DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. dt7Ltrt,V'rUZ, "SL0Vli??Ja v'akp™l ™ tretji četrtek meseca. Ah, je ta dan praznik, izide »DOMOLJUB" J' f. .J /"" 16 m,!fr\ za cel° let°S 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastonj. .7 f P0**1-™": uredništvu, naročnina in inserati pa opravništvu „DOMOLJUBA", Ljubljana, v Hemetusicm ulicah št. 2. - Naznanilo stane H kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se _tuka dvakrat, m IS kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje. &tev. 17. v Ljubljani, 4. septembra 1890. Letnik III. Kaj je novega po svetu? Z ozirom na naš članek priobčen v številki 9. našega lista z dne 1. maja 1890 pod naslovom „Po volitvah" radovoljno priznamo, da smo imeli priliko osvedočiti se, da so neosnovani osebni napadi na gg. dr. Iv. Tavčarja in Iv. Hribarja nahajajoči se v tem članku. Odzivajoč se poravnavi sklenjeni z omenjenima gospodoma, preklicujemo dotične osebne napade storjene itak le v najhujši politični borbi. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1890. Uredništvo „Domoljub"-a A. Kalan. Na Dunaju so imeli nemški pevci velik shod; zbralo se jih je blizo deset tisoč, posebno mnogo jih je prišlo iz Nemškega; ti so se bratili z avstrijskimi Nemci in navduševali se s pesmijo, govorom in kozarcem za veliko Germanijo (Nemško); da so pri tej priliki udrihali vzlasti judovski listi na Dunaju po Slovanih, to seveda ni nič novega; sploh se iz marsikaterih prikaznij na Dunaju in vzlasti na Češkem vidi, da se pripravljajo Nemci na odločilen boj zoper Slovane, vzlasti Cehe iu nas Slovence. — Lahoni v Trstu vedno bolj očitno kažejo svoje protiavstrijsko rovanje. Ko so namreč Slovenci praznovali rojstni dan cesarjev in peli cesarsko pesem, počila je petarda kakih 300 korakov od pevcev; položili so jo Italijani, ker našli so ondi drugi dan raztresenih nekaj papirjev, na katerih je bil narisan avstrijski orel, tega orla davita Italija in Trident, Trst pa zasaja svoj meč prav skozi prsi orla. Tuje pač očitno povedano, kake namene imajo Italijani — irredentovci z Avstrijo. In vendar vlada še vedno ne podpira v Istri Slovanov, katere bode tako zelo po- trebovala ob času sile. — Na Zgornjem Avstrijskem so tudi v nekaterih mestih zmagali konservativci pri volitvah v deželni zbor; celo v glavnem mestu Lincu so nasprotniki judov v zvezi s katoliki enemu liberalnemu kandidatu spodmaknili deželno-zborski stolec. Ker je upati, da bodo konservativci zmagali tudi v velikem posestvu, imeli bodo veliko večino v deželnem zboru in dežela zgornje-avstrijska imela bode zopet, kakor v zadnji ddbi, skrbne in varčne gospodarje, vnete za verski in gospodarski napredek svojih deželanov. Največ zaslug, da so se volitve tako ugodno izvršile, ima katoliško politično društvo, pri katerem očividno še vedno deluje blagoslov slavnega škofa Rudigerja. — Nasprotno pa imajo nemški liberalci koroški deželni »bor popolno v svoji oblasti, le dva konservativna slovenska poslanca sedita v zboru, drugi so razen škofa vsi nemški liberalci, katerih poglavitni namen bo tudi v prihodnji šestletni dobi zatirati Slovence na Koroškem; če pri tem propada deželno gospodarstvo, zato se ti nemški liberalni gospodje ne menijo, saj pri tem njih žepi nič ne trpe. — Nekateri listi so v zadnjem času poročali, da bode Leon XIII. v kratkem poslal raznim vladam okrožnice, v katerih bo pojasnjeno težavno, neznosno njegovo stališče, ki ga sili, da zapusti rimsko mesto; drugi listi so to novico zanikali in rekli, da papež do skrajne sile ne misli Rima zapustiti. Dovolj pa nam pojasnjuje žalostne razmere sv. Očeta že to, da je sploh o takih stvareh listom mogoče pisati. — Katoliki na Nemškem so imeli od 24.-28. avgusta sijajen katolišk shod. Pričujočih je bilo blizo pet tisoč katolikov in mnogo zglašenih zaradi pomanjkanja prostora niso več mogli povabiti. Govori so bili zanimivi o katoliškem življenju, o vzgoji, o časnikih, o delavskih razmerah itd.; vladala je na zboru vseskozi lepa edinost, v kateri imajo nemški katoličani podlago za svoj vpliv v državi. — Cesar nemški vrnil se je 25. avgusta iz Ruskega: pravijo, da se bota sešla tudi avstrijski cesar in ruski car. da se dogovorita glede na Bolgarijo in Balkan. Kakor bi iz srca želeli, da se vresniči ta novica, vendar imamo zato v sedanjih razmerah, ko Ogri odločujejo avstrijsko zunanjo politiko, le malo upanja. — Tudi predsednik fran- \ roške republike Karnot popotuje in sicer po domaČi deželi, povsod ga ljudstvo z veseljem pozdravlja. Razmere med Rusko in Francosko so še vedno pri-jateljske vkljub potovanju nemškega cesarja ua Rusko; v dokaz temu je nedavno prejel Karnot ruski red sv. Andreja. — V Jietfftji so delavci v nekaterih premogokopih ustavili delo, ker ne morejo živeti pri skromnem plačilu; kakih lutisoč delavcev je nehalo z delom. — Na &i*inf*kem še vedno kolera gospodari po raznih pokrajinah; vzlasti pa divja v Arabiji in Japanu. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. V notranjski Bistrici je državni poslanec dr. Ferjančič poročal volilcem o svojem delovanju v državnem zboru; povedal je g. poslanec mnogo zanimivega o gospodarskih in narodnih zadevah in zato so mu bili vsi poslušalci hvaležni; čudno se je pa mnogim zdelo, kako da je e. poslanec ob enem zatrjeval, da je za versko šolo na narodni podlagi, v isti sapi pa je pobijal iijavo škofov v gosposki zbornici, še bolj pa pastirski list avstrijskih škofov, kateri mu ni všeč v mnogih zadevah. Cud no, da poročila nič ne omenjajo, je-li kdo volilcev pojasnil g. poslancu, da njegovi nazori v tem oziru in vzlasti glede na pastirsko pismo avstrijskih škofov niso nazori mnogih njegovih volilcev. — V Loškem potoku je sklical dne 24. avgusta kanonik Listek. Kdo kakor Bog? (Zgodovinska povestica.) I. V tihi postranski ulici — bilo je v nekem mestu na Laškem koncem meseca februvarija 1. 