zastopa meščanske sloje in tudi industrijski ka-prital se nikoli ni sedelo v družbi socijalne demokracfje. Le z veliko nevoljo so sledili v koalicijo svojemu voditelju dr. Strese-manuu, vedoč pač, da brez sociialnih demokratov ni mogoča izvedba Stresemannove zunanje politike. Komaj so pričakovali prilike, da se izvlečejo iz neprijetne koalicije, v kateri .ie bil močan vpliv socialistov kot številčno narjačje stranke- Taka prilika ie nastopila sedaj, ko je s sprejetjem Yoan-govega reparacfiskega načrta zagotovljeno, da bo Nemčija vživala sadove zunanje po-1Шке pokojnega Stresemanna. Noben nujen zrananje-politični moment ni več oviral razpada velike koalicije in orijentacije nenušike notranje politike v drugo smer. Ko )e še pred sprejetjem Youngov ega načrta delala ljudska stranka težave vla-<Й zaradi svojcih ostro strankarskih zahtev v finančni politiki, je nekaj časa prevladovalo naziranje. da bo po izstopu ljudske stranke prišlo pa do vlade weimarske koalicije (socijalistov. demokratov, centruma). fci bi si ji pridružila še bavarska ljudska rtranka. Taka koalicija bj štela par glasov veSne v Reichstagu in bi z muko ln težavo vendarle spravila pod streho proračun In rešila najnujnejše državne naloge. T7ikazak> pa se je, da za tako solucijo ni wave-ga razpoloženja Pri centrumu. posebno pa ne pri bavarski ljudski stranki. Povrh pa nemške ljudske stranke prav nič ne mika zapustiti oblast in se dati potisniti t opozicij o v Hugenbergovo družbo. Seda- nji najvplivnejši strankin vodritelj ScboLz je na nedavnem kongresu zagovarjal blofc srednjih strank, ki naj bj prevzel vlado ia nastopil proti socijalističnj premoči v notranji politiki. Ta misel je bila ugodno sprejeta v katoliškem centrumu, kjer je desničar sko razpoloženje močno in razvito poželenje po vodilni vlogi, ki je tej stranki v prejšnjih vladah tako često pripadala. Tako je razumljivo, da je po Müllerjevem padcu, ki ga je deloma zakrivila lastna stranka, ko ni upoštevala, da njeni ministri v tako pestri koalicijski vladi, kot ji je načeloval Müller ne morejo izvojevati vseh zahtev socijalisti onih sindikatov, vodja centruma Brüning brez obotavljanja prevzel mandat za sestavo vlade. Veliko vprašanje ie, ali bo mogel Brüning obrazovati ministrstvo, ki bo lahko računalo na večino v Reichstagu in torej poslovalo parlamentarno. Nemški državni zbor. izvoljen 20. maja 1928.. šteje 491 poslancev. Absolutna večina znaša torei 246. Ce bodo socijalisti konsekventno izvajali opozicijo proti vladi srednjih strank, bo razmerje naslednje: opozicijo bo tvorilo predvsem 153 socijalistov, 54 komunistov jn 12 narodnih socijalistov. Koliko pride k tem 219 glasovom še Hugenbergovih pristašev, ni gotovo. Nemško-naciionalna stranka je dobila pri zadnjih volitvah 73 mandatov. Po prednjem računu bj zadostovalo 27 Hu-gen'bergovcev, da dobi opozicija večino. Toliko pristašev pa menda Hugenberg navzlic razkolu v sitranki in čeprav se da nacijona-lec Schiele pregovoriti, da vstopi v Brfinin-gcvo vlado, še vedno ima ... Tako bo mogla vlada srednjih strank živeti le od milosti socijalnih demokratov aH pa Hugenbergove, če bo hotela vladati s parlamentom. Sicer pa si bo morala pomagati iz zagate s § 48 ustave in uveljaviti proračun z naredho državnega predsednika. Kriza pa s tem ne bo končana, marveč bo Dreba iskati drugje novo večino ali pa iti na volitve. Velik uspeh učiteljskega zbora v Plznu Tako dopoldanska matineja, kakor večerni koncert sta sijajno uspela Plzen, 28. marca h. Danes ob pol 10. jc prispel iz Budjejovic v Plzen jugoslovenski učiteljski pevski zbor. Na kolodvoru je bil sprejet posebno navdušeno, ker so že jutranji plzenski listi prinesli laskave vesti o uspehih zbora v Budjejovicah. Na kolodvoru so pozdravili zbor med drugimi zastopniki mesta, češkoslovaško-jugoslovenske lige, raznih pevskih društev in drugih organizacij ter učiteljstva. Za učiteljski pevski ^zbor se je zahvalil za pozdrave g. Škulj. Pevski zbor ie priredil nato matinejo za šolsko mladino, kjer je učitelj Škulj prisrčno pozdravil češkoslovaško šolsko mladež. Pevci so bili deležni dolgotrajnega anlavza. Tudi večerni koncert v Plznu je bil — kakor včeraj v Budjejovicah — pravi triumf. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Med navzočimi je bilo opaziti plzenskega župana in poslanca Ludvika Pika ter številne zastopnike mesta, vse plženske poslance in člane deželnega odbora vseli strank, številne častnike, med njimi kot zastopnika divi-zijskega poveljstva generala Mejstrika. zastopnike učiteljstva, profesorje in predstavnike vseh družabnih krogov iz Plzna in okolice. Koncert se je vršil pod pokrov itejj-stvom župana in mestne občine. Že uvod pod vodstvom dirigenta Kumarja, ki sta ga tvorili češkoslovaška in iugo-slovenska himna, ie izzval v dvorani vihar navdušenja. Vsak komad programa ie sprejelo občinstvo z burnim? ovaci-jami in brezkončnim ploskanjem. V odmoru so bili izročeni gostom trije krasni lovorievi venci in sicer so podarili po enega mestna občina, češkoslovašk"-iugoslovenska liga in učiteljski svet. Po koncertu se je vršila skupna večerja. ki so se je udeležile številne odlične osebnosti. Pilsudski bo razpusti! poljski Sejm Sestava banskih svetov Baiiski svet dravske banovine bo štel 28 zastopnikov srezov in 11 zastopnikov mest - Vseh članov banskih svetov v državi bo 522 Brezupni poskusi doseči sporazum sestavljena nova Varšava. 28. marca. d. Designirani ministrski predsednik Jan Pilsudski je včeraj nadaljeval pogajanja za sestavo nove vlade z voditelji posameznih parlamentarnih frakcij. Pri teb razgovorih pa se je pokazalo, da njegovi vladi najbrž ne bo uspelo doseči mimo sodelovanje s Sejmom íd da se bodo nadaljevali tudi v bodoče spori med njim in vlado. Zaradi tega je izjavil Jan Pilsudski novinarjem, da bo, če bo sestavil vlado, najbrž predlagal državnemu predsedniku Moseickemu razpust Sejma in razpis novih volitev. Sejmski maršal Daszynski je izjavil da bo sklical za soboto sejo Sejma, neglede na to, da li bo sestavljena nova vlada, ali ne. Ko z večinsko opozicijo — Danes bo poljska vlada je to zvedel maršal Pilsudski, je izjavil, da ne bo nikdar dopustil te seje in da bo raje nasilno preprečil sklicanje Sejma kakor pa da bi ta zavrnil po vladi predloženi proračun pred SI. marcem, ko stopi proračun avtomatično v veljavo. Varšava, 28. marca. g. Pričakuje se. da bo predsednik republike danes podpisal novo ministrsk listo poslanca Jana Pilsudskega. Listi ugotavljajo, da s to rešitvijo prav za prav ni rešena prava politična kriza in me. nijo, da bo koncem koncev moralo priti do razpusta Sejma in razpisa novih volitev. V Pilsudfckijevi vladi bo ohranil Zaleski zunanje ministrstvo, prof. Bartel pa bo prevzel notranje ministrstvo. Angleško-egiptska pogajanja Prihod egiptske delegacije v London — Težkoče z ureditvijo upravljanja Sudana Kakor simo že včeraj poročali, je bil objavljen zakon o izpremembah zakona o banski upravi od 7. XI. 1929, s katerim se izprerainja 3. 26. tega zakona v toliko, da dobi po novih določbah v banském svetu po enega zastopnika vsak srez, razen tega pa še posebej svoje zastopnike vsa ona mesta, ki imajo od 3 do 15 tisoč prebivalcev po enega, mesta s 15 do 30 tisoč prebivalcev po dva, mesta s 30 do 50 tisoč prebivalcev po tri, in mesta z nad 50 tisoč prebivalcev pa po štiri člane. Vse člane banskega sveta postavlja rn zamenjuje notranji minister, ki izda tudi pravilnik o organizaciji, delu, poslovnem redu in izdatkih za banski svet. Novi zakon je stopil v veljavo z včerajšnjo objavo v »Službenih Novin ah«. Število članov banskfh svetov, ki se ustanavljajo T>o teh izpremembah, bi znašalo na podlagi ljudskega štetja z dne 31. januarja 1. 1921 tako-le: Dravska banovina: 39 članov, savska 104, vrbaska 32, primorska 32, drinska 63, zetsika 46, dunavska 84. moravska 5Л in vardarska 69. Posamezni banski sveti bi bili tako-le sestavljeni: Dravska banovina: 28 članov Iz posameznih srezov, 11 članov iz naslednjih mest: Kočevje 1, Krško 1, Ljubljana 4, Maribor 3, Ptuj 1 in Celje 1. Skupno torej 39 članov. Savska banovina: 81 članov iz posameznih srezov 23 članov iz naslednjih mest: Bos. Brod 1, Bjelovar l, Brod na Savi 1, Varaždin 1, Zagreb 4, Karlovac 1, Kroprivnica 1, Križevci 1, Osjek 3. Petrmiia 1. Požega 1, Senj 1. Sisak 1, Sušaik 1, Pag 1 in Rab 1. Vrbaska banovina: 20 članov iz posameznih srezov, 12 iz naslednjih mest: Banjaluka 2, Bihač 1, Bos. Gradiška 1, Bos. Dubica 1, Bos. Novi 1, Gradačac 1, Gračanica 1, Drventa 1. Doboj 1, Jajce 1 in Prijedor 1. Primorska banovina: 20 članov iz posameznih srezov, 12 članov iz naslednjih mest: Lřvno 1, Mostar 2, Travnik 1, Split 2, Trogir 1, Šibeník 2, H var 1, Stari Grad 1 in Nin 1. Drinska banovina: 44 članov iz po- Tozba glavne kontrole proti bivšemu ministru dr. Krajaču Beograd, 28. marca p. Glavna kontrola je obtožila bivšega ministra dr. Krajača za povračilo škode v znesku 419.000 Din. Obenem je obtožila vse» člane državnega odbora državne tovarne za svilo v Pančevu. Dr. Lav Mazura f same zni h srezov, 19 članov iz naslednjih mest: Valjevo 1, Loznica 1, Užice 1, Cačaík 1, Šabac 1, Bjelima 1, Brčko 1, Visoko 1, Zvornik 1, Zenica 1, Rogati-ca 1, Sarajevo 4, Tuzla 1, Vinkovci 1, Vukovar 1 m Sremska Mitrovica 1. Zetska banovina: 32 član. rz posameznih srezov, 14 članov iz naslednjih mest: Bijeloipol.ie 1, Kos. Mitrovica 1, Novi Pazar 1, Peč 1. Plevlje 1, Sjenica 1, Nikšič 1. Podgorica 1, Ulčimj 1, Ceti-nje 1, Trebinje 1, Foča 1, Dubrovnik 1 in Kordula 1. Dunavska banovina: 56 članov iz posameznih srezov, 28 članov iz naslednjih mest: Kragujevac 2, Požarevac 1. Srnederevo 1, Petrovaradin 1, Sreimski Karlovci 1, Bela Grkva 1, Vel. Kikinda 2, Vel. Bedkerek 2, Vršac 2, Novi Sad 3, Semta 3, Sombor 3, Stara Kaniža 2. itn Subotica 4. Moravska banovina: 40 članov iz posameznih srezov, 13 iz naslednjih mest: Aleksinac 1, Zaječar 1, Jagodina 1, Knja-ževac 1, K ruše vac 1, Negotin 1, Niš 2, Paračin 1, Pirot 1, Proikuplje 1. Svilajnac 1 in Cuprija 1. Vardarska banovina: 46 članov iz posameznih srezov, 23 iz naslednjih mest: Vranje 1, Leskovac 1. Bitolj 2, Veles 1, Gnjilane 1, Debar 1, Djakovica 1, Kava-dar 1, Kliman ovo 1, Ohrid 1, Prizren 2, Přilep 2, Priština 1. Skopi ie 3, Strumica 1, Tetovo 2 in Štip 1. Potemtakem bo vseh članov banskih svetov v državi skupno 322. Ce pa se bodo vzeli za merilo podatki najnovejšega ljudskega štetja v posameznih mestih, se bo to število še nekoliko povečalo. ker se je prebivalstvo posameznih mest od zadnjega Ijudslkega štetja znatno povečalo. Verjetno je tudi, da bodo dobili svoje zastopnike tudi večji industrijski kraji, ki sicer niso mesta, ki pa imajo glede na svoj industrijski značaj svoje posebne interese, kakor ie to slučaj na primer v Trbovljah, na Jesenicah in sličnih industrijskih centrih. Odločitev o tem bo padla v najkraišem času. ker bodo člani banskih svetov v kratkem imenovani in banski sveti sklicani k prvemu zasedanju. političnih in sokol Sikih člankov po raznih novinah. Nedavno je bil odlikovan z redom sv. Save III. razr. ter z redom Be'e-sja orla V. razreda. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 11.30. Zagrebška sokolská hrpa je izdala poziv na Sokolstvo. da se -iboštevilno udeleži pogreba. Mnogi Zagrebčani so ob smrti odličnega narodnega delavca izvesili črne zastave. Tragična smrt železniškega uradnika Zagreb, 28. marca, n. Danes je tragično preminul železniški uradnik Gjuro Run-dek, rodom iz Zagreba. Rundek se je vračal s tovornim vlakom s tovornega kolodvora Čolinec proti glavnemu kolodvoru na svoje stanovanje. Kot spreten železničar je hotel prihraniti na času ter ie skočil s tovornega vlaka, ki je sicer w'ozi! precej počasi, tako neprevidno na drugo progo, da ni videl v tem trenutku prihajajoči ga brzovlaka. vozečega z glavnega kolodvora proti Budimpešti. Lokomotiva brzo vi; ka ga je dobesedno razmesarila. tako da je bil pri priči mrtev. Star je Ы1 šele 30 let. London, 28. marca. d. Minister zunanjih zadev Henderson ie sprejel včeraj predsednika egiptske vlade Nahas pašo in ostale člane egiptske delegacije, ki so prispeli v Londom v svrho zaklju-čntve angleško - egiptskega sporazuma. Razgovori o tej pogodbi se bodo vršili na podlagi dogovorov, ki so se vršili že avgusta meseca lanskega leta med tedanjim predsednikom egiptske vlade. Mahmud pašo in angleškim ministrom zunanjih del Tiendsr.sonom. Predsednik egiptske vlade Nahas paša je dobil od egiptskega parlamenta navodila, naj poskuša razpravljati z an- Dr. Engliš o fuziji praških bank Praga, 28. marca, h. V proračunskem odboru senata je imel danes finančni minister dr. Engliš daljši ekspoze o novi češkoslovaški banki Anglo češkoslovaški in Parški kreditni banki, ki je nastala po fuziji treh bančnih zavodov. Ministrove informacije se krijejo v splošnem s podrobnostmi, o katerih smo že poročali. Finančni minister je samo poudarjal, da je dal novi banki visoke vloge, ker hoče država podpirati vlaganje v ta zavod ter preprečiti morebitni padec na tem trgu. Končno je finančni minister omenil v ekspozeju. da pripravlja moderen finančni zakon, čigar osnutek je že izdelal v finančnem ministrstvu. Smrt veletihotapca Newyork, 28. marca. s. Eden izmed članov ne\vyorškeg>a podzemlja Giuseppe Pa-ranovič, "ki je bil znan kot največji tihotapec alkohola, in so ga zaradi njegove ohromele roke imenovali »k rem p! j as to roko* je padel pod streli članov tihotapske družbe, ki ga je pričakovala v italijanskem delu mesta in oddala nanj 6 strelov iz revolverja. Paranovič je bil vedno elegantno ob'ecen in so bile baje samo njegove kravate vredne 10000 mark. Bil ie že trikrat obtožen umora, toda vselej oproščen. Ostavka irske vlade London, 28. marca. AA. Vlada svobodne države Irske je podala ostavko po poraru, ki ga k doživela v parlamentu e'ede zakonskega načrta o starostnem zavarovanju. Vladni predlog ie predvideval povišanje izdatkov za starostno zavarovanje in je bil odklonjen z 2 gvasovonia-večuie. gleško vlado v pomirljivem tonu ter skuša izpolniti program o osamosvojitvi Egipta, ki ga je nadela egiptska nacionalna stranka. Prav posebno pozornost pa naj posveti vprašanju skupne angleško-egiptske uprave v Sudanu, kjer vladajo Angleži povsem samostojno. odkar je bil izvršen atentat na Sir-darja. Baš to vprašanje pa bo najbrže povzročilo največje neprilike pri razgovorih, ker Angleži niso prav nič pripravljeni pristati na kak kondonimij pri upravljanju Sudana, ki je zanje zaradi vodnih rezervoarjev in nilskih za-tvornic ključ do Egipta. Demonstracije angleških brezposelnih London, 28. marca. d. Narodna zveza angleških brezposelnih delavcev pripravlja velik pohod svojih članov iz vse Anglije v London, kjer bodo demonstrirali proti politiki delavske vlade pri reševanju vprašanja omiljenja brezposelnosti. Prva skupina teh demonstrantov bo dospela v London v ponedeljek. Podeželske organizacije delavske stranke poskušajo pregovoriti brezposelne, naj se ne bi udeležili tega pohoda. London, 28. marca. Naraščanje brezposelnosti je povzročilo v delavskem kabinetu hud spor. Tudi v delavski stranki sami ostro obsojajo metode Thomasa, ki niso dosegle nikakega uspeha, število brezposelnih je narastlo v Angliji na 1,621.000 in se je pomnožilo nasproti minulemu letu za 439.346. Predlog čsl. agrarcev za ureditev podpor brezposelnim Praga, 28. таг ca. h. Listi dornarvaio, da se agrarne stranke, predvsem nemška, iníenrřvno bavijo z mislijo, da bi se vprašanje brezposelnih podpor, ki jih bo treba spričo gospodarske depresije nanovo urediíi združilo z uspešnim pobijanjem agrarne krize na ta način, da bi brezposelni ne prejemali prispevkov v celoti v gotovini, temveč dobivali del tega v naťroralijah, na primer v kruhu, mleku, krompirju in drugem. Požar vpepelil 700 hiš Tokio, 28. marca. s. V Komatsumachijn v severozápadní Japonski je Izbruhnil požar, ki je uničil 700 hiš. Skoda se cen; na stotisoč funtov sieriingov. Seja ljubljanskega magistratnega gremija Včeraj se je vršila seja ljubljanskega magistratnega gremija, na kateri so bili med drugimi sprejeti naslednji sklepi: Krajevnemu-odboru Podmladka društva Rdečega križa v Ljubiiani se no dovoli postavitev električnih avtomatičnih tehtnic za tehtanje oeeb. ker nudi tvrdka PodinLadkii premajhen delež. — Olpdf» na ureditev vrtnih parcel in lepotičnih nasadov na Gradu je bilo skb-r.pno. da se uredi na n°kat"rili parcelah javni parle in uredi otroško >:rii-5če. Strankam se odpovedo v pnSfev nrün-jajoč? vrtne parcele s prihodnjim Vtom, medtem pa bodo izd°Inni načrti za rar'-; in otroško igrišče na Orovcm vrhu. Obnn m se prouči naprav« ©troškesra igrišča na Ptj-lah. Načrl mesta LjubFane se edda v založbo Jugoslovanski knjigarni po I rocojeni. da sprejme določene ii spremenjene ie. — Pobava litožfleznih izdelkov za кала-le s? odda za 1. 1Й30 Strojnim tovarnam in livarnam v Ljubljani. Grem5j je nadalje i.r ial nnslednja stavbna dovoljenja: Kregar Marija, rradnia skladišča za pivo ob Medvedovi rpsti; Velkavrh Anton, grn lnin kanaMzncije ob Dolinski stezi 10: ?>TriiimphauUK. .1. z o. z., gradnia hišne kanalizacije ob Celovški ce~ti 32: Je-rančič Alojzij in dr., iradn'a hišne kanalizacije ob Karlovški cesti: inž. Majce Lojze, gradnja enonadstropne hiše ob Domobranski ??sti: Poje Ivan in Podbevšek Filip, postavitev en.-.nadstropne hiše aa pare. št. ,95 kat. obč. Kapucinsko predmestje: Erk^r Ana. crradnia pralnice v Slomškovi ulici; Kune Ivan. Erradnia dvoriščne stanovanjske hiše ob cesti v Rožno dolino 32: Türk .losin in Marija adaptacija izložb v Prešernovi ulici 44.40. 48: Sladic Anton. SI is .Tos. gradnja dvojne enonadstropne ob Bolnarski ulici: Ljubljanski vele=efm. crradnja razstav, pavi!ionov in preureditev vhoda: inž. Domla-diš Franc, irradnia eno nadstropne hiše пя Vrtači: Gregore Anton gradnja jr-isporlar-skega poslopja ob Tomšičevi ulici; KaSič Karel, naprava nove peči za pekarno. — Prošnja Maksa Severja za gradnjo prisiďk* skladišča ob Gosposvetski cesti s<* :e rz zdravstvenih ozirov odklonila. — Albinu Brunčiču se je dovolila zgraditev gospodir-skega poslopja ob Reslievi cesti brez h.Wa in nadzidka. — Mariji Fišineer se iz ia definitivno uporabno dovoljenje za hišo on D». vinslri ulici. Anketa o vajencih in edfeom za izbiro poklica Ljubljana. 28. tnarca» Javna borza dela v Ljubljani je sklicala danes v Delavski zbornici anketo glede na osnutek pravilnika o posredovanju dela vajencem in o posvetovalnem odboru za izbiro poklica, kakor ga je izdelala centralna borza dela v Beogradu. Anketa, ki jo je vodil predsed'nik ljubljanske borze dela g. Popovic, so se udeležili zastopnik Zbornice za ТОТ g. dr. Piess. inspektor dc'л inž. Baraga, tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik, zastopnika Zveze obrtnih za-, drug podpredsednik Milko Krap&š in tajn Krajnaršič, zastopnik Tehniške srednje -k le inž. Turnšek, zastopnik mestne ofe-jín-e i referent Rudolf .luvan. za deško vzgaj: šče A. Stritar, referent za zaščito dece -i Jj hanski upravi Iv Sedlar, za urad za po v ■ sevanje obrti Brozovic Ivan, za društ -za varstvo vajencev kanonik Síto j, m • cijalni oddelek banske uprave Angela V -debova. za Narodno strokovno zvezo V • dimir Kravos, za Strokovno komisijo tek in Urankar in za Jugoslovensko str kovno zvezo Lombardo. Vsi zastopniki korporaci j in oraanizac > izrekli svoje zadovoljstvo, da se je p: stopilo k reševanju tega važnega vpraš nja in pozdravili anketo. Izmenjale °o misli glede na osnutek pravilnika in da ožji komisiji, ki bo pravilnik pred eis smernice za sestavo odnosno revizijo osnutka. Ožjo komisijo za predela o osnutka novega pravilnika o zaposloval-! vajencev bodo tvorili zastopniki borze d -la, Delavske zbornice in zbornice za ТОТ, medtem, ko bodo vse ostale korporacijc i i organizacije dale %vcja mnenia k osnutka pravilnika pismeno. Počastitev spomina umrlega prometnega inšpektorja BeosTad, 28. marca AA. Uslužbe^i ministrstva prometa, generalne direkcije državnih železnic in uprave pomorskega in rečnega prometa so razen teza. da so položili venec na oder pokojnega Jevr&ma Ješe Popoviča. vpisali njega kot svoje« starešino in seneralnesa inšpektorja celžena na M. Konec »intervencij« Beograd, 2-8. nwrea. AA. Jakob Kalniič, břvS zvaničnik je zag-e.ši! nte prevar v Beograda s tem, da se je predstavna! га. uradnika beograjske občine ter prevzemal od strank razne intervencijske poste, za kaj je /ста! nagrado. Ko je bil prj taki prevari rasačen mu ie u?pe!o pobegniti i т. Beograda. Sedaj je bil pričet :n :z-o-cen sodišča. Vlak povozil pijanca Beograd, 28. marca. A.A. Vlak št. 314 je povozil predprošle noči pri vhodu л- postajo Ž .uková г mlinarskega delavca Petra Pela-noviča. ki jc bil pijan. Krivda zadene ponesrečenca samega. Žrtve orkana v Braziliji Rio de Janeiro. 