Ameriška Domovi ima AMOHCAN m SMIHT M uwua— o*av tLOVCNUM AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, K member 15,1983 VOL. LXXXV Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV VCeraj prva pošiljka ameriških »cruise« raket prispela v Anglijo LONDON, V. Br. — Včeraj je ameriško vojaško transportno letalo pripeljalo prvo pošiljko novih raket »cruise«, ki jih bodo ZDA v soglasju z zavezniki v NATO postavile v 5 državah. Anglija jih bo dobila 160, Italija 112, Zvezna republika Nemčija 96, Belgija in Nizozemska pa po 48. Nove rakete so zelo učinkovite in nevarne za ZSSR. NATO države so že obljubile, da bodo te rakete odstranile, ako bodo Sovjeti pristali na pametno kompromisno rešitev, ki bi omejevala oboroževalno tekmo med Zahodom in Vzhodom. V teku so pogajanja med ZDA in ZSSR v Ženevi, Švica, vendar ta pogajanja, ki naj bi se nadaljevala do konca leta, še niso rodila najmanjšega uspeha. Prihod novih raket v Anglijo je presenetil kakih 200 žensk, pripadnic protivojnega gibanja, ki stalno demonstrirajo pred omenjenim oporiščem. Pričakovale so namreč, da bodo rakete prišle danes. Čeprav razočarane, da protesti niso uspeli, so zatrdile, da bodo nadaljevale in da se jim bo pridružilo veliko novih demonstrantov v naslednjih tednih. Ko je obrambni tajnik Michael Hesseltine obvestil parlament o prihodu raket, so mnogi poslanci ploskali, drugi pa žvižgali. Predsednik Reagan končal enotedenski obisk v Japonski in Južni Koreji WASHINGTON, D.C. — Včeraj se je vrnil v Belo hišo predsednik Ronald Reagan, ki je končal obisk v Japonski in Južni Koreji- V krajšem nagovoru ob vrnitvi je Reagan dejal, da je povsem zadovoljen z izidom obiska. Prijateljske vezi med ZDA in Japonsko ter Južno Korejo so še močnejše, je dejal. O svojih sestankih z japonskimi državniki je Predsednik povedal, da so našli skupen jezik, ki bo lahko vodil do vidnih uspehov na Področju medsebojnega trgovanja. V podrobnosti pa Reagan ni šel. Med obiskom v Južni Koreji je predsed-nik obiskal demarkacijsko črto, ki ločuje °be Koreji, pri tem pa se srečal z ameriškimi vojaki, nastanjenimi ob tej črti. Ta obisk je ttaredil močen vtis name, je poudaril Rea-8an. Potrjen sem bil v svojem prepričanju, da moramo biti vedno pripravljeni braniti svobodo pred tistimi, ki bi jo uničili oz. ukinili. Novi spopadi v Libanonu — Ameriška bojna letala zopet nad Bejrutom BEJRUT, Libanon — Pripadniki Druse v°jske so zopet obstreljevali krščanski del vzhodnega Bejruta. Enote redne libanonske v°jske so pa imele spopad z Druse vojaki na hribu Souk el-Gharb. Ameriška bojna letala So letela nad Bejrutom, vendar brez kakega streljanja. Na obisku v Bejrutu je novi ameriški ^•eposlanik za Srednji vzhod Donald H. Rumsfeld, ki je imel sestanek s predsedni-fcom Aminom Gemajelom. Gemajel je imel nanien, obiskati Damask in se srečati s sirijskim predsednikom Hafezom Assadom, a je tdoral Assad prestati operacijo zaradi vnetja slepica. Pogajanja med voditelji raznih libanon-. h političnih, etničnih in verskih skupin 1So imela doslej nobenega uspeha, čeprav Premirje med njihovimi oboroženimi enota-^ v glavnem še velja. Osrednji problem je razdelitev politične moči v Libanonu. Musli-P^nci niso pripravljeni pristati na nadaljeva-nje krščanske večine v vladi, krščanska falangistična stranka pa trdi, da je to potrebno za mir v državi. V Tripoliju, v severnem Libanonu, še trajajo spopadi med sprtimi frakcijami PLO. Jasir Arafat je dejal, da bo ostal v Libanonu, njegovi nasprotniki v PLO pa pravijo, da tega ne bodo dalj časa trpeli. Vlada na Poljskem povišila cene mnogih vrst hrane — Solidarnost proti VARŠAVA, Polj. — Preteklo soboto je poljska vlada povišila cene mnogih vrst hrane, pri tem pa je bil zopet prizadet življenjski standard navadnega državljana. Perutninsko meso je dražje kar za 70 odstotkov, kruh in pecivo za 50, maslo za 45, drugo meso za 40 odstotkov. Obenem je vlada odredila povišanje plač za delavce z najnižjimi dohodki. V izjavi je vlada poudarila, da je pripravljena poslušati mnenja občanov glede najnovejših povišanj. Ker so bila povišanja znana vnaprej, so mnogi Poljaki hiteli v trgovine za omenjene predmete. Predstavniki vlade menijo, da so pametnejša pogostejša, a manjša povišanja cen, ne pa odlašanja, ko bi bila neobhodno potrebna ogromna povišanja. Prepovedano delavsko gibanje Solidarnost je ostro obsodilo povišanja in poziva delavce in druge Poljake po vsej državi, naj demonstrirajo proti podražitvam. Kot kaže, do večjih demonstracij ne bo prišlo. Atentatorja v Atenah ubila ameriškega vojaškega atašeja ATENE, Gr. — Danes dopoldne sta dva atentatorja ustrelila ameriškega vojaškega atašeja Georgea Santisa, ki je bil na mestu mrtev. Atentatorja sta izginila brez sledu. V zadnjih dneh so v ameriškem veleposlaništvu pričakovali atentat ter poostrili varnostne ukrepe. V Grčiji je aktivnih nekaj manjših terorističnih skupin, ki nasprotujejo grškemu članstvu v NATO in navzočnosti ameriških vojaških oporišč. V zadnjih letih je bilo več atentatov na ameriške diplomate in vojake. Tudi socialistična vlada Georgea Papandreouja ni naklonjena ZDA kljub temu. da je pristala na nadaljevanje grškega članstva v NATO in navzočnost NATO oporišč v državi. Ameriški škofje zbrani na letnem zborovanju WASHINGTON, D.C. — Zbralo se je v tem mestu 300 katoliških škofov, ki se udeležijo letne seje škofovske konference. Nadškof John Roach, ki vodi škofijo St. Paul-\ Minneapolis, je dejal novinarjem, da bodo ameriški škofje tudi v bodoče razpravljali o perečih političnih vprašanjih. Tako bo na letošnjem sporedu razprava o ameriški zasedbi Grenade. Pred leti bi o taki zadevi škofje ne razpravljali. Nadškof Roach je rekel tudi, da so škofje pripravljeni govoriti o spornih verskih in političnih zadevah kljub temu, da poudarja papež Janez Pavel II., naj se škofje zanimajo več za obrambo in uveljavljanje stališč Cerkve do splava, vloge žensk v Cerkvi itd. To bomo storili, je dejal nadškof Roach, bomo pa tudi zavzemali stališča do raznih drugih vprašanj, tudi političnih. Najnovejši podatki o Grenadi WASHINGTON, D.C. — Pentagon je objavil poročilo o številu žrtev v ameriški zasedbi Grenade. Ubitih je bilo 18 ameriških vojakov, ranjenih pa 113. Padlo je 42 Kubancev, 57 jih je pa bilo ranjenih. Padlo je 21 civilistov na Grenadi. h UMU-sr j Iz Clevelanda in okolice Sv. maša za škofa Rožmana— V nedeljo, 20. novembra, dopoldne ob 10.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. škofa dr. Gregorija Rožmana. Tabor DSPB vabi svoje Člane in vse Slovence, da bi se te sv. maše udeležili. Prodaja peciva— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti bodo imele prodajo peciva v soboto in nedeljo, 19. in 20. novembra ter prosijo za pomoč v kuhinji in za domače pevico. Prodaja je povezana z zahvalnim festivalom pri fari in bo prebitek izročen Fr. V. Tomcu za potrebe cerkve. Vabljeni ste tudi na ta festival in da poskusite srečo, saj boste morda dobili purana za vaše kosilo na Zahvalnem dnevu! Žalostno sporočilo— Nežka Golobič, Russell Ave. v Euclidu, je dobila žalostno sporočilo, da ji je na Vrtači pri Semiču umrl brat Štefan Hočevar. Poleg ome-njeje zapušča tukaj še brata Matijeta in Rudita Hočevar, sestro Pepco Gombač z družino v Chicagu, sestro Tončko por. Stezinar v Torontu, Kanada ter ostale sorodnike v Sloveniji. Naše sožalje. Za tiskovni sklad— ICON Promotions, Akron, Ohio, je daroval $25 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Hvala lepa! Župan Voinovich predlaga povišanje davkov— Današnji Cleveland Plain Dealer poroča, da bo župan George V. Voinovich prosil za povišanje davkov. Po tem poročilu potrebuje mestna uprava 45 milijonov dolarjev več dohodka. Posebne volitve o tem povišanju bodo sklicane 27. marca 1984. V mestni upravi trdijo, da bo letošnji proračunski primanjkljaj dobrih 16 milijonov dolarjev, mestni uslužbenci pa že zahtevajo povišanje svojih plač. Težko je verjeti, da bodo clevelandski volivci zopet glasovali za povišanje davkov. Novi grobovi Morris Mandel Umrl je Morris Mandel, ki je mnoga leta lastoval in vodil Mandel trgovino s čevlji v prostorih na 6125 St. Clair Ave., zelo blizu tiskarne Ameriške Domovine. Bil je trgovec kar 67 let, vse do lani, ko je trgovino prodal in se upokojil. Bil je mož Mary, roj. Golob, oče Mrs. Faith Levitt (Indianapolis, Ind.), E. Julesa in Davida (oba v Kalif.), 8-krat stari oče, brat Leonarda, Mrs. Rose Son in že pok. Mrs. Ruth Feigen-baum. Pogreb je bil včeraj, v ponedeljek. Korotan ima pevsko vajo— Pevski zbor Korotan ima pevsko