1868 — kamor ni segal šum predpustnih veselic, stala je hiša, ki se je po svoji zidavi ločila od drugih; nad vhodom svetila se je velika pozlačena zvezda; nekateri ljudje so hvalili gospodarjevo domoljubje,' drugi pa so si šepetali, da je hišni gospodar „frei-maurer" ali prostozidar, in da je njegova hiša" prostozidarska loža, kjer se zbirajo njegovi prijatelji prostozidarji v posvet. Res je bilo tako; možje, ki so vstanavljali mlado italijansko kraljestvo, pred vsemi zloglasni Mazhi, imeli so tukaj svoje zbirališče. Oni večer jih je bilo zbranih nenavadno veliko; med drugimi prišel je „častitljiv brat" iz Genove z važnimi novicami; posvetovati se jim je bilo, kako zadati smrtni udarec g. K. KI u n volilen shod, kjer je prav zanimivo in po domače pojasnjeval obilno zbranim možem o svojem delovanju v državnem zboru. — Z Goč na Vipavskem se nam poroča: V sredo pred polnočjo je začela goreti dvonadstropna hiša posestnika Habe-ta ml. Ogenj seje zatrosil brčas iz neprevidnosti. Nosili so prej fižol pod streho, in morda je kdo kadil. Domačini so takoj prihiteli na pomoč ter so nosili iz goreče hiše, kar so mogli. Starega „pikolita" so rešili za 1000 gld., & stara koruza in druge stvari so zgorele. Vipavsko gasilno društvo je hitro prišlo na pomoč. Ljudje so od daleč nosili vodo in domačini so dali vso. kar so jo bili prejšnji dan pripeljali za dom. Ob 3. uri so ogenj udušili, vendar sta ostala dva gasilna moža na mestu za pomoč v katoliški cerkvi in nje poglavarju papežu. Kar so tedaj sklenili, izvršili so dve leti pozneje 20. sept. 1870 I., ko so vzeli papežu rimsko mesto. Prišel je pa ta častiti brat tudi za to, da se maščuje nad gorečim duhovnom patrom Avgnštinom, ki je v različnih spisih odkrival svetu zlobne nakane prostozidarjev ter si s tem seveda nakopal njih smrtno sovraštvo. „Zadnji čas je", začel je častiti brat iz Genove, „da se maščujemo nad patrom Avguštinom; on je namreč v zadnjem času raztrosil med ljudi novico, da mi skrunimo pri svojih shodih posvečeno hostije, katere nevedna druhal po božje časti; taka poročila zamorejo ljudstvo razburiti zoper nas, zato bi bilo prav, da v pravem času odstranimo to nevarnost." Predsednik zboru prekine govornika in pravi: .To bo težko izvršiti; zakaj župnik Avguštin ima za svojo trditev tako tehtne dokaze, da jih skoro ni mogoče ovreči. Pripoveduje namreč, da dajemo spridenim vlačugam denar, da gred6 k sv. obhajilu, da shranijo hostije in jih nam izročajo; mi pa, da slučaju. Sreča je bila, da je bilo vreme mirno, sicer bi šla vsa vas. Pogorele« je bil zavarovan. - V Adlešičih na Belokranjskem je toča napravila mnogo škode; trtna uš se zel6 širi, suša je neizmerno pritiskala, zato bodo sadeži naši le borni. Vtonil je v Kulpi 11 »/a leta star deček Jož. Adlešič iz Burge, vozil se je v čolnu in ponesrečil. — Družbi sv. Cirila in Metoda so podarile vnete Slovenke v Litiji iu Šmartnem 100 gld. — V Št. Petru na Notranjskem se je zelo opekel s smodnikom 14 letni Tomaž Brgoč, ko so streljali na cesarjev rojstni dan. — Dne 25. avgusta je daleč na okrog divjal grozni vihar, ki je pri hišah, na vrtih in zlasti po gozdovih napravil neizmerno veliko škode. Iz raznih krajev smo dobili obširna poročila, katerih seveda vseh ne moremo objaviti. — Utonil je dne 25. avgusta 121etni 8. Poljanšek. — V Gorjah so praznovali svojo 25letnico posebno slovesno ti-le gospodje: Janez Ažman, župnik v Gorjah; Lovro Brgant, župnik v Logatcu; Matej Jereb, župnik v Šentjanžu na Dolenjskem; Matija Kadunc, administrator v Preloki; Karol Klun, kanonik, državni in deželni poslanec; dr. Miha Mo-gulič, župnik v Stillfriedu pri Dunaju; Damijan Pav-lič, župnik v Kostanjevici; Fr. Štrukelj, duhovnik na Šmarni Gori. Tem so se pridružili trije tovariši, ki so v Ljubljani latinske šole izdelali, pa bili v Trstu posvečeni: Monsig. Janez Legat, katehet na državni gimnaziji in vodja deškemu semenišču v Trstu; Anton Notar, duhovni ekspozit v Plavlji blizu Trsta in Janez Vari, kapelan pri novem sv. Antonu v Trstu. — V Kepnjah so dobili v zavodu šolskih sester nove orgije pri svojih shodih vanje pljujemo, jih zasmehujemo, z bodali prebadamo in v ognju satanu darujemo. Dokaze za to, da se je to nekaterikrat v resnici zgodilo, podal je Grenobelski škof Fava v svojem pastirskem pismu." „Vendar je treba vse to ovreči", pravi čast. brat iz Genove. „ Se veda treba, vendar je težko, vzlasti odkar nam je ves račun zmedla znana Marjeta Bezocijeva", pojasnjuje predsednik. „Kdo je ta ženska? Neznana mi je popolnoma." „Ona je", nadaljuje predsednik, „na smrtni postelji patru Avguštinu o tej zadevi vse izpovedala in mu v dokaz zato izročila t&ko oskrunjeno hostijo. In to gre kakor ogenj od mesta do mesta in nevedno ljudstvo se s studom odvrača od nas". „Kaj vraga, in mi vse to mirno gledamo?" roti i brat iz Genove, „tukaj kakor vidim ne pomaga nič dokazovati in govoriti; tukaj treba delati, ako se ne moremo oprati za preteklost, si moramo vsaj zagotoviti prihodnost. Usta, ki take reči trosijo med svet, naj obmolknejo za vselej in roka, ki je I ki se prelepo prilegajo cerkvici Jezusovega presvetega Srca. — Na graški razstavi so dobili nagrade kranjski čebelarji gg.: Miha Ambrožič iz Mojstrane, Martin Dragan iz Bele Peči in P. Dokoupil iz Dol. Dupelj. — V Alojzijevišče so sprejeti: v IV. razred Jakob Žust iz Poljan nad Škofjo Loko; v III. razred Josip Bravhar iz Voklega pri Kranju, Evgen Legat iz Zagorja, Josip Očepek iz Zablane pri Št. Lambertu, Vinc. Ogorelec iz Škofljice pri Šmarji, Jak. Ogrizek iz Matenje Vasi pri Slayni, Maks Pirnat iz Moravč, Janez Plahutnik iz Ljubljane, Franc Eebol iz Pre-dvora, Štefan Tržkan iz Sostrega, Valentin Zabret iz Predoselj, Josip Zupan iz Grada, Alojzij Mesar z Jesenic. Vseh gojencev je 43. — Na Vrhniki je umrl znani domoljub, bivši deželni poslanec Franc Kotnik, veleposestnik in tovarnar, ki je v oporoki mnogo denarjev volil za dobrodelne namene. Iz Polhovega gradca. Nič veselega ti ne poročam, dragi ..Domoljub". Zapustil nas je kaplan č. g. Janez Hladnik, zares obče čislani, mnogo-zaslužni gospod. Bralno in gasilno društvo zgubili sta svojega ustanovitelja in zaščitnika, šola neutrud-ljivega učitelja, zvestega prijatelja mladine. Bog naj gospoda Janeza varuje na njegovih potih! On nam ne izgine iz spomina. Hvaležen spomin hranimo v svojih srcih. V ponedeljek t. j. 25. dan avgusta razgrajala je po naših hribih srdito nevihta. Podirala je kozolce, lomila ali celo ruvala je drevesa. Dežja je bilo čisto malo. — V nedeljo pred Malim Šmarnom t. j. dne 7. septembra priredi naše gasilno društvo javno to pisala, naj zastane na veke!" — „Častiti brat Vincento torej misli, da treba s pota spraviti takega kričača?" „Da! Umreti mora!" reče Vincento z zamolklo besedo, vstane, dvigne bodalce kvišku ter nadaljuje s slovesnim glasom: „S polno oblastjo, ki mi je izročena obsodim v smrt patra Avguština, izdajalca naših skrivnosti!" Vsi pričujoči vstanejo in potrdijo to obsodbo s tem, da trikrat pred-se potegnejo levo roko. „Kdo bo to nalogo prevzel? Ali naj izsrečkam ime onega brata?" vpraša predsednik. „Ne", reče brat Vincento, „jaz hočem prevzeti ta nalog. Lepo priliko imam, da se zmaščujem nad duhovnikom in njegovim bogom v hostiji, ha, ha!" II. V majhni cerkvi Marijnega oznanjenja, ki je bila podružnica fare, katero je oskrboval župnik Avguštin, bila je pustni torek zvečer posebna slovesnost. Veliki altar je bil krasno ozaljšan z zelenjem in cvetjem, brez števila sveč in lučic gorelo je okoli altarja, v sredi pa je stala monštranca z Najsvetejšim. 