2S. marca. Siten vihar >je skoraj popolnoma uničil kraj Beau Ja.rd-.n v b!iž:m Rezife. Po sedanjih ugotovitvah ie bite ubitih deset oseb. nad sto pa jí-ћ je več a!: manj ranjenih. Demonstracije čipkaric Calais, 28. marca. AA. 30Ј000 čpkarjev in čipkaric je demonstriralo po glavnih ulicah viesta proti povišanju carin na čipke s strani Zctfmjcnii drž»v. V TTvestn ie vladai wpoin mir. Zagreb, 28. marca, n. Davi ob 8. je umrl v svojem stanovanju v Jurjevski ulici dr. Lav Mazura. Pokojnik je bil eden najodlič-nejših nacionalnih delavcev, zlasti v času pred svetovno vojno. Bil je osnovatelj in odgovorni urednik »Pokreta« ter pozneje »Hrvatske« misli«. Pred vojno je bil tudi poslanec v hrvatskem saboru ter dolgoletni mestni zastopnik. Tedaj je bil tudi vodja hrvatskega Sokola. Po vojni se je umaknil J iz javnega življenja ter se posvetil samo | svoji advokatski pisarni. Napisal je mnogo Kriza v Ljubljanskem nogometnem podsavezu Demisija 7 članov upravnega odbora, podsaveznega kapetana, 1 člana poslovnega odbora in 3 članov kazenskega odbora odborih LNP in povzročajo vedno večjo škodo našemu nogometnemu športa, so do ved-le podpisane: Podoba je, da se nahaja celokupni jugoslovenski nogometni sport v težki krizi, ki prihaja v zadnjem času do izraza tudi v očitnih sporih v posameznih športnih organizacijah, počenši od najvišjega športnega foruma — Jugoslovenskesa nogometnega saveza — do zadnjih podinstanc. Tudi v slovenskih športnih krogih se je že dalj časa šušljalo o hudih internih sporih, vendar pa se je na zunaj varovala formalna solidarnost našega športa. Kakor pa vse kaže, je sedaj tudi pri nas prišla kriza do izbruha. Snoči se je vršila se.ia upravnega odbora Ljubljanskega nogometnega podsaveza. na kateri je prišlo do demisije znanih slovenskih športnih delavcev. Odstopivšj člani se seje niso več udeležili, marveč so izročili tajniku upravnega odbora pred sejo naslednjo izjavo: Desorganizacrja. neobiektivnost .in /popolna nesposobnost, ki vsa-k dan bo'i prevladujejo v tč. člane upravnega oďbora LNP Evgena Retetta, Iv. Lakežiča, dr. St. Grudna, dr. Frana Stamoia, Avgusta Sterleta. Leopolda Milača, Ladislava Florjančiča, nadalje podsaveznega kapetana Veko s tava Doilinarja, člana poslovn с ga odbora Mirka Pcsraleka ter člane kazenskega odbora Draga Pogorelca, J. Matjašiča in Toneta Gosarja do tega, da so se odločili podati ostavko na svoje funkcije v vodstvu LNP. Podpisani hočejo та ta način izzvati skorajšnjo saniranje škodljivih jn neznosnih razmer v vodstvu LNP; hočejo pa s tem tudi poudariti, da odklanjajo vsako odgovornost za delovanje tč. ooborov LNP. Podpisani apcJiraio na preostale člane upravnega odbora LNP, da povzroče v interesa stvari takojšnjo sklicanje glavne skupščine, ki uaj izvoli celokupno novo po d sa. vezno upravo. To že celo, ker je v snvsta S 24.. t. 5. podsaveznih pravil z deorisiio podpisanih tudi tč. npravmi odbor LNP stvarno že v deimisiji. — Ljubljana, 27. marca 1930. — Slede podpisi. Waší kraji in ljudje Bodoče delo Starešinske zveze „Jadrana Ljubljana. 28. marca Snoči se le vršil v »Zvezdi« izredni ob-Ът zbor Starešinske zveze »Jadrana« ob udeležbi lepega števila naprednih starešin bivših članov »Jadrana« m predstavmkov weh bivših naprednih akademskih društev. Občnemu zboru ie prisostvoval tudi član častnega predsedstva dv sv. Gabnjelcic. Predsedujoči inž. J. Rus je v svojem otvoritvenem govoru Poudari značaj reorganizirane »Jadranove« Staresmske zveze, ki tvori pni korak k stvoritvi enotne organizacije vseh naprednih starešin. Nato je podal še sik o o delu pripravljalnega odbora ter omenil njegovo aktivno delovanje ob priliki proslave 60-letnice »Slovenije« in 10- letnice »Jadrana«. t . Sledil ie kratek, stvaren referat dr Sto-íana Baiiča o programu m smotrih Starešinske zveze, ki je zaradi svoje tehtnosti in podanih smernic bodočega delovanja zel obilo priznania. Predavatelj je preavsem orisal prilike, v katerih živi današnja omladina in navedel, kako utegne starejša ce-neraoiia podpreti in svetovati nai mani sim v težkih trenutkih. Poleg te glavne naloge Šfarešinske zveze ie dr. Bajič poudaril tudi možnost m potrebo ožiih družabnih, pri-jatelKkih stikov med nekdanjimi in seda-niimi akademiki. Vsa svoja izvajanja je podprl s predlogom, da bi se vrnili pogosti sestanki, skupra izleti in različne kulturne prireditve. . . - ^ . Tainik Mariian Žalec je nato stavil pred-!oe dosedaniega odbora o dopolnitvi pravil ki je bila zaradi reorganizacije numo potrebna. Vsa zadevni nasveti so bili soglasno spreieti in po petminutnem odmoru so sledile volitve. Potrjeno je bilo častno predsedstvo, ki та tvorijo gg. dv. sv. dr. Oabrij&lčič. dr. Danilo Maiaron. Aleksander Hudovemik, dr. Gustav Gregorin in maior v P. Martin Colarič. Za predsednika Zveze Je bil izvoli en Primarii dr. Alojzij Zalokar, za člane uoravnega odbora pa dT. Fran Novak, dr. Egon Staré, direktor Josip Reisner, inž. Ladislav Bevc, dr. Maks Robic, dr. Stanko Štrukelj in Marijan Zajec. Glavni odbor tvorijo člani upravnega odonra, poverjeniki in naslednji gg.: dr. Niko Zu-panič, dr. Drago Marušič, dr. Albert Kra-imer. dr. Milko Brezigar. dr. Oton Fettich, dr. Makso Pire, prof. Nande Marolt ravnatelj Fran .Teran, vseuč. prof. dr. Josip Pleni el j dT. Mavrici j Rus, prof. Josip Breznik, dr. Janko Pretnar, dr. Jože Rus, dr. Andrei Kuhar. dr. Ernest Kalan. dr. Fran Lipoid. dr. Spilier-Muvs, prof. Rado Pavlic, Inž. Alolzfi Hočevar, dr. Viktor Peterlin, dr. Ciril Pavlin, dr. France Kandare, dr. Stane Rapé. dr. Stoian Bajič, prof. Vida Vrtovčeva. dr. Lado Premrou. Leo Rudnik, itfž. Joža Rus in inž. Gustav Gogala. Chm nadzornega odbora so: načelnik Adolf Rib-nikar. dr. Hin ko Lučovnik in dr. Ivan Orel. Poverjeniki so: za Beograd dr. Ivan M. Сок m dr. Janko Otip, za Zasrreb vseuc. prof. dr. Fran Zamik, za Maribor dr. Av-Reisman. za Celie prof. Fran Mrav-!iak. za Krani prof. Ivan Kol ar. za Jesenice (in ostali gorenjski kot) dr. Makso Obersnel. za Ptui dr. Fran Šalamun za Mursko Soboto notaT Anton Koder, za Ko-čevje dr. Josip Saiovie, za Kamnik dr.^Jo-«~p Trampuš. za Novo mesto dr. Vašič in za Saraievo Ferdo Pren. Po volitvah je bilo med slučajnostmi sklenjeno. da ostane članarina še nadalje 40 Din letno. Prijateljski sestanki starešin se bodo vršili vsako prvo sredo v mesecu. Direktor Reisner je sprožil razgovor o da-našnii mladini. Njegovim zanimivim izvajanjem ie sledila debata, ki je dokazala, da se utegnejo v okviru Starešinske zveze voditi akademski razgovori o vseh perečih problemih našega javnega življenja. Predsednik dT. Zalokar je s toplo zahvalo zaključil občni zbor, ki je potekel v res lepi ha'monijL Občni zbor mariborske Protituberknlozne lige Maribor, 28. marca Vceraí ob 18. se je vršil v internem oddelku tukajšnje splošne bolnice redni občni zbor Protituberkulozne lige. Otvoril ga je vladni svetnik g. dr. Marko Ipavic, pozdravil navzoče, posebno mestnega fizika g. dr. Novaka in podal predsedniško poročilo. Odbor je tekom lanskega leta uspešno in agilno deloval, izboljšal je finance in dvignil tudi zanimanje za svojo človekoljubno akciio. Posebno važno pa je, da ie iz lige izšla pobuda za izdajo velikega znanstvenega dela o tuberkulozi, katero ie napisal docent g. dr. Ivan Matko in bo v kratkem izšlo v tisku. Po poročilu g. sanitetnega referenta z. idr. Podlesnika, ki vodi po odhodu g. dr. .Turečka ligin ambulatorij, je bilo tekom lanskega leta preiskanih v njem 161 novih primerov, 121 iz Maribora in 40 iz okolice. Ponovnih preiskav je bilo 461, obsevanj 1165, preiskano pljunkov 247 in obiskov na domu 271. Po veliki večini je bilo opravljeno vse to delo brezplačno. Iz poročila tajnika g. Ravterja je sledilo, da ie ime! odbor lani 6 rednih sej. Mnogo se je trudil za populariziranje svojega dela med ljudstvom, stal je v stikih z OUZD v Ljubljani, Trgovsko bolniško blagajno in Zdravstvenim domom. Poslovanje za stranke v ambulatoriju se je vršilo vsak torek in soboto. Uvedla se je akcija za nabavo radia v tuberkuloškem oddelku bolnice, ki bo kmalu uspešno zaključena. Na njegovo poročilo o osnovanju Osrednje lige v Ljubljani je bilo sklenjeno, da se reševanje vprašanja, ali naj se ii mariborska liga pridruži kot podružnica ali ne, prepusti novemu odboru. w Iz blagajnikovega poročila, ki ga je podal g. Kasper, je bilo razvidno, da ima liga nad 3000 Din rednih mesečnih izdatkov. Uspevati more le s _ podporo občine, države, banovine, denarnih zavodov itd., sicer bi zašla v težko krizo Sledile so dopolnilne volitve. Namesto izstopivših in odišlih odbornikov gg. dr Juvana. dr. Jurečka, dr. Kotnika in R. Peharja so bili soglasno izvoljeni ga. dr. Ve-bletova in gg. dr. Podlesnik. dr. Vrtovec, Zidanšek in R. Rehar. Po volitvi se je vr-šilo zanimivo predavanje docenta g. dr. Iv. Matka »O vplivu prahu in jetičnih kali na ffliučne celice in pljučno tkivo«. Liga je od svoje ustanovitve do danes izvršila veliko delo, zato bi bilo želeti, da bi tudi v bodoče našla polno razumevanje javmosti in oblasti, predvsem pa bi ji morala tudi za naprej ostati vsaj dosedanja podpora občine, države in banovine Pomladanska oblačila obleke modernih vzorcev, površniki, treneh-coati v veliki izberi in znano nizkih cenah samo pri tvrdki F. LUKIC, Stritarjeva ulica. Tivoli se drami Ljubljana, 28. marca Ves mesec že vabi v golem vejevju ru-menokljuni kos. Sv. Jožef je privabil izza peči in spremil Marijo v nebesa. Pisani detel mu pridno pomaga in tolče glasno svoj tamburin. Razposajeni ščinkavci vriskajo v grmovju. Vsi pevci se vadijo, da dostojno počaste pomlad. Šetalci se dnevno množijo. Vlažno zasanjanih oči tavajo pari. Še starim postaja čudno tesno. Dvignjenih glav prestopajo in vihajo nosove: Čudno! Nekaj ie v zraku. Zmajujejo z glavami in se spogledujejo. Povešenih glav ubežijo na dva deci dal-matinca ter se razgovarjajo o revmatizmu. Marconiju in ruskih brezbožnikih. Tivoli je ves potopljen v svežo sveťobo. Prvi kostanji sprezajo počasi popje v liscie: »Bi, ali ne bi« . . . Pa si ne začnejo šteti knofov! Slane so pri jutrih še hude, dolgo je še do svetega Šentjurja. A vendar ne morejo zadržati muzge, ki pluje pod toplim solncem vedno silneje. Vrbe in bezeg že gresta v zelenje, po gredah kažejo lilije bleda ušesa. Plahe marijetice stopajo na prste, da jih mlada trata povsem ne zasenči. Na parobkih trepečejo v hladu veternic šopi in grozi pritepeneu krvavordeči pasji zob. Postnemu času primerno je odel krokus s spokornim vijoličastim plaščem prisojna pobočja. Za gabrovo mejo se skrivajo vijolice in čakaio tihe nedelje. Tro-bentica pa ne mara hladne pokore in trobi zlatemu solncu svoj živahni rumeni pozdrav. Še orhestrion se je zbudil tam ob vrtiljaku in zadrhti v hrepenenju:^ Möchte noch einmal in Grinzing sein . . . Šleva solzava, na Grinzing misliš, Tivolija pa ne vidiš in Šiške in Kosez ... Pa se me je menda zares ustrašil; kar sredi note je umolknil in se zazrl v Tivoli ter prisluhnil generalki zelenja, ptic, solnca — za slavnostno pod-oknico pomladi, ki pride čez noč. — K anketi zastopnikov cestnih odborov Št. Lenart 28. marca Zadnji »Ponedeljek« ie objavil poročilo iz Celja o anketi zastopnikov cestnih odborov bivše mariborske oblasti, ki so končno naslovili na dravsko bansko upravo resolucijo, vsebujočo želje glede delokroga cestnih odborov. Širšo javnost zanima posebno zahtevek, naj banska uprava pristane na to, da cestni odbori v lastnem področju nastavljajo svoje osebe po službeni potrebi kakor bivši okrajni zastopi in da naj banska uprava v bodoče uredi svoje službeno poslovanje in občevanja s podrejenimi cestnimi nadzorniki preko cestnih odborov. Sestava cestfih odborov kakor dosedanje izkušnje pri bivših okrajnih zastopih pa govore odločno zoper ta zahtevek. Spremenjeni in povišani promet na javnih cestah zahteva strokovno izobraženo osobje za prejemanje cestnega materiala kakor za vzdrževanje cest. Poleg strokovne izobrazbe je potrebno, da so cestarji, njih nadzorniki in inženjerii odgovorni za svoje delo kakor vsak drugi javni uslužbenec in da pri presojevanju sposobnosti in dela ne igra vloge vprašanje prijateljstva alfi ne-pri.iateljstva k enemu ali drugemu članu cestnega odbora Posebno je to važno pri prevzemanju gramoza. Ravno v tej točki se je pri enem in drugem okrajnem zastopu precej grešilo. Med tem. ko se je pri večjih okrajnih zastopih z večjim uradniškim personalom postopalo precej strogo po predpisih, se je material pri manjših okrajnih zastopih prevzemal pogosto z veliko popustljivostjo v pogledu kakovosti. Na drugi strani pa je bilo pri teh okrajnih zastopih zopet opaziti, da so nekateri cestarji smatrali svojo službo kot nekak postranski zaslužek in so le tu in tam nočastili cesto s svojo prisotnostjo. Posledica takega gospodarstva se vidi na marsikateri cesti posebno v Slovenskih goricah. Nadzorstvo o teh cestarjih so vodili pri nekaterih okrajnih zastopih cestni nadzorniki. ki pa se niso vsi zadosti brigali za svoje proge, izvzemši pri sestavi proračuna. Po svojem poklicu so to bili večinoma kmetje, ki niso imeli niti prilike niti časa voditi točne evidence o delu podrejenih cestarjev. Kljub temu so nagrade za te nadzornike precej obremenile proračune za-s topov. Preobrat v cestnem gospodarstvu je pokazal že sedaj prav lepe uspehe. Dasi se še ne navaža potrebni cestni material, spravljajo cestarji s pravilnim delom že sedaj ceste v boljše stanje in je pričakovati pri nadaljevanju tega dela z nadzorstvom ir vodstvom sedanjih uTaduikov že v bližnji bodočnosti lepe izpremembe. Zahtevek, da bi se izročili cestarji zopet nadzorstvu posameznih cestnih odborov, ne pomeni čina za izboljšanje cest, marveč je prej pričakovati nasprotnega uspeha. Eksekutiva v cestnem gospodarstvu naj ostane v rokah strokovne izobraženega in odgovornesa uradništva banovine. — Dr. Milan Gorišek. ýý Ж h g?£f*|@ff2€> U boste dejali, ko boste zvedeli za neverjetno nizke cene lepim štofom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Oblecite se solidno in poceni pri A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14. Nujne potrebe Kočevja Kočevje. 25. marca Tujec, ki večkrat pride v Kočevje, mora, žal, ugotoviti, da mesto ne napreduje. Kočevje ima toliko potreb, ki so za mesto bitne važnosti, ki pa se nikdar ne realizirajo. V drugih podeželskih mestih vidimo v zadnjih letih živahno delovanje za razvoj teh mest. Gradijo se nova stanovanja, lepe lične hišice, skrbijo za zdravstveni prospeh prebivalstva z raznimi nadvse koristnimi h'i-gij etičnimi napravami itd. •Vsa stavbna akcija zadnjih desetih let v našem mestu je pokazala, da nj bila v korist in v kras mesta. Hiše in gospodarska poslopja so se gradila brez slehernega načrta, nesmotreno in neskladno z ozirom na že obstoječe fasade ulic in cest. Kdor gleda z griča na mesto, se mu zdi, da gleda pred seboi vas. Hiše so razmetane, ulice krive in ceste ozke. Vseskozi potrebuje Kočevje regulacijski načrt, ki bi preoblikoval mesto in mu določil lep, harmoničen razvoj za stoletno dobo .Tega načrta mesto nima. Kočevje je postalo z obstoječim rudnikom, tremi parnimi žagami in doselitvijo dveh tvornic (tvorniea sukna in tvomica pletenin) industrijsko mesto, ker je zaposlenih na teh podjetjih čez tisoč delavcev. V socijalnem pogledu se doslej za delavstvo ni storilo veliko. Podjetja razen kočevskega premogokopa niso poskrbela svojim uslužbencem stanovanj m tudi občina ne. Veliko delavcev stanuje prisiljeno po vlažnih in zdravju docela škodljivih luknjah. Nujna potreba bi bila, da se zgradi v mestu v bližini obeh tvornic in rudnika otroško zavetišče. Marsikje hodita na delo oče in mati. otroci pa ostanejo doma sami in brez slehernega varstva. Pri tem se lahko zgodi velika nesreča in se tudi v moralnem oziru radi tega veliko greši. Za delavstvo nima mesto še ljudske kuhinje, ki bi bila najnujnejša potreba delavstva, ki mora včasih po uro hoda ali še več iz dela domov in tudi obratno. Sedanja ubožnica v Podgorski ulici je premajhna. Pritlična stavba ne more ustrezati tolikim občinskim revežem. Treba je zgraditi višjo stavbo ali pa isto dvigniti za eno nadstropje. V tej zvezi moram omeniti, da mesto nima primerne mrtvašnice na pokopališčih. Koliko stanovanj je, zlasti pri delavcih se to vidi. ki nikakor ne morejo imeti v primeru smrti v hiši mrliča. Na enem pokopališču naj bi se zgradila lepa in vsem higijeničnim predpisom odgovarjajoča mrtvašnica, s čemer bi bilo zelo pomagano nižjim slojem, ki morajo v slučaju smrti sami stanovati drugje. Vprašanje bolnice ie še vecmo odprto. Ko je bilo na tem. da sleherni srez sezida svojo okrajno bolnico, so mnogi kazali na bivšo Kajfeževo vilo, ki naj bi služila v to. Razpravljanje o novi bolnici je potihnilo, toda potreba je ostala ista in še boli nujna. Vsa Ljubljana gleda z navdušenjem grandiózní zvočni film v nemškem jeziku FHITZ KORTNER FRANZ LEDERER ATLANT Predstave danes ob Zadnje ure in potop »Titanica«. — Največja tragedija človeštva na morju. — Dogodek, ki je sedaj pretresel ves svet! Hitite, ker samo še par dni na sporedu! Rezervirajte takoj vstopnice? predprodaja od 10. dopoldne dalje! Naročene vstopnice je dvigniti najkasneje pol ure pred dotično predstavo. Z dežele naročene vstopnice se rezervirajo! 4., 7. in 9. €litni kino jtfatica Љљспирпс' ViuOiüe^a/ rruzb t / 100% CISTA MAST IZ KOKOSOVIH OREHOV Telefon 2124 Zadnja leta se je zgodilo toliko nesreč, pri katerih bi ponesrečenci rabili majhne in hitre operacije, a so bili prisiljeni iti v ljubljansko bolnico. Prevoznina stane veliko in marsikateri ne zmorejo prepeljave v bolnico. kar je lahko usodno za bolnika. Naše ceste so podobne razoranim njivam. Tako razdrtih cest, kot so baš naše, ni menda v vsej banovini .Tudi cesta, ki vodi skozi mesto, je zelo razdrapana. V načrtu prejšnjega občinskega odbora ie bilo tlakovanje glavne ceste od Dijaškega doma do kolodvora .Sedaj bi se dalo rešiti to vprašanje drugače. Poleg že obstoječe ceste vodi dokai široka pot od mestnega pokopališča mimo nove tekstilne tovarne. To pot bi bilo treba razširiti in jo speljati do kolodvora .Ta cesta bi lahko služila za težji promet, dočim bi bila cesta sredi mesta, ki je zlasti poleti radi svojega prahu pravcata kuga za vse mesto, za lažji promet. Če bi se rešilo vprašanje glavne ceste za mesto na ta način, bi mesto samo s tem ogromno pridobilo. V zvezi s cestami je vprašanje mestnih trotoarjev. Ti so prav-tako potrebni temeljitega popravila. Kameníte ploskve so mestoma razbite in vzdignjene in edino trotoar za gradom odgovarja potrebam mesta. Poleg že obstoječih trotoarjev nai bi mestna občina zgradila trotoar še do Muhičeve hiše, odkoder se odcepi pot v Mahovnik in do kapelice sv. Frančiška. Od obeh strani hodi dan na dan v šolo veliko dece, na delo pa masa delavcev. Sedaj morajo po blatu in lužah in marsikdo si v tem uniči svoje zdravje. Hišni posestniki bi morali sami skrbeti za čim lepšo zunanjost svojih poslopij. Sedaj so ta mestoma zanemarjena in napravljajo na tujca slab utis. V zvezi s tem se bi nai osnovalo olepševalno društvo, ki bi gledalo na harmoničen razvoj našega mesta. Poleg že naštetih potreb mesto nujno rabi javno kopališče in javno uro, ker se je izkazala nujna potreba obeh. Potrebe našega mesta so velike, vendar ne nedosegljive, treba je Pa intenzivnega dela v podvig kočevskega mesta. Zagrebški velesemenj (Zagreba^Ski z,bor) 5.—14. IV. 1930. vn. SALON AVTOMOBILOV vseh vrst, motornih koles itd. Х1П. SPECIALNI VELESEMENJ POLJEDELSTVA (sitroji, gnojila, potrebščine) PERUTNINE (5.—S. IV. 1930) poletnih, ttrrlstičnih hi športnih potrebščin Mednarodna fotografska razstava Z legitimacijo velessjma na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih paTobrodih višji razred га ceno nižjega. 487 Občni zbor celjskih obrtnikov Celie. 