vajo v soboto, 19. novembra, zvečer ob 7.30 v zgornji sobi SND na St. Clairju. Vabljeni tudi novi člani. Ne pozabite— Jutri, v sredo, bo na programu »Morning Exchange« na kanalu št. 5 gostoval dr. Ivan Podobnikar, zdravnik iz Co-lumbusa, kjer lastuje bolnišnico. Govoril bo predvsem o bolečinah, povezanih s hrbtenico. Zmagovalci— Na Novemberfestu pri Sv. Vidu, ki se je uspešno končal preteklo nedeljo zvečer, so nagrade prejeli sledeči: prvo nagrado, v znesku $1000, je prejel Brandon Conway, drugo, $500, Linda Phillips, tretjo, $300, pa Richard Miklacic. Po $100 so pa prejeli Kelly Ann Kilker, Marija Strojin, H. Milligan, Marija Rus, Mary Urbančič, Maruša Pogačnik in Terezija Klemen. Zadušnica— V četrtek, 17. novembra, zvečer ob sedmih bov cerkvi sv. Vida sv. maša za rajnega Antona Žnidaršiča, ki je umrl 25. oktobra v Parizu, Francija. Pokojnik je bil mož Mary, sestre ge. Anne Brodnik. Bog mu daj večno luč. Žalostna vest— Lojze Jarem je prejel žalostno vest, da mu je umrla mati Terezija Jarem, v vasi Krušni vrh - Dobrnič, v Sloveniji. Poleg omenjenega tukaj zapušča tudi hčerko Joži Rus z družino, v Sloveniji pa sina Jožeta z družino in hčer Marijo Strojin. Obletnica poroke— V soboto, 20. novembra, bosta praznovala 63. obletnico poroke John in Frances Perse z 20730 S. Lake Shore Blvd. v Euclidu. Iskrene čestitke od osebja pri Ameriški Domovini! Seja— Klub upokojencev za St. Clairsko okrožje ima sejo v četrtek, 17. novembra, popoldne ob 1.30 v spodnji dvorani SND. Vabi se članstvo, dobrodošli so tudi novi člani. Po seji zabava za vse. VREME Oblačno in vetrovno danes z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 46 F. Tudi jutri bo oblačno in vetrovno, a veliko hladneje. Najvišja temperatura okoli 37 F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 40 F. V petek deloma sončno, v soboto pa zopet oblačno z najvišjimi temperaturama v srednjih 40-ih F. „ AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združine države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $ 1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _____6117 St- Clair Ave., Cleveland, OK 44103_ No. 86 Tuesday, November 15, 1983 Politika in politiki I. Politika Politika je na slabem glasa. Morda tako posebno pri nas Slovencih, kjer se je bila v pdlpretekli dobi izrodila v ostro, neprimerno in škodljivo strankarsko-politično borbo daleč prek skrbi za javni ljudski blagor. Spopadi so se večkrat odigravali na pretirani netolerantni svetovno-nazorski bazi, in povzročali težke spore, ki so imeli bore malo ali pa sploh nič opraviti z ljudskim blagrom, dbstikrat pa bili naravnost cokla napredku posameznika, družbe in naroda. Vendar je resnici na ljubd treba naglasiti, da so se v zgodovinsko odločilnih, za narod kritičnih, trenutkih take borbe ustavile pri demokratičnih stTankah. V usodnih borbah za osvoboditev izpod avstrijskegiTnemškega jarma jeseni 1918 so stale v eni bojni črti; prav takT> po vdoru nemških in italijanskih armad na slovensko ozemlje aprila 1. 1941. Združenim v enotno fronto jim je skočila-v hrbet komunistična partija, katera itak ni zgrajena na demokratičnih principih. Kljub takim zgodovinski^ resnicam ima pri nas politika slab glas. Le preradi pretiran# obsojamo kar je bilo slabega, neradi in z obotavljanjem in pomisleki priznavamo, kar je bilo dobrega. Potem pa na vso besedo »politika« pade sum, da je nekaj takega, kar je treba odklanjati, izogibati se ali se celo norčevati iz nje. Ti pojavi so v zadnjem času našli komentar tudi v AD, kar je povod, da to pišem. Gotovo ste brali v tem listu, kako je frančiškanski brat Silvester na zgledu dveh mačk pokazal, kaj je politika. Stiskal je mačja repa na koncu tako dolgo skupaj, da sta mački podivjali, »planili ena v drugo in so do krvavega obdelovali«. Brat Silvester je ta dogodek pojasnil: »... pokazal sem, kaj je politika. Ljudje bi lahko mirno živejj eden poleg drugega - in bi - če bi ne bilo politikov, ki stiskajoča repke, da se razvname boj in začnemo skakati eden v drugega, ko večkrat prav ne vemo, kako in zakaj.« V eni izmed drugih številk AD je bilo v poročilu iz Kanade zapisano: »To osnovno, gonilno misel v slovenski povojni emigraciji v Kanadi (za romanje v Midland, kjer so umirali kanadski mučenci, da tam sorodniki in prijatelji slovenskih mučencev obujajo spomin nanje) ne more zbrisati ne čas, ne prizadevanje nekaterih pridigarjev, ki se skrbno ogibljejo, da pred oltarjem kanadskih mučencev ne spregovorijo nobene besede o slovenskih mučencih. Letos je bilo pred slovenskim Križem slišati celo vprašanje ali bo spominska svečanost političnega značaja...« Tako velik je strah pred - politiko tudi tam in takrat, ko naj bi se obujal spomin na umiranje za božjo idejo. Kaj pa je pravzaprav politika? V pogovornem jeziku je odgovor na to vprašanje kratek: Politika je delo za javni blagor. Toda to je preveč splošna in ohlapna pojasnitev te tako dostikrat rabljene besede in njenega pomena. Poskusimo besedo politika bolj podrobno in točno opredeliti. In bomo našli, da je politika vsaka javna akcija posameznika ali skupine, ki si načrtno prizadeva spremeniti obstoječe življenjske pogoje ljudi na boljše. Seveda slaba, napačna politika lahko takšno spremembo napravi na slabše, a to ni namen politike, marveč njen izrodek. Življenjski pogoji so na različnih področjih človeškega življenja različni, radi česar je tudi prizadevanje, da bi se izboljšali, različno. Saj je vrsta političnih akcij zelo razsežna. Govorimo o narodni politiki, o socialni, gospodar-(Daije na str. h) Clevelandski slovenski radijski in TV klub praznuje obletnico obstoja 22. novembra CLEVELAND, O. - V četrtek, 24. novembra, na Zahvalni dan, bo praznoval 22. obletnico obstoja Clevelandski slovenski radijski in TV klub, ki ga voda vsa ta leta napovedovalec Tony Petkovšek, organizacijsko pa John Pestotnik, sicer ob pomoči lepega števila prostovoljcev in podpori širše slovenske skupnosti. Tudi letos se bo vršila prireditev v prostorih višje šole sv. Jožefa na E. 185. cesti in Lake Shore Blvd. Vstopnice so v predprodaji in stanejo $4 na osebo, pri blagajni na dan prireditve pa bodo $4.50. Pričetek bo ob 6. uri zvečer, prvih 1000 obiskovalcev pa bo nagrajenih z lepimi cvetljicami. Na tej 'vsakoletni in vedno zelo obiskani prireditvi bo gostovalo zelo veliko ansamblov. Nekateri bodo igrali v gornji dvorani, drugi v spodnji, tudi v veži, ko boste prišli v avditorij, boste slišali polke in valčke. V gornji dvorani bo ob 6. uri začel igrati Vadnjalov orkester, ob 7.30 bo nastop Roger Bright orkestra iz Wison-sina, ob 8.30 bo igral Louie Bashell, ki nosi naslov »Mil-wauški kralj polk«, ob 9. uri bodo v svojih krasnih narodnih nošah nastopili plesalci in plesalke Slovenskega folklornega inštituta, ob 9.30 bodo predstavljeni razni gosti, potem bo igral harmonikar Chuck Baloh. Med posebnostmi večera bo nastop orkestra »Veseli Slovenci« pod vodstvom Dušana Maršiča ter pevke Marije Ahačič-Pollakove iz Toronta, ki je nekoč pela pri Avsenikih. Ta nastop se bo začel ob 10. in bo trajal dalj časa, ker bo zadnja skupina — Markic-Zagger orkester — nastopila šele ob 11.30 zvečer. V spodnji dvorani bo začel igrati ob 6.30 zvečer Brian Papesh orkester, ob 8. bo s svojo kromatično harmoniko (concertino) nastopil Don Gralak, ob 9.30 bo igrala Yukon (Pa.) harmonikarska skupina, kateri bo sledila ob 10.30 Mesabi harmonikarska skupina, ki bo prišla gostovat iz severne Minnesote, ob 11. pa bo večer v spodnji dvorani zaključil John Detelich iz Youngstowna, Ohio. V veži avditorija bo prihajajoče obiskovalce začenši ob 5.30 popoldne sprejemal na svojem »cordovoxu« Eddie Andres. Clevelandski slovenski radijski in TV klub je bil ustanovljen pred 22 leti, da bi pomagal Tonyju Petkovšku pri svoji radijski oddaji. Sedaj oddaja g. Petkovšek na postaji WELW (1330 AM) od 4. do 5. popoldne od ponedeljka do petka, ob sobotah pa od 12. uri opoldne do 2. pop. Poleg glasbe poročajo g. Petkovšek in njegovi sodelavci o društvenih prireditvah ter prenašajo številnim poslušalcem druge zanimive novice. Vstopnice za prireditev se dobe v trgovini Tony’s Polka Village, 971 E. 185 St., Cleveland, Ohio 44119 (tel. 481-7512). Seveda bo odprta kuhinja, kjer boste našli razne sendviče FOWLER, Kans. - Z velikim veseljem in z globoko in prisrčno hvaležnostjo vsem dobrotnikom, priobčujem danes imena koroških študentov, ki so dobili štipendije, da lahko stanujejo v Mohorjevem Domu in obiskujejo Slovensko gimnazijo v Celovcu. Posebni odbor, ki dobro pozna gmotni položaj