17* tombolo pred grajščino v prid svoji blagajnici. Dobitki so raznovrstni in jako zanimivi. Da bi se iste slavno občinstvo vdeležilo v obilnem številu ! Šmartno ob Savi, 1. septembra. (Nesreče.) Zadnji dopis iz naše vasi naznanjal je čast. bralcem BDomoljuba" nesrečo, katero je povzročil požar. Tudi danes nimam poročati kaj veselega. Predzadnjo nedeljo. 24. m. m., zgodila se je pri tukajšnjem vaškem kovaču Matiju Bobnarju velika nesreča. Oče in mati odšla sta oba k maši, pustivši doma troje nedoraslih otrok. Otroci našli so nekje žveplenke ter se igrali ž njimi pred vežo v kupu slame. Razume se. da se je slama pri veliki takratnej suši hitro unela, ter tako ožgala dveletno deklico, da je potem v treh urah v silnih bolečinah umrla. Pač ne more se dovolj priporočati, da pazite na vžigalne klinčke, ker vedno in vedno se čuje o nesrečah, ki se zgode po neprevidnosti z ognjem. — V ponedeljek 25. m. m. imeli smo tu pri nas tudi silen vihar. Podiral je drevje in kozolce ter napravil zdatno škodo marsikateremu gospodarju. V bližuji vasi Tomačevo splašili so se med viharjem konji, ter so v silnemu diru pohodili lHletno Lucijo Maru tako močno po obrazu, da je prav zelo poškodovana. Letina je bila letos do sedaj še dovolj ugodna, žita namlatilo se je še dovolj. Le ajda zelo slabo obeta, dasiravno prve dni cvetja ni slabo obetala, a sedaj prav slabo kaže. Tudi zelje močno gnjije. Pri letošnji nizki ceni se za ta pridelek tu na Posavju ne bode dobilo toliko, kot po navadi druga leta. Tam kraljuje Kralj večnosti v podobi kruha, da ga časte in molijo njegovi podložni. Prišlo je mnogo ljudstva, zakaj prvikrat se je v tej cerkvici pustni dan obhajala ta pobožnost. Posebno je pa vleklo ljudi v cerkev, ker so zvedeli, da ima pater Avguštin poseben vzrok za to slovesnost, da hoče s tem zadostiti za silno nečast, ki se je v tem mestu zgodila Najsvetejšemu. Župnik Avguštin kleči nepremakljiv pred altarjem; to je mož v najboljših letih, visoke postave, na obrazu mu je poznati prestane bridkosti in to pričajo tudi pred časom osiveli lasje. Njegove oči, ki se obračajo proti Najsvetejšemu, žare ognjene navdušenosti za Boga. Ko je cerkev polna, vstane duhovnik od altarja ter gre na prižnico. Mehak in tresoč je bil njegov glas, ko je pričel svoj govor: „Predragi! Zbral sem vas nocoj okrog sebe, da žalujete v cerkvi z menoj zaradi zločina, ki se je izvršil v tej cerkvi, da zadostujete za nečast, s katero so sovražniki krščanskega imena oskrunili Najsvetejše. Tje k obhajilni mizi, kjer se vi tolikrat zbirate k vrednemu sv. obhajilu, drznile so se nesramnice brez Iz Vodic. Kakor drugod, tako je tudi pri nas dne 25. m. m. zvečer divjal strašen vibar, kakoršnega ljudje že davno ne pomnijo. Buval in lomil je debele smreke in borovce, kakor žveplenke; še mogočni hrast se ni mogel strašni sili protiviti. V vo-diškem gozdnem delo, na takozvanih Mekotab, je padel tak, da ga komaj dva mota obsežeta, ravno, ko je neki tukajšnji posestnik iz gozda drva peljal. Umaknil se je toliko zgodaj, da so le nekatere veje zadnji del voza oplazile. Vihar je pa še mnogo kozolcev podrl in več škode gospodarjem napravil. — Še drugo nesrečo Vam hočem sporočiti. Dn<5 28. t. m., ob polu 12. uri dopoldne, ko so bili še vsi ljudje na polji, je šestletni deček posestnika Jako-povca v Vodicah na skednju zakuril. Klaja in skedenj sta bila hitro v plamenu. Vsled piša in pomanjkanj vode unela se je in pogorela tudi hiša tega posestnika in koča revnega bajtarja Lukana. Druga sosedna poslopja so s trudom rešili živino s hleva tudi; le priklenjen pes je v plamenu poginil. Vodnjak je bil komaj meter oddaljen od hiše, a vsled vročine in nevarnosti se ni upal nihče blizu. S tem s« je zopet pokazalo, kako je nepriličuo delati vodnjake blizu hiš. Pojrorelca sta bila zavarovana. Stariši le preradi puščajo majhne otroke sam« domii, in žal. jih marsikatera nesreča ne zmodri. Tustan pri Moravčah. 26. avgusta. (Strašen vihar.) Proti večeru pretečenega dne čulo seje tu sem vrvenje močnega vetra iz zahoda. Komaj pa se je jela noč delati, imeli smo vže hud vihar pri nas. Lomastenje njegovo in blisk, ki ga je opravljene spovedi, prejele so sv. hostijo, jo vzele iz ust, zavile v svojo rutico in jo za denar izročile najhujšim zopernikom katoliške cerkve — freimau-rerjem, Ti so hostije oskrunili, z bodali prebadali, vrgli jih v nesnažno posodo in jih poslednjič sožgali. O strašna zloba! 0 peklensko hudodelstvo! Zakaj se ni odprla zemlja, da bi bila zlobneža požrla? Zakaj ni v trenutku neskončno sveti Bog v svoji pravični jezik končal teh zlobnežev? — Toda Bog je usmiljen, ker je večen in ima čas, da kaznuje sovražnike ob svojem času. Mi pa ne smemo klicati obsodbe nadnje, pač pa nam je sveta dolžnost, da zadostujemo za toliko ndčast. Zato sem vas zbral nocoj okrog sebe, zato gore sveče, zato je izpostavljeno Najsvetejše ..." Z vedno silnejšo navdušenostjo je duhovnik govoril in ko je končal, ni bilo suho nobeno oko. Tedaj pa se oglasi orgije v milodonečih otožno-resnih glasovih in izbranih pevcev vbrani glasovi pričeli so s pretresljivimi žalostinkami, ki se prepevajo veliki petek: „Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, sli s čem sem te razžalil? Odgovori mi!" To so glasovi večno spremljal, napolnila sta ljudi tako s strahom, da so se poskrili v hiše. Šele, ko je čez kake pol ure ponehal, upali so si na piano. Med tem, ko so jedni spravljali fižol, kateri je nevihta izmetala iz kozolcev, ali pa od viharja na tla položeno slamo-strešnico skupaj vezali, in so drugi gledali podrta in razkopana poslopja, čulo se je zdihovanje jednega k druzemu: »Ti, dolgo časa vže tlačim travo, pa še nisem doživel tako strašnega večera. Mislil sem, da ima biti sodni dan. Vsem gospodarjem pa je kolikor toliko raztrgalo strehe na poslopjih, polomilo sadno drevje in otreslo na tla precej sadja, iz katerega delajo tolkovec. Ant. Kunavarja, p. d. Peleta iz Gornjega Tustana in njegovega sina bi bilo kmalu ubilo. Sla sta namreč, ko je vihar malo ponehal, gledat po vrtu. Kar zopet butne veter in jima za hrbtom podere veliko hruško, od katere sta bila ravno odšla. Isto tako je razsajal veter v vaseh: Gornji in Spodnji Javoršici, Vrbpolji, Maravčah, kjer je podrlo župnikov in še nekaj druzih kozolcev, ter selih, ki leže proti vzhodu. Škoda je povsod velika. Iz Celovca. (Kdo ščuje?) Čeravno smo mi vedno mirno in previdno pisali, ker dobro vemo, da se vsaka naša beseda na tebuico poklada, in da nasprotniki kar prežijo, kdaj bi nas mogli za kako nepremišljeno besedo prijeti, — vendaj- so našemu listu »Miru" očitali, da ljudstvo ščuje in hujska. Kdor pa oboje liste bere, bo dobro vedel, da tAko očitanje v resnici le nasprotni, nemško-liberalni listi zaslužijo, kajti oni ne poznajo nam in naši stranki zveste, a od ljudi vedno zaničevane ljubezni božje, ki segajo človeku