28. marca Snoči se ie vršil v salonu Narodnega doma 39. občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Celju ob dobri udeležbi in živahnem zanimanju članstva. Predsednik društva g. Vinko Kukovec se je po otvoritvi zbora spominjal dveh med letom umrlih članov gg. Altzieblerja in Martina Kol-ška. Navzoči so počastili njun spomin s »slava« klici. Nato je v glavnih potezah očr-tal postanek obrtnega doma oziroma njegov nakup, kar so člani sprejeli z odobravanjem na znanje. Tajnik g. Žabkar je v svojem poročilu navajal naslednje: Društvo je imelo lani 118 članov, od teh sta umrla dva. izstopilo jih je 16, pristopilo pa je med letom 8 članov, tako da šteje društvo danes 108 članov. Prireditvi Martinov ve'er in običajni obrtni ples sta gmotno zelo lepo uspeli. Čisti dobiček ie znašal nad 16.000 Din. Največie delo odbora je bil nakup Pachiaffove hiše (Zlatar-ka) v Gledališki ulici za Obrtni dom. Podlago za nakup hiše je tvorila glavnica v znesku 250.000 Din. katero je svoj čas naklonilo ministrstvo za socialno politiko Slovenskemu obrtnemu društvu v Celju. Poslopje je veljalo 350.000 Dim. Treba bo prostore, ki so leni. preurediti, kar bo stalo precei denarja. Društvo samo tega ne bo zmoglo, ker nima zadostnih dohodkov in ne more pričakovati od oblasti izdatnih subvencij. Na popolno rentabiliteto pa se. ker bo služilo javnim obrtniškim namenom, ne more misliti. Zagotovljenih je sicer že nekaj podpor, ki bodo. kakor vse kaže. redne letne podpore, vendar je vse to premalo. Zato je bila ustanovljena gradbena zadruga Obrtni dom v Celju, te nai zbira potrebni fond za plačilo kupnine in za popravilo stavbe. Bodoči odbor bo moral še v letošnji sezoni adaptirati vse prostore, da se bo lahko v jeseni začelo z izobraževalnim delom. Stavba je zavarovana za 200.000 Din pri družbi »Trislax« i Ljubljani. Poleg rednih sei se je vršil tudi sestanek obrtništva v svrho informacije o osnutku zakona o zavarovanju in zaščiti delavcev. Stavljeni so bili zadevni predlogi Na anketo, ki jo je priredil OUZD v Ljubljani v prostorih Zbornice, je poslalo društvo 2 delegata. Društvo se je po svojih zastopnikih udeležilo razstave v Mariboru in proslave 10-letnice obrtnega ^društva v Ormožu. Odbor je dal za božičnico 8 potrebnim obrtnikom, oziroma njihovim svojcem nagrado po 100 Din, obrtno-nada-Ijevalni šoli pa je prispeval 1.000 Dm. V Obrtnem domu je bil dan pevskemu društvu »Oljka«, čigar člani so večinoma obrtniški pripadnici, zasilen prostor za pevske vaje. Tudi brivski vajenci so imeli ▼ tem prostoru svoje predavalne večere Celotno društveno premoženje znaša danes okrog 300.000 Din. Vsa poročila so bila odobrena in ie bil izglasovan odboru in blagajniku absolutorii. Soglasno je bila sklenjena sprememba § 1. društvenih pravil. Društvo se bo odslej nazivalo »Obrtno društvo v Celju«. Pri volitvah so se člani zedinilii na eno listo in «o bili izvoljeni gg.: Framjo Dolžan. Miloš Hohnjec. Stojan Ho-lobar. Jernej Golčer, Vinko Kukovec, Anton Lečnik, Albert Rutar in Franjo Zohar; kot namestniki gg.: Viktor Bevc, Jakob Kovač in Miha Vrenko; pregledovalca račun-nov gg.: Konrad Gologranc in Franjo Ve-hovar. Živahna debata se je razvila pri slučajnostih glede Obrtnega doma, da bo mogel služiti svojemu namenu. Odboru^ so bila dana zadevna navodila in priporočila, naj osnuje odseke. Skliče naj se tudi izredni občni zbor glede prenosa premičnin na gradbeno zadrugo »Obrtni dom« v Celju. Občni zbor je pokazal, da je med celjskim obrtništvom veliko stanovske zavednosti m zanimanija za obrtniški napredek. ЛШВВПВНПВк VABILO Cenjeno občinstvo se vljudno таЫ im POSKUSNO KUHANJE ČOKOLADE v ponedeljek, dne 31. marca, ter ne POSKUSNO KUHANJE KAVE v torek, d!ne 1. aprila t, 1., katero prire(R tvrdka JULTO MEINL d Wande-rungsamta« poroča, da je v Nemčiji okrog 224/00 češkoslovaških delavcev, v Avstriji pa 120.000. Zaradi naraščajoče brezposelnosti v obeh teh državah je mnogo češkoslovaških delavcev prišlo ob zaslužek. Na спей ie opažati vedno večje vračanje teh delovnih moči v domovino. Zato se ne izseljujte v Nemčijo in Avstrijo! * Švicarski turisti v Jugoslaviji V Za-rreb prispe jutri opoldne v družbi skupine odličnih švicarskih turistov profesor dr. Wetter-Arbenz iz Zürichs. Dr. Wetter je v Jugoslaviji že znan po svojih prejšnjih potovanjih po naši državi. Znan je tudi kot predsednik po njem ustanovljenega Jugoslovensko - švicarskega društva v Zürich« ter kot velik prijatelj Jugoslavije, ki v švicarskih mestih prireja predavanja e naši kraljevini. Dr. Werter in njegovi spremljevalci bodo gostje mesta Zagreba. V torek bo švicarska družba nadaljevala pot v Dalmacijo, kjer poset; Split in druge važnejše kraje ter bo preko Bosne in Hercegovine pošetila tudi Južno Srbijo. * Svet slušateljev ljubljanske univerze opozarja tovariše in tovarišice, ki bolu jejo tra tuberkulozo ali za kako želodčno boleznijo. na štipendijska mesta za enomesečno zdravljenje v sanatorifu, ki jih je sklenil podeliti g. rektor prof. dr. Metod Dolenc-Prijave do 3. aprila Svetu slušateljev. Natančni podatki so objavljeni v razpisu na ■deski SSLU v avlj univerze. * Dodelitev uslužbencev sezonskim poštam. Zaradi nizkega kredfta. namenjenega za ootne in selitvene stroške uslužbencev, so ooštne uprave pozvale vse uslužbence, kj bi pristali na dodelitev za čas sezone h kopališču im in zdraviliškim poštam brez pravice do dnevnic, da predložijo take izjave do 10- aprila. Take sezonske pošte so v Dravski banovini: Bled 1. Bled 2. Rimske Toplice, Laško, Rogaška Slatina m Dobrna. * Smrtna kosa. V Idriji je umrla g. Minka Kosmačeva, rojena Prelovčeva, sestra K. Zori;a Prelovca, ljubljanskega pevovod-j"e. Pokojnica zapušča soproga in 4 nepreskrbljene otroke. — Na Kodeljevem ob Ljubljani ie po dolgem trpljenju preminula bbga žena posestnica ga. Terezija Pleč-k o v a, rojena Sveťkova. soproga posestnika in solastnika špedicij ske tvrdke »Slove-rna-Transport« g. Martina Plečka. Pokor niča. ki je za svojo bolezen 'skala zaman Idka tudi v nekem dunajskem sanatoriju, >e Ma kfjiťb bolezni vedno vedrega duha řn je prav rada pomagala siromakom, ki jo bodo težko pogrešali. Pokojnico bodo položili danes pri D. M. v Polju v lastno grobnico. — V Ljubljani ie po mučni bolezni rnnr! prevoznik g. Janez Tome. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 16. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-«e! * Akcija neoženjeníh državnih uradnikov. V Sarajevu se ie te dni vršila konferenca državnih uradnikov, ki niso oženjeni, a imajo že potrebno število službenih let za perazijo Razpravljali so o vprašanja določi! novega uradniškega zakona ter sprejeli resolucijo, da se pristojni faktorii naprosijo- naj bi se uradnikom» ki so dovršili ler ta službovanja, a nimajo ne žene, ne otrok, priznale penzije po njih smrti ali materi, če ni preskrbljena, ali pa nepreskrbljenim sestram. * Rezervni oficirji se opozarjajo, da vla-Itajo raporte za izstavitev legitimacij za trikratno zražamo vožnjo po železnicah iti ladjah na komando vojnega okruga. Obrazec raporta dobe članá v pisarni Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, Kongresni trg 1-П. morska mesta od Sušaka do Ulčinia. Uvedena je tudii nova Droga trikrat na teden od Sušaka do Splita. * Nova telefonska postaja- Pri poštnem uradu v Oplotnici pri Konjicah je bila te d™ otvorjena tudi telefonska služba. * Zanimiva sodna obravnava. Kakor poročajo iz Berlina, je znani ugledni publicist Herman Wendel tožil urednika tamkajšnjega dnevnika »Lokalanzeigerja«, ki ie objavil jzjavo bivšega narodnega poslanca dr. Krnjeviča, da je Wendel »plačanec beograjske vlade«. Toženi urednik je bil obsojen na ЭОО mark denarne globe. Pri apeh-cijski obravnavi je prišlo do poravnave, ker je urednik lojalno izjavil, da nima nobenega dokaza za to trditev jn da io prekliče- * Nezgoda siromašnega slovenskega dekleta. Pri Vukovaru so našli te dni pasanti na velikem kupu slame sključeno mlado dekle, ki od gladu in utrujenosti ni moglo naprej. Mladenka ni mogla niti govoriti. Odvedlj so jo na policijo, kjer se je okrepčala in potem povedala, da ji je ime Angela Janežič, stara 18 let, rodom iz Slovenije. Služila je v Osi jeku, a je v zadnjem času bila brez službe, hrane in strehe. Tako ie blodila in končno onemogla. Policija jo bo odpravila v domovno občino. Gozdna semen« SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik. * Oblastna strelska družina v Ljubljani obvešča članstvo, da bo v nedeljo, 30. aprila ob 9. dopoldne streljanje na vojaškem strelišču. Za člane obvezno. Prijatelji strelskega športa ulju dno vabljeni. V primeru neugodnega vremena pa se přeloží streljanje na nedeljo 6. aprila. * Koncerti godbe kraljeve garde v Dalmaciji. Prihodnji mesec bo muzika kraljeve garde, obstoječa iz sto glasbenikov, pod vodstvom podpolkovnika Pokornega, priredila velike simfonične koncerte na Sušáku, v Splitu in šibeníku- * Nov vozni red Jadranske plovidbe. 1. aprila stopi v veljavo nov vozni red Jadranske píovidlbe. V novem voznem redu so stabilizirane boljše zveze kakor doslej ter so priključena na ргоке vsa naša pri- i Smeh! Krohot! Zabava! Danes premiera! v To morate videti! ГЋ __ Q Ob 4., po! 6., pol 8., 9. /i^Ho na zakonskem ■■i■■ dopustu Velešala! Popolnoma novo! Kino IDEAL * Tragična smrt ameriške Slovenke. »Ameriška Domovina« poroča iz Ottawě v državj Ohtio, da se je smrt dvakrat v enem dnevu oglasila na domu rojaka Jožefa Fa-bra, v bližini omenjenega mesta. Stari Fa-ber, rodom iz kočevskega okraja je umrl 10. t m. zjutraj za srčno hibo. Ko j« njegova žena pogledala mrtvega moža na mrtvaškem odru, se ie mrtva zgrudila na tla. Položili so io poleg moža in oba pokopali v sikupnem grobu. * Čigav! so glasbeni Instrumenti? Pred dnevi sta se pojavila na Mirni pri Novem mestu dva neznana moška, ki sta nosila s seboj violino in tamburico- Oba instrumenta sita neznanca ponujala v nakup, ker sama nista znala svirati. Neki ljudje so fantoma, bila sta to 26-letni Miha Lukanc in Kapel pri Brežicah ter 16-letni brivski vajenec Alojzij Hus iz Celja, nova instrumenta zaplenili in iu ima v shrambi tajnik Andrej Gola.T na Mirni. Ker sta oba fanta pobegnila, se Je še bolj okrepil sum, da sta vijolina in tamfcurica kje ukradeni. * Uboj pr| Karlovcn. V noči od 25. na 26- t. m. se je pri svojí sestri v Dolnjem Prilišou pri Karlovcu nahajal 18 letni Fra-17j o Žunič v družbi svojih tovarišev in sorodnikov. Ker je pred hišo opazil neko gibanje fn slišal govorjenje, je šel pogledat, kaj se godi. Posvetil je v skupino in zagledal tamkaj Nikolo Baboriča s katerim je že dalje časa živel v prepiru. Ker se je bal, da bj ga njegov nasprotnik napadel, je z revolverjem ustrelil v zrak, potem pa v sikupino fantov. Pri tem je v gfla-vo zadel podkovskega pomočnika Danijela štravsa iz Gribelj pri Črnomlju. Štravs je par minut pozneje izdihnil. Zunič je bil aretiran in jzročen sodišču. * Najugodnejši nakup sukna pri Pr. Novaku. Kongresni trg. Čitajte današnji oglas! * Obleke ln klobuke kemično čisti, barva. plisira ln lika tovarna Jos. Reich. * Dmžbi sv- Cirila ln Metoda so poslali: županstvo Gorenji Logatec 50 Din, posojilnica Žalec 250 Din, Mestna hranilnica Novo mesto 500 Din, neimenovani denarni zavod 200 Din. Lepa hvala! Iz Lfubljane и— Sedemdesetletnica dr. Josipa Man-tnanija. Včeraj je znani naš zgodovinar umetnosti in glasbe, bivši ravnatelj ljubljanskega Narodnega muzeja g. dr. Josip Mantuani praznoval svojo 70 letnico. Po rodu ie Ljubljančan, izvira pa iz stare italijanske družine: njegov davni ded je prišel z generalom Marmontom iz Padove kot tolmač v naše k rate. Jubilant je gimnazijo dovršil v Ljubljani, nakar ie na Dunaju dosegel redno članstvo v institutu za raziskav an je avstrijske zgodovine. Po 16 letnem službovanju v dunajski dvorni biblioteki mu ie bilo od kranjskega deželnega odbora 1909 poverjeno vodstvo ljubljanskega muzeja, ki ga je z vso prirojeno marljivostjo vodil do 1924. Odtlej uživa pokoj v krog*u svoje družine, a je še vedno neutrudno snujoč. Priznanje mu je po volni bilo izkazano s tem, da ie bil imenovan za dvornega svetnika, a Društvo za humanistične vede ga ie izvolilo za svojega častnega člana- Marljivemu řn uvaževane-mn prosvetnemu delavcu želimo še mnogo plodnih let! u— Gospa Pavla Lovšetova bo izvajala na svojem koncertu 4 pesmi slovenskih avtorjev. od katerih so tri (dr. Kimovčeva »Češčena Marija«. Osterčeva »Morska pesem« in Lajovčeva »Zašlo je žarko solnce«) še rokopisne skladbe in se bodo v petek 4. aprila prvič javno izvajale. Poleg njih bo izvajala globoko občuteno Škerjančevo pesem »Večer soparen bo«. Vse ostale pesmi na tem koncertu pa bodo iz ostale svetovne literature. Koncert bo v Filharmonični dvorani ob 20. Vstopnice v Matični knjigarni. u— »Emden«. Danes ob pol 3. popoldne in Jutri ob 11. dopoldne zadnjikrat bo predvajala ZKD v kinu Ideal film, ki nam pren- očuje junaštva ki propast med svetovno vojno tako znane križarke »Emden«. Film Je tako lep. bogat senzacij ter krasnih naravnih posnetkov, da si ga mora vsakdo ogledati. Cene sedežem izredno nizke: od ?, Din naprej za sedež. u— Iz gledališča. V dTami se bo drevi igral za red C Lipahov »Glavni dobitek« v operi pa za red A *Hasanaginica<. Pripravlja se v drami premiiera komedije v treh dejanjih »Ljubimec svoje žene«, katere avtor ie znani srbski književnik Di-mitrijevič. — Dne 2. in 3. aprila bodo gostovali v drami prvaki praškega Narodnega divadla. ZOBNI ATELJE Pavle Marije Kocijančič ima telefonsko številko 3472. u— »Malo sreče, malo solčne svetlobe«, je moto male deklice v veseloigri »Revna kakor cerkvena miš«, ki se bo igrala danes in jutri v nedeljo na Šentjakobskem odru Bržkone bosta to zadnji dve predstavi te veseloigre v sezoni. Komika v igri ie tako prisrčna in neprisiljena, da se posetniki zabavajo ves čas igre- V glavnih vlogah Baranova. Pirčeva, Košak, Lavrič- Pastor-čič in Moser. Vstopnice za obe predstavi se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. Med odmori bo oddajala naša prvovrstna radijska tvrdka Franc Bar krasne komade. u— Anketa o posredovanju dela vaiencem fn o posvetovalnem odboru za Poklicno izbiro pri javni borzi dela. Ravnateljstvo javne borze dela v Ljubljani ie sklicalo ra temelju osnutka pravilnika o posredovanju dela vajencem řn o oosvetovalnem odboru za poklicno izbiro pri javnih borzah dela. dostavljenem po centralnem odboru za posredovanje dela v Beogradu, za danes ob 16. tozadevno posebno anketo, ki bo zborovala v sejni sobi upravnega odbora Delavske zbornice za Slovenijo. Na anketo so vabljene naslednje korporaciie: banska imrava. Delavska zbornica. TOI, OUZD. mestna občina ljubljanska. Urad za pospeševanje obrti, ravna teli stvo srednje tehniške šole. uorava deškega vzgaja'išča na Kodeljevem, Društvo za varstvo vajen ;ev, društvo »Vajenški dom« in pa osebe, ki se intenzivno pečajo z vajenskim vprašanjem. Za anketo vlada splošno zanimanie prizadetih čin i tel jev. u— Zahvala. Vsem bratskim društvom, narodnemu ženstvu in posameznikom, ki so se me s čestitkami, darili in voščili spomnili ob 25 letnici »Ljubljanskega Zvona« in ob 20 letnici mojega skromnega dela pri društvu, izrekam svojo najiskrenej-šo zahvalo. Izredna in nepričakovana pozornost slovenske javnosti mi Je bila v tiho zadoščenje вп v bodrilo za nadljno pot. — Zorko P r e 1 o v e с, pevovodja ljubljanskega Zvona« in urednik »Zborov« ♦♦♦♦«♦♦»»♦»»♦»»»»»♦♦♦♦♦»»»»«»мин NAJVEČJA IZBIRA aluminijaste in emajlirane posode, najboljše kvalitete in najceneje, dobite pri 3802 tvrdki z železnino STANKO FLORJANČIČ Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Mladini neprimerno! Ob 4-, četrt na 7, pol 8. in 9.! Senzacija! Novo! Dnevnik Hlargarete (ffcofime Sloviti roman »Das Tagebuch einer Vcrlonenen« Greh iz nevednosti in nepremišljenosti ter vse usodne posledice za mlado dekle! V glavni vlogi slovita • ' £•• ЯР r Htno Jbuise Hrocks Telef'2тзо и— Lutkovno gledališče na Taboru uprizori v nedeljo ЗЭ. t. m ob pol 16. pravljično igro »Sneigulčica«. Spored slik: 1. v gozdu, kjer hoče lovec Radomir po nalogu kraljice usmrtiti Snegulčico; 2., 3. in 4. v leseni m kamniti sobi škratov; 5. divotna Skalnata krajina (» Kraljična mlada v rakvi leži, Snegiulčica lepa tu notri trohni); 6. v kraljevski dvorani. Leseno m kamnito sobo ter skalnato krajino v 5. sliki je insce-niral in slikal g- MagoGč, slikar Narodnega gledališča v Ljubljani. Režira br. Poči-vavnik. n— Društvo »Soča« vabi k »Levu< kjer bo nastopi! dobro znani humorist g. Fran Mllčinsk; in poskrbel, da bo najčmernejši Mister postal dobre volje in pozabil na postne težave. Kdor hoče tedaj preživet} nekaj veselih uric. naj ne zamudi današnjega večera. Začetek ob pol 21. Vstop prost. o— »Ponos za ponos«, spevoigro z orkestrom ponovi v nedeljo 30. tm. ob 8. v društveni dvorani hote! Moste- и— V izložbi tvrdke Elite v Prešernovi ulici so razstavljena naslednja darila: diploma, kj jo je poklonil zbor »Ljubljanskega Zvona« svojemu pevovodijs Zorko Pre-lovcu na slavnostnem koncertu, srebrn venec, dar združenih ljubljanskih zborov »Ljubljanskemu Zvonu« ob njegovi 25 letnici, svilen trak, darilo pevskega zbora mariborske Glasbene Matice zastavi »Ljubljanskega Zvona« ter slika društvenega zbora po koncertu v »Unionu«. Diploma je odlično delo akad slikarja Maksima Gasparija. u— Srednješolci! Jutri v nedeljo ob 17-običajni dijaški sestanek Francoskega inštituta v Narodnem domu. Pridite polno-številno! u— Zadruga soboslikarjev, črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev naznanja članom, da se obisk razstave ne bo vršil, ker je bila razstava predčasno zaključena. u— Prijete nepoboljšljivke. Policija je pričela zadnji čas še energičneje preganjati razne potepinke. ki se klatijo po mestu brez vsakega posla in se vdajajo tajni prostituciji. So to navadno bivše služkinje, ki so se prostovolmo alj po nesreči navadile brezdelja in zašle na kriva pota. Včeraj ponoči ie bilo spravljenih v zapor zopet 5 takih izgubljenk. Matildo S-, Ivano Š. ter Ivano Z. so prijeli v neki gostilni v Kolodvorski ulici- .Tosipina Sch. ter Zofija M. pa sta se potepali okrog kolodvora ter lovili razne moške. Po zdravniškem pregledu na policiji sta bili oddani v bolnico, ostale 3 pa so izročili sodišču. n— Popadljivi psi. Na Friškovcu ie predvčerajšnjim popadel neki pes učiteljico Marijo K., ki se je peljala po cesti na kolesu. Pes Je kolesarico podrl po tleh in jo ugriznil v stegno- — Predvčerajšnjim zjutraj okrog 6. je neki pes popadel mestnega delavca Karla Starca na Poljanski cesti, ko je delavec šel v službo. Prizadejal mu Je na nogii 2 cm dolgo rano. Pes. ki ie popadel Starca Je ponavadi priklenjen in se je malo poprej odtrgal z dvorišča peka D. pred Škofijo. u— Ukradena in izsledena preproga. V trnovsko župnišče je prišel predvčerajšnjim popoldne neznan, okrog 30-leten moški ter vprašal po župniku. Ko mu le gospodinja povedala, da gospoda župnika ni doma, .ie neznanec odšel in za hip obstal v veži Včerai zjutraj pa je gospodinja ugotovila, da je zmanjkala od tam 1000 I>n vredna preproga, last profesorja Antona Anžiča, ki tudi stanuje v župniku. Spomnila se le takoj na sumljiveca moškega m odhitela na Galusovo nabrežje v ven', da je tat preprogo tam oddal. In res se ni zmotila. Našla .ie preprogo pri starinarju Francetu K., ki ie povedal, da mu ie proda! prenrogo prejšnji dan neki Ivan Š. s Tržaške ceste za 150 Din. Preproga Je bila izročena zopet lastniku, tatu pa zasleduje policija Iz Celja Gostovanje ljubljanske drame v Celju. V sredo '2. aprila ob 20. bo gostovala v celjskem gledališču ljubljanska drama г Raynalovo dramo »Grob neznanega vojaka«:. Vstopnice se dobe v předprodají v knjigarni Goričar in Leskov sek. Vsakdo naj si nabavi vstopnice že v p odprodaji. Predstava bo igrana v abonmaju. e— Planinsko predavanje. V sredo 2. aprila ob 18.30 bo predaval v Mestnem kinu v Celju znani planinski m*atelj gospod prof. aJnko Mlakar o tirohkih, sol- , , n , , , _ nograških in koroških Alpah. Predavanje ' JJ^ Po*rfb bo dancLf ^ЈЛ _____ii-i. i______ „i.i^-i.-,-.__ein— izpred mrtvašnice mestnega pokopališča partiji Magdalene in Rigoletta. V ostaüh vlogah nastopita še g. Ivelia (vojvoda) in g. Kovič P. (Sparafucile). Namesto obolele ge. Gorin.škove poie partijo grofice Cer>ra-no iidč. Udovičeva. — V doslednem času bo koncertiral kvartet ljubljanske »Glasbene Matice«, ki je eden najboljših slovenskih vokalnih kvartetov. a— Proslava 20-let"ice Ribarskega društva v Mariboru se bo vršila v nedeljo 30. t. m. Dopoldne ob 10. bo občni zbor v dvorani hotela »Orel«, popoldne ogled ribje stepe v Fali. zvečer ob 20 pa slavnostni banket v dvoran,, pri »Orlu«. a— Izvoz mleka. Na četrtkovi sejj mariborskega občinskega sveta je bilo iz nekega poročila razvidno, da izvozi največ, mleka iz Maribora tvrdka Bernhard. Njen izvoz Je znašal leta 1928. 58.234 litrov mleka in 2485 litrov smetane. Zanimivo ie, da Je izvoz tvrdke lani znatno naraste! in sicer je izvozila 100.000 litrov mleka ter 8500 litrov smetane. DAMSKE POMLADNE PLAŠČE veliko izbiro, posebno v cenejših kvalitetah, najmodernejša fazona, podložene, od Din 300.—, volnene poplin obleke od Din 380.— naprej nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si izložbe! 