dijakov, je izbral sledeče: Prvi razred: Dovjak Daniel, doma iz Sele-Kot Gabrutsch Andrej, doma iz St. Jakoba v Rožu Golavčnik Mihael, doma iz Globasnice Janach Fabienne, doma iz Krive Vrbe Kuchling Krista, doma iz Štriholc Ogris Mihaela, doma iz Podena pri Podgorju Tratter Marjetka, doma iz Črgovič Triesnig Kristi, doma iz Loč Wutte, Emica, doma iz Male vasi pri Globasnici Drugi razred: Dovjak Marija, doma iz Sele-Kot Gabrijel Marjan, doma iz Les pri Podrožci Hribernik Mili, doma iz Dvorca Ogris Daniela, doma iz Drabunaž Picej Marija, doma iz St. Primoža Wuttej Natalia, doma iz Pogerč Tretji razred: Gallob Verena, doma iz Žužalč Gotthard Peter, doma iz Dullach pri Brdu Kelich Johannes, dOma iz Sel - Šajda pri Borovljah Oraže Damijan, doma iz Sel pri Borovljah Rosenzopf Anton, doma iz Podgore Četrti razred: Dovjak Adalbert, dOma iz Sel - Srednji Kot pri Borovljah Vseh skupaj je 21. Vsem študentom prisrčno čestitamo in upamo, da se boste $ svojo pridnostjo izkazali vredni naših darov. >- Morda se kdo vpraša, zakaj se ubijam s temi stvarmi. Moji spomini gredo daleč nazaj v moja dijaška leta. To so bila leta strašne gospodarske depresije in revščine. Večkrat sem bil lačen kot sit. Fižol (rekli so nam »fižolajnarji«), zelje, kisla repa, žganci, močnik, kaša, krompir in kruh, to je bil naš jedilni list in še tega vsega premalo. Majhen košček mesa ob nedeljah je bil poseben praznik. Hlebček kruha, ki mi ga je dala dobra gospa v Ljubljani, sem jedel po drobtinicah, ne po koščkih. Tako je bilo vsa gimnazijska leta. in drugo hrano in pecivo, odprt bo tudi bar. Članstvo Slovenskega radijskega in TV kluba vas vljudno vabi, da se udeležite Zahvalni dan polke zabave v četrtek, 24. novembra, od 6. ure zvečer pozno v noč! Urednik Dobro vem, da so enako usodo delili mnogi darovalci, posebno duhovniki, ki sedaj tako vneto podpirajo našo akcijo. Tako vemo, kaj je revščina, zato sedaj radi pomagamo revnim dijakom, kolikor pač moremo. Drugi razlog je pa situacija na Koroškem. Dobro se zavedamo, kako važno je vzgojiti katoliško, slovensko inteligenco, ki bo v bodoče vodila naše ljudi na Koroškem v katoliškem in slovenskem duhu. Brez teh bodo koroški Slovenci prej ali slej umrli, kajti nemški škorenj in komunistični srp in kladivo jih hočejo uničiti. Zato je naša narodna in krščanska dolžnost, da jih ne pozabimo. Radi teh razlogov se tudi v bodoče zanašam na pomoč ameriških in kanadskih Slovencev. Kar takoj bomo pričeli zbirko za prihodnje šolsko leto. Naj tu omenim, da je zadnji čas darovala ga. Angela Gospodarič iz San Francisca, Kalif. $60. Prav lepa hvala! Rad bi se tudi prisrčno zahvalil g. Jankotu Uranku v Celovcu, ki tako odlično in točno vodi vse denarne zadeve na Koroškem. Vsi dobrotniki, ki pošljete celotno ($500) šolnino, ga dobro poznate iz njegovih prisrčnih pisem. Vse darove tudi v bodoče lahko pošljete na moj naslov-Rev. John Lavrih P.O. Box 38 Fowler, Kansas 67844 Golaž in polenta! »Slovenska pesem« v Chicagu vabi na dobro slovensko kosilo JOLIET, 111. - Golaž in pole11' ta — to je pravo slovensko kosilo, ki nam ga obetajo izvrši ne slovenske kuharice z naj boljšim receptom v nedelj0’ 27. novembra 1983, v sveto štefanski dvorani v Chicag0’ 111. Servirale bodo od 11.30 d° 2. ure popoldne. Poleg o*^ snega golaža in polente n41” bodo postregle še s sola10’ kruhom in kavo — brez don^ čega peciva pa seveda tudi gre. Za prigrizek bo torf dovolj jabolčnih strudljev 1 sladic. Kosilo prireja pevski zb°r »Slovenska pesem«, ki v vljudno vabi. Vstopnice staI?eo jo po $4 na osebo in jih l3*1 dobite pri vseh članih zbor ^ Ves prebitek kosila b° ^ pomoč stroškov koncerta, ga zbor pripravlja 31. 1,181 1984 v Torontu, Kanada. Po kosilu bo »Slovenska sem« nastopila v muze-l Science and Industry in slC popoldne ob 3.30. že več sodelujejo zbor, folklorni p (dalje na str. 4) Koroški študentje-štipendisti za leto 1983/84 Odprto pismo ameriškim Slovencem (To pismo je nam posredovala ga. Maria Končar, ki bo zbirala prispevke za obnovo cerkve Sv. Jošta nad Kranjem. Preberite sicer zanimivo vsebino pisma ter tudi priporočilne besede škofa Stanislava Leniča. Vež podatkov o zadevi boste lahko dobili pri ge. Končar, ki jo lahko pokličete na tel. 486-7346, G. in ga. Končar sta lastnika Model mesnice »a 610 E. 200. cesti v Euclidu. Urednik A.D.) Kranj, Slovenija 8.VIII.1983 Dragi rojaki! Med letošnjim bivanjem v svoji rojstni domovini nas je nad Sv. Joštom nad Kranjem obiskala ga. Maria Končar. S pomočjo njene plemenite pobude, da bi ameriški Slovenci pomagali obnoviti to svetišče na gori, se obračamo na Vas, dragi rojaki, bratje po ^vi in trdni v Kristusovi veri. Z darovi in prostovoljnim delom so domačini letos prekrili kapelo Marije Snežne in niežnarijo. Pričeti smo začeli z deli za obnovo cerkve same. 2e samo vzdrževanje velikega Poslopja, ki je izpostavljeno vremenskim neprilikam, je števno in drago. Zob časa je •nočno načel streho samo, •ako, da zamaka na cerkveni svod in teče celo na Svete stopnice. Popravilo ni več mogoče, ker je kritje v celoti dotrajano, zato bi bila rešitev le v celotni novi kritini cerkve in obeh zvonikov. V ta namen bi potrebovali 6.000 kg bakrene Pločevine, ker le bakrene strehe se v naših alpskih vremen-skih pogojih obnesejo in so tudi trajnejše kot pločevinaste ter še barvati jih ni potrebno. Polovica strešne površine bi pokrili z bakrom: zvonika, svete stopnice, nad oltarjem in stranske lope. Ostalo polovico strehe pa z bobrovcem, ker edino to kritino dovoljuje spomeniško varstvo. Vsa dela so ljudje, verniki pripravljeni opraviti s prostovoljnim delom. Za obrtniške storitve, les, ostali gradbeni material in dovoljenja pa bi tukajšnji farani zbrali s prostovoljnimi prispevki, kar bi bil v trenutnih situacijah ogromen delež naših kmetov in delavcev. Že smo skoro opustili vsako upanje, da bi nam bilo mogoče opraviti najpotrebnejše za vzdrževanje cerkve, ko nam je ob obisku ga. Končar obljubila, da bi svoje rojake Slovence seznanila z dejstvi in jih vzpodbudila k pomoči. Vsaka Vaša pomoč nam bi pomagala in vlila novih moči. Kadar pa bi se Vi vrnili na obisk v domovino, bi Vas Vaš dar, vkovan v streho na gori Sv. Jošta, pozdravljal že na letališču Brnik. Obiskali boste našo faro in z gostoljubjem Vam bomo izkazali svojo globoko hvaležnost. Vsa naša slovenska delavnost in zagnanost je usmerjena k temu cilju, za našo faro, cilju stoletja: Prekriti in tako še daljnim rodovom ohraniti to svetišče, nekdaj tako znano po romanjih in češčenju sv. Jošta, sv. Ane in Svetih stopnic ter Žalostne Matere Božje. Sv. Jošt Vam želimo na kratek in preprost način predstaviti, prikazati njegovo zgodo- vino in njegovo pomembnost za rast vere med slovenskim ljudstvom. SVETE STOPNICE Na Slovenskem so troje svete stopnice, ki so bile postavljene v letih 1751, 1767, 1780. Sv. stopnice pri Sv. Joštu so bile takoj na začetku obdarovane z odpustki, med tem ko na Žalostni gori in pri Novi Štifti mso imele te milosti. ORGLE Zanimive so orgle: stare -Rumplove (Peter Rumpel, 1822-1860); 1 manual, 8 registrov, brez pedala; na orgelski omari: sv. Cecilija - les, olje 70 x 50 cm. Orgle so še uporabne in so kot edini primerek v Sloveniji posebno dragocene. ZVONOVI Cerkev ima 3 zvonove: 1 bronast, 2 jeklena. Veliki zvon: Vlil Samassa 1834, premer 140,5 cm, teža 1355 kg, glas Des. Znamenit zaradi Prešernovega napisa: »Moj bron je najdel bil v dnu morja, ko Turčije, - Kraljestvo v Heladi končal je Navarin, -Ga kupi romar, ga Samassa v zvon prelije, - Glasim zdaj božjo čast iz svet’ga Jošta lin.« Zvon je bil vlit iz topov turško-egiptovskih vojnih ladij, ki so bile potopljene v bitki pri Navarinu, ob zahodni strani Moreje okoli 1827. V morje potopljene topove so izvlekli in razprodali pri neki angleški družbi. Nekaj jih je kupil tudi Anton Samassa v Trstu in vlil iz njih šentjoški zvon leta 1834. Kapela Marije Snežne: V kapeli sta dve plasti slik. Spodnja predstavlja očividno sv. Jošta, ker se pri tleh vidi knjiga in riba. V zgornji plasti je naslikano Križanje, sv. Ana, sv. Andrej, angela iz po-layer-ske delavnice: Gotzl ali Ergart-ner. Slike so danes prebeljene (1954), razen oboka in trikotnega čela. O sv. stopnicah in Sv. Joštu je zloženih mnogo molitev in pesmi. Takole se na primer glasi preprosta pesem neznanega avtorja: Na svobodni gori Ni zemskih nadlog, Nad manoj, pod manoj. Krog mene je Bog! Tedaj le na goro, Na sterme verhe. Me kliče in miče Me vabi serce. Ekspozitna cerkev sv. Jošta na gori stoji vrh 845 m visokega hriba, ki ga imenujejo tudi Sv. Jošt nad Kranjem (danes: Jošt nad Kranjem). Od prvotne gotske cerkve je ohranjen le majhen del prezbiterija za glavnim oltarjem, ki je bil zidan v 15. stoletju. L. 1735 je bil k temu delu prezbiterija prizidan novi del prezbiterija, t. j. do prižnice. L. 1739 je bila prizidana še ladja z zvonikoma (krono-gram: perorgrlnorVM pletas sanCto eXtrVXIt IVDoCo), 1. 