do dna srca in pretresajo njegovo dušo. — Za sklep pa je odgovarjaje pelo vse ljudstvo psalm: Miserere! in lepa slovesnost se je sklenila z vrstico: Zanesi Gospod, zauesi svojemu ljudstvu, katero si odrešil s svojo dragoceno krvjo! Blizo vrat stal je lepo oblečen gospod, zaničljivo je gledal po ljudeb, ki so klečali po cerkvi, on je bil edin, ki ni upognil svojih kolen pred Najsvetejšim. Pazljivo je poslušal duhovnika, večkrat zmajal z glavo in na polglasno zamrmral. Predno je slovesnost končana, zapusti cerkev z besedami: »Maščevati se hočem; prilika je lepa!" Tega človeka že poznamo; on je brat Vincento, ki je v zboru prostozidarjev vsprejel povelje, da odstrani župnika Avguština. III. Obmolknili so glasovi orgelj in potihnilo je petje v cerkvici Marijnega oznanjenja. Ljudstvo je že davno zapustilo svetišče, sveče je cerkvenik pogasil, le večna luč še skrivnostno plapold pred velikim altarjem, nasproti nobene dostojnosti in se ne ustrašijo nobene laži in nobenega natolcevanja. Posebno se je to dokazalo po žalostnem dogodku Podkloštrom. Ko so nesrečnega Šojerja pokopavali, je iz Laškega privan-draui vrednik Foresti prihitel iz Beljaka in pri odprtem grobu ljudstvo ščuval zoper nas, čeravno takrat, kakor še dandanes, nobeden ni vedel, kdo ga je zabodel. Slavil ga je takrat in potem v listu »kot mučenca svojega prepričanja in nemške stranke", čeravno je Šojer sam priznal, da je le prisiljen z Nemci volil, ker je bil pri H. Majerju v službi. Potem pa se je začel „halo!" v liberalnih listih, med katerimi se je s predrzno lažnjivostjo posebno odlikoval Forestijev slaboznani list »Deutsche Allgem. Zeitung" v Beljaku. Župniku Einspielerju so kar naravnost očitali, da je on umora kriv. Poleg tega nesramnega očitanja je Foresti v svojem listu kopičil laž na laž, kakor jih našteva naš dopis iz Peč v zadnjem »Miru". Ne bomo na novo zavračali vseh teh lažij, le najbolj nesramne moramo še enkrat omeniti, da pošteni ljudje spoznajo podlost teh pi-sunov. Z razprtimi črkami je Forestijev list poročal, da je župnik Gregor Einspieler nasprotnike v javnem nagovoru imenoval »nemške pse". Kaj tacega pa mu še nikdar ni prišlo na um, in sploh takrat ni bilo nobenega javnega govora. Predrzna in nesramna je laž, da so Slovenci na ž upnikovo znamenje padli po liberalcih. Predrzna je laž, da se je župnik branil, umirajočemu podeliti sveto olje in da ni pustil zvoniti mrtvaškega zvončka. Na prvo vest je župnik kar tekel k umirajočemu; kjer še vedno kleči pater Avguštin, šepetajoč besede: Zanesi, Gospod, zanesi svojemu ljudstvu! Pozno v noč se poda tudi on domu; ko pride na ogel ceste, zagleda pod lopo nasprotne hiše človeka, zavitega v plašč; gotovo čaka na koga, si misli duhovnik in jo zavije okoli vogla dalje. Toda v tem trenotku začuje strel, in krogla mu zabrenči ravno memo obraza. Precej zasliši duhovnik tek urnih nog; človek izpod lope je bežal, kolikor so ga nesle noge. — Komu je bila pač namenjena krogla? Gotovo le duhovniku. In kdo gaje napadel? Tat ali ropar ne; zakaj tak bi bil od blizo izvršil svoje hudodelstvo in vprašal po denarju. Take misli so rojile duhovniku po glavi. Hitro se mu je vse zjasnilo: To so storili prostozidarji iz maščevanja, vedel je, da jim je trn v peti; ta večer je zopet odkril njih zlobo in zato ga hočejo s pota spraviti. Bazburjen je prišel domu in solze zahvale so mu rosile lice, ko je pokleknil doma pred križem v znamenje hvaležnosti, da je tako čudovito rešen iz smrtne nevarnosti. — V sredi mesta pa je med tem v veliki kavarni vse živo ljudi. Pri neki mizici zvonjeuje z mrtvaškim zvončkom pa Podkloštrom n i v navadi, in tudi v tem slučaju tega nihče zahteval ni. S takimi nesramnimi lažmi so ti pisuni razburili celo deželo. Napravili so posebno izdajo do-tične številke Forestijevega lista, opozarjali na njo z velikimi plakati in na tisoče iztisov brezplačno raztrosili po celi deželi, posebno v Podjunski doliui. da bi zbegali volilce in zaprečili izvolitev Einspieler-jevo. Razburili so posebno meščane, in zadnje tedne se po krčmah ni druzega govorilo, ko o tem dogodku. Liberalci so preklinjali duhovnike in Slovence, tako da si narodnjaki skoro na ulico niso upali. Ne vemo, komu bi se bolj čudili, ali predrznosti takih časnikarjev, da si upajo brez dokazov v rokah take laži in obrekovanja po svetu trositi, — ali lahkovernosti liberalnega občinstva, da takim listom vse na besedo verjame. Pošteni ljudje naj zdaj razsodijo, kdo na Koroškem hujska in ščuje, kdo nemir dela? Najbolj žalostno pa je. da proti zlobnosti, lažnjivosti in sovražnosti teh liberalnih listov nimamo nobenega orožja, nobene brambe. Dokler ne dobimo vlade, ki bi branila tudi manjšine, tako dolgo je naš položaj neznosen. Kaj bi nain tudi koristilo, ko bi imeli v deželnem zboru prav pet slovenskih poslancev? Nemško-libe-ralna večina jim ne bo niti za las prijenjala. Le iz D u u a j a zamoremo pomoči pričakovati; dokler se pa grof Taafte drži načela, da se je treba v vsaki deželi opirati na močnejšo stranko, slabešjo pa brez pomoči pustiti in večini v brezpogojno oblast izročiti, tako dolgo ostanemo brez upa. Voditeljem in poslancem slovenskega naroda bo pa treba resno prevdariti, ali jim še dalje kaže, podpirati sedanjo vlado ali ne? Mi smo do sedaj še kolikor toliko hodili z vladno stranko, in če smo vlado kedaj grajali, zgodilo se je na dostojen način. Pa kiiko hvalo in plačo žanjemo za to? Ali ne vidimo, da nas vlada pušča brez pomoči in da nas prepušča v oblast tistej stranki, katera vladi ostro nasprotuje in na njej ne pusti dobrega lasu ? Ko bi sam Plener vodil mi-nisterstvo, ne moglo bi se nam slabeje goditi. Zato se Taaffejevega padca več ne bojimo, nasprotno mislimo, da bi nam le kak prevrat v notranji politiki zamogel prinesti če ne popolno rešitev, pa vsaj nekoliko olajšanje. S Koroškega. (Izid voli te v.i V Veliko v cu je naša stranka sijajno zmagala, hlovenska kandidata sta dobila : E i n š p i I e r 84, M u r i 88 glasov; nasprotnika pa komaj: Plesivčnik 22, Maierhofer 24 glasov. Volilni komisiji je predsedoval gospod župnik Š k r b i n e c. Prvokrat se je cela volitev vršila v slovenskem jeziku. Vse je šlo mirno. Po končani volitvi so se naši volilci zbrali zopet pri Kolorosu. kjer so prisotnega poslanca Einšpi-lerja navdušene pozdravili. Volitev in ta pozdrav je bil najboljši odgovor na grdi krik in nezaslišano rogovilstvo in ščuvanje nasprotnikov. Zastonj so trosili laž na laž. zastonj grozili in begali; naši možje so ostali neomabljivi, niti jeden se ni izne- sedita dva gospoda ter se živahno razgovarjata. — .No, ali se ti je posrečilo? Ali je mrzel?" vpraša prvi natihoma svojega tovariša. „Ni, — vrag vedi kako, da mi je ušel, zbral sem pripraven kraj, meril dobro in vstrelil v