5091 a— Čudne razmere na avtobusni progi Marfbor-Ptuj. K notici pod tem naslovom objavljeni 23. t- m. smo prejeli naslednje pojasnilo: Šoferjem je od gospodarja g. Li-ningerja strogo zapovedano, da odgovarjajo na slovens/ka vprašanja izključno slovensko ter da se poslužujejo v službi zgolj slovenskega jezika, izvzemši, če jih potnik nemško nagovori. Dne 3. t, m. je res bi! avtobus do z a dni ega mesta zaseden ter ni bilo mogoče sprejeti vanj tudi še ženo, ki ie z otrokom na rokah hotela vstopiti. V V Sv. Miklavžu pa sta se dva potnika postavila pred bližajočš se avtobus na sredino ceste, zato je moral avtobus v iro-gib nesreče obstati- Potnika sta se s silo vri nila v avtobus in stala med vožnjo pri odprtih vratih, ki se zaradi napolnjenosti avtobusa niso dala zapreti. Nobene vloge pri tem ni igrala okolnost, da sta ta dva potnika govorila nemško jn je posebnega poudarka potrebno, da je šofer zaveden Slovenec. a— Siromašen dijak, višje-gimnazijec, sirota brez starSev, išče instrukci.io nižjega gimnazijca ali dijaka meščanske šole. Sprejme tudi hrano in vsak denarni prispevek. ker je v skrajnih smotnih neDri-likah. Naslov v upravi »Jutra« v Mariboru Aleksandrova 13 a— Smrtna kosa. V četrtek je preminula v starosti 54 let gospa Eleonora Benešova, soproga knjigovodje pri tvrdki V. Freund v Mariboru, g. Petra Beneša. Pokopana bo na Dunaju. — Dne 27. t. m. ie umrl v Mariboru poštni služitel.i z. Rudolf Lukežič J. Maček LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 12, v površnikih in oblekah najeenejSL o— Predavanje o modernem perutninar-stvu bi Izlet na perutninsko farmo ter umetno valilnico v ljubljanski okolici. Javno predavanje bo danes ob 19. v učilnici gospodüniske šole na Mladiki (pritličje, zadaj za Mcejskirn poslopjem). Predaval bo g. dSipi. agr. Jamnik. Vstop prost. V nedeljo bo izlet na perutninsko farmo graščine Lesno brdo pri Drenovem griču- Izletniki se odpeljejo ob 13.25 z vrhniškim vlakom do postaje Drenov grič. Proti večeru povratek z vlakom ali z avtobusi. Železniška vožnja stane 14 Din na obe strani. n— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek zvečer sestanek vsega zbora. u— Zveza slovenskih vojakov h svetovne vojne LJubljana - Moste bo imela v nedeljo v gostilni pri g. Košaku v Vodmatu svoj redmi letni občmi zbor In poziva vse čfao«, da se ga polnoštevilno udeleže. bodo spremljale krasne skioptičr.e slike e—Celjski sreski kmetijski odbor je imel včeraj dopoldne svojo prvo sejo Odbor se je konstituiral in je bil za načelnika izvoljen župan celjske okoliška občine gospod Alojz Mihelčič, za podpredsednika pa g. R oblek iz Žalca. Nato so odborovM člani debatirali o položaju nagega kmetijstva in posebej še o hmeljarstvu. Podanih je bilo precej nasvetov z?, bodoče delovanje. e— Ponarejen denar se je te cín i pojavil v Celju. Izdelan je zelo slabo in ga vsak lahko brez podrobnega ogledovanja spozna. Ponarejeni so novci po 2 Din. Vsakega razpečeval ca ponarejenega denarja naj občinstvo takoj ovadi policiji, oziroma orožništvu. Iz Maribora a— Iz tajne seie občinskega sveta. V tajni seji so se razpravl.iale razne disciplinske zadeve: manipulacije pri pogrebnem zavodu in nekai drusih vprašanj. — Magistrátní uradnik Josip Haas je bil upokojen. _ Odobrene so bile prodaie nekaterih stavbnih parcel. — Za preiskavo svinj na trihine. ki ga more občina vršiti po obsto-Ječil predpisih, se ie sklenilo nabaviti^ trl-iunoskoo in se bo za preiskavo pobirala potrebna pristojbina, in sicer od celih svinl po 3 Din. od posameznih kosov svinjskega mesa pa po 5 para za kg. — Za nove zgradbe v mestnem okolišu so se dovolile davčne ugodnosti tudi še za leto 1930. — Za avtobusni odsek Je niegov načelnik podžupan g. dr. Lipoid podal obširno poročilo o bilanci lanskega !eta. Iz poročila ie bilo posneti, da je pričakovati za bodočnost po-voljneišega razvo-ia. Aktivne so vse podeželske proge, mestne pa pasivne, zaradi česar se ie promet v mestu oo večini že tako preuredil, da so se opustile naibolj pasivne proge, oziroma se je na niih reduciral promet na najnujnejše zvoze. Pokazalo se je tudi. da za mestni promet prihajajo v poštev v prvi vrsti ceneni tipi, kakor Chevrolet in Ford. Občina ima danes 9 Chevrolet vozov ki bodo v lastnih delavnicah reparirani. Nabavita se dva nova avtobusa: en Chevrolet in en Ford. Ob enaki uporabi se bo preizkusilo, katera tipa bo prikladnejša za bodočnost. a— Iz gledališka. Popularna Verdijeva opera »Rigoletto« se bo izvaiala prvič v letošnji sezoni danes s tremi gosti. Partijo Gilde poje priznana koloraturka ga. Tinka Wesel-Polla. operna primadona v Gradcu. Ga. Zamedič-Kovičeva in g. Neralič pojeta na Pobrežju. Blag iinra spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! a— Obup deložirane stranke. Na mariborskem mestnem socialno - skrbstvenem uradu se je odigral včerai dopoldne skrai-no mučen dogodek. V urad je prišla v Jez-darski ulici deložirana stranka Jamnik -Gaube in prinesla s seboj tri svoje nedo-letne otročiče, od katerih ie najmlajši star šele neka.i tednov, najstarejši pa dve leti. Ubogi otročički so bilij na pol nagi. Obupana mati jih je brez besede položila v Pisarni na tla in nato našlo izginila. Nedolžnim otročičkom se seveda niti sanialo ni. kako dramatičen prizor se Je pravkar odigral. Prav kmalu so na tleh poíes peči zadremali. Bili so pač potrebni toplote. Bogve, kje so prejšnjo noč s svoio materio prenočili. Socialno-politični urad iih Je dal končno v spremstvu mestne skrbstvene sestre prepeljati v mestni mladinski dom. kjer ostanejo toliko časa .dokler se ne ugotovi njihova domovinska pristojnost. a— Iz policijske kronike. V noči od četrtka na petek sta bila aretirana dva razgrajača in pretepača, dve ženski zaradi po-tepuštva in prepovedanega povratka. — Iz Avstriie Je prišlo včerai odgonskim potom sest oseb. deloma zarad.; prekoračenia meje. deloma zaradi potepanja. Iz Slovesijgradca sg— Naše gasilno društvo je priredilo pred tedni dobro uspelo veselico z gledališko igro »Graničarji«. katero so diletanti? gasilnega društva iz Šoštanja izvrstno r*-šiilL Posebno dovtipná sta bila nastopa strica Jurija (g. Šmigova) in Karolinc (ga. Bajtova). To Vam je bilo smeha. Težk > vlogo Andreja Miljeviča ie izredno dobro igral g. Bajt. Tudi vlogo Slava Čutiča kot pokvarjenega človeka in nazadnje spokor-nika je g Miloš Volk prav pogodil, t'bo-ga Marica, žena Miljeviča (gdč. Milica Volkova), se je morala od žalosti preveč io-kati in je njen naraven jok naredil oči marsikaterega gledalca solzne. Nastop polkovnika Arniča (g. Perovec) je bil pravilno izveden; nepopustljiv v vojaških zadevah se je moral udati prošnji svoje dobre žene Frančiške (ga. Seničeva) in hčerke Pri-ske. Tudi vsi ostali igralci so pokazali vso veliko spretnost ter želimo, da se večkrat nrikažejo na našem odru. Naš novoustanovljeni tamburaški zbor je prvič nastopil pod spretnim vodstvom g. Križmana ter se mu mora priznati, da je že prav dobro sviraL GOSPODARSTVO Zavarovanje v zlatih dinarjih Kakor v drugih državah л. pr. v Češkoslovaški, Italiji Franciji, je tudi pri nas trgovinsko ministrstvo v 1. 1921 odn. 1923. strogo prepovedalo zavarovalnim družbam, zla-eti inozemskim, ki poslujejo v naši kralje, vini, izdajanje zavarovalnih polic v tuph valutah. Ta prepoved je bila povsem na mesta, ker ее z izdajanjem polic v tujih valutah širi nezaupanje v našo domačo valuto, 6,e bolii upravičena pa je danes, ko imamo že 5 let povsem stabilen denar. To odredbo pa danes nekatere zavarovalne družbe izigravajo na ta način, da so uvedle življenja zavarovanja v zlatih dinarjih, torej у valuti, ki pravno sploh ne obstoja. Valovanje vrednosti denarja je po končani vojni zavzelo velik razmah, in to ne samo v majhnih temveč tudi v velikih državah. Prebivalstvo, ki je bilo prej navajeno na stanoviten denar in na varnost svojih prihrankov pri dobrih zavarovalnicah, je utrpelo mnoao premoženjske izgube in je postalo nezaupljivo. V tej kalni in nemirni vodi so različni ljudje skušali delati kupčije na ta način, da so hvalili stabilnost valute kake druge države in sejali nezaupanje napram domači valuti. V naši mladi državi smo imeli &e posebne težkoče, ker so nastale^ povsem nove razmere. Država se je v tem času prizadevala da utrdi vrednost denarja in da ropet učvrsti zaupanje v domači denar. Priznati moramo, da ji je to povsem uspelo, "kajti od 1. 1925. je naš denar stabilen m varen kakor v malokatcri drugi državi Tudi v naših sosednih državah vedo, da ja vrednost našega dinarja dobro fundirana, eaj eo lani v jeseni, ko je bilo politično ziv-ђепје v Avstriji zelo napeto, na Dunaju iskali naše »jurje«, ker so bežali pred šilingom zaradi grozečih notranjih nemirov. Toda boječih in plašljivih ljudi je vedno dovolj, zlasti če cotovi agenti strasijo ljUvli pred negotovostjo denarja in jih nagovarjajo da sklepajo zavarovanje v tako zvanih Blatih dinarjih, ki jih naša denarna ureditev kot plačilno sredstvo eploh ne prizna. Tako motno delo in našepetano obrekovanje glede vvednoeti našega denarja je za--es nevarno in zanaša brez kontrole neza-ipanje v nepoučene kroge Zavarovalna stroka ie gospodarsko zelo važna in zato lahko v kritičnih časih pripravi one čini tel je, ki imajo skrbeti za vrednost denarja v nepotrebne n ©prilike. Naša država je e svojim strogim nalogom, da se morajo zavarovalne police izdajati le v narodnem jeziku in v domači valuti, hotela preprečiti vsako valutno manipulacijo in obvarovati ljudi pred izkoriščanjem, kajti pri zavarovanju v drugih valutah gre za dvojni denar ter navadno tudi za dvojni zaslužek in во možna različna nesporazumljenja, ki lahko nastanejo v poteku zavarovanja posebno ker zlatih dinarjev tehnično ni mogoče izplačati. Naravno je. da se vsako država že z prestižni razlogov postavlja v obrambo za nacijonalni denar. Ker gre pn savarovanju v zlatih dinarjih za prikrito zavarovance v tuji valuti, bi bilo želeti več anergije nasproti družbam, ki sku-áaja г nedopustnimi manipulacijami pre. mamili ljudi, da je zavarovanje v zlatih di-onrjih nekaj drugega nego zavarovanje ustrezne vsote v papirnatih dinarjih. Tako xrikrito rušenje zaupanja v domač denar, ki e kot stabilna valuta ceni tudi v vsem ino-lemstvu, mora prenehati. Prenehati pa mora tidi špekuliranje zavarovalnic, predvsem iiozemskih, na nepoučenost ljudi, _ ki jih Hi o zavarovanje pozneje zaradi nejasnosti (bvede lahko do neljubih procesov. = Ljubljanski vclesejem gradi nore rarst me'zgradbe. Ker primanjkuje razstavne-gj prostora se je odločila velesajrasks. uprava da zgradi dvoje novih razstavnih poslo-pi in sicer na vsako stran ceste, ki pelje od gjlvnega vhoda proti čehoslovaškemu pavi-U-yu po eno. Ena teh razstavnih zgradb je naneniena naši tekstilni industriji, ki se bo prdvidoma udeležila jubilejnega velesejma v ^ečjem obsegu. Nove zgradbe bodo dale senišču povsem novo arhitektonsko lice. Karte je izdelal arh. Costaperaria. «= Znižanje uvozne carine na modro ga-П© Finančni minister je z važnostjo od 28. t m. znižal na minimalno stopnjo uvozne carine na bakreno galico (tar. št. 215, točh 2.). od 12 na 9 zlatih Din za 100 kg. To «nibnie ostane v veljavi do konca junija. — Zadeva gerentskcga sosveta v kočevski Mesii hranilnici. Iz Kočevja nam pišejo: Kakr smo že poročali, je bil od strani ban. čke 'prave postavljen za gerenta kočevske Meerle hranilnice g. fin. nadsvetnik v p. I rariKoetanjevec. V zvezi s tem je imeno-^-anjegerentškega sosveta, ki bo gerentu v pomo pri urejanju Mestne hranilnice. Sosvet h imenovan v najkrajšem času. Pričakuje í da bodo v sosvet imenvani predvsem astopniki velikih vlagateljev, ki so pri po,mu Mestne hranilnice najbolj prizadeti, ti predvsem sodišče kot upravnik vlog mladin bratovska ekladnica ln dr. Jasno je, da eosve-t ne morejo ljudje, ki ne uživajo pc-olnesa zaupanja in oni. ki so bili kdajkol v prejšnji upravi ali so v upravi drugih ernannt, zavodov, po katerih je ko-ř vsika estna hranilnica najbolj prizadeta. = Dolčki naše sladkorne industrij». Veli kobečk>-ecka tvorni ca sladkorja d. d. je imela tedni svoj občni zbor, kateremu je Vfcmensko poročilo meteorloškega zavoda v Ljubljani 24. marca 1930. (Stevífte :a označbo кта1а pomseijo: 1. Sas opazovanja,', stank barometra, 3. temperatura, 4. relativno 'ago v 5. smer in brzino vetra, 6. cblačoosi 140, 7. padavine v mm). 28. marca 1930. Ljubljana 7. 765.3, 2, 90, mirno, megla 10, —, —; 2« 295-306; »5« 240-250: »6« 175-180; >7< 130-135; »8< 90-95. Otrobi: 75-80. -f Somborska blagovna bona (28. t m.). Tendenca prijazna; promet 262 vagonov. Pšenica: baška, Tisa, slep 200—206; Sombor 77 kg 195—200; 78 kg 200—205; sremska 190—195; slavonska 180—185. Oves: baški, sremski in slavonski 120—125. Rž: baška V20—125. Ječmen: baški. 63'64 kg 107.50 do> 112.50. Koruza: baška 95—100; za april-maj 102 50—107.50; za juni-julij 107.50—112.50; Moka: baška >Ogg« 335—345; lOgc 325 do 335; »2« 300—310. + Budimpeštanska terminska borza (28. L m.). Tendenca trdna; promet srednji. Pšenica: za maj 21.03—21.05; za oktober 20.18—20.20; rž: za maj 12—, za oktober 13.03—13.05: koruza: za maj 12.45—12.46. za julij 12.65—12.68. tranzitna za maj 11.60 do 11.65, za julij 11.85. SPORT Smučarski tek na Pokljuki Smučarski vztrajnostni tek na Pokljuki (1250 m) na 30 km se vrši v nedeljo 30. te^ ga meseca s startom ob 8. uri zjutraj. SK Bledu kot ar an žer ju te tekme je predvsem na tem, da odpre izredno lepi, še vse premalo znani gorski plateau širši. publiki. Pokljuka nudi s svojimi interesantnimi prehodi iz ene doline v drugo, verno sliko Nordlmarke pri Oslu na Norveškem, pokrajine, odkjer se je pričel zmagoviti pohod smučarstva v vse predele sveta. Na Pokljuki se vrste vsemogoči tereni za smučanje: od težjega gozdnega do popolnoma odprtih pobočij^; na za padu preide valovita ravnica v prosta pobočja znanih vt-šaoev: Debela peč, Lipanski vTh itd., odkoder se nud4 obiskovalcu krasen razgled po dolini Krme, proti Triglavu, Karavankam in vsej Gorenjski dolini; proti vzhodu in jugu pa pade polagoma v nižino BJe-da oziroma Bohinja, s čimer je omogočena krasna položna smuka na , povratku. Zaradi izrednih lepot in ugodnosti idealne smuke je v načrtu izpeljati na Pokljuko žično vzpenjačo. Doslej so se prijavili aa tekmovanje smuški klubi: Ilirija, Bohinj, Dovje-Moj-strana, Bled. Po teh prijavah sodeč obeta biti konkurenca številna in ostra. Proga bo izpeljana po norveškem vzgledu. Za zmagovalce je določenih troje krasnih daril. Start in cilj sta pri Mrzlem studencu. Tu se nahajajo tudi vsa prenočišča ter oskrbovana restavracija. Vremensko poročilo javlja: vreme яе je obrnilo na bolje, pričakovati je solnčnih dni, sever, snega od 40 cm dalje, za pomlad najugodnejši sneg sol (Firn). Za prevoz smučk je poskrbljeno. lete ie možno oddati vozniku pred hotelom Triglavom (kolodvor Bled) v soboto do 18.20 Od sobotnega popoldanskega viaka voz- s postaje Lesce do hotela Triglav avtobus. Ravno tako po razdelitvi daril v nedelio na večerni vlak v Lesce. Razdelitev daril je v hotelu Triglav ob 17. uri Radi dodelitve prenočišč se je zglasiti pri Mrzkm studencu v vili Šumske uprave, kjer bo posloval stanovanjski urad1. Občni zbor ISSK Maribor V petek zvečer 9c je vršil ▼ hotelu »Orel« občni zbor ISSK Maribor ob izredno lepi udeležbi članstva. Občnega zbo- (Plašči (ttveed Ыа$о), оЫеСе blaze od najelegantnejše do priproste vrste Cene zelo ugodne. Prepričajte se! Ф. Mašdié Aleksandrova cesta ŠtcV. 1 ra se je udeležil tudi zastopnik mariborske podružnice SPD dr. Senior. Dolgoletni klubov predsednik g. Gril Toman je v svojem poročilu naglaša.1, da je bilo preteklo leto najčastnejše leto kiubovega delovanja od njegovega obstoja, obenem de-je bilo tudi klubovo jubilejno leto. ISSK Maribor je dosegel lani celo vrsto sijajnih uspehov in izvedel prav lepe prireditve, ki pa so klubu žal povzročile težka finančna oremena. Tako nogometna kakor bazenska sekcija sta dosegli lani prav lepe uspehe. Nogometna sekcija si je tucíi lani priborila prvenstvo mariborskega okrožja, hazenska pa celo naslov prvaka države Tudi teniški odsek je imel lani več lepih prireditev. Pri vseh nastopih so posamezne sckcije in skupine dostojno zastopale barve in ime Maribora. Na pred' og ravnatelja Tomana je bil za predsednika soglasno izvoljen dr. Stamol, ki je v svojem zahvalnem govoru obljubil, da bo v vsakem oziru strmel, da bo Maribor obdržal svo-fo dominantno pozicijo v slovenskem sportu. V upravni odbor so bili izvoljeni doktor Rodošek, ravnatelj Vodeb, Rogljič, Zora dr. Ravnikova. nadsvetnik inž. Gerne, Loos, Koren in dr. Planinšek Za načelnika nogometne sekcije je bil izvoljen Vesnaver, teniške Šepec, lahkoatletske Bergant, vodnega športa Voglar, ping-ponga Mastek in zimske sekcije Golubovič. Za revizorja sta bila izvoljena dr. Bošt-iančič in ravnatelj Toman, v razsodišče pa dr. Ravnik, dr. Picher in dr. Štor. Službene objave LHP. (Iz seje u. o. 27. III.). Na znanje se vzamejo prijave prvenstvenih te kem: SK Celja preti SK Savi, dne 30. t. m. v Celja, SK Mure proti TKD Ateni dne 6. aprila v Murski Soboti in proti SK Savi, dne 13. aprila v Murski Soboti. Verificirajo se prvenstvene :e>k-me: TKD Atena : SK Ilirija z rezultatom 11:6 (3:5) za Ateno in ISSK Maribor : SK Sava z le-zultatom 11:5 (7:0). Ci-ta se za SK Celje Herzog Väü s pravom nastopa, dne 4. aprila. Kot službujoči odbornik se delegira к prvenstveni tekmi Mura : Ilirija, dne 30. t. m. g. Ktišar. — Opozarjajo se vsi klubi, da morajo imetii igralke pri vseh javnih tekmah seboj igralske izkaznaoe, Katere morajo pokazati na zahtevo sodnika. V protivném slučaju jim mora sodnik zabraal-.j na-sto-p. Dalje se opozarjajo vsi klubi, da vipcšejo pri postavi družine vselej priimek -m krsitno ime. Ponovno in istočasno se poslednjič opozarjajo vsi klubi, da morajo prijaviti vsako ia/no tekmo rod-savesru ne glede na to, v kateri re/.;ji s; ч'ектпа odigra. Prijava, kateri mora biti vsefej pr-loženi tudi prijavnina, se mora dostaviti podsavezu najkasneje 48 ur p-ed tekmo. Podsavez v bodoče « bo dovot??va! nobene tekme, ki ne bo pravočasno prijavljena. Klubi, M ne bodo prijavili svojih tekem, zguibe iste ра-г foriait s 6:0 (velja »a prvenstvene; prijateljske dn internacionalne pa se bodo za hran i le). K vsa.ki tekmi morajo postaviti klubi po enega starejšega stranskega sodnika, ki naj bo po možnosti sodniška kandidat. — Tajnica Sekcija ZNS. (Službeno). Delegirajo se k tekmam dne 30. 3. 1930 — igrišče Primerja: Ob 8.30 Hermes тех. : JadTan rez. g. Czemy, ob 10.16 Svoboda тег. : Primorje rez. .g. Pevaiek, ob 14.15 Hermes L : JadTan L g. Mohorko, ob 16. Svoboda I. : Primorje I. g. Maninič. — V Maribora: Rapid : Maribor g. Derža), v Celju (Trbovljah) Amater : Celje g. Ociis. — Igrišče Ilirije: ob 10. nri: IÜTija II. : Koro-tan g. Lukeiič. Terfs-sekc3a SK IHrfle ponovno sporoča vsem svojim članom in ostalim interesentom, da je rok ®a prijave zaradi dodelitve tenis nr do Э1. 4. m., ter da se bo po tem terminu došle prijave moglo upoštevati le še v okvirju event. prostih ar. V prijavah je navesti dneve in ure, katere se ima na razpolago oz. želi, kar se bo po možnosti upoštevalo. Clani-dijaiki uživajo letos еяоке ugodnosti, kakor prošlo leto. Tenis prostori na Koslerjevem vrtu bodo pri ugodnem vremena že v začetku aprila uporabni za igranje. Prijave, posamezne ali v skupinah po 4 do 5 oseb je po-sfeti na tajnika sekcije g. Lado Zajca, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2Л. V začetku aprila prejmejo vsi prijavljeno! obvestila, glede dodelitve пт in ostalih določil tenis sekcije. ASK Prfmorie (plavalna sekcija). У ponedeljek nadaljevanje zdravniškega pregleda v kopališču Slon od 17. do 18Л0 za imc&ke verificirane člane sekcije. Pozivajo se vsi plavači, da se istega zanesljivo udeleže. Pregled izvrši klubov član g. dr. Sirher. Od 15.15 do 17. trening za dame. Pozivajo se vse verificirane plavačice, da se istega zanesljivo udeleže zaradi istočasnega dogovora zdravniškega pregleda po ge. dr. Finko-vi. Vsako sredo .in soboto na igrišča, Dunajska cesta od 16. naprej obvezen telovadni trening za vse moške in ženske verificirane člane plavalne sekcije. Sekcija zbora hazeoskfli жмМко* JHSa r Ljubljani. (Službeno.) V torek 1. aprila ob 20.30 odborová seja v kavarni Emona. Table-tenis. V torek, 1. aprila ob 21. sestanek delegatov klubov, ki goje ta sport, v svrho konstituiranja mediklubskega table-teniris odbora, ki bo začasno zastopal Jugosiov. table-tennis savez (Zagreb) v LjwbUani. Klubi naj pošljejo po dva delegata s pooblastilom. — Pripravljalni odbor. SK Svoboda. V nedeljo igre pnvo in drugo mo&tvo prvenstveno tekmo z ASK Ргипотје. Rezerva igra ob 10Л5, prvo moštvo pa ob 16. na igrišču Primorja. — Rezerva naj bo do 9. vre, prvo moštvo pa do 15. v naši garderobi. Postava v prostoru Svobode in garderobi. SK Javorník (Rakek) ima redni obihtf zbor dne 12. aprila t 1. ob 20. v društvenem lokata gostilne Sevar. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Sobota, 29.: Glavni dobitek. C. Nedelja. 30.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob nol 20. Sobota, 29.: Hasanaginica. A. Nedelja, 30.: Cigan baron. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 29.: Rigoletto. Premijera. Izven. Gostuje ga. Tinka Vesel - Poli a. Nedelja. 30.: Rigoletto. Izven. Gostovanje ge. Tinke Vesel - Polla. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15. Sobota, 29.: Revna kakor cerkvena miš. Koroške novice Deželni zJx>r je priznal že neštetokrat potrebo zveze med Porjuno in Labudsko dolino, ah dežela ni imela nikdar denarja za to cesto- V preteklem zasedanju je bila naprošena vlada, da popravi in uredi cesto s svojim denarjem. Pos'anec Steiner je menil, da se mora vpostaviti med Pli'ber-kom in Labudsko dolino rwštena cesta že radi lega, ker odpade vzhodna železnica. V okolici Celovca in tudi drugih mest se je naselilo nekaj bolgarskih družin, ki se pečajo z vrtnarstvom. Nekateri jih kar ne morejo videti pa jih ovajajo deželnemu kulturnemu svetu zaradi konkurence, češ, da delajo Bolgari z lastmimn družinami in zaradi tega niso tako obremenjeni kakor domačini. Vseneinški poslanci zahtevajo od vlade pomoč za puškarsko industrijo v Borovljah, naglašaioč, da so pušk ari s plebiscitnim glasovanjem zaslužili, da se jih via d a ob lOietnioi spominja. Nekateri že govore, da bo dovoljen Borovliam velik kred.it, katerega bodo deležnj samo oni, ki so glasovali za Avstrijo!... Pred vojno so izdelali v Borovljah do 15.000 pušk na leto. sedaj komaj 4 do 5^! Vseneniški Doslanci so se zavzeli lani v deželnem zboru za pomoč puškarski industriji v Borovljah. Nato so se začele širiti po Borovljah vesti, da je obljubljen velik kredit, toda denarja ne dobi puškarska zadruga, marveč ga bodo deležni samo oni, ki so glasovali pri plebiscitu za Avstrijo. Slovenci so mnenja, da bo s kreditom tako, kakor je z drugimi obljubami iz leta 1920. Razmere v puškarski industriji so neugodne. Pred vojno se je izdelalo v Borovljah" na leto 15.000 puňk. sedaj iih izdelajo največ 500П. Dobra polovica iih .gre v Češkoslovaško. ker ie tam carina še najnižja. Na letošnjem občnem zboru prosvetne centrale v Celovcu je bila zastopana mladina v lepem številu. Občni zbor je bií rnmogo živahnejši od lanskega. Zastopanih ie bilo okoli 130 izobraževalnih društev. Društveno gibanje se ugodtro razvija. Preteklo nedelio je bilo več prireditev, med njimi glavna pevski koncert združenih pevskih zborov iz Logevasi in Biičovsa ▼ Pepanovi dvorani v Vrbi ob jez er n. Primorske novice Z vseh strani Istre doni pritožbe, da tako občutne vinske krize, kakor je let», še ni bilo v vsej povojni dobi. Tedni in meseci pretečejo, da ni nobenega kupca od nikoder. Včasih je šlo osemdeset odstotkov istrskega vina v Trst, sedaj gre tja le malenkost. Prevelika je konkurenca z juga. V čisto slovenski vasi Korte pri Piran« otvori Italia Redenta otroški azil, ki bo zajel 60 dečkov in deklic v starosrti 3 do 6 let. Azil bo nameščen v nekem občinskem poslopju. Korte štejejo okoli 850 prebivalcev. Na serjmu sv. Jelerja v Gorici so prodali gorski kmelje 1240 kvintalov semenskega krompirja po 30 do 45 lir. Z raznih krajev dežele je bilo na živinskem trgu precej živine. Prodali so 247 volov, 24 krav in 182 prašičev. Goveja živina se za kmetijstvo usodno redči po kmečkih hlevih. Na vprašanje, zakaj, odgovarjajo poljedelci: treba je plačati davke . . . Stari rod v goriški pokrajini je zdrav m dosega visoko starost. V Usljah pri Ajdovščini je umrla Marija Štibiljeva, stara 91 let. Skoro do svojega 90. leta je opravljala čvrsto in trdno vsa poljska in domača dela. Imela je deset otrok. V Soči na Bovškem so pokopali Ano Domevščekovo. Mesto Milan potrebuje močnejšo radio-postajo, kakor jo ima sedaj. Zato prenesejo dogovorno sedanjo milansko postajo v Trst Potrebna gradbena dela v Trstu bodo izvršena do konca t 1. Oddajna postaja to par kilometrov izven mesta, mikrofon bo stal v novi palači telefonske družbe na Oberdankovem trgu. Tržaški radio bo trikrat močnejši kakor je ljubljanski. Goriški Slovenec Miljutin Lestan je služil kot narednik - pilot pri italijanskem oddelku na Rojcah pri Gorici. Te dni je preizkušal neko novo izvidno letalo. Motor se /je pokvaril in Lestan se je spustil na tla izven letališča ter obležal težko ranjen. V goriški vojaški bolnici je kmalu nato preminul. . Pozabljeni vlak Iz Manchestra je prišel у Gainslx>-rough lokalni vlak, ki ga je uvedel na novo pomladni vozni red. ne da bi ga kdo sprejel. Na kolodvoru ni bilo nobenega uradnika, potniki so zaman klicali nosače, in vratar ni prišel pobirat listkov. Izkazalo se je, da je pozabil postajni načelnik na novi vlak in ni obvestil nastavljencev. Na srečo ni zahtevala ta nemarnost nobene druge škode, kar bi se lahko dogodilo na tej živahni progi ob drugi uri. »Kako pa veste. За je ta stol sta* rinski?« »Kako? Saj je bil takšen, da smo mu morali izmenjati noge in naslon, pa še sedež smo morali prevleči z novim usnjem!« KULTURNI GLED Jugoslovenska umetnostna razstava v Londonu Bližajo se dnevi, ko bo »t vor j ena velika razstava jugoslovenske likovne umetnosti v Londonu — dejstvo, ki je za naš narodno in državno propagando velikega oornena. G. univ. prof. dr. Izidor Cankar, ki pojde prihodnje dni v London, je ljubeznivo dal našemu uredniku najvažnejše podatke o značí.ju in organizaciji te razstave. Na vprašanje, kako je prišlo do razstave ▼ Londonu, je g. dr. Cankar odvrnil: — Zasluga za to gre Jugoslov. društvu r Londonu, ki je kmalu po končani jugoslovenski turneji britské umetnosti začelo misliti na prireditev jugoslov. umetnostne razstave v Londonu. Njegov tajnik dr. Seton Watson je vodil prve razgovore o tem v naših glavnih kulturnih središčih. V začetku letošnjega leta se je oenovalo v Zagrebu Britsko društvo, čigar duša je neutrudljivi Milan Curčin, ki se je mnogo trudil za razstavo v Londonu in se ni splašil vseh težav in zoprnosti, združenih e pripravami za njo. Društvo se je razdelilo v pododbore v Beogradu in Ljubljani, ki so imeli nalogo, da izberejo umetnine za London. To delo je. kajpa, naletelo na velike težave strojarskega značaja. Posrečilo se je, vse te težave premagati, tako da bodo v Londonu zastopani skoraj vsi znamenitejši slikarji, kiparji in grafiki. Žirijo, ki ie v Zagrebu dokončno izbirala slike, so tvorili: iz Zagreba Meštro-v-ič. Bečič in Tiliak, iz Beograda Branko Popovic in Toma Rosandic ter iz Ljubljane Matej Sternen in Tone Kralj. Tako se ie iz Zagreba odposlalo v London 156 slik, 47 skulptur, 108 grafik in 118 arhitekt, risb. — Ali bodo vsa ta dela res tudi razstavljena v Londonu? — Da. prvotno so nam določili rrraksi-MCD 120 del: kakor vidite, smo ga prekoračili. Toda to še ni vse: prvi zbirki se priključujejo še vsa dela. ki so biLa na barcelonski razstavi, potem pošljejo posebne zaboje naravnost v London v Parizu bivajoči jugoslovenski umetniki, dalje prispejo Meštrovičevi kipi iz Newyorka, kolektivna razstava Tome Rosandiča iz Rotterdama in še morebiti jiugoslovenske umetnine, ki so v zasebni lasti Angležev. — Kako se bo izvršií aranžcrsan razstave v britski prestolnici? — Organizacijo vodi Jugoslov. društvo za Vel- Britanijo s sodelovanjem odličnih britskih umetnikov. Dne 31. t. m, odpotuje v London jugoslov. delegacija, ki io tvorijo Ivan Meštrovič. Branko Popovič in Izidor Cankar. Nje naloga bo, da pomaga pri aranžmanu in da event. še žirira. zakaj prostori 'bodo po vsej verjetnosti premajhni za toliko množico slik- — Kje bo razstava in kako bo otvoriena? — Razstava bo prirejena v Tate - Gal-lery, delu Nacionalne galerije ne Miillbanku v istih prostorih, kot je bila italijanska razstava. Zasebna otvoritev za povabljence bo 9. aprila, 10. aprila pa bo službena otvoritev. Otvoril bo razstavo lord Henry Ben-tinck. slavnostni govor bo imel si.r John Lawery. navzoč bo predsednik Umetnostne akademije Witt z mnogimi slovečimi umetniki in seveda diplomatski svet in državniki. Jugoslov. društvo v Londonu bo priredilo slavnostno večerjo, h kateri bodo vabljeni predvsem odlični umetniki. Tako zvaní Han.ging kommitee ie začel poslovati že 26. marca, zakaj taka razstava zahteva mnogo priprav. — Kako pa bodo zastopam slovenski ronetni_ki? — Že pred žšriranjem v Zagrebu smo sprejeli načelo, da se uveljavi zgolj umetnostno merilo, zato smo zavrgli ključ, ki naj bi uredil odnos med Srbi. Hrvati in Slovenci. Razstava je torej v najboljšem smisiu .jugoslovenska. Slovenci pa so zastopani v lepem številu. Iz Zagreba so se poslala v London dela naslednjih naših likovnih umetnikov. Slikarji: Cudermane Stane (2). Oioboč-nik Olaf (l). Grohar Ivan (l). Jakopič R. <3), Kos A. G. (2), Kralj France (l). Kralj Tone (2). Petkovšek Jože (2). Pregelj Mira <2), Serajnik D- (l), Sirk Albert (l). Sternen Matej (3). Stiplovšek Fran (l). Subic Junij (2), Tratnik Franc (l). Vesel Ferdo (6), Vidmar Drago (l). Vidmar Nande (i), Zupanec Anica (l). Sem-le ie treba prišteti še slike Jakopiča, Stern ena, Zupančičeve in Toneta Kralja, ki prispelo iz Barcelone. Kiparji: Dolinar Lo>jze (3). Kos Tine (3), Kralj Tone br< organizacijo opomoglo. Stare upravne mr-tode ne uspevajo več; kdor se ume prilagoditi času, pa zmaguje. Jugoslavija podpisala bernsko коплеяд-Jo. Kralj je dne 27. t m. podpisal za kot o bernski konvenciji za zaščito knjpževih del s popravkom, kakor je bil spreje* v Berlinu in г dopolnili, ki so se vnesla v ta zakon v Bernu. Potemtakem ie avtorka zaščita stopila v polnem obsegu v veljajo. »Urh, grof celjskiri-zorili »Prodano nevesto«, ki je imela sijajen uspeh. Slovenci pa so se jrecř Američani postavili s Parmovo opro »Urh, grof celjski«, ki je takisto dosegla lep uspeh. Fuzija Reinhardtovega in berlinske^ državnega gledališča. Po vesteh >Ber!ner Tageblatta« se bosta spojila dva najfcčja berlinska teatra: Reinhard to v in berlisk > državno gledališče. Šhakespearjeve slavnosti v Straérdi. Letošnje Shakespearjeve slavnosti v Rtrat-fordu nad Yvonu bodo otvorjene 21/aprila. Trajale bedo šest tednov. Predstate bodo vsak dan, vrhu tega ob sredah in sobotah popoldne. Repertoar obsega >Se kresne noči c, »Romea in Julijo:. »Vi^f« ter »Riharda III.«. Dne 23. aprila, — ;hake. spearjev rojstni dan — bo upszorje-a »Obhelloc Literarni sprehodi po Beogradu Z nekaj bnigami pod pazditrho, огпатпГјеп od prvega pomladnega solnca, stopiš na «lico, da flaniraš po Beogradu, ki je vedno mlad .vedno živahen. Gledaš ga, kako je v zadnjem času postal še razkošnejši, še bolj kraljevski in lep nego je bil prej. Mnogo je storilo mesto za tehnično izpopolnitev ulic m trgov. Sam Kalemegdan je danes nekak čudež, ki vsakega tujca prijetno preseneti: prav posebno mikaven je čudovit razgled čez Duinav m Savo na neskončno ravan, ki bo kmalu vsa zelena. Posebno neizbrisni so vtiski solnčnega zahoda. Neka nizozemska baronica je pred to lepoto molče ostrmela. Šele čez nekaj minut je prišla k sebi m mi rekla, da svoj živi dan ni videla nič takega, čeprav je mnogo potovala. Belgijski profesor in sloveči propagator miru La Fontaine, na videz hladen, suhoparen znanstvenik in raziskovatelj, se je pred menoj na mah iz-premenil v lirskega pesnika, ko sva gledala s Kalemegdana solnčni zahod. Gospa Sta-cker. zmana kot nemška pacifistična bojevnica. ki še ni izgubila neke mere sloveče nemške sentimentalnosti, je prišla v ekstazo pred prizorom, ki ga človek res nikdar več ne pozabi. In tako vsi po vrsti. Kdor koli pride, vsak gleda ta prizor — te enostavne veličastne barve, to potapljanje svetlobe v višnjevi nrrak, zlasti sedaj, ko je izginil hud mraz, ko ni več ledenih vetrov in ostre košave. ko pihlja z Dunava in Save prijetna sapa. Ljudje ostajajo še dolgo v mrak na Kalemegdamu da se naužijejo pr- vih pomladnih čarov m dražesfi. Če se hočeš v Beogradu telesno h» duševno najlepše odpoSti. secM na klop na Ka-lemegdanu. Vzemi s seboj kniige in malo čitaj malo pa gledai daleč tja preko naših opevanih rek. Vendar ni tn edino mesto, na katerem spoznaš prekrasen naravni položaj naše prestolice. Z nove terase, ki se gradi na prostoru med hotelom »«Moskvo« in »Balkanom«. ie takisto veličasten razgled na kraje, kjer živ5 isti narod z istimi težnjami kakor v prestolnici. Samo ozadje je malo drugačna Tam imamo kot ozadüe zgodovinski Kalemegdan z rekonstruiranimi »karaula-mi«. kulo Nebojšo, „ Sahat - kulo, ostanke starih zidov itd. A tu se nam kraljevski smehlja moderni Beograd — mesto visokih palač, velikih bank in razkošnih trgovin. Pa tudi med njimi še tiči kak ostanek preteklosti. ki nam vznemirja srce in ga napolni z ginljivimi spomini na stari, patriarhalni Beograd, ki čedalje boli izginja. O Topčideru in Košutnjaku, ki sta zdaj, t teh prvih pomladnih dneh ena sama pesem in barva, niti ne govorimo. Tudi ne o vrtovih kraljevskega dvora, kjer so se že prvim cvetlicam odprlj cvetovi. Tudi ne o kupolah, ki bleščijo na solncu. Beograd je lep tudi tudi pod snegom, toda v prvih pomladnih dneh je neprekosljiv po svoji krasoti, svojih barvah, zvokih, radosti smehu. Vse trepeče, blešči, odseva, kipi — vse je svetel, diven dan»- Kakor bi M bz srebra affi zlata, se svéti ta naš »beli grad«. Ce se ti zahoče osamělosti in tišine, stopiš pod kako drevo т Topödem in občutil boš na dan svoíesra veselja nebo priletno žalost in blago resigniranost: U stablu žive mladi dani I prve čeznje za beskrajnira, U grlu drage tiče na grani Zanos za jedním zvukotn sijajnim. Zanos mlad. (G. Krklec, «Izlet n nebo«) Pa se spomniš »Bumsa« m »Tri šešira«, ko si omamljen od vina sredi zimske puščobe in obopovanja dvigaj z ustne molitev — Boga sluga, kočilaša. bludnica i siromaha, Bogu strasnih očenaša. od žalbe i od savdaha. I taäco greš z istim pesnikom dalje. Lestaš njegovo knjigo in najdeš skoraj na vsaki strani kot lasten občutek: Ä sada svuda cvetovi niču i nebo plavo. detinje, sanja. Grm grmu priča radosnu pričo. Zec zeca mladoni livadom garij a. i fica tki na gramčict peva. Svuda se zbiva proljetnie čudos a susret suncu putuje seva i srce moje pijano, ludo. (Krklec, iz pesmi »Mart«;. Bog vedi, katerega marca so ЬШ napisani fl verzi toda vsak marec enako opaja človeško srce, ki čuti da se vse v naravi obnavlja. samo ono ne. Samo srce postaja staro, le zanj tri vigredi Ali pa odpreš tenko pesniško zbirko Rade Drajnca »Bandit ili pesnik«. Začudiš se, ko-£ko gorkih tonov je $ cjegovi sicer nano- šeni pozi in narejenem cinizmu. Ne žali te njegovo cesto poudarjeno posmehovanje filistrom. »-Doktor bede. Ja znam, koliko kilograma teži ovozemska pravda. — I nmcanje moča srca značá koliko Javež osa. — Stražam, zapali di cigáru... — Mala, veruj mi, nemam para...« Ali zaideš v kakšno staro beograjsko zakotje, ki je polno emocij in spominov na preteklost Le-ta sicer ni še tako daleč za nami. vendar pa se ti zdi, da je odšla ne vem kam. Tu še suvereno vlada kaldrma. m so nizke sitarinsike ћШсе: tu se ie dogajala tista intimna, nenapisana zgodovina družabnega živfienja starega mesta ob Savi in Dunavu. Odtod so izhajali mnogi velikani peresa, meča m patriotizma. Tn, kjer čas še danes mineva počasneje nego na Terazijah, še z veseljem prebirajo spise m knjige o čudovitem vzgonu vsega našega naroda, o trpljenju, ks je prineslo to, kar imamo danes. Tu je razvit kult narodnega heroizma: v teh tesnih ulicah dobiva avreolo neke sentimentalnosti in ginljivostL Nehoté sem začel v tabem beograjskem zakotju prelistavati >Krv fetnikac, knjigo znanega »vojvode Birčanina« IKje Trifuno-viéa, ki ji je spisal predgovor Dušan S. Nikolajevič. To .je — pravi goep. Nikolajevič — »(jedna knjiga h его jet v« i beskrajne ljn-bavL kitfu Šumadija neguje n srcu svome za naž Jug, žije nam borce i etradalnike i či|je nam pejeaže i ja dna ! pre+užna sela priča Trifunovidev patriot hram. To je patriotizem nagonski, аП i nveren. I to je pa-triotizam. čij/a j» vedrino ваэееве&о to, št» sn grobovi fetnika foš nvek pusti neobe-leženi.< In stopiš zopet na Kalemegdan iise spominjaš, da so četniki bili res vednev prvih vrstah in da so izvrševali najtežj. naloge, celo na samem Kajmakčalanu. Vrraš se v mesto, ki vse pulzira polnim, mldim življenjem. Povsod zadeneš ob tisi čudno zmes Vzhoda in Zapada, ki pa je»' Sarajevu še bolj očitna nego tu. Toda bnflikt ie očiten, bolj žilav in odločen. Zaprt prodira vse silneje; vsaj tehnična civilucija zma-duje na vsej črti. Seveda pa vpija tudi na temperamente, na formiranje uševnostL Naša rasna sila je dovolj močna, a bo vzdržala te tuje vplive in ohranila ?vojo balkansko izvirnost. Tina Ujevica ni več v Beogf»du. Namestnika ш našel; pri nekateri njegovih učencih je nekako celo reakci/ zoper bo-^emstvo. Vendar v nočnih kvarnan še vidno zasedajo nekatera Iiterara omizja in iščejo^ sebe in svojih izrazov- oda — naj-silnegši so v našem slovstvu š vedno samo oni, na katere merijo puščice eh-le mladi-nov. Uravnovešeni duhovi deijo in se ne zmenijo ne za polemike niti za priznanje ali nepriznanje svodih oseb. A v teh prvih pomladnihlneh pozablja človek tudi na napetost minlf'ih književnih emeri S kopico knjig pod piduho hodi po mestu, išče tihih zakotij ln |č ne misli na malenkostne zadevice in айгаа razburjenja. ki bodo že jutri pozabij^a. Večen ostane samo ta divni peisaž, и se vzlic veem silnim potresom in izpremibam ni nič ia-peemeoiU^ f I>«i Teha&ai del rabrike »rejuje avtotchaični oddelek Vacuum Oil Companr. d. d. Pogon na sprednja kolesa Pogon na sprednja kolesa ее čim dalje <*>lj uveljavlja v izdelovanju avtomobilov. Gotovo bo zanimivo, da tudi ml ▼ kratkem opozorimo na prednosti takega avtomobil, nkega pogona. Tak pogon ее nam namreč ne vidi neka nestalna novost. Zelo verjetno je, da se bo pri dosedanjih avtomobilih obdržal in uvedel tudi pri produkciji mnogih drugih tipov. Neposredni prenos pogonske sile na «pr »dn ja kolesa avtomobila daje možnost, da je tudi '.>blika cele strojne naprave bolj eklenjena. Gonilo za izmenjavanje hitrosti *e lahko zgradi skupaj z diferencijalom in «poji naravnost z motorjem. Na ta način pridemo od zgoraj lahka do obeh gonil in prav tako niso več naprava za spuščanje v pogon, baterije in servo zavora ter tnho-meter pokriti, ampak tako nameščeni, da brez težave lahko pride do njih. Tako se motor in (Hali del vozila približata, kar daje spert precej povol jen vzrok za razdelitev teže glede na vertikalno os. Če izkoristi graditelj vse dosedanje izkušnje glede na konstrukcijo prenosov moči, bo spravil steprožni del voza na najmanjšo mero, ker bo gradil posamezna sprednja kolesa tako, da bo vsako kolo zase prožno in odbijalo udarce negladkih tal. Tako sprednje kolo ne bo odskakovalo niti na slabi cesti. Ležalo bo mirno na progi in drselo bo po cesti kakor magnet po železu. Na desno in levo ne bo zavijalo, ker ga bo pogonska moč krepko držala v pravi smeri. Krmarenje avtomobila je bistveno olaj-Sano zaradi tega. ker deluje pogonska sila oa sprednjih kolesih vedno v cm! smeri, v katero zavijemo krmilo, ne pa, kakor io-skij, ko delujejo zadnja kolesa v stari pognani smeri, ko smo prednja že zavili, in «e razmeroma šele precej pozneje smeri izfmačita. Kako ie dosedanji način pogona n* zadnja kolesa ovirajoč in potraten za m,-»č. si lahko najlaglje predstavljamo na ta način, če pomislimo da fe pri kočiji boni vprežen od zadaj za v^ozom namesto od spredaj 'n da ravna oje tn sprednje kolo sam kočijaž od spredaj. Isto Je pri današnjem avtomobilu, ko je motor pri zadnjih kolesih. Predstavimo si to še, da t^če koni vprežen zadaj za vozom, na ovinku e hitrostjo današnjega avtomobila! Vsaka tovarna avtomobilov stremi za tem. da se z njenim izdelkom lažje vozi kakor z drugimi. V tem oziru jim lahko pogon na sprednja kolesa kar najbolj pomaga. Ta ne rabi nobene kardanske gredi, niti zadnje preme, niti menjalnega ali diferencialnega gonila. Dno vjza je lahko jako nizko. Okvir za šasi jo je lahko raven in ne ■vrč vpogn.jen navzgor, da lahko pride do njega zadnja prema — kajti ta Je sedaj nepotrebna. Na ta način je sasija cenejša, lažja in bolj stabilna, karoserija pa lahlo bolj enostavna in udobnejša. Težišče bo nižje — vožnja bo zato udobnejša; prostora bo veř in tudi prtljaga ne bo toliko trpela. Zadnji sedeži sežejo pri dosedanjem sistemu visoko baš nad zavojem okvira nad zadnjo premo; pri novem eistemu je ta ne-ndobnost odstranjena. Bobnenje v vozu, ki ga povzroča kardanska gred, odpade in s tem tudi prihranimo energije, kajti vsako nepotrebno drdranje je potrata moči. Nasprotno kot doslej, so pri novem sistemu zadnja kolesa popolnoma prosta. Motor poganja prednja kolesa in to je za krmiljenje dobro. Če poganja motor zadnja kolesa, nastane s tem precejšnje zasanjan je zadnjega dela voza na ovinkih, kar se na zadnjih sedežih neprijetno občuti. S premestitvijo pogona na sprednjo stran vsekakor odpade žaganjanje zadnjega dela na desn t ali na levo. Vzrok tega je fizikalno razložiti na ta način, da se v prvem primeru zadnja kolesa ne samo valijo, ampak zaradi motorne sile ali pa zavore vedno nekoliko polzijo, v drugem pa samo kotalijo. Pristaši novega sistema dokazujejo, da je tn tudi bolj pkonomičen od starega. Obroči яе mar.j obrabijo in na posamezne mehanično delujoče d°le je lažje paziti, ker so boli dostopni. Seveda pogon na sprednja kolesa ni brez slabih vplivov. V glavnem je omeniti samo dva: prvič zahteva večkratne prenosne rglob® drugič se pa pri vožnji navkreber premakne adhesrijski pritisk. Pralesa je pokazala, da ti dve težavi nikakor preveč ne motita in da ju bo tehnika lahko kmalu obvladala. V Ameriki je le še vprašanje časa, kdaj bodo uvedla opisani sistem vse tovarne. V načelu si skoro vsi zanj. Tudi v Franciji rn v Angliji se je že precej uveljavil. Mnogo manj zanimanja za to novotarijo vidi- mo pri Nemcih, vendar delajo tudi v Nemčiji nekatere tovarne resno na tem. Omenjamo n. pr. B. M. W., N. A. G. in IX K. \Yr Razmerje v prodaji bencina in olja V«žna prodajna panoga cara? je vsekakor prodaja bencina in olja. Kljub njeni važijcřsii se pa še danes velika večina lastnikov garaž ni bavila z vprašanjem, ali jo razmerje med prodanim bencinom in о!