Bitnim IUMM, i ImI N. Mm na. Uli. liti. **^« V-*fc tai »•»•16M, UlIIMil MM|» te prUBftfc«. *• **■■ • Prottor 1 M/«e X 54 m/m za tundne te nule ogUse 80 vln., « uradile razglase 1*30 K, za podano in reklame 2 K. — Pri urotila nad 10 objav popust VpraSanjem glede insetatov naj se priloži aumka sa odgovor. S|pv ivulitvo »nov. Narod«" in „Marotaa Tiskara«" KaaJtov« nhca it 5, ortUićao. — Telefon st. »0. ' „Stotratkl MmW vtp« v tft«M|*ai lm »• paitti v X«ieeUavltit ] V iMiMMllfi crfotefao naptej plaču • K 120-f- celoletno......KI40-— polletiio. • »....„ 60-*- potletno .••»•••„ 701— 3 Desečno....... 3O%- 3 metečoo ...•••„ 35 — « m • »••••» '^^ •• ••••••■ 12*— Novi naroArifcf «a| poUfejo v prvfc naročniao vedno ft^T P© nakasnlci. Na samo pismena narodi« bres postat ve denarje se ne meremo ozirati. Br—HIm »alt*. liitii1' Uanon «Uea it I, U Mtototpi* Ttlctea itmr. 94. »•»Im «pr«|w to p+tptesa« ta aliilai froakoraar ■V* fcaltopl««w ft« vrate. "VII Posameina itevilka valla 60 vinarjev. PoitM^tia fMviallrafi«. Rasto^Pustoslemšek: Češko - luaosbuensko manifestacija v Praai. V Pragi, 6. marca. Ćehi m Jugosloveni. Čemu prikrivati? Dejstvo je, da so se odnošaji rned Čehi in Jugoslo-veiii, tako intimni in presrčni med vojno, po prevratu, zlasti pa od časa, ko je jela zasedati mirovna kon-lerenca, znatno ohladili. Zakrivila so to nespcrazumljenja. predvsem pa preprićanje v jugoslovenski javnosti, da naše narodne zahteve in aspiracije nišo našle pri Čehoslovakih tište zaslombe in opare, ki smo jo pričakovali od svojih starih zavez-nikov in soborcev za uvaljavljenje naših zajedniških narodnih postula-tov. Ne kaže razlskovati, v koliko je bilo upraviceno, da ie naše javno mnenje jelo dvomiti v zavezniško zvestobo službenih češkoslovaških Kromov, eno pa je nad vsak dvom vzvišeno, da se češko slovaški narod kot tak, kateranu je bila vsikdar in vselej svetu pred vseui slovanska ideja in ki je ođ pamiiveka z naj-večjo Ijnbavjo in nežncstjo goiil baš misel najtesnejse bratske vzajemno-Sti z Jugoslovani. ni nikoli izneveril v najtežjih dneh sklenjeni in v ognju In vfharjih svetovne vojne prekaljeni in preskušeni zvezi. Povsern naravno je, da se je morala politika obeh narodov, kate-re skoro edini cilj med vojiio ic bil, da razrušimo trhlo Avstro-Ogrsko, bistvenG spremeniti v trenotku, ko se je končno posreči! ta smoter. Prenehali smo rušiti, treba je bilo početi z novim delom. treba je bilo v terndjih preosnovati vso doseda-njo politiko in pričeti graditi na ru-Ševinah, ki smo jih preje sami po-vzročili. Na mesto negativne akdje Je moralo sedaj stopiti pozitvno delo, ako se je hotelo vzsrraditi dve jedva v osnutku se nahajajoči državi. Preje smo delali z radikalizmom !n brezobzimostjo. z bombami in dinamitom, sedaj moramo ustvarjati, graditi, a za zgradbo je treba dieta razboritosti, prevdarnosti in hlad-nejra razuma. Države se grade z mečem in njih malto tvori ponajveč puhteča človeška kn. Ako se hoče dograditi in ustvariti krepko in jako državo, se je ne sme zidati na pesku sentimentalnih čustev. Tega so se zavedali Ceh i in so po tem uravnali svojo politiko. Široka naša javnost ni mogla razumeti tega docela prirodnoga procesa in preokreta; ni ji bilo mogroče, da se vživi v spremeniene ydriošaje. Zato je postava nezaimna in Je slu- tila žc za v^ako kretnjo čehosIovaS-kih odgovornih ali neodeovornih po-litikov bodalo zavezniške izdaje, ne uvažujoč, da se zjrolj na čustvih pač lahko snuje strankarska. nikoli pa — državna politika, zlasti ako se ta politika tiče mlade, na ruševtnah nastale in se v povojih se nahajajoče države. Toda nezaupanje, nesporazum-Ijenje je bilo tu, dasi se odnašaji med obema narodoma in obema državama v bistvu niso spremenili niti za piČeco in niso izgubili niti najmanje na svoji prvotni presrčnosti. Toda nevarnost, da bi neznatna klica prvegra lahkega nezaupanja lahko zastrupila že legendarno bratsko razmerje med Čehi in Jugosloveni, Se vendarle obstojala in se pojavila na političnom obzorju kot grozeča pošast. Češka rodoljubna javnost se ie tega zavedala in takoj z začetka napela vse svoje sile. da bi odstranila vse, kar bi moslo Patiti in kaliti do-sedanje intimne češko - jugosloven-ske odnašaje. »Glavni r>kamen smutnje« med med nami in Čehi ie tvorila politika službenih krogov napram ftaliji, politika, kf pa je, — to je treba s posebnim povdarkom ugotoviti —, pretežna vecma čeŠkoslova^cega naroda ni odobravala nikoli. Čeho-slovaški narod je pač instiktivno ču-t!l. da politika, ki lahko samo briski-ra sfare v sreči in nesreći že pre-iskušene zavezn'ke, ne da bi mngla postaviti na njih mesto enakovredno nadomestilo, ne more donesti ničesar dobrega. Da je bilo to stališce docela pravilno, so pokazali dogodki na SIo-vaškem in drugodi. To ie odnrlo oči tuđi tištim službenim činiteljem, ki so, zapostavljaioč svoie Drirodne za-veznike, zrli spas svole domovine in prvi predr>ogoj za usnesni državni razvoj v čim najtesneišem prijateljstvu z Italijo. Generalisimus Picione. ki je bil vsaj posredni krivec lanskih krvavih dogodkov na SlovaŠkern — zlobni jeziki govore, da ie na razvoj takratnih dogodkov vnlivala Piccio-nijeva žena Mad^arka — rojena F:sterhazy — je dobil od Čehoslova-ske vlade nolo z vliudntm vabilom, naj se zonet vrne v TtaHio. čes da je žc v polni meri izpolnil svojo na-iego. To je bil začetek preokreta, ki ga je pozdravila vsa češka javnost z odkrtosrč^'m 7f^o^eniem, Češkoslovaška politika je kre-nila kakor magnetna igla po hipni, neznatni desortentaciji nazai k svoji prvotni stalni točki« k orientaciji proti slavjanskemu jugu. Ta težnja je izrazita in vidna vsepovsodi v vsem češkem javnem življenju. Kazalec kaže odločno proti Jugoslaviji, proti Beogradu. Zagrebu in Ljubljani, nikjer ni več opažati no-benega kolebanja, povsodi prevla-duje odločna, neomajna volia, stopiti z Jugosloveni v nerazruSno zvezo, ki je ne bo moula razbiti n!ti nebes, niti pekla ognjena sila. Čem najožja bratska zveza z JiTgroslavijo, čim najtesneie pobratimstvo med obema narodoma, vse-strp^ska rrcdseboma Domoč na vseh rvoljih. to je sedaj greslo čehoslova-^ke politike. Ohrambna in. ako tre-^a. tvdi napadalna zveza z Jugosla-viio. to je S3daj parola vseh najres-nejš;h »n najodličnejših čehoslova-§kih Dolitikov. In da se da glasan izraz temu razpolozenju vsega češkoslovaškega naroda in da se svečano nred vsem sv^tom manifestuje njegova nepoko-Heb?va volja, da se ustvari nasproti fn vkljiib vsem neprijateljskim snlet-lfam n^razrn^nva in nerazdruž-na češkoslovaška - Jug^siovenska p!i?"ca. v to svrho so bil* pozvan? v Prasro vs? poHHki in novinarji s s!aviar?skega ju^a. Vabilu so se odrval? samo no-vinarji. ker so polttfki prezaposleni ''oma. Tn vpnHar b; bilo Draško ozrač-;e morda še najbolj potrebno baš na-^im nol'tikom. Zato obžaluiemo. da ni bilo v Pragi prav niih. ki bi nemara naibolj notrebovaH. da se jim odpro oči. ka-''<"» b? s* na" ć^ala r^*r<\^^H \n državna, a ne zgolj strankarska politika. No. pa politiki — »minorum Tentt'tm« so b'li tu. bHi so na svo-iem mestu. kakor vselej v zadnjem nravkar preteklem Času. kadar je bilo treba res^vati probleme in vora-$anja. ki globoko seuraio in režejo v narodno naše življenje. Tn v Pragi ie b'fa izrečena mar-stkatera veletehtna beseda. ki jo bo-^'o morah* nr^i« ??? st^i^ ho?e?5 - no-če?5 - moraš resno uvaževati držav-niki in pofitiki obeh narodnosti, posebno pa naši jueoslovenski. Šio je tu za vpra sanje notranie in ztmanje politike, za prometna . poštna in br-znia^^n vnr?^nia. za nro^eme.kiso za državni razvoj eminentnega po-mena in življenske važnosti. Bila je tu spreeovorjena mars'katera beseda. naslovljena na naSo vlado, ne morda v obliki oštre, unfčnjoče kritike, marveč v formi suhe konstata- cije resničnih dejstev. ki bo morda silneje in uspešneje uDlivala in učin-kovala na merodajne kroge kakor sto gostobesednih kritik. Pravijo si-cer, da je srebro golk, zlato pa molk, toda pri nas je položaj tak, da je že skrajni čas, da se našim Ijudem od-pre oči in da se jim v brk enkrat za vselej pove, da je naiprvo treba skr-beti za državo in ji dati možnost za življenje. Sele potem, ko so dani in zasigurani vsi pogoji za uspešni razvoj državnega orsraniztna in za brezhibno funkcioniranje državnega ustroja, naj pridejo na vrsto igre in komedije, ki jih narekujejo strankar-skl Interesi. Na praških sestank?h se je najjače akcentuirala potreba tesne zve-ze, da, združitve ćehoslovaške in Jugoslavije ne samo na crospodar-skem in politiČnem. marveč tuđi na narodnoobrambnem polju. Najjasneje in najprecizneje je označil ta postulat poslanee F. Sis, glavni urednik »Narodnih Listovv. ki je v i>Mestanski Besedi« med frenetičnim odobravanjem vsega ob-činstva izjavil, da je treba geslo, siovesno proglašeno v zsrodovinskih aprilskih dneh 1. 