1751 pa še »svete stopnice« Dne 6. junija 1947 ob enajstih ponoči je v zvonik na evangelijski strani cerkve udarila strela: pogorelo je ostrešje na cerkvi in obeh zvonikih, ostala pa je streha nad zakristijama in svetimi stopnicami. Obnovljena je bila streha na cerkvi še isto leto, na zvonikih pa v letih 1954 - 1956. L. 1950 je bila obnovljena cerkvena notranjščina, 1. 1964 strehe na zakristijah in stranskih lopah prekrite s pločevino - nameravana obnovitev cerkvene zunanjščine pa se je morala preložiti. Božja pot pri Sv. Joštu na gori je posebno slovela od 1. 1730 do 1. 1770, deloma zaradi bratovščine sv. Jošta in sv. Ane, deloma pa zaradi svetih stopnic. Vodil jo je rektor, ki je navadno imel v poletju po 5 pomočnikov (operarii). Letno je bilo nad 2.000 maš in nad 50.000 obhajil. Med rektorji je najimenitnejši Simon Vačavnik. Svojo službo je nastopil 1. 1741 in jo uspešno upravljal do svoje smrti dne 20. julija 1765. Po njegovi zaslugi so bile zidane svete stopnice. Ko je bila božja pot zatrta, so 1. 1786 prosile vasi Čepulje, Javornik, Pševo in Zabukovje za samostojno duhovnijo pri cerkvi sv. Jošta, a do ustanovitve ni prišlo. Svete stopnice 1751 prizidane k pročelju cerkve sv. Jošta. Dolge 10,50, široke 4 m. Vhod vanje je iz lope ob južnem zvoniku - vrh stopnic je kapela Žalostne Matere božje - izhod iz te kapele pa je na kor. V 28 stopnicah iz brušenega rdečkastega rjavega peščenca so vdelane svetinje (relikvije), in sicer v vsako stopnico po dve. Na obeh straneh stopnic je nekakšna ograja iz istega kamna kot stopnice, visoka 60 cm. Papež Benedikt XIV. je podelil za obisk teh svetih stopnic te odpustke: 4-krat na leto popolni odpustek; za vse naslednje obiske odpustek 100 dni ter še 40 dni na vsaki stopnici. Železna plošča s tozadevnim latinskim napisom je še danes ob vhodu na stopnice, napis sam pa je nečitljiv, ker ga je razjedla rja. Za več informacije o zbiranju pomoči za to cerkev, lahko pišete ali pokličete: Maria Končar 608 E. 200. St., Euclid, OH 44119 (1-216/486-7346) K pismu oziroma prošnji za pomoč cerkvi Sv. Jošta nad Kranjem, ki sta ga podpisala župnik Ciril Berglez in kaplan Janez Šket, je dodal škof Stanislav Lenič naslednjo izjavo: Podpisani poznam potrebe pri cerkvi Sv. Jošta in zares toplo priporočam prošnjo za : : kakršno koli pomoč. Ljubljana, 3. avg. 1983. + Stanislav Lenič (podpis) škof - gener. vikar Svete stopnice (Svete štenge) Notranjščina cerkve Sv. Jošta nad Kranjem Knjižna ocena Širjenje bogate dediščine Prva znanstvena monografija o slovenskem jeziku v ansieSiini — avtor dr. Rado Lenček Naši zaslužni rojaki v svetu hvaležno vračajo, kar so jim v mladosti radodarno naklonili kot napotnico njihovi starši. To izpoveduje tudi avtor pričujoče knjige — te prve obsežnejše znanstvene predstavitve slovenskega jezika v angleščini —, ko pravi, da posveča to potrebno in vestno pripravljeno monografijo svojim staršem, ki so ga naučili govoriti po slovensko. Knjiga je izšla pred koncem lanskega leta pri Slavica Publishers Inc. v Columbusu, Ohio. Njen avtor Rado L. Lenček, je vodilni slovenist v Ameriki in profesor na univerzi Columbia v New Yorku, znan pa je še kot dolgoletni predsednik Society for Slovene Studies. Delo ima naslov »The Structure and History of the Slovene Language« (Struktura in zgodovina slovenskega jezika) in obsega na svojih 365 straneh jasno obdelana poglavja o zgodovinskem ozadju Slovencev, primerjavo našega jezika z drugimi slovanskimi jeziki in narečji, zgodovino slovenščine in potem pa v petem poglavju, ki je za knjigo središčno, celotno kategorizacijo in razlago oblikoslovja, sklanjatev in spregatev sodobne standardne slovenščine. V šestem delu knjige je na izviren način strnjena zgodovina sodobne slovenščine v javnosti, skupaj z njenimi druž-beno-jezikoslovnimi problemi oz. koreninami. Sledita dva primerka našega knjižnega jezika (v izvirniku in v angleščini: Ivan Cankar in Ernest Hemingway — Janez Gradišnik), nato še okrog šestdeset strani obsegajoča bibliografska dokumentacija z bibliografijo in povezanimi imenskimi, besednimi, vsebinskimi kazali. Avtorjev pristop k posameznim poglavjem je svež in skriva za svojimi navidezno lahkotnimi analizami in opisi grmado težaškega dela. Knjiga je od začetka do kraja zamišljena in napisana za angleški svet, se pravi, da upošteva in uporablja temu svetu znano jezikovno, družbeno in še drugačno terminologijo, računa pa tudi z bralčevo angleško jezikovno in prestavno osnovo. Marsikje se besedilu dobro pozna, da teče izpod peresa izkušenega predavatelja in razlagalca, ki je vajen vprašanj slovenščine neveščih poslušal- Politika in politiki (Nadaljevanje z 2. str.) ski, delavski, kmetski, trgovski, notranji, zunanji, prosvetni, kulturni... politiki. Kdo bi mogel vse našteti! Politika doseže vse odtenke javnega delovanja in se pravilno ustavi le pred pragom privatnega življenja poedinca in zasebnih ustanov družbene dejavnosti. Posameznik sam v političnih akcijah ne more veliko doseči, pa naj bo še tako sposoben in podjeten. Izjeme te resnice so zelo redke. Zato išče somišljenike, da bi s skupnimi napori nekaj dosegli. Na ta način nastanejo politične stranke, na katerih v moderni dobi sloni vse demokratsko politično delo s prav majhnimi izjemami. Ker v stranki sodeluje mnogo ljudi, je za enotno usmeritev njihovih političnih akcij treba izdelati strankin program ali platformo, kjer je izražena strankina politična linija - kot pravimo. Toda to je že visoka politika, ki se vrti okrog parlamentov, kongresov, predsednikov in ministrov, davkov in budžetov; in prav to imajo ljudje na splošno v mislih, kadar govorijo o politiki in čeznjo zabavljajo. Seveda delajo politiko tudi diktatorji, diktatorski režimi in samozvane partije brez svobodne ljudske volje. Njihova politika sloni na samovolji diktatorja ali diktatorske grupe, je v opreki z ljudsko voljo in zato ne more roditi trajnih dobrih sadov. Je največji izrodek. Vse obširno nerazpoloženje ljudstva do politike na vrhu ima svoje korenine v dejstvu, da je cilj vsake politike, ki kaj pomeni, prevzem oblasti, vladanja. Oblast je tista magična moč, ki lebdi pred očmi vsakega pravega politika, ker mu daje v roke možnost, da svoje načrte uresniči. In prav zaradi doseganja oblasti se zlasti v parlamentarnih državah bijejo ostri, večkrat škodljivi boji, segajoči tudi med široke mase ljudstva, ki politiko onečaščajo in umažajo. Da ne govorim o diktatorjih, ki politiko morijo z nasiljem! Malokdo in malokdaj se ob besedi politika spomnimo na ono neizmerno koristno in blagodejno delo, ki ga opravljajo lokalne politične ustanove, kot so občine in okrožja. Župani in občinski odborniki, pa poslanci v krajevne odbore delajo politiko v zatišju, in se ljudje komaj zavedajo, kaj bi bilo brez njih. Vidijo (v Ameriki) največ le kongresnike in senatorje, zlasti take, ki vse obetajo, pa malo ali nič ne dosežejo, ki morda celo svoj položaj zlorabljajo v izrazito osebne koristi. Neresnično in krivično bi bilp politiko takih ljudskih predstavnikov posplošiti, kot bi radi stiskalci mačjih repov. In politika tistih, ki so šli v mučenje in smrt za božjo idejo, spada pred oltar božji in o nji govoriti je evangelij. L. P. (Konec prihodnjič) cev. Slovenist pa bo ugotovil ob tem še vrsto novih metodičnih interpretacij slovenskega jezikovnega sistema in z njim združenega krajevnega oz. družbenega zaledja. Posebej velja omeniti jasne zgodovinske prikaze in analitične prognoze, ki se vežejo na zadnje, šesto poglavje, kjer obravnava avtor vertikalne družbenolingvistične sile v sodobni slovenski stvarnosti in prihaja do zaključkov, ki so za današnjo slovenščino laskavi. Vsi deli knjige so opremljeni s primernimi tabelami in jezikovnimi zemljevidi. V posebnem uvodu seznanja Lenček angleške bralce z geografskim in državnim položajem slovenskega naroda v okviru Socialistične republike Slovenije in SR Jugof'avije, z orisom slovenskega jezikovnega ozemlja, z imenom Slovenci in zgodovinskim nastopom slovenskega jezika in nazadnje še predstavi pojem sodobne standardne slovenščine. Bibliografija te trdo vezane monografije pokaže, da je delo prof. Lenčka pionirsko na področju