najugodnejšem trenotku, a nisem zadel." „Zakaj pa nisi drugič streljal?" .Bal sem se ljudi, katere sem začutil, zato sem jo urno popihal". .Slabo si se držal, take lepe prilike ne boš več imel", govoril je tovariš, .ti si bojazljiv kakor zajec. Zakaj nisi tega ničvrednega človeka podrl kakor psa z vsemi šesterimi kroglami, ki jih hraniš v revolverju? Sedaj seveda bo pazljiv in če policija zve, zna vse priti na dan." .Tega se ni bati, saj pater ne ve, odkod je prišla krogla, ki ga je imela zadeti." »Kako ne bo vedel? Zelo nespameten bi moral biti, ko bi ne slutil svojih nasprotnikov in njih naklepov. Sedaj bo še huje deloval proti nam, sedaj pride nam še policija na sled, ako on naznani no- cojšen dogodek. Ne on mora umreti, in sicer brez odlašanja, kolikor prej. toliko bolje." „To bo težko izvršiti." .Težko ali lahko, mora biti; jaz to prevzamem, pojdiva v ložo". Po teh pogovorih sta odšla tovariša; načrti, ki sta jih kovala s potoma, bili so črni kakor noč, ki ju je obdajala. IV. Drugi dan je bila pepelnična sreda. Župnik Avguštin je že opravil cerkvena opravila, tudi svoje duhovniške molitve in vtrujen od dogodkov prejšnjega dne nameni se zvečer kmalu k počitku. V mraku pa nekdo potrka na vrata. Njemu neznana ženska mu pride povedat, da leži v ulici N. št. 3 nevarno bolan mož, družinski oče, ki najbrže ne preživi noči in želi ž njim govoriti in previden biti. Duhovnik jo vpraša, zakaj da ni šla k domačemu župniku, kamor spadajo hiše dotične ulice; ženska odgovori, da duhovnika ni doma in da, ker je nevarnost velika, ni upala čakati in je hitela po najbližnjega. veril. Vso je bilo veselo tako srečnega izida. Po več krajih so topiči oznanjevali zmago, namreč v Štebnu, na Kokju, v Huročah, Šmihelu itd. V Celovcu sta bila zopet izvoljena Laks in See-b a c h e r. Naša stranka se volitve ni vdeležila, česar pa „Celovčanka" niti ne omeni in kar tudi molči o manjšini v S t. Mohorju. Tudi mi še nimamo poročila od tam, s koliko večino da sta prodrla dr. Abuja in N i s c h e 1 w i t z e r. Po poročilu „Freie Stimmen" dobil je dr. Abuja 56, Nischehvitzer 55, Ehrlich 16, Huber pa 20 glasov. Da bi bile slovenske občine Podklošter, Strajaves in Smerše z nami volile, bila bi lahko zmaga naša. Nemški konservativci so nam tudi tukaj le malo pomagali, kakor se vidi, kajti tistih 16 glasov, ki jih je Ehrlich dobil, so menda večinoma slovenski. V Beljaku nismo volili. Nasprotniki so imeli tri kannidate; Tengg je propadel in izvoljena sta bila O r a š in Unterkofler. V Wolfsbergu sta voljena Leopold Pongratz in Jožef O t i č. Najbrž sta obd liberalca. Noben list nič ne pove, kaj je tam delala konservativna stranka. V S t. Vid u sta voljena HockinFunder; v Spitalu \Y a 11 e r in S u p e r s b e r g. Vsi voljeni Nemci so liberalci. Nemški konservativci niso nič delali; zato smo morali mi Slovenci prestajati ves vroči boj, vse strahovanje in ves fanatizem razjarjenih nasprotnikov. Vkljub temu je število naših glasov narasti o tako v Velikovcu, kakor v Celovški okolici. Na ta vspeh smemo ponosni biti in z zaupanjem gledamo na bodoče volitve v državni Neki strah je prevzel župnika, toda zdelo se mu je vse tako naravno in verjetno, da je precej se napravil na pot k nevarno bolnemu, klicala ga je pastirska dolžnost. — Urno gre v cerkev, vzame sveto popotnico ter skrito kakor je v onem mestu žalostna navada, gre v svoji navadni obleki brez spremljevanja s sv. popotnico za žensko. Po dolgem potu prideta v naznanjeno ulico ter se ustavita pred visoko hišo. Dekla pozvoni. Več lepo oblečenih gospodov sprejme pri vratih duhovnika, ki ga peljejo v prostorno sobo. Pater Avguštin se strese strahu, ko vstopi v dvorano. Obrazi spremljajočih gospodov so se mu zdeli sumljivi; čudno se mu je zdelo, da ni nikjer nobene ženske, nobenega otroka pri bolnem očetu, in ta velika dvorana pač ni pripravna za bolnika. Tisoč misli mu je rojilo po glavi, nič dobrega ni slutil, a nazaj ni bilo več mogoče. Spremljevalci zapuste sobo in ključi se zasučejo v vratih, duhovnik je bil v dvorani zaprt. Nikjer ne vidi nobene postelje; le velik zastor visel je na eni strani dvorane. Za zastorom, si misli duhovnik, počiva bolnik, zato zbor. V enem okraju (Celovec-Velikovec) smemo na zmago upati tudi po sedanjem volilnem redu. V deželnem zboru naši glasovi itak nič ne zaležejo; več pričakujemo od državnega zbora in za to volitev bomo delali z vsemi našimi močmi. Štajarsko. V Ljutomer je dne 19. avgusta pri-drdral prvi vlak za poskušnjo po novej železnici iz Radgone. — V Razvanji pri Mariboru je v prepiru gostilničar Mom usmrtil posestnika Irgoliča. Ko bi človek hotel rabiti pamet, bi pač ne prišlo do tako strašanskega dejanja! — V nekej krčmi blizo sv. Petra ob Dravi so se v nedeljo fantje „svadili" in se začeli pretepati. Vrli župan Flucher jih je prišel mirit, ali prijaznega moža so hudobneži ranili z noži in s kamenjem. Bodi pristavljena sledeča opombica: Vsaka dobromisleča oseba želi podporo pač tudi gostilničarjem. Ali od druge strani bi od krčmarjev bilo lepo, ako bi vsaki svojim gostom ponujal zraven telesnega krepila še živeža duševnega, namreč tako, da za obiskovalce na mizo polagajo poštene časnike. In mladenič, kateri ima veselje do berila, bode tudi pri kupici vina držal v roki list, ki ga je našel na mizi; zaveden čitatelj bo berilo iz srca rad razlagal ob enim svojim tovarišem ter „nevedne učil" in s tem celo v gostilni delal „dobro" delo. Staviti pa upamo goldinar na groš, da se take vrste zmerni pivci, ki so krščanski „dobre" volje, ne bodo pretepali in medsebojno mesarili. — Gašpar Rutar, dninar na Janžjivrhu pri Slovenjigradcu, je pijan padel s svojega ležišča in umrl. Modri Sirah (19, 1) piše, „da delavec, ki je pijanec, ne bode obogatel" odgrne nekaj zastora ter nagovori bolnika: „Gospod, klicali ste me, da bi radi z menoj govorili. Kaj želite?" Nobenega glasu, nič odgovora. Duhovnik še enkrat vpraša. Vse tiho. Duhovnik posluša, a niti sape bolnikove ne čuje. Tedaj vzame z mize svečo, posveti na posteljo, a skoro bi bil omedlel od groze. Pred njim je ležal mrtev človek, ne bolan; najbrže tudi nič bolan ni bil, ker je popolno napravljen ležal na postelji; najbrže ga je zadel mrtvoud. Obraz je bil silno spačen, oči izbuknjene; pri desni roki pa je ležal revolver, vseh šest krogelj je bilo še naba-sanih in kazalec umrlega se je še skoro dotikal petelina. S strahom spozna duhovnik v umrlem onega človeka, ki se je pustni torek tako nespodobno vedel v cerkvi za vratmi. Vse se je duhovniku pojasnilo. Nastavili so mu past in ta, ki se je bolnega delal, imel ga je usmrtiti, drugi bratje pa so prevzeli skrb njegovo truplo odstraniti. Poln raznih čutil sklone se duhovnik k mrličevi postelji ter začne prositi Boga milosti za umrlega. in (87, 