1918.. »Zvestoba za zvestobo«, izpopolniti v toliko, da se naj odslej glasi >K r i z a k r U — a to brez vsake ga zadržka, to-rej tuđi proti 11 a I i j a n o m! 7V» pomenla rad^-alen Dreokr^t v češki politiki, preokret, ki mora radovati vsakega pravega češke?a in tuđi jugoslovenskeza rodoljuba in ki t?o nesporno imel že v doglodnem č do sku-šenj, podrobno studiralo fn obravna-valo. reSiser im Je »toni v skrajni nesebičnosti, ncooaicn in neoploskan od občinstva vse. kar je mogel, da smo gledali na odru resno stremljenje po pravem. umetniškem izrazu. Zavedamo se, da smo mlado, Ie pol sezone staro pledaiišče. Ce se s Čim lahko ponašamo, se ne moremo ponašati s tem, da smo dosegli kak cilj, temveč k večjemu s tem, da ga imamo in di tvsmo obstali na sredi poti. Marsikaj se je ponesrečilo (n dobro je, da se tega zavedamo. Najbolj so uspele predstave »Dnevi našega živHenja«, »Kastja«. »Hlapci« (režiser Šest), *Strfček Vanja«, »Na dnu« (rešis^r Osipovič). V »KasHi« je reS'l rež'ser Šest sceničen problem« ki ga dosedaj ni reševal Se no-beden slovenski oder. Režiser Danilo, striček vseh ljubljanskih otrok, Je vprizoril »P^pelko« 2 vsem raz-košjem režije. Predstava je dožlve-la dosedaj petindvajset vprizoritev pri popolnoma razprodanih hlSah. To nam pove mnogo. Otroci — tud! stari otroci — so W1I zelo zadovoljni In prav Je tako. Toda mi ne preuvellčujetno po-tnena opreme in opremne režije, ka-tere bistvo leži samo v manjem Ueskn ta «jega nepoandai privia6- nosti na gledalca. Kar se ooemstva tiče, naš ideal ni občinstvo — gle-dalec, temveč občinstvo — poslušala in gledalec obenem. Režija naj stremi po notranji poglobitvi in temelji na psihološki analizi značajev, pa izsledovanju razmerja, v katerem žive nastopajoče osebe med sabo in na pojmovanju dela samega kot umetniške enote. S tem smo se dotaknili najvaž-nejše točke programa in preidemo k drugi, nič manj važni in neobhodni. Režija Jo je morala sprejeri kot svoje geslo, če Je hotela resno prodirati proti gori omenjenemu cilju. To Je borba proti teatralitiki, dekiamator-stvu, pozi, afektaciji itd. Vse to se drži kot nekaka rja vsega gledaliS-ke >idUro. Naša dclegraciia v Parizti je zbra-fe ogromno gradiva tflede naših gra-fnic. Za vsako selo je tam oodan do-'kaz z zemljepisnlh, etuogrrafičnih. •Wodovinskih in drugih vid'kov o jfije^a pripadnosti našemu narodu. »Polet: zemllepisuega deia =>o naši ;ir*arljivi delegati in njihovi pomoćni-ft* napisali nebroj knjfe, brosur, ino-tirscrafij. Ćelo knjižnico. Po razpustu naše delegacije bi se to gradivo raz-metalo vn vsc šrtri vetrove. Neiz-inerna Škoda bi to bih. ker borno to gfadivo v bodočnosti še zelo po-.ircbova!', slasti ko na>r> bo L'astopati jnaša sprava predlisonarodov, če priđe do njene, divljenja sposobne ustane vitve. Kdo je boli roklican, kakor Jugoslovanska Matica, da zbere, tirani in čuva ono gradivo. Ustroj društva Je enostaven. pa vendar SDOsoben. da preprede vso družnica, ki se ustanovi, čim prfe* vi svoj prUtop v društvo najmani 20 rednih članov. Podružnice so mo-Ške ali ženske, omladinske aB mesa-ut In slične, ne dopust na pa je delitev pottrankah ali ve-roizpovedaniih. Podružnice postajo svali delegate v pokrajinski tkor, ki obsega podružnice istega npnvnega državnega rr iročja in kl Utm svojo eksekutivn -krajinskem odboru. Vrhovr ' raš» obrambno delo v Casiii najliujš^a ogroženja naše narodno eksistence. Na delo! D. V. R. Dr- Simrali in ^SlctueiisMi narod". Pred Sini rakom se je oglasit »SIovenecN--. kar jasno dokazuje, da je Sftnrak dobi! svoje informacije od »Slovenca- samegra. Dne 5. juMja 1914. ie imel dr. Šusteršič slavosrlas-nf svoj shod v Unfonu, kjer je denuncira! svoje politične nasprotnike ter kova! kapital iz saraievskih umorov. Da je na$o stranko uri tem napada!, tega ne bi bilo treba posebej poudar-jati. Sicer je pa znano, da se je Šusteršič na tistem shodit izreke! zn vojno in da je isti dar že razbija! srbske črepinje. Proti tei hinavščfni. katero fe Stefe §e posebej troši! okrog- po đimajskfh listih. nastopfl ie na< list z vso odločnostjo ter do-ikazal da rudi pri klerikalclh ni vse jpatrijotično. kakor sami bobnajo do !Srokem svetu, predvsem pred vrat-m\ dunajskesa dvorca. Bila je to polemika1 katera se mora v celoti pm-sediti, ni pa đopiistno posamezne istavke iztrgati ter jih polagati temu Šimrakn na neoprani jezik. 7. julija fl914. je priobd! nas list dve dnevni ve^tf. Prva z naslovom: ^NeđeHski ^hod klerikalcevv se je pecala s Ste-ifctonu drugo pa ponatisnemo na tem tnestu. da se bo videlo kako smo mi že feta 1914. pisali. Dnevna vest se glasi: -Govor dr. Susteršiča na ne-deljskem shodit v Unionu ie bil tako indiianarski, da bi se jara vsak ev-ropejski politik sramoval. Kamen vsega shoda in Šuster§ićeves?a gro-;vora je tako prozoren. da o njem ni treba obsirneie govoriti. Dr. Suster-5ič bi pač rad sebe in svojo stranko na višjfh mestih posebno priporočil in se nredstavtl kot edini nositelj av-strijske in dinastične misli na Slo-venskem med tem ko po *Zorf* omanja revolucijo. Tendenca nic-govega jrovora je bila naserjena proti srhskcmu narodu v celoti in proti Srbiji, a že danes je čisto iasno in brezdvonmo. da merodaini kroort kar nič ne mislilo poslušati svetov dveh takih velfčin kakor sta Šuster-Šfč in Povše. Za njima se skriva samo razbojn!5kr» crlasilo dunaiskfli kr- sčanskih socijalcev razvpita -Reichspostav in famozna drnfba. ki se zbira okreg poštenjakov Franka ; in Hor\Tata. A dve stvari sra v govo- I ru drja. 5t3Steršiča, ki jih je treba \ nižjO obesfff. SnsterSfč je za krivdo j nekaterih posameznib oseb zvrnil ; odgovornost na ves srbski narod. Ko so umoriii ftalijan: CascHo fran-coskeora prezldenta Sadi Camota, TtalHan Lnccheni cesarlco Elizabeto. Itallian Bresci kralja Umberta, n? za to nihče delal vseg"a italiianskecra naroda odeovorneea. ampak !e eno strujo. Seda! pa. ko so nekateri po-samezniki. kf jili je k večjemu smatrati za zastopnike ene stmfe, umorili prestolon^slednik?.. naj bo ođ?o-voren ves srbsk? narod' tako tišti, ki živi v habsburški monarhiji. k?kor tišti, kf živi v kraHevini. O fr&em fra- \ nibaisV^rn mt*rpn*u 5^V;?i n! irofo-če debatfrat!. v tem ozfrn fe Tsafra ^ese^« odveč. Ko je Oberdank. ro-fen Tržaran, posk^sil izmoriti naš^^a cesana. Se tržaških TtPliiarov pfso ^elali od^rvv^rne, kai še ceTo Ttalijo, dočim nai ho z^ai kriv ves srbski narod. vsa ?r^;ja. Iz t*h c^do!f**ev Tkvorf samo ?f'-^ffio povr«§fvo fcle- ? rilrpiiznia orot? ^r^vo^lavln. Sf»mo s \ stališča kleri^ali^rra se da tofmačiti to ostudno psovaiie srbske^a naro- j da, ki se je zsrodtto na nedelis^em J shodt*. fzfave ff'srivplnfh ^ovornikov j nrlča^o. da MerlVafcl noč<»fo fcftf več STovani, da Počelo zatrti krrno In *no fzdeianf tip Kalija v*Stričku Vanji.« vlogo, ki se je nekemu dni-gemu, še Čisto mlađemu igrraleu od-vzela na lastno prošnjo, češ. da mu je neljubo igrati take — epizode. Prav tako ie gospod §est v »Dnevih našega življenja« $ komaj ducatom besed pri desetih predstavah marfii-val preko odra in za karakterizadjo ?n masko generala porabi! prav toliko časa, kot kako drugo, bog ve to-iiko vatlov doJgo vlogo. V zelo važnem vprašaniu iego-vorjave rezultati nišo presenetijlvi. Res ie, da se Ie tuđi najholj otfkano ohčinstvo privađilo brez ogorčenia M^ati vbin« mesto »bli«. vendar vlada v izgovoriavi »ela* $e velika nedoslednost. N'č holje se ne irodi Tzr^m o in e. Toda s časoma Mfde tuđi to. Na kfw«wrvatnHni «« J> wfta»ww vila dramatična 3Ha, kl bo v teli dneh končali svol prvi sem^ster. Bodoče tfedaliSče vidi v njej vso ivofonada in itMl primali. 4» ataajo mmm kkatf ▼ slovaaskl dražloi in da Uh je kakor garieva bitja senati iz Uo-vansfei itažine. Natolcevanja takta patrijotfc kakor Jt dr. šosterUC. nit puščajo hladne. 2av#damo te, da nismo rtMar mKli ©rotl travi« interea*f Avstrift b flltne đfnaslBt. pa nai Miveta drja. Sosteršič kar heče. & lani oa, da MM dobri Av-strlilci — vemo da amo Izgubljeni, če bi A\ strija razpadla — ie niano nd* hali biti feratfe dndh Slovanov ta tuđi ne tono netatfl to biti Več se nam ne uli potrebno govoritL kajtl Šmteršičevo nedeljsko govorjenje Ie ći&to ***^* MMMII. Tako je pisal ^Slovenski Narod« takral ko je bilo nevarno tpre-govorfti tuđ !e eno betido v prffot Srbije. Pa pokažite KdaJ ste vi pri Sloveooi« v natnevarnejšem trenutku tako pisali tk Srbe. Naš list Je takrat 2 Vatni polemizirah dennnd* ral pa ni nflrogar, ker Je čisto gotovo, da bi Susteršič, Stefe, Lampe hi drugi taki tedanji voditelji vaše stranke nas bili tirali pred sodnika, če bi jim biii ml kaj po krivici očitalL JosoJortovič: ftQU n^U^^^ 2e tekom Drettkleea poletja nam je fiote! đooovedati Temps-; na naj-Ijubeznjivejši način, kako kratkovidni smo. ker ne sprejmemo italijanskih predlosrov. Ker se s tem zavlačuje re-šitcv jadranskesra vprašanja. bodo pač prišli na vrsto preje naši sosedje in tu se bo postavila Italifa vedno proti nam In za Romunijo, Bolsrarijo In Madžarsko. Pr! Botearij! se ie to res tuđi zgodila Prišla je na vrsto Madžarska. Da so premazane! kolikortofiko okrevali po enem letu, je razumljivo, saj uo-staja Turčija že naravnost izziva!i?n. Presenećen pa je bil vendur vsak do, ko ie prišia vest, da ie ooiral vodja madžarske mirovne delegacije v Parizu svofe teritorijalne rahteve na-sproti sosedoni na razlog, da ztc tu za ljudi nižte vrste. Gotovo je, da se smatra.fo Madžari za J.ludi ne samo AiSjie, amDak ^ai^i§ie vrste, sal je njih rorezentant Andrassy. igra! važno vIoot nri sklci>an.in nekdanfe trozve-ze in so imeli Madžari vedno odlcči-len vpliv na zunanio politiko v državi, ki ie bila velesila* Kihče ne more torej od njih zahtevati. da bi se r>; T? tuko hitro v novi ooloža.i, in nm ;ri- \T>§č!ti nekoliko Huzij. da ! e- ^ejo te težke dneve. Ker tor m.