znanstvene slovenistike v angleškem svetu. Objavljene razprave so redke (nekaj imen: de Bray, E. Ch. Bi-dell, J. Ferrel, H. Auty, J. Pa-ternost, itd.) in med njimi je spet največ avtorjevih razprav. Tako zaokroženega dela, kakršnega predstavlja pričujoča Lenčkova knjiga, pa doslej sploh še nismo imeli. »The Structure and History of the Slovene Language« bo nadvse dobrodošla univerzitetnim študentom (in predavateljem) slovenskega jezika v Ameriki in drugje, večina njenih zgodovinskih in lingvistično opisanih delov pa bo pomagala odpreti oči in naostriti posluh tudi drugim, ki bi želeli zvedeti nekaj več o slovenščini kot zanje tujem jeziku ali jeziku svojih staršev oz. dedov. Prav mogoče se mi zdi, da bo knjigo lahko s pridom uporabil tudi resnejši učenec našega milega jezika, ki pozna do- Golaž in polenta! ... (nadaljevanje z z. str.) salci S.A.R.K. ter slovenska šola v prikazovanju slovenskega miklavževanja in božičnih tradicij na mednarodni prireditvi »Christmas Around the World«. Letos se lahko vsedete v avtobus po kosilu pri Sv. Štefanu in se peljete v muzej na program in razstavo krasnih božičnih drevesc in jaslic iz mnogih narodnostnih tradicij. Avtobusna vozovnica stane $2. Ako se zanimate, lahko se prijavite enemu izmed članov zbora. Vsem, ki vam je slovenska beseda in pesem priljubljena, najlepše vabimo, da se udeležite obeh prireditev v nedeljo, 27. novembra. Vsi delamo za eno stvar, naj živimo kjer koli. Skupnost pomeni moč, veselje in prijateljstvo. Na veselo svidenje! Za »Slovensko pesem« Lilijana Čepon Na martinovanju Belokranjskega kluba Matija Golobič, predsednik Belokranjskega kluba, pozdravlja goste na letošnjem martinovanju, ki je bilo preteklo soboto zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Bil je lep večer, dvorana zasedena, razpoloženje pa veselo. (Foto: Jim Debevec) slej samo popularnejše priročnike za učenje slovenščine v izdaji ljubljanskih naložb in Slovenske izseljenske matice ali pa morda še koga drugega. Po podatkih iz te knjige je v svetu dandanes okrog 400.000 Slovencev, med njimi pa je v ZDA 150.000 slovensko govorečih rojakov. S to svojo znanstveno knjigo se je dr. Lenček pridružil vsem tistim našim zaslužnim možem, ki so v zgodovini seznanjali širni tuji svet z našo bogato kulturno dediščino. V tem našem dragem izročilu pa zavzema naš jezik seveda prvo in najimenitnejše mesto. In tako je izza vse znanstvene resnosti, ki veže to Lenčkovo delo, mogoče občutiti tudi njegovo veliko ljubezen do slovenščine in slovenstva. Ivan Dolenc Večer, Maribor (5. maja 1983) MALI OGLASI V NAJEM Stanovanje, blizu Grove-wood. Zgoraj, za miren, starejši poročen par. Nič otrok ali živali. Kličite 481-6830. (86-89) For Rent Unfurnished 5 room apt. Reasonable. Near St. Vitus School. Call 881-5158. (X) Apt. for Rent Furnished 3 room apt. 1 person. References. Near St. Vitus parish 431-2674. (84-88) FOR RENT 2 furnished apts. 4 rooms each. Near St. Vitus area. No children. No Pets. Security and references. Call 431-8998. FOR RENT St. Vitus area. For older single person. 3 room suite, bath & basement. Call 881-2735 after 5 p.m. (X) House for Sale Euclid, off Chardon 4 bdrm brick bungalow. Call 235-2931 (85-88) House for Rent 5 rooms, E. 61 St. Call 944-3144 (85-88) House Improvements Electrical, plumbing, painting, etc. Call Ray 278-3081-(85-86) FOR RENT Euclid area - Taking applications Beautiful dbl. home, 2 bdrms. down, din. rm., IQ0-kitchen, fam. rm., basement, gar., appliances, cen. air., park-like setting, no pets. Shown by appt. 531-4993 or 382-1773 (X) SOBO IŠČE Poslovni človek išče oprem* Ijeno sobo s kopalnico, v E0-clidu ali Lake Shore okolici-Sobo mora dobiti vsaj Pr00 1. dec. Kličite 531-1082 in vprašajte za Carmen. (x) WANTED 1 room with bath, furnished/ for an executive person- I0 Euclid or Lake Shore ar0a' Needed by Dec. 1. Call 1082 and ask for Carmen- (x) Apartment for Rent Lake Shore at E. 185 St-No pets. Also need custodian* manager couple. (85-86) 398-9579 (84-91 > Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd- Kanadska Domovina — Iz slovenskega Toronta— NOVEMBER — MESEC HVALEŽNOSTI POKOJNIM November ima po svoji zunanjosti žalostno lice. Tako nialo svetlobe in toliko teme je v njem. Toplota izginja in po-vsod je čutiti prihod mraza. V ^avi ni življenja, vse odhaja ^ Počitku. Uvelo listje zapušča veje dreves, rast se je ustavila. Ta mesec je že po zunanjosti Primeren, da se ljudje spomni-l°i da na tem svetu vse mine-ya. Je veselje in sreča in obilje Vse8a, pa mine; pride čas, ko je treba vse zapustiti. Je ža-lQst> so nesreče in razočaranja, Pa tudi to preide. Ljudje pa bajajo in puščajo za seboj eno in drugo. In v novembru nnslimo nanje, saj nas že zu-nanja slika narave k temu navaja. Razumljivo je, da so nam največkrat v mislih in tudi v •nolitvah naši najbližji, s kate-^nii ostanemo povezani tudi P0 tem, ko so odšli. Tudi na Prijatelje se še spomnimo, prižemo svečo, damo celo za ma^°- Prehitro pa nam gredo ^ spomina pokojni, ki so nam v življenju dobrotniki. Med njimi so gotovo taki, ki to bili iz nadnaravnih ozi-JPv. Mogoče je dejstvo, da so ' i dobrotniki edina vez, ki jih veže na žive, zaradi česar J!9-* W ti prižgali svečo, darova-mašo ali vsaj molitev. In ti vi bodo šli za njimi, vsi °nio su. Aij nas bo ^^3 jo-•°ta preživela? Kdo bo pa za Z95 Prižigal sveče in daroval za ^e in molil? To so novembr-i ** misija ki povezujejo rodo-*• tiste, ki so odšli, ki so še, in bodo prišli oz. prihajajo za nami. ^ded dobrotniki so gotovo Jbolj pozabljeni tisti, ki so ^Parod največ naredili, ki so dobrotniki znanim in ne-to so delavci za naro-Ve o blaginjo, voditelji njego-Psode, usmerjevalci njego-P°tov, politični vodniki. 5 PSe danes še s hvaležnostjo ^minja dr. Antona Korošca, kjj, ranca Kulovca? Še na dr. dru 8 ^re*ca pozabljamo in za Se komaj še vemo. Ta me-dr n ° Preteklo 14 let od smrti Pod ^ ^eka' k' Je omahnil bfa i^0 življenja 18- novem-^69 v Clevelandu, Ohio. dr 8°tovo je, da moremc bro , ba Kreka šteti med do kes •U*Ce s*ovenskega človeka sikdJe’ mu 23 življenia mar Vsa,0 P* pripisoval te oznake P°btični delavec (pa ■^o ta! ^Pi vedo več in bi bolji ml ko ke pla‘^ 'P13 sv°je nasprotn mai- Vedo več in bi f »'voJ£fli!\.dru8i so Pravj: J Vl' tretJ‘ Pa s0* ŽjV|.lj0> načelno proti. TSki kr^Pje je imel tudi dr. Mih; v0(j kot slovenski političn tov •' ^udo pri tem naspro tikaf je samo to, da se poli s5tn eSto tud* obrekuje, n $0je. °Pravlja, da se mu pripi ,tujej nameni, da se pove ° Pjegove napačne pote ze, da se ga obtožuje nedelavnosti in se mu pripisuje kriv do za dejanja, za katera sploh ni bil odgovoren. Vsega tega je bil v preobilni meri deležen pokojni dr. Miha Krek za časa svojega življenja. Vendar pa je po 14 letih že čas, da izstopijo tiste lastnosti, dobre njegove lastnosti, ki napravijo večino nasprotovanj in natolcevanje brezpredmetne. Brez dvoma je bil pok. dr. Miha Krek velik in zaveden Slovenec globoke vere. Kot tak je postal predsednik narodnega odbora Katoliške Akcije za Slovenijo. Kot tak je vodil večinsko slovensko politično stranko SLS, ko so bili nje voditelji v internaciji. Kot tak je bil izvoljen v beograjski parlament. Kot tak je bil slovenski minister v Beogradu, kjer je z dr. Korošcem in z dr. Kulovcem iskreno delal na tem, da bi slovenski narod imel varen dom, zavarovano svobodo in vse možnosti razvoja v okrilju Jugoslavije. Kot tak se s sovražniki slovenskega naroda ni družil. Kot tak je šel z vlado v London, kjer je vse naredil, kar je bilo v njegovi moči, da bi rešil slovenski narod. Po vojski pa je postal begunec med begunci, ostal z njimi v tujini, zanje delal in istočasno pojasnjeval svobodnemu svetu stališče Slovencev tako med vojno in v revoluciji kot po vojni v emigraciji. Bil je neumorno delaven, bil je čuteč človek in prav zaradi tega je veliko trpel, ker je moral prenašati očitke in namiga-vanja, kot da je bil on kriv vetrinjske tragedije in sploh slovenske nesreče med in po vojni. Danes so že objavljeni dokumenti, ki dr. Krekov osebnosti ne samo ne obremenjujejo, ampak mu dajo celo priznanje in pohvalo. Bil bi torej že čas, da bi tudi med Slovenci zmagala poštenost in bi priznali: »Delali smo mu krivico, Bog nam odpusti!