34) da „zavoljo pijanosti jih je že veliko pomrlo: kdor pa je trezen, ta si življenje daljša". — Pri sv. Nikolaji blizo Mislinja je Janez Trunk lomil kamenje in zadel na človečje okostje, ki je tam za-grebeno ležalo, kakor sodijo, menda že okoli 20 let. Iz okoliščin sklepajo na storjeno hudodelstvo, — V kovačnici na Tepini pri Konjicah je pri zdelavanji odskočil kos železa na roko pomočnika Lanmuta tako nesrečno, da je siroti prerezal glavno žilo na levej roki. Onesrečenca so spravili v bolnišnico. — Mladinoljubi so v Mariboru, v Ptuji, v Celji ustanovili o svojem času „Dijaško kuhinjo", tako se imenujejo društva, ki podpirajo ubožne „študente" ali dijake. V Celji se je tekom zadnjega šolskega leta zbralo 1066 gold. S tem se je obed oskrbel vsaki dan 20 do 25 dijakom, ki so dobili skupaj 5330 porcij jedil. Med podpiratelji je 44 duhovnikov in 56 drugih slovenskih gospodov. Čudno je, da med imeni dobrotnikov ne najdeš niti jednega Nemca! — Miha Golobar iz Pečovnika pri Celji je žito peljal v mlin. Potoma so se splašile vprežene krave. Vsled tega se je voz prevrnil v Savino, a voznik se je oškodoval, da je siromak sledeči dan umrl. — Pri sodišči v Kozji je skoz nekoliko dnij visela bela zastava v znamenje, da so tamošnje ječe bile prazne. Ko bi ljudje vselej ravnali po vesti in po pameti, bi pač bilo veselje gledati belo zastave pri sodiščih. Le škoda, da zastavo z barvo ..nedolžnosti" iu „ve-selja" prehitro skrijejo. — V Hrastniku je 25 let stara deklina Giiela Bračič po nesreči prišla pod že-leznični voz in je tam sirota izdahnila dušo. Delavka Ana Gričar pa je pri kopanji premoga v Trbovljah padla v 20 metrov globoko jamo in umrla. Staroslavni modrijan Sokrat je rekel, da „smrt je dolga pot, s katere se nihče ne povrne", a Vzve-ličar opominja: „Bedijte, ker ne znate ne dneva ne ure" smrti, za katero še potem sledi sodba! — V Zabukovici pri Grižah je pogorelo posestnikoma Galiču in Govejšeku, v Zdolali pri Kozji pa Bupretu gospodarsko poslopje, a na Studencu tik Maribora so otroci rudečega petelina spustili na streho Svar-covo. Gospodarske in obrtnijske stvari. Kako zaslediš čebele ropariee. Ce se hoče čebelar prepričati, so li ta ali oni panj napadle ropariee, naj ujame nekatere čebele, ki hočejo iz panja zleteti, ter naj je stare. Ako vidi, da imajo čebele mehur napolnjen z medom, tedaj so to ro- — Zunaj pa težko čakajo zarotniki, čudno se jim zdi, da ne slišijo nobenega strela; zato odpro vrata in radovedni pogledajo, kaj da se vrši v dvorani. Tedaj pa se dvigne duhovnik v vsem svojem mašniškem ponosu in dostojanstvu, stopi proti vratom ter reče s slovesnim glasom : „Gospodje, tukaj je že Bog razsodil! — Vaš tovariš je mrtev! — Mene torej tukaj ni več potreba. — Z Bogom!" S temi besedami je odšel župnik Avguštin. Tuji gospodje so bili iznenadeni, nihče se ni zmenil za duhovnika, vsi hit<> k postelji, tam tresejo mrliča in ga prosijo, naj konča svojo šalo. Toda mrlič se ne gane; z grozo se prepričajo, da je mrtev. „Mrtvoud ga je zadel" so rekli in ostali so kakoršni so bili. „Roka božja ga je zadela", govoril je mej potoma domu župnik Avguštin, hvaležno občudujoč pota božje previdnosti, ki ga je tako očitno obvarovala dvakrat gotove smrti. — Pač res: Kdor v Gospoda zaupa, ne bo nikoli osramočen! parice. Da pa najdo ti>ti panj, iz katerega ropariee prihajajo, naj potrese ropariee nekoliko l moko ter naj postavi opazovalca k tistemu panju, od koder meni, da ropariee priletavajo. Ce prilete tjekaj belo naprašene čebele, je našel roparsko druhal. Kako hraniti jajca. Jajca, katera hočeš hraniti, ne smejo biti čisto nič. navaljena. O jajcih, ki so bila izležena meseca marca ali aprila, pravijo, da so najbolj trpežna. To utegne priti od tod. ker v teh dveh mesecih kokoši navadno najmanj kok-Ijajo in je torej ložje dobiti jajca, ki niso še nič navaljena, kakor pa meseca maja, junija in julija, ko navadno vse navskrižem kloka. — Pri razpošiljanji se je najbolj skazalo, jajca nekoliko namazati z laškim oljem; to se hitro opravi in je prav ceno. Namazana jajca se potem polože med pleve v velike sode. — Dobro je neki tudi, če se polože jajca v slano vodo (1 del soli, 10 delov vode). — V beležu se sicer jajca tudi precej dobro ohranijo, a dobe neprijeten okus po zemlji. V ta namen se vzame 1 kilogram apna ter se poškropi s 6 in pol kilogrami vode, da razpade v prah, ta prah se dobro pomeša s 30 kilogrami vode. V sod ali lonec se dene na dno najprej ena plast peska; na ta pesek polože se jajca tako, da se rahlo dotikajo, ter se jih naloži 12 do 16 vrst eno vrhu drugega. Na to se vlije dobro premešani apneni belež tako, da stoji še nekaj palcev nad najvišjo vrsto jajec. — Angleži imajo še drug način, ki se tudi dobro sponaša. Zavijo namreč vsako jajce posebej v papir od časopisov in potem se j|h kakih 50 dene v mrežo iz močnih nitij. Mreža se tako tesno zaveže, da jajca drug pri drugem leže, ne da bi se mogla prevaliti. Ta mreža se obesi v hladnem kraju, kjer ne zmrzuje — že bolje v zračno klet — ter se vsak teden tako obrne, da visi zaporedoma enkrat zgornji, enkrat spodnji del mreže navzdol. Tako ostanejo jajca čez zimo sveža (frišna) in okusna. Poskusiti ni težko. Tržna cena v Mariboru. Pšenica 5 gld. 90 kr., rž 4 gld. 30 kr., ječmen 4 gld. 20 kr., oves 2 gld. 90 kr., koruza 5 gld. 80 kr., proso 5 gld. 50 kr., hajdina 4 gld. 20 kr., krompir 1 gl. 70 kr., vse po hektolitru; kilo fižole 8 kr., leče 28 kr., graha 20 kr., riže 28 kr., sladkorja 86 kr., sljiv 20 kr., čebula 8 kr., komina 60 kr., hrena 24 kr., govedina, teletina in svinjetina po 56 kr.; liter vinskega kisa 20 kr., mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr., 100 kilo sena 1 gld. 80 kr. Razne (Naznanilo.) Spisi In dopisi namenjeni ,,Domoljubu" naj »e v prihodnje pošiljajo z naslovom: Uredniku „Domoljuba" v Ljubljani. (Ljudsko gibanje na Kranjskem.) Tukajšnji uradni list poroča, da je bilo minolo leto na Kranjskem 3330 porok, 18.377 se jih je rodilo, 14.936 pa umrlo. Koncem minolega leta je bilo na Kranjskem 501.780 prebivalcev, in sicer 239.229 moških in 262.551 ženskih ; aktivne armade je bilo 2267 mož. (6. dr. Jernej Znpanec) znani slovenski narodnjak in starosta, ki si je s svojim mnogoletnim delovanjem in podpiranjem pridobil neminljivih zaslug za svoj narod, kateremu je udan še vedno z mla-deniško navdušenostjo, praznoval je dne 22. avgusta svojo 801etnico, praznovala jo je ž njim slovenska Ljubljana in spoštovatelji slavljenčevi od blizo in daleč. Vzornemu domoljubu o tej priliki tudi prav iskreno čestita „Domoljub", želeč, naj mili Bog blagega rodoljuba ohrani še prav mnogo let! (Gosp. A. Praprotnik) vodja prve mestne deške šole, mnogo zaslužen pisatelj slovenski in blagi značajni rodoljub, sprosil si je