> v Pariz«, kako vlooro ?e ijurai.i /lasti Madžarska v zadntlh letih v trr.zvezni politiki. ie oač več nesro dvoinijivo, da bi se bili upali nastopiti Madžari v | Parizu na ta način, Če si ne bi bili svesti da imalo med sodniki prijatelja. In ni trajalo dofco, že je prišla vest da se bodo popravile mele Madžarske na škodo nienih sosedov: začelo se ie pisati, da dobi Madžarska — SlovaSko. Toret ne samo Jn*os!o-vani. amoak tndi Čehi naf bt bili de-ležni italijanske dobrohotnosti. Tn ?e postalo naenkrat vse iasno, ne srlede na to, ali jfre samo za manever, ali se misli Italiia res spustiti v to vratolomno Dodjetfc. Ne da se reci, ali se ie strah pred s panslavizmom« zanese! iz Avstrife In Nemčijc v Ttaliia ali ie to pristen ita-; liiansk! Izdelek, dejstvo fe. da ie lilo tej^a bav-bava in za Ie Se polno v Italiji. Zato je motivirala Italija v fondon-skem paktu obsežne zahteve po vzhodni jadranski obali s tem, češ, da Jili rabi proti Rusiji, kf bo đotnla Carigrad. Rtistia danes sicer niina Carigrada, vendar čari Italija instinktivno, da se bo prej ali sic] ižpohiil ta stoletn? sen ruskejca naroda. Zato ne zadostuje več Italiji niti vzhodna jadranska obaL Ona ve narrtreč. da bo vlekla Rusija kot magnet naše vse ostalo Slo-vansrvo in da bo igrala pri tem Čeho-slovaška kot najbolj zavodna slovan-ska sila veliko vlosro. In s Carisrradom bo v tein slučaju pade! tuđi Trst Zato je skušala pridobiti za vsako ceno zase Čeho - Slovaško. Ktr n Je to SDodletelo, ali ii vsat ocivfdno spodle-tavz od dne do dne bolj — odtod zdaj niena srožnja. Vendar Ima Ćeho-SIr> va^ka prcveč prliateliev v enienti. dn bi moKla udejstviti ItaJIja svojo grožnjo. Nekoliko drusaće je nasprotf nam. Tukai zasleduie Italija na eni strani, da bi nas ostrašfla in prlveđla do te^a, đa soreimemo njene pomole — in če se ji to po^reči jias hoče o.slabltl: čc ne bo rno*rla na račtin Madžarske, bo »kušala na račun Romtinijfe, S tem pa nam kaže Italija, tadi če bi sam! ne vedell, po kateri poti moramo itt. Vem sicer, da se zdl đa-ne$ problem slovansketra bloka skoro nerazrešltiv, Če pomislimo na Tesinsko in na vesti, kf pravilo, da se bijeio na vzhodni polfski fronti boii med Poljski m Rusi. Vendar Ie to Se velika por-efia voine hremoze, kl *e bo sčasoma razvlekfa Ko )t bila Avsrrfja fztisnic-na Iz Ttali.fe !n teoena pri Kralievem gradcu — se ie rodila trozveza! Knez B9low pravi v svoif kniljsi: »Očitalo se ie zimanfemu uradn, da je ispusti! toliko prillk rn ni naoovedal vome Franciji in Rusiii v a^odnem trenotku. PorriMiti pa ie ir-ha. da b! se bitf s tem lahVo zaplefli tuđi v voi-no z An%rliio. Tezo. pa nismo stne!!, ker »e b?la na^a momanca ?e oresla-+>*. V.«a naša nadž if» oočfvala v nara-^^flio?i troma rici. Nismo b?li katrf ri-^Vanf"? t^-rrvvcf. amn^lc Vmerle ki mirno r^^nViii^'o no servj 5?etev.« Če se ie zmotil Bfilovv, ie to nic-crofv?» -slancu Hi mu ni dovolil. da ««voH. TI jtf^nodle so za volne sltiŽUl Tl??^i-(Hnm.) V tem. ko le ln«i*lovetwlrt odbor v Londonu obiavll iiilo Meta. radio, kl talitm ediitstveno dritvo spodje v Budimpešti prosili Tiszc da bi smeli Se vnaprej ostati pod krono sv. Stefana. (Hrup. — Razbijanje po vsei dvorani.) Prosi preisednlka, da da besedo dr. Pucu. — (Ob tei priliki nastane velik hrup, psovanje in protesti.) Predsednik prekine sejo ob pol 1. — Za tem se vrše poscajanja opozicije in vlade, nakar se seja nadaljuje in govori posl. Vulović o poslovniku v zmislu obstrukcife. Predsednik prekr-ne sejo ob 14. Seja se nadaljuje ob 16, Prvi govori posl. dr. Puc kot zastopnik iz okuplranega ozemlla, Najprel govori o naši zunanji politiki in obžaUuje. da vlada ni dovnlf energično protestirala prot! nasilju, ki *a ho^ejo izvrSit? na^i prijatelji in sovrafniki nad nami, ter želi da bi došlo čim prej do koncentracijske vlade« ki bi mogla dovoli energično zastopati naše interese na-pram inozemstvu. Govornik razpravlja nadalje o notranji politiki in obžaljuie. da ni došlo do manifestacije narodnecra predstavništva, kl ie bila že napove-dana. ko je parlament priče! delati. Za tem srovori o vaiutnem vprašanju ter pravi, da se ne more smatrati za politično, ampak samo za jrospod.irsko vprašanie. G«reem hi Wv?«m fnin?frntn 6t. Kra-meriem rsradl trorov^Ve nolItiVe fti Iz-voznlc Prttcm se te «rt*1n na gbsova-nie o vl^đni ftiavf. Za vMo ie trlp^o-vj»!t 1^ T>f\»Tot»cev. nr^tl f^. tore« sVii- v*A. «rl*»vf. if«» fe ©ofr^fi"rt *a fn^«-"-n «*Hr ft^trf^tcl ***"> oh 7>. in odredi erl-bodalo Mio ti srtdo ob 9. Priieuiiiiaini'tiiiajfaitereullniniL V duiiajsktrn parlamentu so se začela 6. t m. pog^janja z organiza-cijami javnih uastavijencev zaradi nove ureditve prejemkov. Centralsio vlado zastopajo predsednlki Seitz, Hanse/ In Dinghofer. podkancclar t'iiik, državni tajnik dr. Kcisch« štajerski dežefoi svetnlk Prischlnff 111 druge oficijalne osebe, poslanci i. dr. Posl. Tomsehik je v imenu paritetne plačilno koTnisije (za. iastavijence) stavll sledece zaiiteve: 1. Najmanjsi prejemek nujnJžJe plačilne stopnje za samskega javnega nastavljenca na Dunaju, t. j. plača, krajevni dopla-tek, dra^injska doklada in druge te-koče dakladc skupa?, mora znašatt 24.000 K na leta. 2. Na ta najn?S? prejemek 24.000 K na Ieto se gradć vsa nadaiftia svisanja na enak način, kakor v obstoječi nlaćlln? lestvicL 3. Ože^ie??! nastavijenci dobi vrhu tejra za ženo itr za vsakega orroka dra-firinjsko dokiado po 1200 K na lete. 4. Krajevni dopiatek za Dnnaj unašaj 30vć/, za I. J rajcivni razred 27?*. za II. 24'^. za IIT. 21%, za IV. 18» od plače z dokladami vred računano. 5. Od 1. marca t. I. nastopivše nove draH'iniskc ra^niere (zvisane cenc živii. oblcke. stanarine) je vsc-Iej nanovo vpostevaa do prihodnjc-^a 15. dne v mesecu. Ihjt. Lasch za Zvczo nastavljencev dunaiske obči-ne, mcr. Hackl za štajerske organizacije in vis. rač. svetnlk Pfeiffcr za nižje av5tr«iske or^aniraCijc so utemelje vali te zahteve. Vlada je izjavila, da more žrtvovati za uradniStvo kvečiemu eno milijardo, toda zz nastavijence avto* nomnih oblasti In nčiteljstvo !e potrebna še 5Q':'O doklada po občinafi m deželah. Vse prebivalstvo mora naperi svoje sile; poviša ti bo trebi ceno tobaku in tarife drz. podjettj, da se doseže vsaj približno pokrit je. Definitivna ureditev prejernkov je za seđaj nemosroča, zlasti šc ker so draginjske razmere na Dunaju fn drugje zelo različne. \1ada je predlagala: zvišajo na? se krajinski da~ nlatki na Dimaju od 30 na 80%, v II. kraj. razredu od 20 na 40/*\ v III, razredu pa od 10 na 20^'; (Jrajdnjske doklade naj se v vseh kraj. razred?h zvišajo za 100%; doklada za otroke naj se zvfsa za 100ri (torej od 1200 na fetnih i400 10, ter naj se uvede doklada za žene v znesku Ietnin 1200 K. Tekočii doklada naj 1 oziroru na te povišice vbodoće odpade. Javni luuneščenci pa naj delaio poslej namesto 6 ur po S ur na dan. Ker or-sanizac'je s predlogri vlade nišo bile zadovoljne, so se pozlaianja nadalfe-vala. Rnančni državni tajnik dr. Reisch je i»o sklepi? ministrom! nato stavll nove predlogc: krajin. doplat-ki se z\išajo še za 20*^, tako da b! imel Dnnaj I00rr. osta?! kraji pa 60 ali 40%. V krajih s posebno veliko drasinjo pa se sme dovoliti rudi 30%. Dra?injs?:£; doklada se zvišu za 100%, a se s 6. razredom preneha, taleo da bi bilo za u.radnlkf- od 6. razreda navzcror zvfSanJc s 13.400 K maksirnlrano. Doklada za otroke se zvLsa za 100% in za žene se določi Ictna doklada 1200 K. Tekoča dokla-' da odpade. Normalni prejemki sluge, bf znaSalf 13.000 K, ki b? se po novi uredi ivi zvf§all za več kot 6000 K. tako da hi sluga prejemal 10.000 K na Teto, a v svojih končrrih prejeni-kih bi dosese! celo 24.000 K. Uradnik II. čista bi prejeinal 6409 K več, tako da bf početna plača za itradnlka samca znašafa 17.600 K. Oženjen uradnik v II. činu z enim otrokom h\ prejetnal 21.200 K. Ti prejemki b! se' d\risr^H po dosedanj! shemi do /6. či-?:a, taleo da bi se đovoHle doklade v' 10. člmu 6960 K, v 9. čmn 7S00 K, v! 5. činu 8640 K, v 7. čina 10.320 ter v 6. In višjih čfnih 13.400 K. Ta zviša-nfa bi naložila državi trošek I1/- milijarde. Ker st; poprajania še ne more-50 zaključiti .groai drž.tajnik za ft-nsnee s svojo dcmfsijo. Državni kancelar dr. Renner in predsednik Seitz sta ba}e ž njim solidarna. >Morj/en) zbor\ 7. e-ToniiJo većina zma^ali slavenski trgovci. 2c tedaj se je neljubo opazilo sklenjeno »nem-tko« manjiliio trgovcev, U Je potth t 5tcv- b2- .SLOVENSKI NAROD% dne 16. marci 19W. stran 3. vila svojo lasrno listo ta 51a zanfc> * boj, ne meneč se za to, da živi od slovenskih ođjemalcev. Od tedaj je poteklo mnogo mesecev. bilo je Časa za spametovanje. Zadnje nedelj-sko zborovanje je zopet očito pokazalo vso nemSko drznost, ki je tolika, da so na zboru navzoči ncmško-misleči trgovci zahtevalu da se raz-pravlja tuđi v nemškem jeziku. — Pnva anarhija vlada pri celjskih me-sarjih, že cei teden imamo neke vrste štrajk, govejega mesa sploh ni dobiti, I. teletina pa stane samo 28 K kilogram. Nismo tako naivni, da bi zahtevali od vlade čudežev ali nasilja proti kmetu in mesarju na ljubo nam, kl moramo jesti, da živimo, ne-kaj reda, nekaj urejenosti bi pa pri nas v Celju rrorda tuđi lahko bilo, ako je to drugod mogoče. — Uličnih tsblic Celje se vedno nima, tolažijo nas, da bodo zelo okusne in lepe in da so že na potn — iz Nemčije. Upa-mo, da jih še dočakamo, ker so zares potrebne. Pomanjkanje stanovanj v našem mestu j* še vedno veliko In ni upati na kako izbolišanje. Pričakova-to se 1e in tiidi se je že poročalo, da >e bo število celjskih stražarjev zni- žalo, saj Imamo seda) nad 40 straž-niških rodbin, pa kakor vse kaže, ni na tem nič resnice, dasi živimo v urejenih. mirnih razmerah ter je tako ogromno Stevilo stražarjev pretežka obremenitev državnih financ, mesto tega vendar ne bo plačevalo. SHšali smo, da se bo zaseglo prvo in drugo nadstropje hotela Union v prid državnim uradom, da bi se tako pridobilo nekaj stanovnnj. na kakor čujemo, je vlada v Beogradu ta korak preprečila. Imamo v Celju državne uradnike, ki žive ločeno od svojih rodbin že leto dni ali pa žive velike rodbine stlaCene v eno sobo, isto-časno pa vidimo tuje državljane, kako udobno stanujejo v istem Celju, ki nima strehe za svoje javne name-Sčence. Kdo je temu