« Slovenci imamo veliko podobnih dobrotnikov med pokojnimi. Ne pozabimo jih, da nam bo Bog dal še drugih! P.M. Pokojnemu duhovniku Janezu Jeretini v spomin in zahvalo Vedeli smo, da je bil težko bolan. V njegovem trpljenju smo ga spremljali z molitvijo in upali, upali tudi v čudež, če treba, da bi ga nam Bog še ohranil. Pa je kljub temu, ali pa prav zato novica o smrti č.g. Janeza Jeretine v nedeljo, 6. novembra, težko padla med nas. Odšel je! Dotrpel je. Bog ga je preselil v boljše življenje. Mogoče ga pa nismo bili vredni! Vsekakor je po večnih načrtih dokončal svojo nalogo na tem svetu. In ta je bila? G. Janez Jeretina je izšel iz krvaveče Slovenije. Postal je duhovnik, da bi ljudem delil kruh resnice in Kruh najsvetejšega zakramenta. In to ie de- (dalje na str. 6) Škof Kramberger v Montrealu V septembru je Slovence v Kanadi obiskal mariborski škof dr. France Kramberger. Med obiskom je vodil tridnevno duhovno obnovo ter blagoslova! novo slovensko cerkev sv. Vladimira, ki so jo gradili rojaki v Montrealu. O tem obisku poroča naš »Montrealčan« na 6. str. današnje Ameriške Domovine. RESOLUCIJA Občni zbor TABOR, ZDSPB, v Hamiltonu, Ontario, Canada, dne 17. septembra 1983, ugotavlja: 1) sodni procesi in preiskave, ki jih je začela komunistična oblast v Sloveniji proti nekdanjim pripadnikom Slovenskega domobranstva, so predvsem izraz njihovih prizadevanj, da odvrnejo pozornost slovenskih ljudi od katastrofalnega gospodarskega položaja v državi; 2) sklicevanje na mednarodne zakone predstavlja višek hinavstva s strani komunističnih oblastnikov, ki so v poletju 1945, proti vsem mednarodnim, humanitarnim in božjim zakonom, pomorili vsaj 11 tisoč naših soborcev in ši tega zločina še danes ne upajo priznati. 3) sklicevanje na zakone takozvane SFR Jugoslavije in uporabljanje teh zakonov v preiskavah in procesi o »prestopkih«, ki naj bi bili zagrešeni še predno so ti zakoni sploh stopili v veljavo, je nesprejemljivo in nesmiselno; 4) v kolikor je potreben kakršenkoli zagovor, smatramo, da je najboljša obramba v napadu in zato naročamo novemu Glavnemu odboru TABOR-a ZDSPB, da preuči možnost neke široko zasnovane protiakcije. 5) Občni zbor poziva vse demokratično misleče Slovence v svetu, da ta naša prizadevanja podpro in omogočijo njihov uspeh. Hamilton, Ontario, 17. septembra 1983 IZ ONTARIJA NARAVNA BOGASTVA V četrtek, 3. novembra 1983, je sprejel časnikarje etničnega tiska v prostorih ontarijskega Press Club-a minister za prirodno bogastvo ontarijske pokrajine Mr. Allan W. Pope. V več kot enournem razgovoru z njim je odgovarjal na vprašanja in razlagal delo in programe svojega ministrstva. Ontario meri - kot sem že poročal - 412.382 kvadratnih milj. V to pokrajino bi torej lahko postavil 43 Slovenij. Ta kanadska pokrajina je verjetno najbogatejša zemljana svetu, kar se tiče rudnin, lesa, voda, divjačin in parkov. Vse to bogastvo pa nalaga ministrstvu težke dolžnosti, ki jih skuša izvršiti v štirih skupinah oz. oddelkih svojega administrativnega aparata. Ti oddelki so: za rudnine, za zemljo in vode, za gozdove in za razvedrilne priprave v naravi. Ministrstvo deluje kot varuh narodnega bogastva, ko tega upravlja in ohranja bodočim rodovom. Zanimivo je, da je 87% vse zemlje v Ontariju last vlade, to je t.zv. kronska zemlja. Ministrstvo za prirodno bogastvo torej skrbi za eko-nomsko-socialne koristi ljudstva, ko to naravno bogastvo razvija in ohranja. Kar se porabi, je treba nadomestiti, n.pr. pogozdovanje. Ministrstvo se tudi prizadeva, da od tega bogastva prihaja čim bolj stalna in čim večja in čim večjemu številu ljudstva korist, kot n.pr. lov, ribolov, proizvajanje kovin, sekanje lesa, počitnikovanje v kampih in podobno. Zato je delo ministrstva kaj različno in često w °A/tar\0 komplicirano, ker se je treba truditi, da so zadovoljni lovci, ribiči, kmetje, lastniki rudnikov, rudosledci, izletniki, lastniki počitniških hišic in družbe, ki proizvajajo energijo. Oddelek pri ministrstvu za rudnine skrbi za zlato in sol in gramoz in upravlja rudniški davek. Oddelek za zemljo in vode upravlja kronsko zemljo in vodna pota. Oddelek za gozdove skrbi za pridelek lesa in za pogozdovanje, da lesa ne bo zmanjkalo. Oddelek za razvedrilo v naravi upravlja provincialne parke tako v divjini na severu, kot družinske kampe v bližini. »Smotrno upravljanje in uporabljanje vseh teh naravnih bogastev, pa je zadeva vseh ljudi, da bodo mogli biti vsi deležni njih blagodati.« Tako je zaključil minister. Por. ■r KOLEDAR PRIREDITEV DECEMBER 3. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti poda opereto »Miklavž prihaja« v šolski dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 4. — Slovenska šola pri Sv; Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne. 10. — Slovenska šola pri Mari- ri Vnebovzeti gostuje v Windsor, Kanada, z opereto »Miklavž prihaja«. 31. — Pevski zbor Korotan priredi Silvestrovanje v SND na St. Clair Ave., v spodnji dvorani. Za ples igra ansambel Jasmin. — 1984 — JANUAR 15. — Banket in ples ob 30. obletnici slovenske radijske oddaje »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« priredijo Fantje na vasi. Kres, Korotan in Lilija. Pričetek ob 2. pop. v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo ansambli Veseli Slovenci, Alpski sekstet in Jasmin. 21. — Slovenska pristava priredi »Pristavsko noč« v SND na St. Clair Ave. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi srnjakovo kosilo v prid Slovenskega doma za ostarele. Kosilo bo v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 29. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti postreže s kosilom od 11.30 do 1. pop. v šolski dvorani. FEBRUAR 26. — Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 popoldne. MAREC 24. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. APRIL 1. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 7. — Pevski zbor Jadran priredi pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 28. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer 13. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti poda Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. JUNIJ 3. — Otvoritev Slovenske pristave. 16. in 17. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 24. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 20. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 10. — Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ' 1 'n 1 ’ T.K. General Contractors We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing and driveway jobs. TONY KRISTAVNIK, Owner 831-6430 (X) ZAKl funeral >Pr »Pnij ste tu tašo hiša j V ?tca. i > z »aših M vsa cerkev pristopila k sV- n hajilu, se je razvil mog sprevod, ki je bil več kot dolg, na pokopališče AssU . ^Plj-, tion, kjer imajo tudi Slo*£ ^ejš svoj prostor za zadnja P0® lišča na tem svetu. Ob odprtem grobu se J® enkrat poslovil od s° predstojnik lazar‘stoV^0iil še 3brat8 Č.g- jj' Janez Kopač CM i° ZI^je skupaj z navzočimi še za molitve. Vse žalujoče Pa^L,o vabil na kosilo v cer.. n0v dvorano. V imenu žup J iz Montreala se je v kfa . ^ nagovoru poslovil od p° e. H? ^Vsoc Po s !S Xi X • rkve* ga župnika predsednik c® ^ nega odbora g. Štefan y Pred krsto je stopil tudi nj®8 ? bivši ministrant Časar m « , imenu ministrantov 1 ^ besedo v slovo. Tudi sl°ve.. u v pesem je zadonela pokoj .e pozdrav in jesensko s°n jeji hnžaln nienovo krsto, P2 tr Po r .Sa n^ stio jj Si! Po- tika 'Se, božalo njegovo krsto, so jo spustili v jamo. (dalje na str. 7) C'v Je k Montrealske novice Hiša Božja in NaS Dom! Tak je bil napis na slavoloku pred vhodom v naSo novo Montrealsko cerkev. Ko neka zgradba postane ali je izbrana za cerkev, je prav in dostojno, i d® je s svetim blagoslovom i določena in potrjena za kraj in Prostor, kjer se naj izvršuje i shižba božja. Z obredom blagoslovitve i Postane zgradba cerkev, zares • ‘5a božja in vrata nebeška. se to smo mi montrealski » lovenci doživeli 11. septem- ra letos, ko je prišel med nas Mariborski škof dr. France Kramberger ter blagoslovil d našo novo cerkev. Na to po- s®ono slovesnost se je naša a s uPina že pripravljala skozi o Ce|° leto, in smo že težko a Pričakovali trenutka, ko bo i- , adno odprta naša hiša božja 5- 111 naš dom. >- ). S- la v y ii- v. Č, in o- v. ril P" le- re- iki ;u- d, iČi so Či: ia. on in, ik, > ew sto .V »vil fo- iok vOf >ol' i j« ob- čen ilj° np; sne* iV8' ,še rat» Č.g- lob' jnje po- renb lnoy ked1 jne- kve- 5rša- tgbv Dobro duhovno pripravlje-• ker je gjcof Kramberger med nas že tri dni pred v a8°slovitvijo in vodil tridne-° duhovno obnovo v spove-t *n na Prižnici, smo že e ko pričakovali nedelje, ko nlagoslovil naš novi oltar in erkev. Začeli smo se zbirati že sf>dai zjutraj; mnogi so bili v n®*1, da ne bo dovolj pro- stora za vse. Tako se je cerkev ^Polnil3 do zadnjega prosto-tj 6 Pred deseto uro. Ob dese-Uri pa so zabučale orgle, Vski zbor je začel s pesmijo: : °novi so zapeli, pripravljen ..v0 tar> v svetišče smo prihiteli ^ božji dar. Za»*'0Z' glavna vrata se je *1 Pomikati sprevod, z , °dnimi nošami na čelu, ® oblečenimi deklicami, s 'stranti, ter duhovščino z sP°dcm škofom. .