кмп za mazanje pravilno. Pa tudi pni garažisti. ki so to razmerje zasledovali, niso prišli do pravega rezultata. Nekateri trdijo, da je razmerje med prodajo bencina in olja 5 .1, drugi 7ope? 3:1. V resnici Jc s*\-ar č:s!o d: ugačna. Dejstvo je, da presojanje prodajne možnosti na podlagi predpostavke o razmerju bencina in olja ni dovoli utemeljeno. Ker se predpostavke ne dajo pozitivno dokazati, b »nio morali stvar pretresati tudi z drugega vidika oziroma poslušati mnenje, ki temelji na praktičnem izkustvu podjetij, prodajajoči!) te proizvode. Ta podjetja vodijo o svojih prodajah natančne beležke, iz katerih ie razvidno, da poraba maznih olj ni v nobeni zvezi s številom avtomobilov, ki pri garaži ali bencinski črpalki kupujejo bencin. Imamo n. pr. mnogo primerov, da se pri neki bencinski postaji proda zelo mnogo bencina, a le nez.»atna količina olja za mazanje. Ta pojav je teži?o raztolmačiti. Prodaja maznega olja .je za mnoge garaže še vedno postranskega pomena, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker nameščenci pr! bencinskih črpalkah tpso dovolj izvežbani_ v prodaji olja, oziroma v pravilnem posluževanju av-tomobilistov s tem proizvodom. Če bi pazljivo proučevali to zanemarjanje pri prodaji olja, bi prišli do zaključka, da je razmerje med prodanim bencinom in oljem povprečno le 120 : 1. To so seveda številke, o katerih se vsekakor izplača govoriti. ker nam iasno kažejo, da tiči v tem zanemarienju velika možnost zaslužka. Na 120 litrov bencina pride torej 1 liter olja. kar je neverjetno majhna količina, ki zopet dokazuje, da je nega avtomobila na zelo niziki stopnji. Čeprav ее mora priznati da se avtomobilistu, ki zahteva pri črpalki bencin, ne more vedno ponuditi tudi olja, uči praksa, da je za trgovca in za lastnika avtomobila udobnejše in lažje, če si nabavi mazivo tedaj, kadar Je pripeljal svoj avto v garažo. Čeprav Jn dalje ta trditev nepobitna. se s številkami lahko dokaže, da Je wraba olja napram konzumu bencina zelo neznat- Quaker State motorno olje stane v originalnih, v rafineriji sami polnjenih ročkah, Din 55.— za en liter, pa je vzlic temu cenejše od drugih, na trgu nahajajo-čih se, pa i najboljših motornih olj, ki stanejo povprečno po Din 40.— za en liter. Vprašal bo vsak, kako je to mogoče? Kratek in jasen, s številkami podkrepljen odgovor je: Quaker State motorna olja so garantirano 100 % čista najboljša pensilvanska olja in na poseben način superrafinirana, pa radi tega njih mazilna sposobnost druga olja tako nadkriljuje, da se po izjavah tu- in Inozemskih motoristov rabi najmanj Štirikrat manj Quaker State motornega olja kakor pa drugega najboljšega motor, olja za isto daljavo, pri čemur pa odgovarjajoče tudi motor boljše deluje. Vi plačate tedaj pri uporabi drugega olja 4 X Din 40.—, je Din 160.— za Quaker State pa samo 1 x 55, je Din 55.— pa prihranite tedaj čistega nad Din 105.— ako kupite namesto drugega olja, ki ste ga do sedaj rabili, QUAKER STATE MOTORNO OLJE pri M. Težak. Zagreb. 1 Gunduličeva 18. 5082 na in da ее pravočasno masna)» ne eraatra za posebno važno. Ako je statistično dokazano, da se motor mora mazati po vožnji 500 km, in če ее utemeljeno upošteva, da porabijo avtomobili srednje moči 120 litrov bencina na 1200 km vožnje, nam bo jasno, da bi garaže lahko prodale nad 50% več olja, kakor v danih razmerah. Iz tega jasno izhaja, da je možnost prodaje motornega olja pri naših garažah še vedno neizkoriščena. To dejstvo ne predstavlja le efektivne izgube zaradi neprodanega maziva, ampak ima tudi druge posledice. ki so važne za sam napredek garaže. Saj smo ugotovili, da se s tem. ako se prodajna možnost ne izkorišča, škoduje splošni negi avtomobila. To dejstvo pa je važneje od prvega, ker ima za posloiico nezadovoljstvo klijentov. to pa zopet splošno nazadovanje garaže. Fiizijn v belgijski industriji. Kakor srno poročali, so so združile belgijske tovarne Minerva in FN\ Združena tovarna je začela sedaj izdelovati nove male avtomobile z motorji od 15 konjskih sil. Eksport ameriških avtomobilov. Avtomobilska trgovska zbornica v Newyork u je zaključila bilanco lanskoletnega izvoza ameriških avtomobilov. Iz te bilance s» vidi. da je bile lani prodano v imz" vo vsega skupaj 1.099.505 avtomobilov, od '.ega 664Л56 osebnih in 345.130 tovornih vozil. Če prime! jamo te številke s predlanskim izvozom (615 586 osebnih in 209 560 tovornih avtomobilov), vidimo, da se ie izvoz osebnih avtomobilov povečal za 8%, tovornih pa za 65%. Nazadovanje konzuma polnih pum. V zadnjih osmih letih je konzum polnih gum zelo nazadoval. Leta 1921. je iniHo še 29% to-vonvh avtomobilov jvolno gume, lansko leto pa le 4.7?«. Celokupna ameriška produkcija. Avtomobilska industrija v U. S. A. in motažne tovarne v Kanadi so proizvedle v lanskem letu vsega skunaj 5 milijonov 621.709 avtomobilov (4.811.108 osebnih in 810.601 tovorni avtomobil) medtem ko je celokupna produkcija v letu 1928. znašala 4.601.130 enot. Če primerjamo te produkcijske številke let 1928. in 1929.. vidimo, da se je lansko leto povečali produkcija cs.-.-bnih avtomobilov za 19.8%, a tovemih zn \\%. Celoknren rrira«tek za vsa motorna vozila pa znaša 22%. Ford v Nemčiji. Minuli teden ie začela Ford Motor Company graditi novo tovarno v Kölnu. V Berlinu je sedaj v prometu okrog 100 tisoč motornih vozil. SOKOL Sokolsko društvo Moste. Prednjački zbor je določil naslednji telovadni vzpored: moška deca torek in petek od 6 do pel 8. ure, ženska deca ponedeljek in četrtek od 6. dc pol 8. ure. moški naraščaj sredo in soboto od 8. do pol 10., članice ponedeljek in četrtek od 8. do 10. ure in člani v torek in petek od 8. do 10. ure zvečer. Pozivamo vse članstvo k rednemu in polnoštevilnemu obisku, stariše dece in narašča.ja pa prosimo, da pošivljajo deco v telovadnico у čim večjem številu. Telovadna akademija Sokolskega društva Kproška Bela - Javornik. V nedeljo, dne 23. t. m. zvečer je priredilo agilno Sokolsko društvo Koroška Bela - Javornik v lastnem domu telovadno akademijo, katera je lepo uspela. Spored je otvorila ženska deca. 14 po številu, ki je igrala v splošno zadovoljnost rajalne vaje.. Nato je dvajset dečkov nastopilo z vajami s puškami, katere so izvedli strumno, dobro so tudi krili in ravnali, za kar so želi živahne aklamacije občinstva. Sledil je nastop članic z gorečimi bakljami in nastop članov z beograjskimi prostimi vajami. Vaje članic so uspele, člani pa so začeli jako dobro, a v celoti pa se je opazila neslgurnost. Pri telovadbi na drogu. bradlji ln na krogih se je opazilo nekaj dobrih telovadcev, ki razpolagalo z veliko fizično silo. ter so izvajali nekaj težkih prvin z lahkoto, a v celoti pa se je pri večini sestav opazila nesigurnost, zlasti na drogu manjkalo je tudi tehnike, elegance in pravih kombinacij. predvsem pa efektnih koncev. Zelo strumno pa je nastopil z beograi=kimi prostimi vajami moški naraščaj ter žel za svoj sigurni nastop živahne ovacije obč!n«!va. V celoti je nastopilo pri telovadbi 65 oseb. kar je dokaz, da se v tem društvu v precejšnji meri goji telovadba. Društvo ima v vseh oddelkih dobre moči. osobito pa pri moškem naraščaju in članih kateri bodo, ako bodo r^dno in sistematično vežbnli in gojili v zadostni meri lahko atletiko. — dosegli pri letošnjih župnih in saveznih tefkmah — prav lepe uspehe. Prireditev je obiskalo mnogobrejno občinstvo, ki je e tem pokazalo, da zna ceniti telesno vzgojno in prosvetno delo domačega Sokola. Sokolsko društvo v Sv. Juriju oh juž. žel. se razveseljivo giblje. Ve! oddelki so se pomnožili, najbolj še članski, ki je nanovo pridobil 30 kmetskih fantov. Telovadnica, ki jo prenovljena in električno raz- John K. Kewnham: Stara ura Dedova ura s kukavico je stala \ salonu. Nje zveneči »Kukuk!«, d kate* rim je oznanjala ure. je bilo slišati raz« ločno po vsej hiši. Biia je stara ded* ščina. Že oddavna jc pripadala družini Jamesovih. Peter James ml. je spal v sobi poleg »alona. Neprestano glasno tiktakanje ure je bilo slišati posebno dobro v nje« govi sobi. A ni se mogel nanj priva« diti. Včasih je bedel pc cele ure :n je izkoriščal ta čas, da je Dreklinjal de* dovo uro. Štel je njene udarce, da bi zaspal, a nje peklenski »Kukuk!... Kukuk!« je hipoma prekinjal njegovo matematično udejstvovanje. Ko se je pripravljal Peter na ^zpite, ga je težila ura še bolj nego kdaj. Mo* tila ga je, da ni mogel zbrati svojih misli, in mu ni dala spati, kadar je bil spanja še bolj potreben nego prej. Spravila ga je v skrajni obup in je zaprosil očeta, naj uro ustavi ili pa spravi iz hiše. Ves prepadel se je Peter James st. zastrmel v svojega drznega potomca: »Dedovo uro naj bi spravil proč?« je dejal končno. »Menda ne veš, kaj praviš, dečak!« »Toda oče, ta prekleta reč mi ugo* nabija živce. Tiktak, tiktak, tiktak,' se glasi neprestano in tako močno kakor pri nobeni drugi uri na svetu. Ura bije po mojih možganih. Kadar hočem de* lati, me moti. Da celo na cesti me pre* ganja nje udar. Za božjo voljo, ustavi jo aii pa jo podari prvemu beraču, ki potrka na naša vrata!« Z bolestnim pogledom je opazoval oče svojega nespoštljivega sina. »Dra* gi sin,« je dejal, »mlad si in neumen. Ze cela pokolenja spada ura k naši družini in nikoli ne bi nihče pristal na to, da bi jo ustavili. In kakor dolgo bo živela družina Jamesovih, ne bo ura s kukavico prenehala tiktakati in biti.« Peter ml. je vzdihnil. »Ta strašna reč! Vedno znova me spravlja v bes* nost. Čej je ne ustaviš, oče, ali pa jo podariš, bom moral zapustiti' tvojo hišo.« »Menda pozabljaš, da še obiskuješ šolo. Kdo te bo preživljal, če smem vprašati?« Peter ml. ni odgovoril. Pogledal je na uro s kukavico, ki je nemoteno tik* takala in tiktakala. Kakor da bi se ho* tela prezirljivcu posmehovati, je vtak* nila ta čas kukavica glavo skozi vratca in je oznanila z norčavo*zvenečim kli* cem, da jc potekla nova ura. Peter James st. je opazoval z než* nim pogledom stari, podedovani pred* met in sc je obrnil ponovno do svoje* ga sina. Še ves zatopljen v spomine, jc dejal: »Mladenič, nikoli se ne bi mogel ločiti od te ure. Kolikor pom* nim, je bila del naše hiše. Ko sem bil še dete, sem jo imenoval svojo prija* teljico. Nje bitje sem poslušal, ko sem se odpravljal spat, in zjutraj me je vzbujala njena kukavičja godba. Po* magala mi je, da sem šel v življeju na* prej. Zame je pomenilo njeno tikta* kanje »Delaj... Delaj ...« Kadar sem bil žalosten, me je tešila, in v veselih urah se je zdelo, da se veseli z menoj.« Oče si je obrisal z robcem oči. »Pe* ter,« je potem nadaljeval, »uro sem podedoval od svojega očeta. Ljubil jo je, kakor jo ljubim jaz. Ali res zahte* vaš od mene. da jo ustavim ali da se ločim od nje?« »Ne, oče,« je odvrnil Peter ganjeno.« »poskusil bom. da se na staro škatlo privadim.« Iz Petra Jamesa ml. je postal Peter James st. In nov Peter James ml. je orišel na svet. Stara ura s kukavico je stala še vedno na svojem mestu. Nje udar ni izgubil svoje moči in nje »Ku* eveiljena. Je redno vsak dan zasedena. Telovadci se pridno pripravljajo za nastope v Celju in Beogradu. Masarykova proslava ее je vršila v šolski telovadnici. Br. starosta dr. Fran Svetina je v izbranem govoru otvoril prireditev ter pozdrjvil navzoče občinstvo. O delovanju in življenju velikega Slovana pa je govoril br. prosvetar Fran Hajnšek. Na lepo okrašenem odru je bila živa slika: Sokoli s praporom pred Masa-rykom. H koncu eo zbrani zapeli našo in češkoslovaško himno ter »Ilej Slovane« Mursko sokolsko okrožje. Sokolsko delo tudi v novem društvu uspešno napreduje tem okrožju. Vse teh. delo je usmerjeno nastope, društvene in župne ter končno Beograd. Za jeseni pa se pripravlja na lahko, atlet, tekme. Tudi odbojko se že pridno vadi Kakor tehnično, pa se je letos dvignilo tu di prosvetno delo. V sredo 25. marca se j< vršila v Ljutomeru dop. I. seja vseli orosve tarjev okrožja, ki .ie pod vodstvom okr. pro-svetarja pedala temelj glavn. smernic pros v dela za let. leto na podlagi I. okrožnice P 0. M. S. 7... kjer se je posebej rešilo načeli-no vprašanje proevet. dela v društvu in_ med narodom s posebnim ozirom na duševno prilagoditev telovadnice, ki je doslej vzgaja la le — telovadce in ostalega sok. članstva šele nato pa vzporedno k narodovi vzgoji : igrami, glasbo in podobno. »Ne samo jak-3; telesa, ampak tudi duha je treba v sok vrste!- S to parolo je bila zaključena T. seja prosvetarjev. ki bo. ako bodo poklicani vztrajali, enkrat dvignila našo pastorko — pro«vet. delo v tem okrožju. na za ■та Dopisi SV. JURIJ OB JU Z. ŽEL Na Jožcfovo je zavihrala s šolskega poslopja narodna zastava. Ni bilo Šentiiirčana, ki b:, ne vedel, komu na čast. Vse ie z radostjo pričakovalo. kakšen bo zaključek kmetske nadaljevalne šole, ki le postala žarišče izobrazbe za kmetsko mladino, vmes pa tudi ostalega prebivalstva, Ze v prvih popoldanskih urah so začeli prihajati fantje iz šentjurske okolice na vozovih in peš. Dež jih ie sicer močil, a veselega razpoloženi jim ni vzel. Prvi so bili Šentrupcrčani. katerim je šel nasproti s parom konj*šentjurski posestnik g. Slomšek. Kmalu nato so ;o primanali Drameljčani peš. Vse spremstvo: očetje matere in dekleta, je ostalo doma. ker ie preveč lilo. Slivničani so se pripeljali na lepo okrašenem vozu. Ko so se še zbrali šentjurski fantje in gojenci kmetijske šole, ie velika telovadnica bila kmalu nabito pol-Šolskj upravitelj Žagar je uvodoma pozdravil zastopnika banske uprave g. prof. Krošla, župane in druge, nato pa podal obširno poročilo, ki nam ie nudilo razveseljivo s® k o kmetijskega šolstva. Predavanja fantov so dokazala, na kako lep način se bodo naši kmečki fantje izobrazili za ime kmetovalce, ki bodo znali ceniti vrednost rodne zemlje- Vidi se, kako dobro razumeva učiteljstvo pomen tega šolstva. Stro kovna naobrazba našega kmeta je nujno potrebna, a še važnejša ie njega splošna vzgoja In oboie ie nadaljevalna šola do-sesin. Kmečki fantje iz Šentruperta, Dra' meli in Slivnice so prišli, da skupno s šentjurskimi fanti in onima iz speciialne kmetijske šole v čednih pevskih zborih pod vodstvom svojega učitelstva (gg. Gorišek Hajnšek, Povh in Seručar) poudarijo, da tudi onn željno pričakujejo kmetskih šol za svoje kraje. Lepo so zapeli eni kakor druga", a Šentniperčani so odrezali najbolje Impczanten ie bil zbor vseh fantov — 120 po številu, ki je izvrstno podal naše narodne pesmi. Prof. Krošlj je v krasnem govoru o črtal potmen kmetskih nadaljevalnih šol. Njegovim izvajanjem je vse napeto sledilo Uspeh kmetske nadaljevalne šole v Šentjerneju ie jasen dokaz, kako visoko se obrestuje velika naklonjenost kr barske uprave temu šolstvu. Gotovo bo v naj-krajšem času obstojala taka šola v vsaki občini. OTROŠKE NOGAVICE 4lGOM Najboljše, naftrajnejse, zato 13 najcenejše! kuk!... Kukuk!...« je zvenel skozi hišo silno kakor kdaj. Peter James ml. je spal v isti sobi poleg salona, kjer je spal nekoč nje» gov oče, in kakor njegov oče je vzdi* hoval nad neznosno uro. Vsak večer ga je motila, da ni mogel zaspati, in počasi jo je pričel sovražiti. Tn ko se jc približaj čas njegovih končnih izpitov, jc protestiral pri svojem očetu radi »stare škatic« — tako nespoštljiv yo se je izražala nova generacija — in je zahteval, naj jo ustavijo ali spra* vi jo iz hiše. »Moj dragi dečko,« jc dejal Peter James st. z žalostnim obrazom, »nikoli s? ne bi mogel ločiti od te ure in nikoli ne bi dovolil, da bi jo ustavili. Bila je prijateljica mojih otroških let in moje mladosti. Ko je umrl moj oče, mi je to uro ostavil. Ljubil jo je, kakor jo Iju* bim jaz. Ali res zahtevaš, da jo usta* vim ali spravim iz hiše?« Zdelo se je, da prihajajo njegove besede iz ginjenega srca. »Ne, ljubi oče,« je tedaj vzkliknil sin, ki je s težavo premagoval svojo ganjenost, »ne, privadim se na uro.« »Kukuk!... Kukuk!... je menila porogljivo dedova ura s kukavico. so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Zato uporabljajte na svečanostih ali predavanjih okusne ANACOT-PASTIUE dra. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo ANACOT-PASTILE! BLED. Tudi naš Sokol ie dostojno proslavil Masarykovo osemdesetletnic» t nagovori, pevskimi in godbenlmi točkami-— V pretekli sezoni je uprizoril dramski odsek igre »Peg, srček moj«, »>erigo< »Navadnega človekac, »Nemški ne znajo« in 'Dva gospoda, en sluga« v režiji br. Kobilce. Velezanimivo predavanje .ie priredil ZKD v nedeljo 23. t m. v Sokolském doimu. J Predaval je strokovni tajnik g. Vladimir Kravos šolski mladim o angleški pokrajnni in pripovedoval pravljico o Gulliverjti. Oboie so izpopolnjevale krasne ski optične slike. Koj na to pa je predava! pred nabito polno dvorano o francoski revolncií na podlagi številnih skioptičnih slik. BLED. Prenovljeni odbor olepševalnega društva rZarja« se je z veliko požrtvovalnostjo lotil dela. Priredil je v hotelu Triglavu dobro obiskano veselico. Z dohodki veselice in podporo občinskega odbora bo društvo napravilo stezo skozi gozd na hrib Kuhovnico, ki stoji nad kolodvorom in odkoder je krasen razgled na jezero in okolico. Ta steza bo dobro služila letoviščar-jem, stanujočim v Zaki, ki žele razvedrila in kratkih sprehodov. Odbor ima še več lepih načrtov; ako se vsi uresničijo, bo kolodvorska okolica bolj obiskovana in tujski promet se bo močno povzdignil. Zdaj vse sili v »centrum« na Bled, kjer se vrsti godba in ples. Kdor pa želi po miru in počitku, bo ostal v aZti pri nas. Tu dobi vso udobnost, lepe sprehode in razgledne točke, kopališče in prostor za tenis je na razpolago. železnica je pri poti, včasi tudi zabava in ples. Kraj je zdrav, suh in solnčen. V mirni okolici si bo lahko Ietoviščar odpočil od skrbi in težav. ČRNA. Naš Sokol je zaradi tehničmh zaprek šele v nedeljo 16. t m- proslavil 80-letnioo T. G. Masaryka. V šolski telovadnici so se zbrali opoldne zastopniki uradov, člani Sokola in drugih društev. Otrooi so pod vodstvom br. učitelja Kogelnika zapeli obe himni, nakar je brat starosta inž- Fet-tich pozdravil navzoče in kratko orisal pomen proslave. Prosvetar br. Ledinek je v lepem govoru prikazal delo velikega človeka, Slovana iin Ceha. S primernimi nagovori so se oglasili še v jmenu občine gospod župnik Geršak, za krajevni odbor Rdečega križa g. Kogelnik in g. Mauchler za Jadransko Stražo. Deca ie zapela še dve mični pesmici, nakar je brat starosta zaključil prireditev. Udeleženci proslave sose spomnili tudi poplavljencev v južni Franci i i in zbrali 160 Din. LAVRICA. Dočim se v raznih krajih Slovenije neprestano ustanavljajo različna prosvetna društva, o katerih dnevno beremo v novinah, v Lavricj doslej ni bilo nobenega. Novo ustanovljeno tamburaško društvo »Krim« pa nam obeta, da se bo o Lavrioi in njenem življenju marsikaj culo. Nedavno nedeljo se ie vršil ustanovni občni zbor. Iz poročil funkcijonariev pripravljalnega odbora s» je razvidilo, da sta oba odseka, gocfbeni kakor dramski dosegla že pred ustanovnim občnim zborom zadovoljive uspehe. Godibeni odsek ie priredil veselico, katere čisti dobiček se je obrnil ▼ prid dramskemu odseku za nabavo odra. Dramski odsek se pod vodstvom agi-lnega režiserja Frana Tome a uspešno razvija. Na društvenem odru nam je priredil že dve dobo uspeli vprizoritvi. Na predJog predsednika se je započela akcija nabiranja knjig za ustanovitev društvene knjižnice. Nanovo pa se je ustanovil zabavnj odsek, da tako pridejo vsi člani na svoj račun. Ustanovitev tega društva je v našem kraju vse hvale vredna, še posebno zato, ker se v njem aktivno udejstvuieio skoraj izključno le kmetskj fantje in dekleta. GOLNIK. Prošlo nedeljo so priredili pači jeni i zdravilišča zabavni večer. Na programu so bile razne glasbene točke ter Devi-Čeva veeeloigra-enodejanka »Prosac u nepri-lici ili Lillv<, ki je vzbudila mestoma splošno veselost. Glavna točka večera pa je bila volitev miss. za katero je bila izvoljena gdč. Milica Rajkoviéeva iz Beograda. Prireditev je pošetilo veliko število bolnikov ter vsi gg. zdravniki in nameščenci zavoda. Pri tej priliki treba naglasiti zelo razveseljivo dejstvo. :ia pri vseh domačih prireditvah, ki so ▼ zadnjem Času dokaj čeete. lepo skupno sodelujejo pacijenti raznih ver in tz raznih p<>-krajin naše velike države. V tem smislu je udi izpadla gornja volitev miss. Na prvi taki prireditvi je bila izvoljena za kraljico Slovenka, na drugi v preteklem letu Hrvatica. letos pa Beograjčanka. ZIDANI .MOST. V nedeljo 23. t m. se je vršil v gostilni Moser redni cbčn: zbor našega Glasbenega društva- DruSrvo ie v reku enega leta zadovoljivo napredovalo in šteje sedaj 510 članov. Nastopilo je društvo 29krat pri raznih prireditvah in 9krat pri pogrebih. Za predsednika ie bil ponovno izvoljen načelnik postaje g. Alojzij Baša, га poü predsednika žel. uradnik v pokoju g. Miha Laznik. za tajnika želez, uradnik g-Adolf SeKč. za blagajnika zvaničnik g. Josip Jakoš, za gospodarja zvaničnik g. Jože Tu-šar, za arhivarja zvaničnik g. Rudolf борег, za računska preglednika gg. Moienik in Knaus. Kapelníku g. Franju Plazniku se ie za njegovo požrtvovalnost in trud, s katerim je društvo spravil v dober uaied in vsestransko spoštovanje, izreklo priznanie. Po zborovanju so godbeniki zaigrali neka* lepih komadov. жШтаОс Si 74 8 Sobota, 29. ITL 1930 Iz življenja in sveta Konec sicilské roparske bratovščine Člani zJoglasne ťajae razbojniške dražbe »Maffia«, ki je preko 150 let ustrahovala vso Sicilijo. Preiskava se le vlekla več ko 2 leti in je Ы1 proces zaključen s končno razpravo v Palermu. Zločinski bratovščini so pripadali ljudje vseh mogočih stanov, celo sodniki in orožniki, ta Ko da Je bfl boj zaper lopove silno težaven. Obtoženci sede pred sodiščem v kletki uklenjeni И pome-šam z orožniki. Ob fotografiranju je večina obtožencev povesila glave, samo vodje gledajo smslo ro dvorani. Razum pri živalih Malo je tako napetega štiva^ kakor je duhovita nova knjiga angleškega majorja H. W. Hingstona, ki je zbral svoja dolgoletna opazovanja po vseh delih sveta v razpravi »Problemi na« gona in razuma«. Znanstveni krogi so izkazali veliko priznanje avtorjevim zaključkom in tudi naše čitatelje bo nedvomno zanimala porazna slika »ves likanske vojske južnoameriških raz« bojniških mravelj, ki je odrinila, da bi osvojila nove kraje«. »Predvsem sem opazil,« pripoveduje avtor (ki je bil takrat v republiki^ Ni« karagui) »razburjeno čivkanje naj rap ličnejših drobnih tičkov. Stopil sem iz gozda, da pogledam, kaj jih je vzne« mirilo, in sem opazil ob gozdnem ro« bu velikansko armado mravelj. Merila je vsaj 3 m v širino in nad 20 m v dob ž in o. Urno je dřevila naprej in si spo« toma skrbno ogledala sleherno raz« poklino v tleh in vsak list, ki je bil padel z drevesa. Levo, desno in pred armado so korakali manjši oddelki iz« vidnikov. Vsi pajki, murni, žuželke po jadrno pobegnili pred nevarnostjo, a malokateri se je posrečilo uiti. Mrav* lje so takoj zagledale plen. Vse je po* stalo živo na tleh. Opazoval sem beg orjaške kobilice. Večkrat je skočila da* leč v zrak, a tri mravlje so se napo* sled oprijele njenih nožic. Ujetnica se je za trenutek ustavila, da si oddahne, in ta odmor je odločil njeno usodo. Mravlje so se ji takoj povzpele na hr« bet in jih je bilo vedno več. Kmalu so kobilico po vseh mesarskih pravilih zaklale ter razkosale. Težko natovor« eni nosači so odnesli sveže meso v za* ledje, v ozadje napadalnih vrst. Ob« upani prebivalci travnika so se poskri« li po gostem grmovju in se potuhnili med suhim vejevjem na tleh. A mrav» lje so obkolile vsako zavetišče in šele zdaj se je pričel pravi lov. Gonjači so skrbno prebrskali sleherno grčo in po* dili divjačino čedalje bolj visoko, dokler ni obvisela na zadnji tenki ve« jici in strmoglavila na tla. Potem so se mravlje na tleh polastile plena. Zopet so ga urno razkosale in ga predale svojim nosáčem. V splošnem so kazali preganjenci jako malo razuma, ker so se poskrili po lovcem lahko dostopnih prostorih. Samo nekaj pajkov je ušlo smrti, ker so se obesili na dolge paj» čevine in jim napadalci iz grmovja ni« so mogli do živega.