kriv, govorili borno o tem jasnejše in sicer prav kmaln. v Celiti se je naselila tekom leta 1919. tuđi ćela vrsta visokih nemško govorečih oficirjev penzijo-nistov. Ne maramo delati krivice stanovanisk? kom šiji, ki vrSi to ne-hyale*no delo, naša želja bi bila, da bi vlada pokazala noi^o razumevanje ■ za stanovanjsko '~^p5nnfe. ! -----*----- ProtireuDluclIa u Berolitnt. Iz Berolina in drugih nemSkih £arn1z. mest so prihajala zadnji čas prav pososto poročila o vniaš. gibanju proti sedanji neniški vladi in ce-Io o stremljenju nekaterih noveljni-kov, da bi obnovili monarhijo. Veeraj 1e prišlo to eibanje do izbruha v Bsrollmi ter ie takoj ob svojem početku imelo usDeha, da je morala vlada z državnim predsed-nikom flertom vred ufcežati in da je vojaška diktatura postavila na ćelo vlade svoje može, za državne-ga kanclerja in pruskesa ministrske-ga predsednika Katta in za vojaSke-£a vrhovne^a poveljnika generala Ltltrwitza. Nova vlada pravi, da ni reakcionarna. Kattov javni razglas, ki obse^a nekak program nove vlade pa te trditve ne potrjuje marveč odoira reakcijonarstvu vrata na ste-žaj. Vojašk? puč Je rodfl. komaj da Je izbrtihnil, najodiočneiš! odtx>r v vsej nemSki socijalni demokraciji, ne samo pr! strujah, ki so bile do sedaj na vladi, marveČ ttidi prf komunistih in samostoinih socifalnih demokratih. V Berolrmi je nekdanja vlada pred svojim begom pozvala delavstvo na boj proti vojakom. Skoraj neizogibno se zdi. da bo v Berolfnu tekla kri, aJi pa bo zmagaJa vo?a?ka diktatura ali sedanja vlada, je drugo vpraša-n}e, odvisno od stališča. katero bodo zavzefe druge čete na Nemškem. Trditev, da za novim sribanjem ne sto}? noben vpliven mož. je tolažba dvomljive vrednosti. ker je znano, da so vsl sloviti nemSkf generali ostali zvesti svojim nekdanjim Idealom. Ako prfđe do državljansk? volne, je nrav gotovo, da se bo od-mev tegra krvavega plesa razlegal po vse} Evropi. IZBRUH PROTIREVOLUCIJE. LDU. Dtnial. 13. marca. (DKU). Iz Berolina poročajo: Dve brigadi sta na vežbališčn Doeberitzu pri-pripravlien, da vkoraka v Berolin fn strmoglavita vlado. Vlada je poslala v Doeberitz admirala Trotha, ki se je začel pogajati z ondotnimi če-tami. LDU. Berlin. 13. marca. (OKU). Wolffov urad poroča: Ćete, ki so bile koncentrirane v Doeberitzu, med njimi obe mornariški brigadi Erhardt in Loewenfeld, so se pomaknite proti Berlinu in so stale ob 430 ztut pr! kolodvoru Tiergarten. SVolffov urad poroča: Oeneral von Oldershausen se je ponoči nogajal z mornariško brigado Erhardt. O za-htevah, kl jih je brigada stavila, se je kabinet vso noč do jutra posve-toval. Zahteve so odklonili. Čete so vkorakale v Berlin ter so ob 6 zjutr. zasedle Wilhe1mstrasse. LDU. Berlin, (DKU). Kakor po-roča posebna izdaja *Voss!sche Zeirung«. je Bauerjeva vlada, ker so se čete in varnostna straža branile, nastoplti proti protirevolucio-narcem z orožjem, opustila vsak od-por in dala četam, ki so bile alarmirane, povelje, naj se zooet vmejo v vojašnfee in se držijo pasivno. Ba-uerjeve vlade ni več. Njena zadnja odredba je bila poziv vsemu nem-škemu delavstvu. da začne sploSno stavka Protirevolucionari! so stavili kabinetu ultimatum, kl ima med dru-gimi te-le točke: Sestava novega kab?neta 8 ministrov. na mesto No-skeja naj stop? general kot državni hrambni rrin?ster, generalni poljedel-ski ravnatelj Katt na! ostane brez k?znl, ravnotako druge osebe, kl so bfle v varnostnem zanrvru. In pripadnik! momariSke brigade Er-hadt. Do 5. zjtitraj se Ie državni predsednik Ebert posvetoval z Baii-eriem in Noskejem v palači državne-tA kancelari* o tem, a& Mi mtint ultimatum, ali ga odkloni. Sklenili so, da ga odklonijo in da se odreče-; jo vsakemu od poru. Državni pred-seđnik Ebert je tuđi takoj po tem kabinetovem slclenu zapustil stano-^ vanje v Wilhelmstrasse. Berolin. 13. marca. Brigada Erhardt je vkorakala v Berolin s črno-belo - rdeč;mi zastavami brez odpo-ra. Oddelek inesta. kjer se nahaja vla^a. ie v širšem krojru strogo zaprt. Opolđne je bilo na cestah na-vadno življenje. Samo Unter den L.indcn in v blizini vlade se opaža večji promet. Vladna posloDia so zasedle čete. Na Wi!helmst>!atzu tabo-riio čete. Tekom dopoldneva so bila zasedena vsa važna javna poslopja. Tuđi \Volffov urad je dobil stražo. Položaj na cestah ie zelo živahen, zlasti ker se ustavlja cestnoželezni-eki promet in se vsi tramvajski vozovi vračajo v remize. Varnostni kordoni ob vlađnem poslonju so se razširili, ravnotako so se dohodi k državni zbornici zagrli z žičnirni osrrajami. Okoliposlcpja so postavili strojne puške. LDU. Berolfn, 13. marca. (DKU.) Kakor poroča »Berliner Tageblatt«, je spiritus rector puča Dolkovnik Bauer, adlatus generala Ludendorfa. Vlada na begu. LDU. Frankfurt ob Meni, 13. marca. (DKU.) Kakor poročajo »Frankfurter Nachrichten«, je državna vlada Berolin zapustila. General von Liittwitz je prevzel vrhovno po-veljnistvo. LDU. Berolin, 13. marca. (DKU.) VVolffov urad poroča: Vlada je ultimatum, ki ga je stavila mornanška brigada Erhardt, ob 7. ziutraj cdklo-nila In v avtomobilih zapustila Berolin, ne da bi bila odložila svojo ! oblast. Nova vlada. LDU. Berliir 13. marca. (DKU.) (Ob 10. uri.) Razglasi, ki jih je izdala državna pisama, objavijajo, da je dosedanja državna vlada prenehala. Državna oblast Ie orešla na eene-ralnega ooIJedelskega ravnatelja Katta kot državnesa kancelarla In nruskesa minlstrskeua predsednika. Za volaškega vrhovnetra oovelfnlka ie bll imenovan general von Liitt-wltz. Ustanovila se bo nova vlada svobode in deia. Narodna skiioščlna In pruski deželni zbor sta raznušče-na. Razglase sta podpisala Katt kot državni kancelar in ministrski pred-sednik ter eeneral von Liittwitz. LDU. Berlin, 13. marca. (Dun. kor. urad.) Predooldne so bili povab-ijeni zastODniki Iistov na konferenco časopisja. kjer so iih poučili o pome-nu dogodkov: Stare vlade ni več. nastopila je nova vlada. Generalni poljedelski ravnatelj Katt je imel Se davi razgovor s podpredsednikom državnega ministrstva Schifferjem, Nova vlada, ki ni reakcionarna« tem« več vlada ustavnesra In svobodnesa dela. ne oriotišča reakclle, niti monarhije, Seveda je potrebno prehod-no stanje, dokler se ne uvedejo nove volltve. SestavHa se kabinet. LDU. Berlin, 13. marca. (Pun. kor. urad.) General WlnterfeW ie U postu kat mbrister sa smuurie strari, Jacow trof ninMer sa jnocra* nfe stvari m deželni flnaočnl tretnlk Bank kot flnančnl niMster t nen-Sko držarno mbilstrstTO. Vojaškl poveljnik Lfltrwitz fe Izdal več od-redb In naročit mlicijskemn pred-sednfka Evgenu Crnstn. naj ostane na svojem mestu. da ne bodo nastali novi nemiri. Ravnotako Je prosB voditelje drusrfh nradov tajni svetnlk Dove, ki Je bi! Imenovan državnim podtajnikom. Pollclfskl predsednttc začasno ostal na svojem mestu In vse storil, kar Je v njegovih močeta* da bi zabranit državljansko vojno in z njo novo krvolltle. Svoj končnovc-1 javni odgovor bo mogel dati Sele, ko se bo posveto val s prijatelji svoje stranke. LDU. Berlin, 13. marca. (DKU.) Državna pisama je iz ročila VVolffo-vemu u rad u ta-le raz^las; da ga objavi: Mandat narodne skupSčine. da i2da ustavo in da sklene mir, je ugra-sel. Nobene moralične pravice nima. da bi narodna skupščina zborovala dalje. Njeni poizkusi, da bi volitve odložila in s tem svoj mandat samo-lastno podaljšala, se protivilo ljudski volji. Z ravnokar sklenjeno ustavo ravna samolastno, kakor s cunjo. Večina že hoče izvršiti volitev državnega predsednika s parlamentom, ne pa s celokupnim narodom. Narod, skupščina se s tem razpu&a. I Kakor hitro bo notranji red vzpo- I stavljen, se borno vrnili v ustavno stanje ter razpisall volltve. Podpisal državni kancelar Katt. Dtur razglas obnavlja razpust pruskegra deželnega zbora, ki se je izvršit zaradi fzprc-menienepa nolitičnesra položaja. LDU. Berlin, 13. marca. (DKU.) I NVolffov urad poroča: Državni kancelar Katt je izdal razjarlas, v katerem pravi: Država in narod sta v-veliki nevarnosti. Nemčija se brzo bliža nopolnemu razsttlu države in prav-neca reda. Stiska je vedno huiša, la-kota rrozi. Koruncija, odeništvo in zločini so vedno drznei§i. ,Vlada, kl I ie brez moči, brez avtoritete in kl je zvezana s komprifo* ne more odstra- Initi nevarnosti. Proč z vlado, v ka-tf*H ie Erzberprer vodflni duh. Ta vla^a ne more uhraniti Nemčfle boljševizma. Nemčija se bo uhranila ztinanjeea In notranjesa poloma samo tedai. ako se vstvari močna državna oblast. Katere ideje naj nas nri tem vodijo? Nobena reakcija, temveč jednoustvarjanje nem« ške države, vzpostavitev reda in svetosti prava, dolžnost in vest naj vlađnta v Nemčiji. Vzpostavl naj se nsmška Čast in poštenost. Brez mandata vladajoča narodna skupščina hoče volitve proti ustavi zavleči do jeseni. Oosnodstvaželjna strankar-ska vlada hoče narodu odrekati v?