zasluženega pokoja. Cesar ga je že pred leti počislal z zlatim križcem s krono. Želimo mu po tolikoletnem trudu prav mnogo let prijetnega počitka. (Posebni vlak v Gorico in na Sv. Goro) odšel bode v soboto, dne 13. septembra letos iz Ljubljane z jako znižano ceno. Cena vožnji znižana je tudi na progi južne železnice iz Celja v Ljubljano, ter se morejo štajerski rojaki vdeležiti slovesnosti, ki se bo vršila na Sveti Gori. Kdor želi ob tej priliki ogledati si Trst, plačati mora vožnjo od Nabrežine do Trsta posebej. — Natančniši pogoji in vožnji red razvidijo se na predzadnji strani priobčenem inseratu. (V Istri) so dn<5 25. avgusta Slovani soglasno volili gg. Slavoja Jenka in Mate Mandiča, katerih volitev italijanska večina v isterskem zboru ni po- vesti. trdila, dasi sta bila voljeua soglasno. Takih nezaslišanih krivic je pač malo po svetu, kakor jih morajo trpeti isterski Slovani. (Na Tolminskem) je bil soglasno zopet za deželnega poslanca izvoljen gospod dr. Anton Gregorčič. (Avstrijski srebrni goldinar v — novi slavi.) V kratkem bode postal naš srebrni „tolarček" po goldinarji jako redek denar, in nastale bodo v tem oziru zopet take razmere, da bodo srebrni goldinarji pri nas popolnem zginoli iz prometa. Vzrok je navaden, kajti srebro v našem goldinarju — v njem je srebra 11-11 gramov — imelo bode na svetovnem trgu večjo ceno nego naš bankovec in ker tujina d& več za srebro, nego mi, izvažal bodo naše tolarčke v inozemstvo, kar je jako dobra kupčija, mi bomo pa zopet brez srebra, kakor do leta 1875. Seveda vseh tolarjev ne bodo pustili čez mejo, kajti nastali bodo časi, da bodo ljudje shranjevali srebrn denar. (Duhovniške prernembe v goriški nadškoflji.) C. g. Karol Perinčič je premeščen iz Bovca v Trento; novomašnik č. g. V. Kragelj pride v Bovec, č. g. T. Butar je premeščen iz Lokovca v Deskle, č. g. A. Pipan iz Kobarida v Lokovec, novomašnik č. g. J. Primožič pride v Kobarid, č. g. Janez Sedej iz Tolmina v Borjano, novomašnik č. g. A. Gergolet v Tolmin, č. g. Fr. Pipan gre s Šentviške Gore za oskrbnika v Jageršče, novomašnik č. g. Izidor Primoš pride za III. kapelana v Flumicelo. (Duhovniške spremembe v škofovini Maribor- skej.) Preč. gosp. Hribovšek Karol postal je kanonik v Mariboru, č. g. Stanjko pa župnik v Tinji. Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Wolf v Pišece, Gaberc k sv. Križu na Murskem polji, Kačičnik k sv. Štefanu pri Šmarji, Keček v Trebovlje, Muha v Cadram, Stoklar k sv. Vidu tik Planine, T6mašič k sv. Iliji blizo Maribora, Vidovič k Kipeli pri Bad- goni, Mikuš k sv. Jurij« ob železnici, Kapus k Snežnici pri Cmereku, Moravec k Malinedelji, Stuhoc v L&porje, Munda na Bizeljsko, Pajtler »a Hajdinje, Vračun k sv. Lovrencu pri Pohorji. V službo vstopijo gospodje novomašniki: Hurt v Podsredo, Ja-nežič v Bistrico, Koiar v Vitanje, Toman v Gornji-grad, Valdeko v Bajbenburg, Vetemik v Trebovlje, Vaclavik k sv. Hemi, Brglez mlajši v Hočje, Brglez starejši v Slivnico blizo Celja, Bratkovič vLeskovec Kakuška k sv. Kunigundi pri Konjicah, Kukovič v Konjice, Mandeliček v Pilštan, Mojžišek k sv. Barbari v Slovenskih Goricah, Plepelec k sv. Tomažu, Po-tovšek v Kozje, Sigi k sv. Janžu na Dravskem polji, Pajek v Vojnik, Wenig na Kalovje, Zavadil k sv. Martinu na Pohorji. Č. g. Nendl, kapelan pri sv. Iliji, stopil je vsled bolezni v začasni pokoj. Umrl je č. g. Modic, župnik v Prihovi. (Pismonoše za deželo.) Dne 1. avgusta t. I. pričelo se je poslovanje pismonoš za deželo pri tukajšnjem c. kr. poštnem in brzojavnem uradu. Z napravo tega zavoda ustreglo je poštno vodstvo težnjam občinstva v bližini ljubljanskega mesta, ter se je nadejati, da se bode ta naprava v kratkem do dobra ukoreninila, kar bi bilo le želeti v pro-speh prometa in v korist občinstva iz okolice ljubljanske. — Pismonošem odkazani so štirje obhodi (rayons), namreč: I. Ljubljana-Kleče-Ježica-Ornuče-Nadgorica-Stožice-Ljubljana. Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob 8. uri zjutraj; povratek v Ljubljano: ob 4. uri popoldne. Prostora za poslovanje na tej progi sta: na Ježici in v Črnučah. II. Ljubljana-Tomačevo-Šniartno ob Savi-Moste-Udmat-Ljubljana. Odhod iz Ljubljane: v ponedeljek, sredo in petek ob 8. uri zjutraj; povratek v Ljubljano: ob 3. uri 8 min. popoldne. Prostori za uradno poslovanje na tej progi so: v Tomačevem, Šmartnem ob Savi in Udmatu. III. Ljubljana-Glince-Vič-Brezovica-Drago-mer-Log-Notranja Gorica -Vnanja Gorica - Ljubljana. Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob 8. uri zjutraj; toda celi obhod samo trikrat na teden, druge dni le do Brezovice; povratek v Ljubljano: po celem obhodu ob 7. uri 3 min. zvečer, sicer ob 1. uri 45 min. popoldne. Prostora za uradno poslovanje na tej progi sta: na Viču in Brezovici. IV. Lju-bljana-Rudnili-Dolenja vas(Laverca)-Ljubljana. Odhod iz Ljubljane: v torek, četrtek in soboto ob 8. uri zjutraj;; povratek v Ljobljano: ob 12. uri 35 min. popoldne. Prostor za uradno poslovanje na tej progi: v Rudniku. (Dr. Jesip Mnrftee) dosluženi profesor v Gradcu, so obhajali biserno sv. mašo. Gospod so Slovenec, doma iz Viš-Trnovca pri Ptoji. Rojeni 1. marcija 1807, duhovnik od 1. avgusta 1830. (Kornroi črv) dela škodo, kakor se nam piše, na Spodnjem Stajaru. Da se škodljivec ne zaredi za drugo leto, treba je na koruzišču izpipati in potem sežgali korenje od koruznice ali koruzne slame, ali to bi morali opraviti vsi gospodarji p0 vsakej okolici, ne samo nekateri. (Vihar) dne 25. avgusta je povzročil zdatno škodo. Samo ono v Ljubljani in po okolici cenijo na 30 tisoč. Iz Krakova ob ruskej meji naznanjajo, da je vihar s silnim nalivom pokoučal sadno drevje. (Točai je dno 14. avgusta pobila po raznih krajih na Češkem, 24. avgusta nekoliko v Mariboru, 25. avgusta v Celovcu, v Rimu pa 17. in 25. avgusta. Prihodnja številka ..DOMOLJUBA" izide dne 18. septembra. Določno ponavljamo, da ie na aa-ročevanje brez h brati poslane naročbine ne ozira. Kadar se naročuje ali kaka spve-memba naznanja, prosimo lepo, da se razločno vselej zapiše ime naročnikovo, kakor tudi ime poŠte, kam naj se poiilja. OpravniMvo Domoljuba Prošnja* Mnogi p. n. naročniki so bili zadnji čas službeno premeščeni. Ker se ne more tukaj paziti na to, kam je kedo premeičen, osobito ne vedeti, kedaj je dotični novo službo nastopil, prosimo najuljudneje, da nam vsakdo vselej svojo spremembo točno naznaniti, oziroma povedati blagovoli dan preselitve in kraj, da se delo pri admi-nistraciji ne oteži in pri razpošiljatvi ne nastopijo neredi. Opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba Vodnikovo kamnoakarsbn v LJubljani, kolodvorske ttlioe, častiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je preskrbelo na novo z raznimi spominki svojo najve&Jo zalogo vsakovrstnih nadgrobnih spomenikov ter se priporoča istim za obilno naročbo. Prečastitim farnim predstojnikom se najuljudneje priporoča za naročbo nmetnlh cerkvenih del, kakor altarjev, obhajllnlh miz itd., sploh vsega v to stroko »padajočega dela po najnižji ceni. (16—12) Posebni vlak v GORICO in na SY. GORO z znižano ceno odide iz LJUBLJANE j. kolodv v soboto, dno 13. septembra 1890. Voinje cene znižane so tako, kot prej še nikoli. Iste so znižane tudi za postaje od Celja do Ljubljane in od Trsta do Nabrežine z uporabo navadnih poštnih vlakov, kakor je spodaj navedeno. Odhod poitnega vlaka iz Celja .... ob 1 uri 54 Laikega . . . 