^Prist_________j_j________ Hambergerja pozdravil eden w -^topu k oltarju je škofa tyjrv n^a-i^b fantov, Robert jh t at> z besedami, ki jih je > ° s*ovesnost sam napisal: hjD .^ork je velik za našo tii?’.lcer Vi> gospod škof, naj. med nami, Vi boste hijg .Cerkev blagoslovili, ki ^°M J v *n skop0* na$ sren', Veselja navdajajo naša Čjj" er ste nam podarili svoj 2 božjo besedo ste nam tiagjL8a * m utrjevali ste vero W arc- Hvaležni smo Vam ^ej^’ najm^aj^ *n vs* 5°Pek i. ^ato sprejmite ta M, ’.° kličemo tukaj zbra-dobfj ri*r^na Vam hvala in Po^ naj vas spremlja tlovji ^i>2dr.avu j® 5k°f blago-sledjj tar m cerkev in nato je Prj s*0vesna služba božja, 'tvMii Cri PrePeva' naš cer-stVojH ^evsk> zbor pod vod-^tenista g. Franca Ro- J^O Pa smo se zbrali k Venega odbora g. števcev • a* nastopom mladih j,'n Plesalcev ter z govo-^ j« Ij .^ka Franca Letonja, ^di še enkrat oglasil škof Kramberger, ki je poudarjal, da naj ostanemo bratje in sestre in naj ne pozabimo na ljubezen do Boga, matere in domovine. Med nami je bil tudi predstojnik slovenskih lazaristov g. Janez Kopač, ki je nam tudi čestital k uspehu. Vse to se je precej zavleklo in smo že težko čakali, da začnemo s slavnostnim kosilom, katerega so nam pripravile naše dobre, požrtvovalne žene in dekleta. Po dobrem kosilu in izvrstni kapljici smo se zabavali celo popoldne v razgovoru s prijatelji in znanci. Bili smo zares kot ena velika slovenska družina! Vse je bilo lepo in zadovoljno, le da smo pogrešali med nami bivšega župnika Janeza Jeretina, ki je moral zapustiti župnijo in se podvreči operaciji in ki je bil tačas na zdravljenju v Torontu (Op. ured.: Kakor poročamo drugje v današnji AD, je g. Jeretina dne 6. novembra, ko je bil ta dopis že v urednikovih rokah, preminul.) Zelo je bil želel, da bi bil med nami, vsaj je to željo izrazil, ko sta ga naslednji dan v bolnišnici obiskala škof Kramberger in župnik F. Letonja. Ob slovesu je g. župniku naročil, naj nam župlja-nom sv. Vladimirja pove tole: Vese/ sem in Bogu hvaležen, da so se načrti in želje uresničile ter bile kronane s tako lepo slovesnostjo. Veselim se z vami in vam čestitam, toda, dragi moji župljani, ne pozabite, kar sem povedal, ko sem se poslovi! od vas. Zavedajte se, da delo nikakor ni končano. Sedaj, ko imate lepo cerkev in prostore, morate začeti delati na tem, da bi čez nekaj let lahko doživeli slovesnost nove maše. Zato molite v ta namen in zavedajte se, da ste kristjani in da to morate biti vedno in povsod. Jaz bom daroval svoje trpljenje v ta namen. Kajti znamenja žive in resnične vere ni samo lepa, urejena cerkev, ampak duhovni poklici. Zato ne pozabite, ohranite v spominu, da božje kraljestvo ni jed in pijača, ampak mir in edinost v Svetem Duhu, ki naj vas blagoslavlja in vodi... Ob tej priliki naj bo zahvala g. Francetu Krambergerju, mariborskemu škofu, da se je odzval vabilu in prišel blagoslovit našo cerkev. Zahvala vsem dušnim pastirjem, ki so delovali v župniji sv. Vladimirja. Zahvala cerkvenemu odboru in vsem, ki so v času obstoja slovenske župnije v Montrealu s svojim delom pomagali in žrtvovali svoj čas v blagor slovenski skupnosti. Zahvala vsem žup-Ijanom za vso pomoč, materialno in duhovno, da smo mogli doživeti ta velik in pomemben dan v Montrealu. Posebna zahvala tudi vsem slovenskim rojakom iz Amerike, kateri so nas tudi denarno podprli. S tem ste dokazali, da nas vera in naša narodna zavest združujeta in povezujeta. Naj nam bo vera luč, naš jezik Mariborski škof z duhovščino ob blagoslovitvi (Foto: Fr. Rogan ml.) Iz slovenskega Toronta (nadaljevanje s 6. str.) pa ključ, da bomo dospeli do končnega cilja življenja! * * * Dne 18. septembra smo doživeli drugo veliko slovesnost v Montrealu! ponovitev nove maše, ki sta jo opravila novomašnika lazarista čč.gg. Marko Cukljati in Tomaž Mavrič iz Argentine. Obiskala sta nas na poti, ko sta se vračala iz Slovenije, kjer sta na praznik sv. apostolov Petra in Pavla prejela mašniško posvečenje. Tudi za to slovesnost se je cerkev napolnila, ker je bil to za nas Slovence res poseben praznik. Ponovitev novih maš se zelo redko dogodi, posebno v Montrealu. Po maši smo se zbrali v dvorani in ob kavi in pecivu imeli zelo prijeten razgovor z novomašnikoma. Ob slovesu smo jim tudi izročili pozdrave našim sorojakom v Argentini, in želeli, da bi se srečno vrnila v Argentino med svoje domače, ki so jih verjetno že težko pričakovali. Dne 5. oktobra ie našo skupino zadela žalostna vest, da nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustila ga. Kristina Martek rojena Spetič v vasi Čepno pri St. Petru na Krasu (danes Pivka) na Primorskem. Dopolnila je 58 let in umrla ravno na dan 25. obletnice poroke. Bila je dolgoletna in vneta članica cerkevenega pevskega zbora. Sodelovala je do zadnjega, dokler ji je zdravje dopuščalo. Draga Kristina, slovenska skupina v Montrealu te bo zelo pogrešala, posebno cerkveni pevski zbor, ki ti je bil tako pri srcu. Tvojega soprana ne bomo več slišali pri sv. mašah, prepričani pa smo, da si že pridružena pevskim zborom nad oblaki. Bog naj ti bo za vse delo, ki si ga opravila za cerkveni pevski zbor, bogat plačnik, tvojemu možu, sinovoma in sestri pa naše sožalje. Montrealčan Kanadski rojaki! Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! Pri kosilu se je župnik č.g. Janez Kopač prav lepo zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli, da so bili ti trije dnevi, ki so zaključili zemeljsko potovanje č.g. Janeza Jeretine res veličastni v svoji žalosti: omenil je pokojnikove sobrate v duhovništvu, pevce, darovalce maš in darov, sorodnike, zlasti staro mater in pokojnikovo sestro, ki je pomagala v bolezni, in končno vse, ki so kakor koli sodelovali. Naj še poročevalec doda svojo misel. To niso bili navadni dnevi, ko se svojci in prijatelji poslavljajo od rajnkega. Bila je to kot tridnevna duhovna obnova. Mrtev duhovnik je molče klical iz večnosti, kako minljivo je vse na tem svetu. Šele ko človek vse zapusti, ko njega vse zapusti, šele tedaj postane prost, da se vrže v božje naročje. In koliko stotinam Slovencev je te dni ta miselnost pretresala duše. Pokojni duhovnik Janez je bil še mrtev—dušni pastir. Por. SLOVENEC VICE-KONZUL V KANADI Verjetno med Slovenci v Kanadi še ni znano, da je avstralski vice-konzul v Van-couverju, B.C. Slovenec Johnny Falež, ki odlično obvlada tudi slovenščino. Johnny je bil rojen 17. decembra 1954 v Canberri od slovenskih staršev Cvetka Faleža in Ade, roj. Velen. Končal je vse šole in diplomiral na kat. Daramalan Col-lege-u. Najprej je bil zaposlen pri Commonwealth banki, potem je pa stopil v službo ministrstva za trgovino. Dokončal je še dveletni študij ekonomije na narodni univerzi. Slovenščino je John obvladal že od malega, ker je bila »uradni« jezik v družini. Leta 1974 pa je pred Božičem oče oba sinova poslal tudi za nekaj mesecev v Argentino, ker je bilo takrat govora o izmenjavi izseljenske mladine. John je poročen že od leta 1976 s Susan Roberts, ki se je odlično vživela v slovenske izseljenske razmere. Sodelovala je v canberskem Slovenskem domu, obiskovala tudi slovensko šolo in pri maši več let spremljala na orglah petje. Tudi v tej družini, kjer so trije otroci, je »uradni« jezik slovenščina. Ministrstvo za trgovino razpolaga v Vancouverju, B.C. s postojanko »Trade Post«. Vodi jo Trade Commissioner. Ista državna postojanka tudi upravlja konzularne posle, katere je sedaj za tri leta kot polnopravni avstralski vice-konzul prevzel John Falež. V Kanado je prišel v avgustu. Tudi Slovenci v Kanadi čestitamo svojemu rojaku in mu iz srca želimo srečno in prijetno bivanje v Kanadi. (Povzeto iz Misli, sept. 1983) SLOVENEC, AVSTRALSKI PRVAK, V TORONTU V septembru je prišel v Toronto iz Avstralija mladi Branko Tomažič, ki je večkratni prvak-harmonikar. Prišel je na študij glasbe. Med Slovenci v Avstraliji je zadnjikrat igral v Baragovi dvorani v Kew, ko so priredili — kakor poročajo Misli — mladinski koncert 28. avgusta 1983. Branko je žel val navdušenega ploskanja na tem zadnjem koncertu. Treba bo poskrbeti, da bo sedaj, ko je v Torontu, pokazal svoje muzikalne sposobnosti tudi rojakom v Kanadi. Branko, dobrodošel! pQr V srcu grelnika se vznemirja svetnik, in grelnik se vznemirja v srcu svetnika. To je človekova