^no osnovno volilno pravico. Za rešitev Nemčiie ne ostaja druge#a, kakor vlada dela. Nova vlada Ima nalogo. da izvrši mirovno pogodbo m vam je pri tem Čast nemškegra naroda in njegove življenske in delov-ne možnosti. Finančna !n davčna sa-mostoinost zveziiih držav se na ustavni podlaci vzpostavlja. Vlada bo zavarovala vojna posojila ter nvedla odplačevanja. Da se obnovi država, se bo zemljiška posest na deželi in v mestu primerno obdav-čila. Da bo zemljiška posest to moda izvesti, se ji vrača svobodno gospodarstvo. Naloga vlade je, da pre-skrbi siromašnim slojem in name-Ščenccm živila po nizkih cenah. Stavko in sabotažo pa bo brezobzir-no dnšila. Stavka je izdajstvo naroda, domovine in bodočnosti. Vlada bo delavstvo v veliki meri pritejmila k sodelovanju pri gospodarski obno-vf. Vlnda ne bo vlada enostranske^a kapitalizma, temveč hoče nemško delo obvarovati težke ttsode medna-rodnejra tlačenja po velikem kapitalu. Hoče iznopolnovati zavarovanje, uredbo vojaških domov, varovati Interese u radništva, svojćev padlih. zavarovatf prostost cerkve ter vzpostavi versko vzffojo. Poizk:tsi odpada od države se bodo sodili po nrekem sodu kot veleizdaja. Vlada Ie močna dovolj, da ne bo začela svojega režima z agitacijami in dru-^\m\ nasilnimi naredbami* vsak od-nor proti novemu redu pa bo zlomfla brezobzirno. Nobenemu sloju ne bo dai'ala prednosti, niti na levo, niti na desno. Vlada pozna samo nemške državljane. Vsak neniški državljan, ki v tem težkem času da državi, kar ie državnega, srne zaupati vladi. Na koncu pravi: Vsakdo stori svojo dolžnost. Danes je delo naj več ja dolžnost za vsakogar. Nemčija naj bo nravstvena družba dela. Barve nemške republike so Crna - bela-rdeča. Delavstvo orotl novi vladL LDU. Berlin. 13. marca. (Dan. kor. urad. — Opoldne.) V zunanjih okrajih se Je že xačel organizirati odpor delavstva. LDU. BerlbL 13. marca. (DKU.) Nemška socialno - demokratična stranka Je izdala okile: »Delavctr Sodrugi! Vojaškl prevrat Je tu. Mor-nariška divizija Erhardt koraka v Berlin, da Izslli preuredbo državne vlade. Landsknechtl JcJ se bojljo zm-povedanejra razousta, hočejo posta* viti na mlnistrska mesta reakcijo-narce. Ml se tej vojaškl nasilnosti nočemo pokoriti. Nfsmo delali revolucije zato.- da bi morali zopet pripo-I zna vati Jcrvave polke LandsJm^rh-I tov. Ne paktiramo s temi krvavim! I zločinci Ddavd. sodrmi! Sratnova* »«§ ^i m^ ^mJI «1i^ ki ^^^jt ^ - - - »- < Pravimo: Ne in zopet ne! Potrdltl morate, da smo delali v vaiem zrni-šio. Porabite vsa sredstva, da uni-čitc vmitcv krvave reakcije. Pustite delo' Zaprite sapo tej vojaSki diktaturi! Borite se z vseim sredstvi za obstoj republike ne cepite se, samo eno sredstvo je proti temu, da bi se vrnll Viljem: Ovreti vse gospodarsko življenje. Nobena roka se ne srne već ganiti. Noben proletarec ne srne pomagati vojaški diktaturi. Splošna stavka na vsej crti! Prolc-tarci. združite se! Socialno - demokratični člam vlade Ebert, Paul, No-ske. Schlicke, Schmidt, David in Miiller. Vodstvo nemške socialno-demokratske stranke. Podpis: Oton Wels. LDU. Frankfurt ob Meni 13. marca. (DKU.) VVolffov urad poroča: Vse tri zedinjene socialno - demokratične stranke v Frankfurtu so izdale ta-le okite: Revolucionarnemu proletarijatu! Padl* so zadnji zastori, protirevolucija v Berlinu je v polnem teku. Vlada je strmoglavljena. Bal-tiške Čete so zasedle vladno poslop-Je .reakcijonarni častniki državne brambe so vladi svoje prijateljstvo javno odpovedali. Proletarci! Sedaj se pravi: Delati. Vojaški diktaturi se mora takoj postaviti nasprjti sila združenej?a proletarijata .Sedaj moramo sprejeti boj, da se postavi moč proletarijata. Zapustite takoj obrate in pisarne! Podpisane: Neodvisna nemška socialistična stranka, socialno - demokratska stranka, nemška komunistična stranka. LDU. Draždane, 13. marca, (D. kor. urad.) Socialno - demokratska stranka poziva svoje pristaše za ne-deljo dopoldne k velikim demonstra-cijam za varstvo ustave in republike proti berlinski vojaški diktaturi. Po izjavi državnega ministra zi notra-nje stvari Kocha Je vlada stopila v stfk z vsemi dež. vladam! in sprejela od njih zagrotovilo, da so Ji zve^te in da najostreje obsojajo bedasti berlinski puč. Samo pruska vlada tega ni mogla izjaviti, ker so II to prepre-čili. Državni brambnf minister je dobil poročila Števflnih vojaSkih po-veljstev, da nišo v zvezi z berlinskim Dučem. Tuđi čete generala M.irker-ja. kl so zveste saksonskl vladi, Ču-vajo prejšnjo vlado. WQrtember§ka vlada bo pripravila vse za zborovanje narodne skupščine v Stuttgartu, ter prevzela popolno odgovornost za vamo zborovanje. LDU. Monakovo, 13. marca. (D. kor. urad.) Popoldne so Imele delav-ske stroko^'^le organizacije posveto-vanje, na katerpm so z&vzete stali-$če napram pozivu vodstva socialno demokratske stranke. Po cestah pa-trolfraio meščanf in državna bram-ba. Vsa javna poslopja so zasedena. Tzmed tukaiSnjega časopisja Je za-vzelo doslej samo uredništvo lista »MOnchener Neueste Nachrichten« odločno stallšče proti berHnskemu puču. Li??t pravi: Bavarska vlada fn poveljništvo bavarskega vojaškega kontingenta sta odklonfla diktaturo nruskih junkerjev Mi ostanemo zve-stf vormski ustavi hi ne priznavamo nobene nove državne vlade. LDU. MonakOTO, 13. marca. fD. kor. urad) Korespondenca Hoffman noroča: Povodom dogodkov v Berlinu so bavarska državna vlada, bavarski deželni zbor in vofaško glavno pdveltništvo državne brambe Izdali nro?la$ na bavarsko ljudstvo, k? obsofa dogodke v Berolfnu. Vladni oroglas je uspeh posvetovanj vseh strank deželnega zbora, pr! čemer *e bilo objavljeno, da so se državne brambne čete v Monakovem proglasile za samostojne in stavile na raz-i oolaro deželnemu zboru in državni vladi Ođnter r ArstriB. LDU. Dnnai 13% marca. (DKU.) Dunajska komunistična stranka Je danes dopoldne sklicala zaradi berlinskih dogodkov k posvetovanju okrajne delavske pododbore in za-htevala, da se izjavilo za permanentne. Komunisti zahtevajo istočasno popolno izvedbo oboroženja delav-cev ter izvolitev brambnega odbija, kl naj bi prevzel vrhovno poveUnl-Stvo nad delavsko brambo. PttHtf£ne uesft. =s Ddhmr defa. »Sloveneo* ptte: »Delitev dela. Ljubljanski župan r. dr. Tavčar je priobčil v »Slov. Narodu« upoštevanja vredeo uvodnik, ki se bavi pređvsem z drajrtnjo. Med dragim ptfe: »Strankarsklh In osebnih preol-rov ni ne konca ne kraja: v laseh si tldmot rrlzemo In teoemo se, da do-kalo vse kosti. Mesto da bi z združeni-, ml moCml skasaH resiti Jn«roslav!o-koril ter se oblekel v bolJSeza človeka. = Shod ,fDS y Kamnifcn. Vče-ral popoldne se je vrSil v Kamnlku V Društvenem domu. PredsedovaT |c dr. Karba; shod je bil Izborno ofcR skan. Na shodu sta ooroCala posla-nec Ribnikar o politiSnem poloZiJn, dr. Pestotnik pa o stranklnl orginl-zaclji, = Crnogorsko vprašanje Ie obstoja? Londonski brezžični brzojav poroča o izjavi lorda Curzona, da vprašanje Crne ^ore še ni rešeno od mirovne konference, ker se n smatra kot del celokuprtega jadrirv-skegra problema. Velika vefilna ćr-nogorcev sodi. da je prišel čas iM uresničenje načrtov o zedinjenjn vseh Srbov v cnotnl JugoslovenskI državi' samo kralj Nikola se protiv! tej združitvL Očitalo se je angleSk! vladi, da se ni leno obnašala napram bivšemu kralju, toda to očltanje ni na mestu. Vrhovni svet je mnenja, da W v bodočl uredirvi Evrope Crna grota ne mogla obstojati sama zase, nfftf gospodarsko, niti finančno in politično. Zaradi te^a je mnenja, da JI Je treba sedaj nuditi možnost za n»-daljnji razvitek v skupnostl z osta-limi Juj^osloveni in ustanovitvijo velike jugroslovenske držav©. = Plamenac Intrigira t Londona. Predsednlk takozvane Crnogorske vlade blvšesra kralja Nikole, Jovan EJa-manac je dospe! v London, da bff do* iskusil dobiti izplačilo zavarovalnlb polic vojnesra blasra, kl je bflo potop* Uono leta 1915. pri prevoza v Crno koto. Plamenac je ponovno polzkaSal intrijrfrat pri vrhov. svetu proU Jtt-goslavlji, toda ni imel uspeha. Uspelo mu je edinole pridobiti neka* nepou-čenih Anjdežev, kl so Hm obljubljeni črnoirorski (rordovi in druge koncesije, da so oodpisali spomenico, kl lo H poslal vrbovnemu svetu. = Niti noće vldetL »Universal A?enty« objavi ja razgrovor z Nlttfr jem, ki Je izjavi], da je položaj RvitK pe zelo težak In da Evropa ne bo mogla vzdržati stališča. kl sra fd hite-la pred vojno. Evropa Je dolžnflc bi na mflijore evropske^a preblvahtvm Ie nezaposlenega. Nemčija, kl je Mla znana kot velik činitelj evropske produktivnosti, je paralizirana. Ne ve se, kako naj Evropa živi, ko Je več kot polovica njenih energtfj tn^j čena. Ni izkljačcna revolucija % srednji bi severni EvropL NajjđlocV, nejSe pa mora deirtentiratl vest, daj se v Italiji pripravlja revolu^JaJ Resno delo in zmernost morata bttl na dnevnem redu v tem času v Ito* lijL Ako Italija dobi minimum pre-' moira, živeža in sirovin, se more viv niti v prejšnje gospodarsko stanje, Mnenja senu da se moralo odnoial z Rusijo vzpostaviti pod pc^ojem, da boljševik! ne bodo polzkuiall xa^ nesti revolucijo v ostale dežele Ew rope. Najbolj potrebno pa Je, da se vzpostavi produkcija. Na vprašinje glede odnoSaJev med ItalUo In Jmro-slavUo se Nitti si hotel spuSčitl ▼; podrobnosti ter ni hotel komentirat! Wilsonove note. ss PocsJaiHa s ItalOafll v Ltmšo on. »Daily Tetejfraph« poroča, da sto ministrski predsednlk NirH m minister sa zunanje stvari dr. Trumblć aada-Ijevala v Parizu poftajanja. ld sta flb pričela v Londonu. Z ozirom na k> vest Je Nitti prlstal na nove maatae popuste in prlčakule ie vefi dm o4 dr. Tnnnbića odgovor. _ _ ', j: ^ as Kako wrf Fle—y v IMB^-Rta pfj© Rsmiko meti** ^ Mt ftfHt-j ~*f j/f ^'p^^^^^^^l Stran 4._________________________________ '______________________.SLOVENSKI NAROD", dne 16. marca 1920. " stev. fa2. manjka« da se ti priprosto ljudstvo od-kriva Če zineS kako nemško besedo* Kakor čudovite prikaznl jlh ogledujejo ponosni Rimljani ter se i im klanjaj o ne samo v tr^ovinah in hotelih. marveč tuđi v uraditi in povsod kamor se prikaz ej o. To je znak nazadovanja laske zavesti in pripoznanja, da ie tujec proti kateremu so pred dvemi leti na-stopali še z večio brutalnosti o, prema- ; gral vso italijansko samozavest Nenv ci, ki so prizadejali Italiianu največje krivice, ki so v nasprotju z našimi vo- \ jaki v njih deželi ropali in morili ka- | kor najhujši barbari, vžitfaio danes ▼ j Italiji največje spoštovanje. Kar pri- | haja iz.Nemčije, pa naj