« Ta slika narekuje Hingstonu po» membno vprašanje: Ali se ne moti na« ša znanost, ko označuje z brezpo« membno besdo »nagon« v bistvu ra zumna dejanja? Naravoslovci zatrjuje* jo, da rabijo žuželke »podzavestno,« tekom stoletij nakopičene izkušnje svojih prednikov. To je nagon... Ali s tega stališča bi morali odrekati ra« zum tudi milijonom ljudi, ki uživajo Drav tako po svojih pradedih pridob» Ijene vednosti. Čemu služijo vse naše šole, od ljudske trorazrednice pa do univerze? V njih si pridobiva mladina tuja izkustva in si jih prav »nagonsko« nezavedno vbija v glavo iz pavšalnega prepričanja, da ji to utegne koristiti. Samo posamezni genialni znanstveni» ki, umetniki, izumitelji in sicer malo* kdaj. v stoletnih presledkih, razodeva» jo nova odkritja, zmage svojega last» nega vodilnega razuma. Potem pa ži« vij o pokolenja mladih zdravnikov, pravnikov, tehnikov, arhitektov od te tuje modrosti. Torej ne pomeni bese» da »nagon« ničesar niti v področju nižjega živalstva ali pa velja za vsa živa bitja: od mravlje pa do mladeni» ča, ki je dovršil univerzo, ne da bi se naučil samostojno misliti! Seveda so za človeško javnost veljavna »odkrit» ja« poznejšega izvora, nego so ona. po katerih se ravnajo mravlje. Živalstvo živi od praktične modrosti, katero so »izumili« njegovi genialni posamezniki morebiti pred milijoni let, ko še ni bilo človeka na zemlji. A drugače velja ena in ista postava za vsako življenje: ži« val in človek enako sledijo podedova« nemu razumu, nakopičeni izkušnji. Tako približno se glasi Hingstono» ya temeljna misel, ki jo razširja na štiri stalne značilne poteze »nagonske» Ша! vam bo verujte, če si pred nakupom pomladanske ali poletne obleke ne ogledate prelepih štofov za obleke pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Cene najnižje! »Železni kancelai« knez Bismarck Nemčija praznuje IIS. obletnico rojstva velikega svojega državnika, ü Je udaril temelje moderne predvojne Nemaje. Slika predstavlja kneza Bismarck« v spremstvu svojih dveh angleških dog. ga obnašanja«. Prvo je dovršeno in se točno sklada s svojim namenom. Tako zleze metulj svoja jajčeca na rastlini, katere liste bo jedla negova gosenica. Mravle čuvajo neke žuželke pred so» vražniki, ker jih »molze j o« in uživajo po njih izločeno sladko tekočino. Tak» šne žuželke=mlekarice živijo vedno po drevesih blizu mravljišč. Drugič je na» gon neusmiljen. Tako je opazoval av* tor neštevilne milijone lepih metuljev, ki so ubrali pot preko zasnežene Hi» malaje. Hingston jim je sledil skoro 3000 m visoko in je ugotovil, da je poginilo veliko metuljev med ledenim, golim skalovjem. A novi tisoči me« tuljev so leteli vztrajno naprej, ne da bi mislili na smrtno nevarnost. Tret» jič odlikuje vsak nagon njegov ritem, vsakoletno enakomerno ponavljanje. Njegova četrta in zadnja poteza je modrost. Tako povzročajo nekatere ose umetno ohromelost pri gosenicah, čijih život je mesnica za njih jajčeca in ličinke. Otrpla gosenica počasi ža« lostno pogine, da vzredi zarod svojih sovražnikov. Ta nagonska modrost se ne zmeni za slučajne elementarne za« preke. Tako so cvetele neke pomladi po nepotrebnem vse vetrnice (gozdne anemone) na severnem Angleškem. Ostale so brez semena, ker oskrbuje oploditev neka drobna mušica. A tega leta so imeli na Skandinavskem hudo zimo in je priletelo na otok veliko kras Ijičkov, ki so to mušico skoro zatrli. Mar niso slični tem vetrnicam ljudje, ki klubujejo času na ljubo svojemu za« starelemu prepričanju? Tako nas uči narava umevati naše lastno postopanje. Iz Hingstonove knjige sledi, da so starejši naravoslovci po nepotrebnem izločili človeka iz ostalega živalstva kot posebno »modro bitje« (homo sa« piens). Ista modrost vodi vse življenje na zemlji! Spominska medalja japonskega potresa Uprava mesta To ki i a Je Izdala kolajne v spomin potresa 1. 1923., ki Je bil uničil skoro vse mesto. Na enj strani prikazuje kolajna uro potresa, na drugi strani pa znameniti tokijski most »Jaeu-baski«. Česa se sodišče ustraši Razen Belgije in Nizozemske, kjer kolesari staro in mlado, moško in žen« sko, je tudi Danska znana po izredni priljubljenosti tega športa. Ne samo delavci, ki se vozijo po potrebi, da pri« hranijo stroške za cestno železnico, kadar gredo na delo, marveč tudi imo« vitejši sloji ljubijo kolo kot najpri» pravnejše prometno sredstvo. Prav nič ne iznenadi prebivalce glavnega mesta Kodanja, ako srečajo na kolesu visoko m sloko postavo svojega kralja in nič manj često je videti v okolici prestolo» naslednika Waldemara, kako poganja z nogami svojega »konjička«. Seveda so v Kodanju tudi kraji, kamor kole» sarji ne smejo, kamor pa morda ravno zato često zavozijo. Nedavno se je zagovarjal pred sodiščem neki kodanj« ski meščan, ker je zavozil v prepove* dani kodanjski mestni park. Sodnik je bil morda ravno slabe volje, zato je iz pregreška napravil velik zločin ter gros zil meščanu z občutno denarno globo 10 kron. Predno pa je izrekel sodnik svojo drakonsko obsodbo, je vprašal »zločinca«, da«li ima kaj pripomniti v svojo obrambo. Zviti meščan je zdaj vprašal sodnika: »Ali se sme voziti na kolesu po tem parku princ Walde« mar?« »To vprašanje ne spada k stva» ri... Vendar smatram, da mi ni treba uporabiti proti vam najvišjo kazen, ker ste šele prvič zagrešili ta presto» pek,« je odvrnil sodnik in hitro izmr« mral v imenu kralja oprostilno razsod« bo. Obtoženec se je sodišču vljudno poklonil in se odpravil proti vratom. Preden pa je odšel iz dvorane, ga je sodnik vprašal: »Kdaj pa ste videli princa Waldemarja na kolesu v mest« nem parku?« Meščan se začuden ozre: »^idel? Se nikofi ga nisem videl na kolesa po pre» povedanih potih?« »Kaj pa potem po* meni vaše vprašanje?« »Eh, nič, kar tako sem vprašal, nisem pravnik, pa zato ne vem, kaj spada k stvari,« je kratko odvrnil mož pri vratih. »Dobro, dobro, le pojdite, ste že opravili.« »Zbogom, gospod sodnik, dobro sem opravil,« je dejala zvita buča in se od* stranila med hihitajočim smehom ob» činstva. Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, temveč ji dajte ki ima vsled svoje vsebine veliko hranilno vrednost in draži tek (apetit). Dobiva se v vseh lekarnah, v malih omotih po Din 25.—, v velikih omotih po Din 42.—. Cenzura in kino Neki nemški psiholog je pregledal zaporedoma 250 novih filmov v vodilnem berlinskem kinematografu. Naštel je v njih 95 umorov, 70 bolj ali manj kočljivih ljubezenskih zgodb, 22 ugrabljenj in 45 samomorov. Glavni junaki teh iger so bili: 176 tatov, 25 vlačug in 35 pijancev. Nemški sodniki in šolniki z znano avtoriteto na področju maloletnih zločincev Walterjem Hofmannom na čelu zahtevajo od vlade uvedbo ostre cenzure, češ, da ima kino nedogleden pohujševalni vpliv na mladino. Zveza kinematografskih podjetnikov je vladi v odgovor predložila poročilo, ki zatrjuje, da tvorijo težki zločini neločljiv del mednarodne zgodovine. Mar ne poveličuje Schillerjev »Viljem Teli« morilca, dasi je igra priporočena za vse šolske predstave? V kinematografu doleti zločinca vedno zaslužena kazen in torej ni govora o pohujšanju. Žal, pa uživa avtor tega poročila, znani Hans Heinz Ewers, sam dokaj dvomljivo slavo kot avtor perverznih romanov »Al-rauna«, »Preganjalci hudiča«, »V moškega spreobrni ena« in dr. Njegovi spisi vsekakor niso priporočeni po šolski oblasti. Tako se je pričel spor o filmski cenzuri. Razen sovjetske Rusije (kjer so prepovedani vsi »kapitalistični« filmi) se baje najbolj odlikuje v tem oziru Avstralija. Tam se konj ne sme spotakniti pri dirki čez zapreke, ker bi to lahko odvrnilo jahače od športa. Sleparski kvartaši ne smejo predvajati v filmu svojih umetnosti. Prizori v igralnici so dovoljeni samo, če igrajo za gotovino in ne na up! Redno se črtajo tudi vsi napisi na steklenicah: Kloro-form, Ricinovo olje, Strup in slično. Naposled so prepovedali tam celo film »Vsa Amerika«, ker »dviga v nebesa naravne lepote Zedinjenih držav in se morajo navduševati avstralski državljani predvsem za lastno domovino«. Duhovi in oder V nekem londonskem gledališču je imela nova igra velik uspeh. Ta uspeh se je razrasel v senzacijo, ko je izja« vila mistress Saint John Law, avtorica igre, da jo je spisala kot medij. Na« rekoval jo je duh njenega rajnega mo« ža. Gospa je navedla ugledne spiritiste kot priče. V tej zvezi so se spomnili listi, da je imela lani v Ameriki podo« ben uspeh drama, ki jo je spisal duh pisatelja Oskarja Wildea. Avtor dveh solznih komedij v slogu starega Gol« donija in epske poeme, ki jo lahko smatramo za nadaljevanje Ariostove« ga »Besnega Rolanda«, je 641etni fran» čiškanski pater Francesco Scaramuzza v Napoliju. Tudi ta starec trdi, da je spisal ta dela takoj, ne da bi kaj po« pravljal in tekom štirih dni, ker sta vodila njegovo roko oba pokojna pi« satelja. Italijanski psiholog Érnesto Bozzano, ki je pregledal rokopise, po« trjuje, da ni kazal čestiti menih tekom svojega dosedanjega življenja nobene literarne nadarjenosti. Osminka sekunde Dr. Anderson, ravnatelj radio-delav-nic znane družbe General Electrical Company, je izumil prenos slik s pomočjo kratkih valov. Pri poskušnjah dne 20. t. m. je romala navadna črno-bela slika iz Shenectadyja pri New-yorku v Sidney v Avstraliji in odtod zopet nazaj samo eno osminko sekunde. Novi izum je velikega pomena za novinarska in policijska poročila. K poljski vladni krizi Dr. SzymansM, predsednik senatske zbornice, ki mu ni uspelo, da Ы sestavil novo vlado. Doma in na tujem Richard Katz poroča v »Vossisch© Zeitung« iz Dajrena v Mandžuriji, kaj si pripovedujejo Kitajci o zadnji voj« ni sedaj, ko so odšli rdeči polki in se kitajske čete same razpršile. Oba so* vražnika sta izdatno lagala pri popi« sovanju svojih junaštev. V resnici ni bilo skoro nobene bitke. Prebivalstvo niti ni zapiralo trgovin. Kitajski voja« ki so redno utekli, čim so se oglasili sovjetski topovi. Ropali so potem po nesrečnih vaseh, skozi katere so sc umikali. Boljševiki so tudi ropali, a sa-* mo bogataše, in predvsem so mislili na propagando. V to svrho so delili, prebivalcem zastonj pšenično moko in plačali kulijem po 6 srebrnih dolarjev dnevno. Hoteli so Kitajcem dokazati, kako lepo se živi pod kladivom in sr* pom. A v Sibiriji, onstran mandžurske meje, dobijo delavci samo pol dolarja na dan ter po 180 g slabega rženega. kruha na osebne izkaznice! Badlo IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sobota, 29. marca LJUBLJANA 12-30: Reproducdrana. glasba. —, 13: Napoved časa, bonza, reproducšrana giasbdu, — 13-30: Poročila k. dnevnikov. — 17: Koncert iajl — 18JO: Nemščina. — 19: DeiavsJi?. ura. — 19-50; Přeros opere »Samson in Dalila-r šz Beograda. — 22: Napoved časa in poročita. — Lahka godba. Nedelja. 30. mareg LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene giasbe. —• 10: Versko predavanje. — 10-20: Umna kunce reja. — 1.1. Koncert radio-orkestra. — 16: Kaj se nčimo od češkoslovaškega kmetijstva. — 15-30: Bemsteanova ljudska igra »Tat«. — 16-30: Њ*-moristično čtivo (Milčinski). — 17: Koncert ra-dio-orkestra. — 20: Koncert godbe Drav sie divizije. — 22: Napoved časa ia poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. BEOGRAD 9: Prenos зг Sabcroe cerkve. — 10.30: Reprod. glasba. — 12-30: Koncert radV>-orkestra. — 16: Pevski koncert. — 16.30: Ciganska godba — 17-30: Nadaljevanje koncerta. — IS: Pevski koncert moškega rbora. — 20: Ко?ь oert okteta. — 21: Pesmi. — 22: Poročila. — ZAGREB 11.30: Orkestra ten koncert. — 17: Koncert kvinteta. — 20-35: Zabaven večer. — PRa-GA 1-1.30: Prenos iz gledališča: Verdijeva opers »Ri®oJettoc. — 18.05: Koncert solistov. — 19: Lahka godba orkestra. — 20: Vojaška godba. -21: Reprod ucirana glasba. — 22.15: Lahka godba. — BRNO H.30: Prenos iz Prage. — 18.05s Ко л oc rt solistov. — 19: Orkestralen koncert. — 20-20: »Marche hmebre« 21.10: Godba za ptes. — VARŠAVA 17-15: Popoldanski koncert. -20: Koncert orkestra ra solistov. — 21.05: Lab» кз godba orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10,30: Koncert na orgle. — 11: Ork«^ strelen koncert. — H2.45: Lahka cjtesba. — IS Simfoničen koncert. — 18.30: Komorna fiasba» — 20: Koncert orkestra mandolin. — 21.45: Veseloigra. — Jaizz^hand. — BERLIN 16: Pope V danski koncert. — 18.15: Lahka glasba. — 19.40: Orkestralen koncert Haydnovih skladb. — Go4-ba za ples. — FRANKFURT 16: Koncert n Stut-t®arta. — 19-30: Kantate. — 21.15: Shrhoigra. — 23: Godba za ples. --LANGENBERG 16.3»: Koncert iz Stnttgarta. — 20.1S: Operetni večer. — Nočni koncert m ples. — BUDIMPEŠTA 12-30: Koncert opernega orkestra. — 16: Madžarske pesmi. — 17.15: Ciganska godba. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. Ciganska godba. — LONDON 20.55: Prenos večernic. — 22.05: Orkestralen koncert. — RIM 13: Konoert kvinteta. — 17: Stara italijanska glasba. — 21.02: Operni večer. Ob stoletnici grškega osvobojenja to 1оеЯ častno stražo pred grobom neznanega vojaka v Parim grški evzooi, «ari telesne garda erikeea državnega predsednika, Emerson Rougfi: ožji: Roman 24. POGLAVJE. In res mi je bil vrat moker od krvi, čeprav se nisem zavedal. »Sedite na konja in jahajte,« je rekla. »Zdaj morava iti!« A jaz sem ji z nasmeškom podržal stremen: »Zajašite!« — in sem jo posadil na sedlo. »Aii se vrneva v tabor?« je vprašala nekam zmedeno, poza-bivša, da tabora ni več in da so morali biti vozovi ob tem času ze daleč na cesti. Meni se je zdelo bolj pametno, da se vrneva k ubiti antilopi. »To mora biti tamle,« je dejala, kazoč v smer, iz katere je mislila, da ie prišla. Nisem ji pritrdil, zakaj spominjal sem se, da mi je med jahanjem svetilo solnce v obraz. Naposled sva se vendarle zedmila in res našla ubito žival kako miljo od kraja, kjer me je čakala. Naglo sem jo odri, terezal nekaj najboljših kosov, jih zavil v kožo in privezal meso za sedlo. »Nu. ali se vrneva?« j« vprašala. »Ce pojdeva proti solncn, prideva na cesto. Ti griči so vsi enaki drug drugemu.« »Reka teče z vzhoda na zahod, »sem dejal. »Zato bo nemara boli e, da kreneva proti jugu.« »A s'isala sem ljudi, ko so govorili, da reka nedaleč od kraja, kjer smo jo prebrodili, zavija in teče daleč na jug. Ce pojdeva naravnost proti jugu, se nama utegne zgoditi, da bova hodila z reko vštric.« »Ali cesta ne gre naravnost proti zahodu?« sem menil. Nobeden liKtied naju ni vedel, da teče severni rokav reke daleč proti vzhodu, popolnoma v stran od ceste v Laramie. Najino posvetovanje je bilo očividno jalovo. Hodila sva proti jugozapadu, dokler sva se tega vobče zavedala; priznati moram, da me je kmalu obšla resna skrb. V tej eolični pokrajini naju je moglo voditi samo solnce in zvezde. Čeprav je bilo težko dopustiti takš.?o misel, sem se vendar zavedal, da bova neizmerno srečna, ako še nocoj zagledava našo karavano. Imel sem pri sebi uro in sem si si napravil iz nje potni kompas, ravnaje se po kazalniku in številki XII; a to mi ie malo pomagalo, ko nisva vedela, v kateri smeri naj iščeva ceste. Verjetno je, da sva se v resničnosti držala nekoliko bolj na zahod kakor na jugozahod, in tako sva tisto popoldne prepotovala več ko dvanajst milj vzporedno z reko in cesto. Dekličin obraz je bil zelo resen in zdaj pa zdaj me je opazovala, ko sem z naporom vseh moči korakal m šepal ob njeni strani. Obleka mi j-e bila vsa krvava od rane, ki se je bila odprla. Neprestano sem se oziral po kakem potočku, ki bi naju privedel do reke Platte, a do vode sva prišla šele pozno zvečer in niti tedaj se nisva mogla prepričati, ali sva naletela na pravi vodni tok ali ne. V majhni dolinici je stalo nekaj kaluž; nemogoče je bilo dognati, a!i imajo zvezo s kako strugo ali ne. Vsekako se nisem upal dalje. Videl sem, kako se na zahodu zbira nizka, črna stena oblakov. Nebo ie bilo videti pregrnjeno s tenkim zastorom. V vsej pokrajini ni bilo opaziti ničesar, kar bi mi moglo služiti za vodilo. Želel sem sd, da bi bil kjerkoli na svetu, samo ne tu, in grenko sem si očital, da sem s svojo nerodnostjo zapeljal dekle v tak položaj. »Gospodična Meriwetherjeva, ta reč ni prida,« sem ji dejal, ko sva se ustavila, ter položil roko na hruško njenega sedla. »Cas je, da si priznava: izgubila sva se.« XXV. POGLAVJE Ona ml je vse Nikakega vzkrika ni bilo iz njenih ust. Videl sem, kako je sklonila obraz med dlani. »Kaj bova zdaj storila?« je vprašala naposled. »Ne vem,« sem mirno odvrnil. »Ker je tu voda in nekaj drevja, bo morda najbolje, če si izbe reva ta kraj za prenočišče.« Ozrla se je po sivem enoličju, ki naju je obdajalo, proti obzorju, ki je postajalo neusmiljeno in grozeče. Oči je imela razširjene, vse te stvari so ji vidno tiščale na dušo. Nazadnje se je obrnila k meni m ire podala roko, da bi Я pomogel s konja. »John Cowles iz Virginije,« je dejala, »žal mi je, da sva se izgubila.« Kaj naj bi я Ьй odgovoril? Molčal sem, le v srcu sem si obljubil, da se mora, бе ostanem živ, vrniti domov nepoškodovana s telesom in dušo. Zavest, do kolikšne obupnosti se utegne razviti najin položaj, mi ni dala niti misliti na konvenciionakie šege. Tiho sem razsedlal konja in ga privezal s pomočjo uzde, kakor sem vedel in znal. Nato sem ji razprostrl sedelno odejo, da bi imela kam sesti, in stekel po okolici nabirati kurivo, kakršno najdeš na prerijah. Vode sva se napila iz mojega klobuka in se tako vsaj nekoliko pokrepčala. Jed in vodo sva potemtakem imela, a potrebovala sva ognja. Ko sem jel brskati po žepih, se mi je zazdelo v prvem trenutku nemogoče, da bi ga dobil, ker nisem imel užigalic. »Tega sem se bala,« je rekla Ellen, ki je bila pri mojih očeh uganila, česa iščem. »Kaj naj napraviva? Umrla bova od gladu!« »Kaj še!« sem prevzetno vzkliknil. »Toliko Indijanca sva pa vendarle, da si bova znala zakuriti ogeni.