2 „ 11 Rimskih Toplic . 2 „ 23 Zidanega Mosta . n 2 „ 47 Hrastnika . . . 3 „ 01 Trbovelj . . . „ 3 „ 10 Zagorja .... n 3 „ 19 Save..... n 3 „ 34 Litije .... 3 „ 47 Kresnic .... 4 „ — Lazov .... 4 „ 15 Zaloga .... 4 „ 27 Dohod v Ljubljano „ 4 „ 40 Vožnja cena do Gorice in nazaj i II. raz. gl. 9-85 „ 9 40 „ 915 „ >-85 „ 8 60 „ 8 45 r 8-35 „ 8-05 , 7-80 „ 7 50 „ 7-«6 „ 6 95 „ 6 65 III. raz. gl. 6-45 „ 6'15 „ 6-„ 5 80 „ 5 60 „ 5 55 ,. 545 „ 5-25 „ 5'10 „ 4-90 „ 4 70 „ 4 50 „ 4.30 Voljna cena do Goriee in naz#j iMP Odhod posebnega vlaka iz -mm II. raz. III. raz. Ljubljane . . ob 7 uri - m. dopold. gl. 6 65 gl. 4-ao liorovnice . . „ 7 „ 36 n „ „ 5'85 „ 3-80 Logatca . . . „ 8 „ 18 n „ 5-25 „ 3-40 Rakeka . . . „ 8 „ 48 i» „ 4-85 „ 3-15 Postojne . . . „ 9 „ 10 » » „ 4 30 „ 2-75 Prestraneka „ 9 „ 22 H „ 4'05 „ 2-60 Sv. Petra . . „ 10 n I« » t. „ 3-90 „ 2-50 Gornjih Ležeč . „ 10 „ 28 n » „ 3'50 „ 2-20 Divače . . . „ 10 „ 51 n n „ 2-95 „ 1-85 Sežane . . . „ 11 „ 08 n n „ 2-65 „ 1*5 Proseka . . . „ 11 „ 30 »i .1 „ 2-25 „ 1W Nabrežine . . „ 11 „ 58 H „ 175 „ 110 Dohod v Gorico n 1 J» n popold. „ — „ — Vožnja cena do Gorice in nazaj uri — m. dopold. n 21 „ „ 40 II. razred gld. 2-30 „ 1-90 „ 1-75 III. razred gld. 1-45 „ 1-20 „ 1.10 Zvečer in istotako v Odhod poštnega vlaka iz Trsta.....ob 9 tirinjana .... „9 Dohod v Nabrežino „ 9 __ (Potem zveza z gorenjim posebnim vlakom.) Ob dohodu v Gorico jp takoj odhod na sv. Goro, kjer bode slovesni vsprejem, potem litanije. nedeljo zjutraj cerkvena opravila in slovesna velika sv. maša s pridigo, ob 2 uri popoldne pete litanije, slednjič slovesni sprevod s petjem in nagovorom oh odhodu. — Povratna vožnja dovoljena je sicer do 26. septembra 1.1. zvečer z vsakim osebnim vlakom (itviemsi brzovlak), vendar je sploinje povratno potovanje dnč 14. septembra ob 5 url 17 minut popoldne iz Oorloe in ob 7 url 11 minut lz Nabrežine, dohod v Ljubljano pa ob 11 uri 32 minut, na Zidani most ob z uri 20 m. in v Celje ob 3 uri 1 i minut popolnoči. — Obiskovalci Trsta plačajo vožnjo od Nabrežine v Trst posebej. — Natančni vozni red jo dobiti prej pri podpisanem, poslej pa pri odhodu vlaka. — Na povratni vožnji smejo udeleženci potovanja dvakrat Izstopiti; izotop se mora pa dotičnemu posiujočemu postajinemu uradniku naznaniti. — Vožne karte preskrbe naj si "pošt vdeležemi pravočasno, da so morejo potrebne priprave točno vršiti, dobijo se skrajni čas v Ljubljani do petka, dne 12 septembra opoldne (zunai Ljubljane pa do četrtka, 11. septembra) v pisarni za potovanje gosp. JOSEP-a PAVIAN-a v LJubljani, Marijin trg štev. 1, kjer se dajo potrebna pojasnila in se odgovarja na vsa vprašanja, tudi se ondi vsprejemajo razprodajalol listkov proti primerni odškodnini. - Na dan odhoda se vsprejem nikomur ne more zajamčiti. Uvažujč tako nizko ceno vožnje, kakor prej še nikoli, se nadeja obilne udeležbe in vabi Odbor za potovanje. ~ Vozni liMtlii dobivajo se za Ljubljano tudi pri g. Fani v Špitalskih ulioah, g. Podrekarju na sv. Jakoba Trgu, g. Blazniku na Starem Trgu, g Strnadu na dolenjski mitnici. Obrabljene pismene marke 2R£ G. Zechmayer, Nurnberg. ar Obrazol zastonj, '•a 16~W Najcenejši, najboljši, preskuSen, rujavi lesni pomaz BARTEL-C7 izvirni carbolineum ar varuje trajno "£& (16—7) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred gnjllobo, glivami, oitorjenjem in žuželkami. V hlevih razkuzuje. I 1 ta-, zadošča za C kvadratnih metrov. Pregled brezplačno. Kakovost neprekošeno zajamčena. 5 kgr. 1-60 gld., 100 kgr. 16 gld. E ' z Danteja. I Najoonojaa karbolna klallna, karbolno apno, koloma*. Mihael Barthel in drogovi, kemijska tovarna v Batlaboni in na Dunajl, Z. okraj, Keplergasae Nr. 30. (Ustanovljena 1781.) Zaloga imata brata Eberl v Ljubljani. Loter^ske srečke 55, 11. 52, 64, 87, % 18, 21. 51, 96, 16, 67. 25, 83, 49, 19, = i Trst 23. avgusta: Line 23 avgusta: Gradec 30. avgusta: Dunaj 30. avgusta: Brno 3. septembra: 61, 68, 69, 69, Praga 27. avgusta: 76, 59, 49, 20, 85. 42. 2. 1 g s 0 > c8 T3 -a C eS » C e S < t> a s co 0 >G0 >■ O M C« O! -a C > 0 T3 >S ja ce N 0 P CJ SH a > Cu 0 c/: « C 03 »O O t. > 0 tac >0 O O 2* > 'd e JS s- 0 > IZ a X ( ►co 1 rt c« G rt1 W J* 2 rt * Eni telegraf tez telefona le gld. 4-50 in -vi^jo. Posamezni deli /.a napeljavo strelovodov, hiinih telegrafov in telefonov so vedno na razpolago. Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, eena je kar mogoče nizka. Josip Rebek, (prej Karol Ah f in) klju^arski mojster, 13 Francovo nabrežje Ijabljana Francovo nabrežje 13. priporoča svojo izborno zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih WT Štedilnik ognjifiž okov xa okna in vrata; izdeluje tudi __(2) KT železne ograje v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in npl«b vsa ključarska dela po najnižji ceni. Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvršuje točno, poceni in zanesljivo. Posebno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo J^T" elektrotehničnih proizvodov katera omogočtije najzaneslj vejšo vpeljavo telegrafov in hlinlh telefonov v poljubni dolgosti. Slednja priporoča Se posebej cenjenim gg trgovcem in tovarnarjem v varstvo pred tatovi in svrho hitrem poslovanja. Prečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posestnikom se priporoča za napeljavo strelovodo v, katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnoveiem zanesljivem načinu; popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode, katerih zanesljivost preizkuša z navlašč za to naročenim „elektrometrom". (20-4) i- 1.1 8° I3" » n -•B »1 t?* §"S •o 5 3| S«? lil Je. oizf i i« Bft i s. o 3« m z; If Ii 5-3. iS S P" » a 0 SL" o. o r s f® io *. -I — »r c ® S. o®.® 1 !TB 1 «"2 •S t 5 v-(O g O- w H 5 00 uJ 5 £ £ — c : Ji (i— H . ObJ O. • . B " tod m in <6 F" 5.3 N ~ . .— a s K «« a " !B - = m »'is "5 r- n' 2- s III' O M, Š B S u -i (n » ^ — o 0 5'-S B 22. N ® "O — -• o. ' JO J. 5» -1 —. '/> .—. t> « 3 »r »r 2.

-sS. . rt- E 2 3 ' *" s« P> O «2« s p 'CP) O.* SS'* 00 m a-. 3 o o K- 2: " I. ge 3 Si oo< . 3 5- p 00 Ck »E, ^ITs Rt-t? ■ • si. ® 3 s bt* . cm1« <• -1 b ' I2"" Ha ■ ^ S. • fl| "" T oi -! o ■a 0 b ~