bo Še tako ma- { lovredno, se zdi že vsled svojega lavora Italijanom nekai posebnesra. Netn-ške knjige, nemškt listi, nemska pere-sa, nemški svinčniki, sploh vse kar more Nemčija že danes izvažati ia-vzema na italijanskern trgu prvo rnesto ter se pbčuje z dvojno ceno, dočim se xameta francoska ansdeško in ameri- i kansko blafco kot manj vredno. Do ! svoje lastne industrije Halijani sploh nimaSo spostovanja- Tako je vojna na- j pravila Nemcem v Italiji največjo reklamo in v Italiji sta se našla v brat-skem obfemu naša najneizprosnejSa , sovražnika Nemec in Italiian. == Snomiai iz Trsta. Leta 1907, dne 12. marca je istrski dcželni slavar j Rizzi podal svoio demisijo, ker av- ! atrij ska vlada ni motđa odnehati od svoje zahteve, da je istrski deželni glavar dolžan odcrovarjati v deželnem zboru na slavenske in hrvatske inter- i pelacije tuđi v slovenskem in hrvat- j skem jeziku. Takrat ie vzbudtta ta za- j hteva avstriiske vlade, ki gotovo nik- | dar ni bila Slovanom naklonjena, silno \ ogorčenje po vsei Italiji. Vršili so se po vseh večjih mestih burni shodi ter je ljudstvo zahtevalo nahujskano od nacijonalističnih srovomikov naravnost vojno proti Avstro-Osn'ski. Italijanska vlada je sjledala vse to ooČetje, a ni storila ničesar, da bi uđušila sibanie, kl je Že leta 1907 srozilo z vseevroiv skim požarom, Danes po preteku 13 let Ječi na? narod v Istri in na Gori-Škem pod Italijanskirn jarmom. Sporni-njamo se onih časov ne morda z veseljem, ne morda z želio, da bi se dovt-nili, pač pa z tipanlem, da prinese usoda v kratkem času tudr neodrese-nim delom Jugoslavije vse narodne pravice. = Izbrtiti ruske revohidie. Ruska duma je bila zbraria- Car, ki je bil za fronto v blizini Rtee, je poslal rusM diuni ukaz, v katerem je odredil zaključenje dume, ker je nastonala proti neverjetni korapciji med seneraliteto in proti Nemcem priiaznemu duhu v armpdr. Ruska duma, ki je bila 27. fe-bruarja 1917 sklic?na v Petrograd, se ie uprla temu carskemu ukazu, ^članski komite se je oolastil vse oblasti ter vrgel vse carske ministre v ječo. Gamfziia slavne^a mesta* ki je Stela okros: 30.000 mož se je pridružila re-voluciionariem. Ta dvanajstčlenski ko- ! mite pod predsedstvom predsednlka dume Rod^iianka je izdal ooseben oklic na narod, v katerem sra odveže od pokorščine nanram carju. Istočasno se je dvbmila tuđi Moskva. Na fronti pa so se vršili burni prizori v carjevem 1 glavnem stanu. Tri dni po revoluciii y Petrogradu Ie bi! car prisiljen odsto-piti !n se za svojo osebo in za svoje potomstvo odreci carski kronl. 12. marec 1917 je bil ^^odovinski dati, ko je bila moč ruske države zlomliena in ko te Rusija prenehala v svetovni vojni israti ođločuio?o v!o?o. Od te*a dneva pa do danes se Rusiji na znotraj ni povrott mir fn §e danes ječi pod naj-strašneišo državijansko voino. 13 w& knflleulne. — Z beosradske^a vseučillšča. Na beogradskem vseučilišču se bodo v kratkem vršile volitve profesorjev. Govori se, da bo za voditelja dveh profesorskih stolić interne medicine imenovan velik prijatelj našega naro-da dr. Steiskal. A — Vohun Košta Jankovlć. Dne 13. marca so priDeljali v zapore novosacl-skesa sodnesa stola|Vohuna madžarske vlade Kosto Janlrovića, ki ie bil v Pečtihu te dni aretiran in o katerem je dosrnal komisar obmejne policije, da je v službi madžarske bele crarde. Košta Janković ie aktivno sodeloval v tajni organizaciji aretiranega pol-kovnika Riefla. Jankovič je sam brez vednosti naših oblasti prepeljal z vo-2om 30 baranjskih komunistov na Madžarsko in jih izročil beli srardi v svr-ho usmrtitve. Pri preiskavi se Je dognalo, da te vohun madžarskeea voi-nejra povelini5t\ra v Kolo§vam. 2 njim so aretirali več njegovih tovarišcv. Volni krivec — Horthv. tVsIanec dr. Andelinavić Je vložil interpelacifo na ministrskesra predsednika Protića in namestnika ministra sa zunanje stvari Spalajkovića, v kateri zahteva, naj naša država zahteva od medna-rodne komisije za vojne krivce tat>-čitev bivšeea avstro - ojrrskeita admirala Horthvfa kot krivca za zločine, kl jih je izvrši! med vojno nad Ju*oslo-venskimi mornari! v Boki KotorskL — RoskJ konznlit ▼ Zacnta. Iteko tnlnislratvo ea znnanle stvari ft Imenovalo za konzula ▼ Zazrebn ff. Ferkmana. Rntko poslanIStvo ]e odredlicv da spadalo ▼ pod-ročje novega konzulata SlovsoiNu Hrvatska ta Slavonila tsvzemfi srcnslEO ftsjsr oijo. _________^ Snominjajte se zaklada „Slov. Sokolske zvcz«a. Uni iiislff a hinili ii da ttHb za nm* knimita! Đeocmiski listi poročajo po shi£-benem priobčllu rfede izvoza sledeče: Po sklepa ministrskesa sveta od 9. t nu ki sacasno urejuje naš izvoz do nove uredbe je rainister sa trso\ino tm industrijo DOoblaSČen: 1. Da s svojim! dozvolami dopu-§ča izvoz predmetov. ki ne služlio prehrani v državi in Jih ie dovoii za potrebo v državi: 2. Istotako hoče Izdati izvozajet za: a) 150 vagonov Jaic: b) 80 vagonov sira domaftesa Iz-delka (kačkavalj); c) S0 vaisoooT masla; d) 100 vaeonov fižola. Izvoz se bo dovolil proti izvozni carini v zdravi valuti in sicer bo plaćati od jaje za 1 vason 50.000 dinar-jev. za sir ali maslo za 100 kK 400 di-narjev; za fižoi 80 dinarjev za 100 kj?. 3. Ob selitvi iz dežele se ne zahteva nobene izvozne dozvole 2a stvari dokazane lastnine, ki ne služilo prehrani ali nišo za izvoz prepovedane po posebnem ukazu. V takih primerih izda dovoljenje za naipotrebnejša Ži-vila minister za prehrano. ProSnje za izvoz srori navedenetra bla^a se spreiemajo od lp. marca dalie neposredno pri ministrstvu trs:o-vitie in industrije, dokler se ne iz5rna določene količine. Po ocerii teh pro^enj se oHavi v »Službenih Novinah«, »Tr-srovačkem Glasniku* imena onih, tofe-rih prošnji se u^treže. Pozvalo se Hh bo, da polože carino in osiscurajo zdravo valuto. Pri nas so sedaj Jajca na trjeu v Ljubljani po 1 K 30 v. ob tem Času ne-zaslišano drajja. Minister trtovin« pa dovoljuje ob pritrditvf celejra minlstr-skesa sklepa izvoz 150 vasonov Jaic. Kai mar klerikalcem in radikalcem za drajrinjo: oni uživalo in vlečejo, Pižol ima nebotične cene v deželi, ali nova vlada smatra za nuino potrebo* da se najprej izvozi še 100 vagonov. Tako gospod Korošec skrbi za ljudstvo. Maslo hi sir vseh vrst Je sploh dosežen Ie še verižnikom, izvozničarjem in ti-hotapcem. ali dovoii se zopet'50 vaico-nov sedaj ob tej strašni draginji. Iz tega se vidi. da Je nova vlada sa c Draglnoviča. z mrtvaško «lavo. Uvaja zopet famozne izvoznlce in Jih, da tnre kupčija gladkeiše, koncentrira v Beogradu. Parlament ie zbran, ali ta parlamentarna vlada f>o svoje, ne meneč se za parlament, na novo ureja eksport in carino. Praviio -xačasno« do nove uredbe zunanje trcrovlne. Izjave, kl iih ie vlada y tei stvari zahtevala. bodo vse precet slo:'ne v tem. da treba naj-orei Donižati domače cene in osigurati lastno prehrano. To zahteva delav-stvo, industrija, obrrniki, vsi solidni trsove!, sploh ie to zahteva pameti, ker nrdemo sicer neosribno v nesrečo in • akr>to. Ali nova vlada »začasno« do-voli 1S0 vaflronov jate za izvoz H 100 va^onov fi^nla — nič več! Oblava imena v listlh malo nomada, take ob-inve smo že doziveli. Po na§em je prva stvar: skrb za stradaioče konsu-mc^te y državi. Nova vlada je Da za la^oto in za jrosnoda Drarinoviča! Dnevne vesti. V Ljubljani 15. marca 1920. — izvoz živu nrerjoveaan. ua-sek za prehraT3 poroča, da je fi-nančno m!r?!ftrstvo pos!a!o brzoja-ven cd^ok c^dnarnicam. da je vsak izvoz živi! iz ,!ugoslaviie ustavHen. Ker carinarnice ne premiščato več pošiljatev živil preko mele. odsek za prehrano ne bo več izdaja! Izvoznih do voljen j !n v.m tud: o'*čm?-tvo ne vlaga več profeti} za izvozna dovo-l]enja. — Z UnWansfce unlverze. Dne 15. i. m. se je zaključil zimski seme-ster. Serrjestralne pcčitn'ce traiajo 14 dni, na kar se prično velikonočne. Letni semester se pričre dne 6. aprila t. 1. z inskribrjo, ki traja od 6. do 17. aprila, dne 19. pa se orično redna predavanja. V ^imskeni semestri1 je bilo vpisariih 695 slušate^iev, med temi 23 izrednfh. Z letnim semestrom se otvori tuđi rx)po!na jtiridična fakulteta. — Iz fustične službe. Višji pi-' sarniški predstojnik Jože Miklancič okrožne^ra sodisča v Novem mestu je imenovan ravnateljem Domožnih uradov v VITI. činovnem ra2red« pri stolu sedmorice v Zagrebu. ! — Fafzifikati tlsokronskili ban-kovcev. Na nka^ g. finančnesra ministra se ustanovi pri delegaciji rm-nistrstva financ v Liubltant komisija treh članov. da se šc; enkrat pregleda strankam odv^ete tisockronske ban-kovce, kolkovane s sumljivimi kolki. Ta komisija na] dožene. ali so kolki res potvorje?! 2]i ne. V to komisijo imenuje delegacija ministrstva financ enega ur?/.™ka kot nredsedni-ka komisije in enejra strokovnjaka; tr^rovska in obrtnička zbornica pa poSlJe tretje^a člana. Izrek komisije o pristnost? kolka bo definitiven. i Bankovd, ki jih bo komisija izpozna-1 la ?.a prave, so bodo neradno zame-- niaH pri đelegatfli za zameno kron-j skih ban!:ovcev. ■ — CestiuvDonclisU red ta — oo-lldlskl oneanl. Divje vožnje avtomo-bllov ter mesarskili in vojaSklh vozni- kov PO tnestu, kličefo zadnji čas po radikalni remeduri. In kar vidijo zu-nanji in tuji vozniki in soferji v Ljuh-liani, to — posnemajo! Seveda. če ni nikier videti nobeneza varnosrnesra orgrana! V lepl harnronlii-s tem se drajsa tuđi- vožnja po — trotoarjlh. Med vojno so divjalf avstro-o^rski vo-ja§kl Soferil in vozniki, v Jugoslaviji dlvjafo — dvlHsti, vcčlnonia verl^nl-kl In tthotapd, ki se lim na obrazu bere, da so — poftilli mošefi], oa tuđi — polnih želodcev! Ne človek. ne žival ništa več vama življenja pred to tol-pa Ce ni doveli nolicijskeRa moStva, ■ naj se pomnoftampak red se mora napraviti, zato so cestno-poHciJslri pred-plsi tu in občlnstvo ima v svojo var-nošt pravico zahtevatt, da se fzvršu-jefo. kakor se ie toeno !