« V torbi sem imel težak lovski nož; ko sem gledal okoli sebe po bregu dolinice, sem našel nekai trdih, belih kremenov. Nato sem iztrgal iz svojega suknjiča kos podloge, ga nekoliko zmočil, ga posul s smodnikom in ga tri, dokler ni bil popolnoma suh. Upal sem, da dobim tako dobro nadomestilo za kresilno gobo. Nato sem udaril z jeklom ob kamen in res dobil iz njega iskro, ki je toliko + sočletij dremala v hladnem kamnu sredi prerije; čez nekaj trenutkov se je iskra razgorela v plamenček in ta v ogeni, ki nama je daial vsaj trohico udobnosti. Na žerjavici sva si spekla meso, kakor sva vedela in znala, čeprav nisva imela niti zrnca so-И. Dekle je postalo nekoliko bolj veselo, čeprav je bibo še vedno udržano in molčečno. Kolikorkrat sem vstal in se za trenutek oddaljil od ognia, sem videl, kako me neprestano spremljajo njene ост. Slutil sem vse njene strahove, čeprav se ni niti z besedico pritožila. Iz škoife Loke šl— Oddaja glavne trafike. Konkurenca med interesenti za prevzem glavne trafike v škofji Loki je bila dokaj ostra. Najnižjo ponudbo je stavil trgovec in posestnik v Šfcofji Loki g. Pavei Štravs, ki se mu je glavna trafika tudi prisodila. Novi založnik bo imel skladišče tobačne zaloge v lastili hiši na Gladem trgu. Prevzem se izvrši 1. aprila. Dosedanji založnik go-spod Viktor Debelak pa otvori nadrobno prodajo tobaka v novi trafiki, ki bo nameščena poleg trgovine g. Antona Kašmana. §1— Odvoz valjarja. Valjar, ki je preko 14 dni gladil in utrjeval cesto ob novem mostu in kolodvorsko cestno progo, so s precejšnjim trudom naložili pred kratkim na železniški voz. Cestni valjar, težak 16 tisoč kg, so odpeljali v Ljubljano. §]— Neprijavljena puška. V eni okoffiŠkih vasi ie imel kmečki gospodar France spravljeno svojo puško pri sosedi Gregorju. Pred dnevi sta se France in Gregor sprla. Pri ostr h besedah je nanesel pogovor tudi na puško. Pogovor med razprtima je čelo nepoklicano uho. ki je zadevo sporočilo orožnikom. Oblastvo je neprijavljeno orožje zaplenilo; neprijateijska soseda pa se bosta morala zagovarjati pred očmi postave. % Tržiča č— Tržiški misijon. V Tržiču se oii prejšnje sobote vrši misijon, ki. bo trajal en teden. Misijonarjev je več. V nedeljo je pri osmi maš-i eden misijonarjev na vse r-retege napadal naš tisk, zlasti »Jutro«, ■»Domovino«, Vodnikovo družbo in še nekatere druge liste, češ, da зо krščanskim dušam nevarni. Kako si to nevarnost predig avl ja dotični gospod misijonar, je njegova stvar, naša pa je, da se branimo. Povemo le toliko, da zavisi veljava vere ali nevere od tistih, ki jo oznanjujejo. »Jutro« ah »Domovina« in drugi napredni časopisi nikoli ne napadajo vere, nikoli js ne smešijo; če pa zapišejo kako resnično r> njenih oznanjevalcih, to še davno ni neverno. V Tržiču so druge vrste ljudje kakor kje v Gorjancih in si ne dado kratiti pravice, da mislijo in delajo po svoji glavi, ki jih vedno razumno vodi. Zato svetujemo gospodom misijonarjem, da nas s t.-kimi strašili puste na miru in nam s svo-m i m od ros tmi pri za n eso. č— Važen sklep Tržiške posojilnice. Trži ška posojilnica je napravila na svojem nodt. -kern občnem zboru, ki se je ob precejšnji udeležbi vršil v gostilni pri »Slugi«, važen sklep, ki bo vzgojno prav lepo upii-vai na doraščajočo mladino. Iz svojega i-.-tnega dobička, ki znaša 35.000 Din, bo ob koncu šolskega leta obdarovala po dva čenča vsakega razreda osnovnih in me-nskib šol tržiškega sodnega okraja s i" nilnirai knjižicami z vlogami 30 Din in •. mi hranilniki kakršne ie uvedla Zveza. slovanskih zadrug v Ljubljani za svoje mlade varčevalce. Ta sklep pozdravljamo iz vseija srca. Pravijo sicer, da smo Slovenci varčen narod, toda v pravi varčnosti pa nismo vzgojelfei in zaenkrat у njej ne -nagajamo svojega naraščaja. Kako se dela pa na Češkem v tem ozira, naj služi tale -Timer: Na jubilejni razstavi v Brnu je biki z lopi mi tabelami ponazorjeno, kako varčuje brnska mladina. Brnska mestna hranilnica je leta 1923. podarila vsem brn-skim šolskim otrokom hranilne knjiž;ce z neznatno vlogo. Uta 1924. so nanosili mladi varčevalci v hranilnico 282.678 Kč, leta 192=>. 589.486 Kč, leta 192tf. 871.330 in leta 1^27. /c 1.058.903 Kč. če hočemo, da bomo gospodarsko močan n&rod, potem je treba tudi pri nas začeti s tak0 vzgojo in jo tudi v vsakem pogledu vršiti. Zato pozxJrav!jamo ta prvi korak m:adena zavoda, ki je poleg drugega tudi sklenil, da uvede za *?voje člane, katerih je lepo število, dnevno uradovanje po eno uro, i, sicer' od 13. 14. ob delavnikih in od д do 12. ob nede'jah. Pri volitvah je bil Woljen večinoma star odbor, le v nadzotstvo je bil namesto notarja g. Svetliča, ki o>Tavlja za zadrugo pravne posle, izvoljen predilniski uradnik g. Kališmk Ivan. Zavod ^ pod predsedstvom g. Marklja Antona pr?v lepo razvija. HS2 s— Veliko zanimanje za zx'Ocni film na Jtxenřcah. Minule dni se je predvajal v Vr-nu «Radio« na Jesenicah drugi zvočni fihri "Poianska pesem«, ki je bil vsebinsko ka-°r trdi v fotografskem in glasbenem ozira na višku. Predstave je pošetilo izredno mnogo ičudi z Jesenic in ostalih krajev gorenjskega kota, ki so se z velikim zadovoljstvom 4račali na svoje domove ter so š« pohvalno izražali o tem velikem uspehu sodobne tebnike, ki bo nemi film zelo •potisnila v ozadje. s— Pričete k gradbene sezone na Jesenicah in okolici. Letošnja gradbena sezona obeta biti, ako sodimo po pripravah, tudi letos v našem kraju zelo živahna. Z nastopom pomladi se je pričelo živahno vrvenje na raznih stavbiščih, kjer si delavci in njih družine v prostem času planirajo stavbišča in dovažajo gradbeni materijah Kakor kaže, se bo letos največ gradilo na desni obali Save tik za tovarno KID v smeri proti Blejski dobravi. Pa tudi višje gori proti Kurji vasi se opažajo velike priprave za gradbo hiš, ki jih namerava graditi stavbna zadruga »Stan in dom« na prejšnjem Krivčevem zemljišču. Prav tako se ne Blejski Dobravi gradi več hiš, m sicer v smeri proti Jesenicam. Ako bo Slo tako naprej, bo nastala v nekaj letih onstran Save dolga vas, ki bo spajala Jesenice r. Blejsko Dobravo. Iz Kamnika ka— Avtobusna zveza z Ljubljano. V teku tega tedna je pričel motniŠki avtobusni podjetnik voziti dvakrat dnevno ▼ Ljubljano. Tako vozi zjutraj ob 8.15 izpred Figovca, odpelje ob 12., nekaj minut pred 1. je zopet v Kamniku. Takoj po prihodu se zopet vrača v Ljubljano kamor prihaja ob 13.55. Iz Ljubljane odhaja ob 17. S prvim aprilom prične voziti tudi podjetje Kregar in Fajdiga v Moste, kjer bo imel priključek na mestni avtobus in na 1 It»j akovc avtobuse. Tako smo sedů j z »vezami dobro preskrbljeni, manjka samo še avto, ki bi vozil ob nedeljah zvečer pozno iz Ljubljane, kar bi zelo ugajalo na primer obiskovalcem gledališč. Iz Trbovelj t— Kino Sokol v Trbovljah bo pretivtar jal 29-, 30. in 31. t. m. prvi zvočni film »Bele sence«. Predstave bodo: 29. t. m. ob 18. in 30., 30. t. m. ob 14., 18. in 20., 31. tega meseca ob 18. in 30. Za okoličane bo prikladna predstava ob 14., ker so zveze z vlakom zelo ugodne. Predprodaja vstopnic 27. in 28. tega meseca od 16. do 19. pri kinematografski blagajni. t— Zvočni film. Dela na montiran jn aparature so končana. V četrtek so vso napravo preizkusili m se j« pokazalo, da funkcionira brezhibno. Za.rman.ie za predvajanje prvegä filma ie zelo veliko. t— Inšpekcija rudnika. Te dni pride ▼ Trbovlje več upravnih svetnikov ITD, da izvršijo vsakoletno nadzorovanje radnika Iz Hrastnika h— Smrt porodnice. Zaradi izkrvavitve nri porodu je umrla ga. Marija Vokj iz Tur ja. Njen mož, rudar v Hrastniku, je bil odsoten i® ni bilo nikogar, lri bi mogel clati ubogi bolnici strokovnjaško pomoč Tako je v velikih bolečinah izdihnila. To je živ primer malomarnosti, ki se v slič-nih primerih tolikokrat ponavlja. Pokojni-ca zapušča 3 otroke, od katerih najstarejša hči je stara jedva 17 let. Pri življenju je ostalo tudi novorojeno dete. ki bo skrbno mamico še najbolj pogrešalo. h— Gradnja vodovoda na Marném. DoV-ska občina, čeprav ne posebno velika, kaže prav presenetljivo pažnjo gradnji higienskih vodovodov. Zgradila je vodovod za Dol, dalje za vas Kal. ki leži nad 1000 m visoko v hribih in sedaj se gradi vodovod za vas Marno. Ustavljene so že dotočne cevi, ki so popolnoma moderne. Sedaj se gradijo rezervoarji. Pri delu so zaposljeni večinoma domačini. Kmalu bodo cisterne v Marnem zamenjale vodovodne pipe; kake higienske važnost je to za kraj, se prebivalci prav dobro zavedajo, če imamo že vodo, si mislijo vaščani, bi bilo dobro, da oskrbimo tudi električno razsvetljavo. Mogoče bo tudi temu stremljenju naprednih vaščanov v doglednem času ugodeno. Ko pa vidimo tako delo Hrastničani, nas no pravici obhajajo zle misli, ker ni prav, da Hrastnik s 5000 prebivalci nima ne dobrega in ne s;1 ab ega vodovoda in da kraljuje na našem kolodvoru še vedno petroleiska luč, ki še Marncanom več ne ugaja in ne ustreza. Iz Novega mesta П— Zborovanje novomeške Gostitnfčar-ske zadruge, ki je ena največjih v Dravski banovini, se bo vršilo jutri 30. t. m. (A 14. pri g. Zurcu v Kandiji. Na zborovanje pridejo delegati drugih zadlrug, med njimi tudi delegat pripravljalnega odbora za novo ustanovljeno pivovarno v Laškem. n— Stavbna in kreditna zadruga javnih nameščencev in upokojencev, registrirana zadruga z o. z. v Novem mestu bo imela redni občni zbor danes ob 19. v mestni Posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. Dolžnost vseh članov, da se občnega яЬота zanesljivo «deleže. Iz šoštanfa St— Pevsko in glasbeno društvo Iz Slovenjgradca je gostovalo 24. t. m. v tukajšnjem Sokolském domu z Doboviškovo »Radikalno kuro«. Igra je uspela v vsakem oziru. Posebno pevske točke so ugajale in so jih morali večinoma ponavljati. Igralsko je najbolj ugajal Bombek. Starešina našega Sokola br. Rejec se je gostom iskreno zahvalil za lep užitek lri so g* nudili šoštanjčanom. št— V visoki starosti 90 let je trmrla т Družmirju gospa Elizabeta Tamšetova, Ob obilni udeležbi sofaranov eo jo pokopali v sredo 16. t. m. Naj počiva v miru! št— »Žena na mesecuje naslov filmu, ki bo predvajan danes ki v nedeljo v tukajšnjem kinu. Film je produkcija »Ufe*. Iz Ljutomera —S Kolo Jugoslovenskih sester je hne! o svoj občni zbor v petek 21, t m. v občrn-säö pisarni. Predsednica s. trma ZetnAjičeva je pozdravila navzoče sestre, ki jih jo bilo precej pičilo število, dasi bo to človekio-Djlubno drutšrvo zaslužilo več zanimanja in pažnje. Tajnica s. Elza Baiukastova ie poročala o deJovanin Kote, Id ie priredilo v pneteldetm letu cvetlični orstveneimo od-boT« predseduj«, s. Anica Stainkova- lj— Izpremembe posesti. Posestvo hi hišo usnjarja g. Alojza Hanžla je kupil na javni dražbi g. Filip Seršen, posestnik na Podgradju. — Posestnica Vargazonova pa je prodala svojo hišo in zemljišče preka-jevalcu g. Leopoldu Rodosku, ki si bo tam uredil svojo delavnico in prodajalno. Iz M&rske Sobote ms— Občni zbor Kola jngoslovenskSh sester v Murski Soboti. Pred kratkim j© imela naša podružnica Kola jugoslovenskih sester svoj občmi zbor, ki ga je vodila agilna predsednica ga. Tinea Lipovškova. Iz poročila tajnice gdč. Justinové ta biagafctič-g. Dolenčeve jie bilo razvidno, da je delovanje društva v preteklem letu imelo lepe gmotne uspehe, kd so jih dosegle z raznimi nabiralnimi akcijami in priredi tvarná, s prispevki občine Murefca Sobota, denarnih zavodov, veleposestev in tukajšnjih prebivalcev. Razen teh sita jbm naklonili večjo denarno podporo bansika uprava Dravske banovine in bivši oblastni odbor mariborske oblasti. Organizirale so se tri obdaritve. Za veliko noč so obdarite 19 družin z jest vinami, pri božičnici pa 234 učencev osnovne šole in 43 gimnazijcev z oblačilom 'm obutvijo ter razen teh še 26 občinskih sá-romakov z jestvinami in oblačili. V prvi polovioi meseca februarja je bita tretja obdaritev, pri kateri je bilo obdarovanih 12 najrevnejših bolnikov iz tukajšnje bolnice m 5 drugih zelo potrebnih siromakov. Prihranile pa so si še nekaj denarja, da lahko pošljejo letošnje poletje na morje 2 do 3 slabotne otroke. Za leto 1930. sc je izvolil naslednji odbor: Ida Pentotova, predsednica; Krista Vran či če va, podpredsednica; Marija Jastmova, tdřn. ca, Angela Obrano-ya, njena nimestnica; Ana dr- ?umenjako-va, blagajničarka; Ilona dir. Bratinova, njena namestnica; Maída Justinova, gospodarica; Olga Cežkova, Ana dr. Gregorčeva, Marija Serbčeva m Anuška Samčeva, odbornice. V nadzorstveni odbor so bile :z-voljene: Tinea Lipovškova, predsednica; Marica Jelo vlkova, Fefika Brumnova in SWonďja Novakova, odbornice. Iz Gor. Radgone gr— Avtomobilska nesreča. Preteklo soboto 22. t. m. je dal prevažati s tovornim avtomobilom, last tvrdke Zdravilišče Slatina Radence, svoje pohištvo semkaj premeščeni orožniški postajni vodja g. Resel iz Radenoev. Težko natovorjeni avto je pripeljal do restavracije Janka Karbaša, kjer je nenadoma odpovedal volan; avto je zavozil v ograjo in nato v drevo pred po-sojilničnim poslopjem ter se na prednjem delu poškodoval. Da ni bilo večje nesreče, je pripisati duševni prisotnosti šoferja. Šofer je, ko je opazil pretčo nesrečo, zavrl vse zavore ter na ta način ublažil udarec. Prvovrstno polsladko 49Ti travniško seno kupite zelo ugodno vsako količino pri tvrdki A. VOLK Ljubljana, Resljeva cesta St. 24 Stoj — čitaj - zastonj dobite čevlie Od 29. t. m. do SO. aprila t. I. bo dobü vsak deseti kupec 1 par čevljev po lastni meri zastonj. Čevlji bodo iz najboljšega in najfinejšega usnja, ročne izdelani, po najnovejši modi. Za najfinejši materijal jamčim. Gotove številke se bodo prodajale do Velike noči po lastni cenL „DOKOM, Iv. čarman, Prešernova ulica št. 9, dvorišče s izkoristite:! Prednosti nakupa v predsezifi. Oglejte dospele pomladne novosti! Kamgantl, ievioti, sukna ce obleke, kostume, plašče, površnike FRANJO NOVAK ftpec. trgovina я okna — Ljubljana. Kongresni trg Bt. 15. y.v •.*•••; - .'.v .,-r r ■■■■•i у -';•> v- . uv = ř"v-.. ■>,""'• . 'л. V-V í ■ 'V-M'■ ^.vKF-gůs;Я v řž " -.a!/'-...... jej. :>■-•:' j;£ ■ ' ■ •.>. >■-■ v. -.Л Г ; ■ -V. ' 4 A t.l :-•..•.'/i i щштф i ■ ,>í Л - ■ , .г . Rezilo, ki Vas bo zadovoljilo! R O T В A P T - L U X U Ó S A ROTBART-SONDERKLASSE MOND'EXTRA GOLD ROTBART Ч LILA ) MOND-EXTRA (GRÜN) ROTH-BOCHNER D. D, Spedjatna tovarna aparate» za britje to rezil. BERLIN-TEMPELHOF D N. Castopolk ta Ja(OiU*4«; MORIC h. I AlOCtO^ Ka«« M»b«|te^ Vaoac S m CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 hoče po posti naslov ali tcaßo drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloii v xnamßah /џ /Л* sicer ne ho prejel odgovora / ^ Ж^ЯЯИ CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. H1'*1'1 2 kroj. pom°čnika sa m»i« kose týrejme takoj .Anton S.-ioberne, Trbovlje ц ШУ1 Mesar, vajenca Ufr-p.jíme takoj Alojzij Bre-eelimik. me.-ar, Ljubljana — ßp. Slika i«. Ш55 Dva brivska pomočnika («tarejřA — dobra delavca, rabim g 1- aprilom. V ponudbi je navesti. Maj sta naredila vajeniško preizkušnjo. Doiiis-e na oglasni »ddeiek »Jutra« pod šifro »Dobra delavca«. 1114c Kroj. pomočnika џа, moško in damsko veliko delo, samo prvovrstne- 5a smrejme takoj za stalno .. PanHn, Ljubjana, Kon-jprescii trg. 11145 Vajenke w električno-mehanično iz-Helovalnico moškega perila eprejme takoj Jos. Rojina. I/ubHana, Aleksandrova 3 11140 Žagarja iwreimemo k tu-rbicsiM žagi na 8 Ušte in k-ožni žagi. Jfasto-p takoj. Martin Kočnik- ieena trg-, Zavodnje-Soštanj. 11139 Kroj. pomočnika r» moške obleke sprejme Jran Zupan, Zaloše-Podnart r— Gorenjsko. 11136 Pek. vajenca rwrejme po dogovora pekarna Resman. Bistrica pri Rovenslri Bist-ici. 11117 Učenko za etro-jnu pletenje sprejmem e stanovanjem in hrano v hiši. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11250 2 kroj. pOm°čnika sprejme takoj F:anjo Skrbeč v Ložu. 11240 2 krojaška pomočnika (ci) z oskrbo v hiši in dobro plačo sprejme takoj Vaclav Sferni k. Sv. Taved pri Preboldu. 11—4 Sedlar, pomočnika in učenca siorejme I. Kralj, sedlar. íe-lezniki, Slovenija. 11239 Dostojno dekle staro 18—25 let, bi razume vsaj malo kuhe in ima veselje do snažnega gospodinjstva. dobi takoj službo pri boljši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 11175 Šiviljo- prikroievalko popolnoma samostojno, ki ima mnogo okusa in je bila na vodilnih mestih, sprejme datnska konfekcijska tvrdka. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 11245 Zastopnike iščemo za p oda jo koles. — »Centra«. Ljubljana. Miklošičeva cesta 7,'III. — Tošt-ni predal 248. 11107 Zastopnik ki potuje po Sloveniji, Gorskem Kotaru in Liki. bi prevzel še &pecijahio za -wpstvo za mo^ke Mofe. — Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Moški štofi«. 10946 Oblastveno koncesijonlrana šoferska šola 1. Gaberščik, bivša komisar za šoferske izpite. Ljubljana BWweieova cesta 52. Prihodnji redni tečaj prične 1 aprila. 11269 Oblastveno koncesijonlrana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana. Gosposvetska c. 12. 10940 Brivskega pomočnika й*<Ьгееа delavca, starejšega. z znanjem nemščine, ki je delal v boljših salonih, jěče-m za takoj ali po do-£4jvorn Ofe-te po možnosti f. еШго na naslov: G j u d Aleksander. Ljubljana, Kongresni trg 6. 11090 Tovarna čevljev 7S. Ra^boršek, T;žič eprej-irte v službo mojstra zgor-rjih delov (Meister der Schaf-abt eilung) in mojstra T.:i Dodna (Boden-Meister). Fonüdibe z zahtevki plače pa naslov: I. Razboršek. tovarna čevljev, Šmartno pri Litiji. 11022 Čevljar, pomočnika dobro izn-jenega v zbitem 5c lávaném delu sprejme rAkoj v stalno službo Ivan Adam, Novomesto. 10989 Vajenca *» daščičarsfco in medič,v-efco obrt, s hrano in stali «ran jem v hiši sprejme E. S*ari: na.=1., Krško. 11133 Klepar, pomočnika i? triletne pomočniško dobo ř.tr-ejine kleparstvo Sapnik. 5Ыеё. Н-аг.а in stanovanje . hotele, prenočišča, nočne sfui-be ln za potujoče ose« be б1лпе Din. 450.— RaspošMjam 00 poštnem povzetliii ЧМО. ugucA иди* i Lesen* patent posteřja tložliiva. s Upeciramm madr^t om, žele praktična sune üia Lefatba ta *uniaoje — ftTe. gcstuhl)»najnovijc vrsti slape Di». 150,— V sredo, dne 23. aprila t L ob 10. nri se bo vrfila pri sreskem načelstvu Kamnik favna dražba ribarskega zakupnega okraja št. 29 e „Moravče" za dobo 10 let. Izklicna cena za letno zakupnino znaša 3000 Din. Glede zakupnih pogojev in obsega navedenega revirja se je obrniti na sresko načelstvo Kamnik» S reško načelstvo Kamnik, dne 26. marca 1930. 5083 Sostanovalko sprejmem. Naslov pove osrl. oddelek »Jutra«. 11376 Lepo sobo s separatnim vhodom taJroj oddam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11377 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam v cent u mesta Naslov v oglasnem oddeiiku »Jutra«. 112S4 Ti Krompirja vei vagonov po ugodni ceni dobavi Ciril Dular, Noto mesto. 11016 Lepo posestvo naprodaj. Vila na solnčni legi e 5 sobami, eleiktričmo razsvetljavo, sadonosni.kom, njivami in gozdom, 3 minute od postaje Sv. П{ј ter glavne ceste, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju in z dobrimi dohodki. Pojasnila daje Franc Ko-lednik, Maribor, Stritarjeva ulica 17. 11316 OMtUiUi Damskf kostum srednje veiikoeti. popolnoma nov — za zgodnjo pomlad, svetl-e barve, poceni naprodaj. Na ogled v krojažVem ateljeju Iglič, Pražakova 10 11137 Seno sladVo, lastnega pridefta. vezano v bale, pa tudi ne-vezajiic prodaja pod dnevno t-žno ceno pc dogovoru posestvo Hamerlitz, Dolnji Logatec. 10999 Gostilničarji! Vagon dobrega mašk. ja-'uolčnika po t>in 2.50 franko klet, proda velepoeeetvo HonomicH, Halcze, Jurovce — Ptuj. 11233 Lepo stanovanje r novi vili, obstoječe iz 2 eob in kuhinje, v slučaju potrebe še 1 sobo, oddam z majem. Na-lov r oglas, oddelku »Jutra«. 111S9 Do 1300 Din mesečno plačam za snažno, solnčmo trisob&o stanovanje t meertu. s 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaneefjiv p'ač. mfc«. 11291 Prazno sobo oddam solidni gospodični ali mlajši gospe. Vprašati dopoldne. Naslov dovo og'as. oddelek »Jutra«. 11279 Gospodično sprejmem na stanovanje « hrano ali Ьтеа, na Rimski cesti 23. 11285 Preprosto sobo išče solidna gospodična. — Pismene ponudbe s ceno na naslov- Šinkovec, Linhartova št- 33. 11381 Opremljeno sobo lepo, z elektriko in po <-Ъ-nim vbodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 11296 Elegantno sobo e prostim vhodom oddam solidnemu gosipodu ali go-spodičai. Naslov v oc'a.=. oddelka »Jutra«. 11294 Sobo z 2 posteljama v bližini Tržaške ceste, s ftramsikim vhodom iščem za takoj za stalno. Naslov v oglasoem oddelku »Jutra« 11307 Dve sobi oddam na Meistoem trgu 13 11335 Sobo г oskrbo oddani e 15. aprilom boljšemu solidnemu gospodu v Ilirski ulici 19. 1. nadstr. dec-no. 11323 L. SROZOVX0. Zagreb, Ejfa $2. Dražbeni oglas V nedeljo, 6. aprila ob 16. uri se vrši zmanjševali! a d ažha stavbnih de! pri na-darbinskih poslopjih, koja so proračanjena na 11.477 Din Nadaljaa pojasnila se dobe pri načelniku ali žup nijskem uradu — Cerkveno konkurenčni odbor na Ponikva ob >užni železnici. 11178 Eř'-1s Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod Janez Tome prevoznik dne 28. t. m. po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 30. marca 1930, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. marca 1930. ŽALUJOČI OSTALL Ш Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod M Spominjajte se slepih! NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTROKE! TOVARNA PELIKAN KOLESNI DELI — РХЕГМАТ1КЕ — ГА DETAJL LAKIRANJE — PONIKLANJE E Л tiKOS Otroški vozički MARIJIN TRG ŠT. 8 TOVARNA Ljubljana ЛТГ. SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV! O Pogrebni zavod J. Gaji et, Potrtim srcem naznanjam prežalostno vest, da Je moja iskreno ljubljena soproga, gospa Terezija Plečko roj. Svetek posestnica na Kodeljevem št. 5 po dolgotrajnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj zvečer mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage pokojnice bo v soboto, dne 29. t. m., ob 4. uri popoldne slovesno blagoslovljeno v hiši žalosti, Kodeljevo St. 5, od koder bo šel sprevod k D. M. v Polju, kjer bo položeno v lastno grobnico k večnemu počitku. Ljubljana — Kodeljevo, dne 28. marca 1930. Globoko žalujoči soprog: MARTIN PLEČKO, posestnik, in ostalo sorodstvo. 5073 Obiščite! TIH. Osftješki velesejem in gospodarsko razstavo od 3. - 12. maja 1930 Potovanje po železnici aH parobrodih za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh mestih ali neposredno pri upravi velesejma v Osijeku пшш/шяшвяшшшшш^^^^а^^ШЁЁШЁЯшяЁ^шшш^шшшшш^/ш^ш^шяшш^^шя^шяяшявшштшшшшшшяшшяааяявшшяшя Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodna tiskamo d,