usoda. Svetnik in grešnik se ne morete spri-jezniti z njo. JULIEN GREEN Bog ni nikoli ustvaril meja. GANDHI Bog ne bi bil ustvaril sveta, če bi to pomenilo konec u-stvarjanja; ustvaril ga je tako, da syoje stvariteljsko delo brez predaha nadaljuje. MOJSTER ECKHART ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) V okrožnem mestecu Oda-wara sem po dolgem iskanju naSel starega japonskega prijatelja Okamuro s Columbia univerze. Daši od vojne pohabljen in nesposoben za potovanja, mi je veliko pripomo-gel do spoznavanja lepe dežele. On mi je na primer izbral učitelja jezika in me uvedel med svoje znance, tako da sem več prostega časa uporabljal v njih druščini kot med Ameri-kanci. Teh je bilo tista leta na stotine v vsakem važnem mestu. O nepozabnem Okamuri je dovolj snovi za roman, zato bom skušal njega in njegove na kratko posebej opisati. Učitelja je Okamura kot študent spoznal s potovanja v Ameriko. TaSikawa je sicer študiral na čikaški univerzi, a ostala sva v pismenih stikih in so po povratku v domovino sestajala kot člana Japonsko-ameriškega krožka, ki je obstajal pred vojno; člani so bili večinoma prejšnji študenti v Ameriki. Med vojno je bil krožek razpuščen in člani osumljeni kot nepatriotični. Dvomim, da se je kateri med njimi izneveril svoji domovini; a za vojno se povečini niso navduševali. Kot mi je Okamura pripovedoval, so prejšnji študenti in poznavalci Amerike v razgovorih izključevali možnost japonske zmage celo s sodelovanjem Nemčije in Italije. Tako mi je zatrjeval tudi TaSikawa, ko sva se pred začetkom učnih ur pogovarjala po angleško. TaSikawa je bil nastavljen na univerzi v Tokiu kot profesor angleškega jezika. Obvla- dal ga je popolnoma, a v naglasu ne brezhibno. Pri pouku je dosledno skušal izključiti vsako angleško besedo. Le od začetka, ko mi je razlagal slovnico, ali bolje rečeno besedni red, je bil pouk celo uro v angleščini; japonske besede je dodajal. Za naučenje njegovega jezika je smatral najvažnejše, kako se besede uvrščajo v stavke. »Naučite se pomena besed in načina, kako sestavljajo stavek!« je naročal. »Izgovarjavo in naglas dobite stopnjema, a toliko in toliko besed za vsako učno uro. Najprej je osebek, sledi objekt, glagol pride zadnji.« Dal je take primere: »Ali ste (si) moj prijatelj?« - Anata-wa watakusi-no tomodati deska?. Prevod besed: Anata - vi ali ti wa - nekak kazalni zaimek, približno »kolikor se vas tiče« (ta japonski privesek je skoraj dosledno neobhodno potreben) watakusi - jaz no - od (torej od mene ali moj) tomodati - prijatelj des - si ali ste Ara - ali, vprašalni privesek h glagolu. Od začetka se mi je tako uvrščanje besed zdelo malone otročje, a pomagala je enostavnost pravil. Vsako uro sem se naučil pomen predpisanega števila besed in jih sestavljal v stavke, da jih učitelj pregleda in popravi. Bolj vestnega mentorja bi ne našel nikjer. Ker beril ali vadnic ni bilo, je za pouk sestav- ljal tekste, iz njih učil in mi jih puščal za ponavljanje doma. Taka »berila« je zložil in vodil razgovor o predmetih, »katere sem dobro poznal, tako da sem že po razumevanju nekaj besed lahko ugibal pomen drugih. V tem praktičnem načinu poučevanja sva se pogovarjala o Chicagu, univerzi, ki je bila obema dobro znana, nje profesorjih in o življenju v velikem mestu. Nadaljevala sva tri mesece, dvakrat po dve uri na teden, včasih večkrat, po dogovoru. Ko sem se že za silo pogovarjal v njegovem jeziku, je bil pripravljen naučiti me abecede ali pismenih znakov. Ti pa, navzlic poenostavljenju iz starega pravopisa, niso lahki. Poizkusil sem in uvidel, da bi ne imel niti časa niti potrebe poglabljati se v komplicirano orientalsko pisavo. Kar sem želel, sem dosegel: sposobnost vsakdanjega občevanja v trgovinah in s služabniki. Še nekaj drugega o japonski govorici mi je razložil TaSikawa. Jezik ni samo eden, so pravzaprav štirje, ne narečja, toda razlikujoči se v pomenu besed in njih rabi. Vsakdanji jezik je različen od starinskega, književnega in klasičnega, kateri je skoro enak klasični kitajščini. Poleg tega je jezik za dvorjanike silno neokreten in pretirano poetičen. Soli se na primer ne reče »sol«, ampak »cvet morskih valov«. Najrazličnejši so izrazi za nazivanje sebe ali drugih oseb; odvisni so vedno od okoliščin ali od stanu osebe, ki govori, in one, ki posluša. Če je višnji po stopnji, se nagovarja drugače kot nižji. Beseda watakusi (jaz) se na primer nadomesti s samostalniki, ki pomenijo »sluga«, »nerodnež«, »tvoj mlajši«, »tvoj starejši«, »oseba na tej strani« itd. Po prestavi bi šlo takole: »Oseba na tej strani ne verjamem«, kar pomeni: »Jaz ne verjamem.« Pouk s TaSikawo je torej prenehal, ne pa družabni stiki. Prišel je v goste in pri mizi sva se pogovarjala v njegovem jeziku. Obratno sem obiskal njegovo veliko družino otrok v šolskih letih. Imeli so sicer svojo hišo z vrtom za zelenjavo, a preživljanje ni bilo lahko. Cene življenjskih potrebščin na karte, še bolj pa v prosti prodaji, so bile previsoke. Prinesel sem jim nekajkrat košare mesnih in drugih konzerv iz ameriške zaloge, kjer se je vse dobilo po zelo nizki ceni, in je nam preostajalo. Biti pa sem moral previden, da jih z darovi ne spravim v zadrego. Japonec se kot drugi orientalci osramoti, če sprejema darove, a sam ne more s čim povrniti. Izgovor za darilo sem našel s kakšnim naročilom za prevode izrezkov iz tokijskih revij. Če sem jih potreboval ali ne, sem prosil, da mi prineseno prestavi. * * * • Med tujci na Japonskem je bilo poleg Amerikancev največ vojaštva in civilistov iz angleško govorečih dežel, iz Nove Zelandije, Avstralije in Angli- je. V stikih z njimi sem primerjal njih vtise. Avstralci (s temi sem imel precej poslov) so se obnašali kot nekdanji angleški kolonialisti: od Japoncev so pričakovali pokorščino. Angleži ravno tako, a so bili bolj skromni v svojih zahtevah. Med Novozelandci so se našli taki, ki so iz vsega srca prezirali Japonce, njih običaje in hrano, govorili o njih kot o opicah in jih zaničevali kot zagrizeni južnjaki zamorce. Med Amerikanci sem naletel v veliki meri navdušenje za deželo in prebivalstvo. Morebiti je bilo zato sodelovanje z njimi za nas lažje kot za druge narodnosti okupatorjev. Kot premagan narod so čutili premoč Amerike, katere prokon-zul MacArthur svoji vojni upravi ni dopuščal vmešavanja v notranje zadeve naroda, ki je težko preboleval poraz po dolgih letih prenapete propagande o svoji slavi. j. Osramočen orientalec ima izraz v besedah, da je »izgubil obraz«. V prizadevanju dobiti nazaj svoj »obraz« sta Japoncem služila kot uteha dva izgovora. Narod je bil zaslepljen in zapeljan od militaristov. Precejšnje število teh je bilo obsojenih zaradi vojnih zločinov. Na splošno bi rekel, da so ljudje obsodbe odobravali. Hitro so pozabili prejšnje oboževanje mogotcev, ki s0 narod zavedli v vojno; lju^' stvo je pokorno sledilo fevdalnim baronom že po tradiciji pokorščine, čeprav za militarizem ni bilo posebno navdušeno. S psihološkega stališča Je obsojanje vojaške klike na vladi dobro služilo, da narod dobi nazaj svoj »obraz«. Javno preziranje nekdanjih generalov in admiralov je P°' stalo del utehe nad porazom- (se nadaljuje) ZAK-ZAKRAJSEK pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave. New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112 John Fortuna, licenciran pogrebnik , “SLOVENIA RADIO PROGRAM^ HEARD COAST TO COAST 4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 The Holy Family Society of the USA ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434 Since 1914... LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a society of Catholics mutual' ly united in fraternal dedication to the Holy Family °f Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspirin to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers °f Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družin^ Officers President................................Joseph J. Kon^ First Vice-President.....................Ronald Zefmn Second Vice-President.....................Anna Jerish* Secretary..........................Robert M. Kochevfl Treasurer.............................Anton J. Smr0k8 | Recording Secretary.....................Nancy Osbom® First Trustee....................................Joseph Sinkop Third Trustee...................................Anthony Tom®zin First Judicial...............................Mary R|0'a Second Judicial.............................John Kov®* Third Judicial..........................^ Frank TCP*® Social Director..........................Mary L