«vrSeval — t>o prednji mestni policijski straži! \ V onnošfceni okrn}« se je čtitil v \ noči !0. marca ob 2M5 (tričetrt na 11.) enkratni kratek ootres. Ćulo «c | je botmanje .Tresle so se W5e, po-j stelje so se x?bale Ione! se prevrgli v j in v rtmih žvenketale Sipe. — Baiwfliw Kakor sa koroSki đ«L ■ tako Ie ca cek> naio Jngostartio nal-večieca pomena, da stoji v Kospodar- ' sicem oeiru dobro. Raslične gospodar-; rte, tricovske ta tBčne oiranizacije nai j tacelijo fosadevne rane, nastale vsled I vojne. Lfndie, U so se tako namučili v ! tii vojni ood nam vedno sovraftto Av-i strllo saradl pomankatiia nainotrek-i «e|ifli stvari hočeio danes vsai dekv ima malo lenkm te boUlera življenja- l^MV DD ■! ■■ SM|B|h; ■■■■■ " ;v Borovllah in celem okraju stojimo v tem pogledu Dopolnoma dobro, kar je največja zasluga gospodarske družbe za nkup in nrodaio. ki ima svojo podružnico v Podgori pod spretnim vod-sh'-om s. Iv. .Terasa in Žitni zavod pod spretnim vodstvom sr. Ant. Sternada, ki se trudita s svoitm neumornim delom, da nam pomazata vsestransko v jfospo-darskem oziru. Vsa čast takim delav-cem! — Gospodarsko moramo biti močni, preskrblieni moramo biti vsaj deloma z najpotrebne^im, pa smo lah-ko sigurni, da nas bodo še najtrši Nem-ci na kolenjh prosili, da iih naj pustimo v Jtiffoslavi.io. — Zaveden Korošec — Laško, Naše toplice prišle so v domače roke, novi imovitii lastniki jih hočejo dvigniti na stopinjo prvovrstnih toplic, ter napraviti stalni sanatorij. Do 80 vsakovrstnih delavcev na dan oodi-ra nodrtije in pripravjja moderno kopa-!i5če. Da je proizvedba tega nacrta ve-likr.nske?:a gospodarskega pomena ne !e za nas trg. marveČ za ćelo Jusrofila-vijo. n\ dvomit.V Hudiniah pa se 2ačne oDuščen premo?rokoo Trboveljske pre« mo?okoprte družbe, ter obeta velik promet. Kaj pamerji danes premog za našo državo, ve vsakdo. Zato srredo tuđi oblasti temu ood teti u na roko v vsa-kem obziru. Podjetie ima razlastitveno pravico, ki pa se kot izjemna pravica ne bi smela izkoriščati brez ozlra na škodo državlianov, kateri se bi morali marveč varovat! pred nepotrebnim oškodovaniem. Ogromni dobiCek iz prem^>gokopa gre Cez meio v 2epe duri aj. družbe Jcateri prinaša Jujroslavlia svoie žrtve Iz svojih prirodnih zaklado v, — z intenzlvnejso dobavo oremo-ga ne postaja bogateiša toliko naša država, ne*o vnania dražba! Premogo-kop namerava zgraditi rudniSko Želez-nlco po reCisifi dolini skozl topli§ki park tik kopališča na postajo Lasico s prisilno razlastitvito sveta, ld %\ ga iz-bere sama kot najfcenejo orogo. Vozila bi s parnim pogonom premog v odprtih običajnih rudničkih vozičklh, — dim in prah bo okužil zrak in se vlegel po topliških šetališčih. — topliški bolniki bodo morali se varovati pogibljeja 3 olinovimi krinkami, Kakor volaki na fronti pred strupenimi plini! Mi si želimo fsvrševtmie premosrokopa, pa tud! izborno zdraviltšče, — obole se bi dalo spraviti v bolilo harmonHo, 6e bi se za rudniško leleznfco določila drmra nro-jra sevemo izven topliškega rajona. Zdravilišče in premogokoo ne moreta delovati pod eno streho, to uvidi vsakdo in ni treba vprašati še veSČaka, ki ie pri razlastirvenem obhodu cenll ^tlrjaSkl meter njive na 30 vinarjev! Da bi bila nameravana proea zavolio tega neobhodno potrebna, ker ie ceneiSa, kot drutra.ie oristransko naziranie. ker ni več misliti na ta da bi se toplice mogle v premogokopnem prahu sploh kedaj povzdigniti do prvovrstnlh toplic, katerih v Jugoslaviji 2al itak ni-mamo. NaSim radiiotermalnim vrelcem se je od nekdai priznala od vlade nui-na potreba zaščite pred vnaniim, posebno premogokoonim Škodljivim vpH-vom. velika zdravima moC teh vrelcev povmila je zdravi e že neStevfinim bd-nikom in radijotermalni vreld faSkih topile so bili od nekdai na daleČ dobro snanl. Opozarjamo tore! nterodajfle vladne krr^e na to. na! M se vređflo fn omoeočilo đelovanje obeh pođietlj at-pristransko, v enako korist obeb, fle na Ie enenra v prid, dmffenni pa ▼ poefo in nam vsera na ikodo! — Mwko ajrjediđli 4owHpnk Is frvatik&i trgovcet v Ctowdanćn ie prfSIo do preprlSanfa, đa ootrebtrie ve* / Ifka inffosiovenska nasetbma v Cleve-landn močan banCnl Krvod, kl bo vmffl baircn© ©osle po nac^tm ▼seli veclln hark. Zafr> so ustanovili banico fiod Imenom »Tfi« Nf»rtf! American Baritcfti* & Savtnjt Ca« t^nižba prfčne poetovarl | Thomasa poročajo, da so si Umkajinii Slovenci ustanovili zadružno trgovino i x jestvinami na delavski podlact Podjetie dobro uspeva. — V Mozhamu, ki spada k Johnstownu v Pennsylvaniii, so si postavili Slovenci iep Slovenski delavski dom. — V Lorainu. Ohio, so začeti graditi Narodni dom« Pravilo, da bo to stavba. za katero bodo Slovence drugi narodi lahko zavidali. — V direktorij Adams State Bank v Chicazu je izvoljeti tuđi Slovenec Viktor Sku-bic in sicer za tiskarsko stroko, Skubic ie strojni stavec. ~ Ponesrečil se je v premogokopu v Atmilarju Ivan Uršič in Je podlegel poSkodbam. Doma je \r. Strani pri Kamniku. — V Pittsbursru ie 9£ JB1S Ucsizejis uo^uv P!Ujoq a jiuin let, doma iz Podpeči pri Preserjah na . Notranjskem. — V La Salle je umri Jo- | sip Cvelbar. star 63 let, doma iz St. Jerneja na Dolenjskem. V Clevelandti ! je umri 46 let star Ivan Stare, doma s : Prirnorskega. Umrla sta dva slovenska duhovnika in sicer v Lorainu Anton Berk, v Tusconu pa Mihael TuSek, oko- li 50 let star, rodom LjubljanČan. V Dtiluthti Minnesotta, ie umri Josin §a- rahon, hivši jrostilničaff, brat Ijublian- skesra trgovca A. Sarabona. Star ie Ml 68 let. doma od Sv. Ane nad Tržičem. — Ponesrečil se ie v National Tube v Lorainu Joe Zore in umri vs!«*d po-skodb. Dorrsa te iz Stare vaši pri Škoci- : janu. — O ortraniziranem ce^tnem na-■ padu na bolniške?:a tainika Slovenske narodne podporne jednote v Chicnjru poroča »Prosveta«. Tainik Berber je bf! napaden. ko je š>! Tvečer domov. Med napadalci ie sposnal Pudolfa Ver-derbarla, sina biv§e«ra tajnika S. N. P. J., ki je pred sodnikom priznal, da ie on orjraniziral nanad na Rersrerja. Ker Verderbar še ni star 21 let in je to nje-sov nrvi presto^ek, ie kaznovr»n samo tia jrlobo 25 dolarjev in povmitev tro-škov. — Za ruske beffonce. Z ozlrom na naredbo ftnančnesra ministra morefo vsi ruski be^runci meniati ruske rubHe no službenem kurzu samo po nalojru rusVes:a poslaništva v Beosrradu in v mejah deponirane vsote frankov. —- Zar?!er?;tev meke. Centralni verf?r?škl urad je po svofih or^anfh zapTenil v soboto na južrrem kolodvoru en va^on moke in en vagon n^enice. Moko in r>^en»co so namera-vali neki veriž!iiki zverižiti proti vi-snkim cer??.m. Sela upravnejra odbora »Narodne tlskarne« ie v ponedeUek ob 18. — Položnice prilacramo đanaS-nji Stevilki »Slovenske^a Narodac fn prosimo pravočasne rešftve. Ta me-sec se bode eventualnim zamudnl-kom list ustavUal dne 24. marca. Knlfnra. Repertotr kraljerskesa slovenslcesa 8ledaU$£a ▼ LJabUanl. Opera: V torek, i dne 16. marca: »Hoffmanove pripovedke*, delavski predstava, Izven abonma* — V sr eda, dne 17. marca zaprto. — V Cetrtek, dne 18. marca: »Ksenija« — »Pagllacd«. j Abonm. A. — V petek, dne 19. marca: j »Netopir«, izven abonma. — V sobotot dne ! 20. marca: »Ksenija« — »Paglfaccl«. Abon. ! B. — Drama: V torek, dne \6. marca zaprta. — V sredo, dne 17. marca: »Bene-šld trsovec« (Oslpović). Abornnt. B. — V četrtek ,dne 18. marca: »BcneSki trgovec«. Uradniška predstava« Izvcn abonma. — V petek, dne 19. marca popottne; »Đeneild trgovec«. (Danilo) liven abonma: zvečer: »Nora«. Izven abonma. — V soboto, dne j 20. marca: »Vrag«. Abonma C. — V nede*-I IJo, dne 21. marca popoldne: »BeneŠki rr-] eovec«. (Danilo). Izveo abonma; zvotert j »Vrač«- Izven abonma. Dramsko *teda!»če. GSedaltfU veter • r torek* dne 16. marca franoosko - slovenske organizacije v prfd akademske sekcije za Srodile tuiih Jezlkov. 1. Ouvertura; : profzraja orfcester dravske divizije. 2. Prolog; govori Rdc". M. J a n e f I č. 3. O. ZnpančiC, poezi]a; L. C. Meurvill, poezija; prodnasa ga. M. S'arlSeva. 4. C HH-dach: Pomlad: C. Salnt - SSens: Samson ; m Dalila: E. OrieK: V čolnu: Ipavec: Na i poljani: poie sdč. Blanka BI val, na ki-j vtrju spremila rosp. Ivan No'č. 5. K. Ha-; S1 e r: Petite Slovinette, Sanzon, po|e gdč. » Vera D a n 11 o v a. 6. I. Rabenstelner: , Menuet d* la bour: pleSelo člani organ!-; cadle franco - slovene. Odmor. — Le MIsantrone et f Atrvergnat komedija v enem dejanjti: spsal Cugene Labiche, de f Academie frtncalslse, predstavljalo elani orcanizacljc franco - slovcnc — Režiser večera A. Danlfa — Med odmor! tera orkester dravske divizije. — Po predstavi đrniabni in čalev večer s šallfvo poSto m plesofik v ma1! dvorani Narodnefft doinju — Preplaclla se hvalefno spreletnala f Uradnfika prMlttava •BmmBtt trto- ' ne* se vt5I v četrtek, dne ta t m. ob pol 8. vrt svečer v đramskem gledaiSCn. ! Vttopnfc« v predprodali po snlžanih cenah se dobe ▼ društveni pisarnl Oosposvetska ' cesta 12/TL Cei In— toaoatt. V stomld se Ie vršit 10. t m. cerkveir koncert kateresa Je skore iiemofiio prlmenH> ocen!« v skrom-sA vTstfcah dnevnica. 2e protram ie kata! mojstrtko naredbo oafli, kl to ca vprt-avrit Potec «veiuvnft sklađaterjev trQe dootaO, ki so dokazali đa Slovenci solimo ametaott, na katero bi bili poaond veHkf narodL Oadeievl preditrl ▼ A-moln za ofs^fe |e sledila »Staroslovenska ma§a« ta meSant zbor s spremllevanjem omeli bi orkestra, đelo đr. Klinuvca. Ta maia ie siroto tkosJ m skosf niolstrsko dovriena. Skadafelfa tfofl orkester res Ie kot sprem-tlevmate, metlom io tbor vimieSenl obH* kt pređava vcHcastno skladbo. 2lastl »SU- Da bi se pa Intimnosti te anetalne tečrpa-le, ne zadostute, sliiati ]o le enkrat, treba bi Jo bilo proučiti. Bossijev »Noel« za orgije je pola naivne lirike svete nočL Sladka uspavanka s pastirskim! piičali. italijansko melodiozna, katero je f. Pre-mri s posebno nežnim čustvom predavat — Sattnerleva »Blalena noc« Ima fine miline, lepo stopnlevjnje; konec daslrav« no nekoliko teatralen, učinku!« izborno* Ravno Uko je dr. Kimovca »Zdrava, © nebes kraliica« lepa skladba, U bode vat* le] vzbujala pozornost posluSalca. — O. Premr! ima v »RazglaSenju Oospodovemc interesantne, moderne harmonije, ki store, da Je to delo nekai posebnega, kl se težko pozabi. Orkestriranje ie vseskozi elegantno. — V Rheinbergerievem koncertu o1dne vsak dan fn zveCer od 7.—8. k Drnštvo državom ashižbeneev krali. SlfS ima ođborovo sejo t sredo, dne 17. marca ob 8. zvečer v oblSafnem lokala. — Nujne In va?ne zadeve. Polnogtevflno, Pevska lola Slov. bralnesa društva ¥ Triflčn potiov! dne 19. t m. ob W. frečer svoj koncert t Sokohkem domn ▼ prM nwrore!cem Predtrga pti Rađoviftd. Gospodarske vesti. — Centralna aprava xm promet * inozemstvom. 2a načelnika centralne sprave 2a promet t inozemstvom ministrstva za trgovino In industrijo Je na mesto dr. Janica Olipa imenovan Mflan Makslmovič. — Tovorienje živine. Ministrstvo ca trgovino In industrijo \t Izdalo naredbo, da se sme na želemicari tn parobrodnlh postajah tovoriti samo ona živina, kl Je opremljena s predpisanimf oMlnsklml pot-niml UsH sa Živino, žlvtna, kl se goni po cestaft. se mora vsakih pet dni pregledati po živlnozdravnikih. Sploli se mora vsa živina preden se proda, pregtedati ter ugotoviti, ali Je popoinonia zdrava, — Velik agrarni ttrajk v ItalTJL La 3M listi poročajo o velfkem agramem štrajku pri Ferrari. Hocejo nekako prikriti obsežnost in ponien tega Štrajka, vendar pa ie iz poročil razvidno, da ne gre za na-vadno mezdno gibanje, običajno med kme-rljskiml de*avd in gospodari! v zgodn)! spomladf. Po zimi £e smo poročall o gibanju med laškim kmetijskim delavstvom, sedal naraSča to gibanje, socijalistička »Camera dcl Lavoro« vodi to gibanje fn vse kaže, da ne bo poteklo tako mirno kakor druge spomladL Kmet!)sko delav-stvo stremi po aerarni reformi In bliža se eas, ko se bo morala laika vlada prlčetl baviti i njo Stevllo Stralkuločega kmetiK skesa delavstva le narastio 2e na 60 tlsoč. — Za Tinograđnlto. Ker nam bo lotos najbrže primantkovalo modre galice za Skrop'lenfe trt, e-ziroma ker bo galica zelo draga, gledati moramo, da se preskrbtmo Se s kakim polnovrednim nadomestilom za modro ali bakreno galfeo. Tako nado-mestilo le bakrena pasta Bosna ali Bosna-pasta, to Je sredstvo, ki je nekaterlm našim vinogradniltom, zlastl na Stajerskem, že znano. Đosnapasta Je gosta, zelenkasta maza (kaša), kl šestoj! 1« bakrene** klorida, razldsanega i annom. Ako razmeSa-mo 1 kg te mafe v 100 litrth ciste vode, doblmo enodstotna 1% kf • poldmiod-stotno, 2 ks — dvoodstotno ikropllno fmes, brez vsakega drugega pridatka. Ker vsebaje Đosnapasta baker, ncinkuje proti peronospori ali paletu na trti ravnotako dobro, kakor modra (bakrena) gaUca. Đosnapasta le glede tiCInka proti palef« na trti popohtona enakovredna aiomi sa-Bcf. To le presknsil poleg mnogih dragih rudi podpisani sam. Kmetljsko mbilstrstvo ▼ HemSki AvstriJI le radi tega lani odđa* ialo poleg modre galice rodi Đosnapasta. Pred modro galico ima Đosnapasta pa le naslednje prednosti: 1. Odmerjena množina paste se razmeSa ▼ vodi In flcrotrfvo |e takol^v par mlnntah pripravljeno. 2. Apna ni treba Ikroofvn dodati ker le sredstvo tako sestavljeno, da trte nlkoll ne opali. 3. Skropivo je sluznato, bret peska ta smeti, zato ne zima« ikroplmlc m dr« aa IrH bolje neto ffaPca. 4. fVtpravUeno - Scraervo se ne pokvari tuđi Ce atoH več ; mesecev, me4«em ko |e prtaravl)«vM» fla- 1 Ja^^^^ JaSvM^BS^BBSaBk elsai b^bb\ fleMa^BB^BloA ^^h^^^^ JbIb^S^b^BbI stev- 62'_______________________________________m_______________ »SLOVENSKI NAKOir, Uiie 16. uiAica l'j.,0. stran o. brat vrednotu, i. Sredstvo eeaeje kot galica. Vsled teh dobrih hitnosti je pripo-ročljfvo, da se tega sredstva tuđi pri nas poslužujemo. Poskrbljenc Je, da se bode sredstvo v zađofctc! mnoiini pri nas dobila. Kje, se bode izveđelc med atlasi v tlsttti. — Viifi vlnarski nadzornik B. Ska-Hcky. TplPfnntbn fn hnnlnimn nnrnrtln POVRATEK REGENTA V BEOGRAD. Beograd,. 15. marca. V političnih krogili se trdi, da se vrne orestolona-Nlednik - resrent v Beosrađ v torek ali v sredo. ZA KONCENTRACIJSKO VLADO. LDU Beograd, 14. marca. Politika« piše: Prcdsednik udruženja noslancev zunaj strank dr. SmiKila-ka je preje! včeraj pismeni odgovor »uinistrskega predsednika Pratića na svoj poziv ptlede pcKrajani za koncentracijska vlado. V tem Sismu sprejema parlamentarna zajednica v elavnem dr. Smodlakovc pobije. Odgovor j?. Protića se grlasi: Nače!-niki strank parlamentarne zajednice so sklenili, da se r>redfokr s. doktorja ^prejme. Ministrr&i predsednik Pro-tić se pooblasča, da obvesti dr. Smodlako in da zahteva obvcstfcev pokrajinskih vlad. Tako je s. Protić •■japfsal nismo, v kateren! se z dr. Smođlako strinja v načelu ?n metodi za doseero sporazttma. Parfament-ir-r?ć» zajednica pristala torej na vse Dogoje g. dr. Smodlake. NOV 1TALUANSKI KABINF.T. Trst, 13. marca. Kakor tavi ja »II PiccoTo đetta sera« iz Rima, se ima iutri, t. j. v neeleljo, predložiti kralju novo ministrsfco listo. Lista se na to objavi potom Agencije Stefani. DEMONSTRACIJE MAHOM EDAN-CEV PROTI OKUPACIJI CARIGRADA. Trst, 13. marca. >il Piccolo della seru« poroča iz Pariza, da ic bi! glasom brzojavk iz Tunisa na veliki mošeji nabit poziv na demonstracije proti okupaciji Carigrada. Dasi se Je po^iv tnkoj fHlstranil. se ie kljub teinu zbralo okoli 15. ure na glavnem trgu precejšnja število demonstran-tov, ki so šli pred poslopje gencral-nega predsednika. Ta jini ju pojasni!, da je okupacija samo prehodnega značaja in da ninia ilrujjega iiamena, nego zabraniti nadaljnu krvave masakre, kakor sa se dosadili v novej-šem času. NEMĆfJA ZA NOVO VLADO? LDU. BeroZin. 13. marca. (OKU.) Državna pisama poroča: Državna viacU* je z državnim oborom (Reiciistašl vred pobesrnila. Ćete so brez odnora vkorakale v Berolin in zasedTe mesto. \Te gre za reakcija, 7u noben monarhističen puč. LDU. Berolin. 14. marca. (DKU.) NVolffov urad javlja: Kakor doznavamo, so tuđi južnonemški polki stopili na stran nove vlade. Dosedanji noveljnik je pobegnii. V Drazdanih se je tildi sreneral Merker izrekel za novo vinuo. nakar so voditelji prej-šnje vlade Kberr, Noske in Bauer za-nastilf Draždane in ođpotovali dalie pruti ju^u. Uospeii so bajc v Stutt-gart LDU. Vratisiava. 14, marca. (l\ KU.) Wo!ffov urad poroča: Povelja-ioči general V!. annadoega voja veni Friedburg je odstopi!, ker fo uvide!, da prlstopajo čete ia častniki na stran nove vlade. LDU. Đerotin. 14. marca. (DKU.) Med zastopniki nove vlade in en-tentnfm! komisijami v Berolinu SO bfli porazgovori, kl so imeli dober uspeh. Latentno komisije so baie iz-jnvite, da se strinjajo z novo vlado. Organizacija za tehnično pomoć v sili zopst deluje v polnem obsegu; tuđi \ odovod zopet deluje. LDU. Berolin. 14. marca. (Dun. KU.) Kakor se poroča, se vsled koraka strank desnice namerava od nierodajne strani, da so izvedejo vo-litve za državni zbor v prihodnjih 60 dneh. LDU. Berolin, 14. marea. (DKU.) Posrajanja med vlado in Dolitičnimi strankami so se razbila. Mesto zuna-njeg^a ministra so ponudili generalu VVinterfeldu in von Radewitzu. Oba sta odklonila ronudbo. Sedaj se ba|e vrše pogajaiiiu s Heliferfchotii zaradi prevzetjn te^a mlnfstrstva. — Slmpatlčcn dvojnik »\rišo]cve repatice«. V soboto, 6. t in. dopoldne je stopi! v razpravno dvorano ljubljan-skesra dežclncjfa soJiŠča pred sodnike elejranten, slok mladenfč aiistokratskili kreten, Janko Pichler, rojen 7. maja 1P00 v Ljubljani, ne zakonski sin očeta visokeica rodu. -teiinik*. Predseduik: »Vaš poklič?« Pichlcr: »Vojak!« . . . »Piistnlnvftf'tf Pirhle.r nrinnvf*r1nii» tun- jo borno pretoJtfost Pravi: »Studiral sem v Ljubljani realko. Dokončal se ni 4 in pol reaJke! - »Predsednik: »In p&-tem?« Obtoženec: »Zapustil sem jo, (cer sem sežgal razrednico« Predsed-ttflc: »Ckskoitiunicirali so vK. Otmar! Tri dnf; zapora. vozfl se je zastonj \z Loeatca; v Ljubljanom — ^Klobučar Sto»J fan!^ — Hier!- — ^Tukaj se refiefi 48 ur zavora, ker je naglo vozil po * ljubljanskih uiicah...« Petorica Mi odšla. — Obsolen verižoik z yalat(iuj Štur, siv moZ je Valentin Homan Iz** Skofje Loke. Strasten verižnik i va-1 Juto. Na Kongresnem trgu Je hotel) prodati 995 K srebrnih kron po 8 Kl 20 v. Zalotili so ga, Ker pa je poh-^ cijsko Izgnan iz Ljubljane, ga fo"^ okrajno sodiSce obsodilo na en nse-J sec strogega zapera z enini trdhn^ ležiščem na mesec. Homan Je za lal let izgnan iz Ljubljane. E—[^■■ i m m____________________________|________l_M^L_|_|_^W_ _ _ . . ■_________I_________ '* Rflznotenisfff. * Gdansko kot potisfco »ndiids. fe Odanskefra jx>ročaja, da se tun ffinlMin razvija poljsko življenje. Ne sauno zlede industrije in trgovine, marveč se vfdl nm sploh, da postane Gdansko srediSCc poljske civilizacije na baJtijiln obali. Tam se o^ntv Je tuđi vseuclilSCe. Pofzuedbe. Poizvodba, Prosim vse ono* kl so a«. vrn!!i \z Rusije, da ml sprooče v shičal«, ^ da jlm je kaj znano o mojem sina Adolar*^ ja Wcrte$u. prostaku H3. pe5po!ka Wv*«' avstro - ogrske armade. ZadnH čas se Je nahaja! v Irkutskn. — ^andor Wcrtež,^ Morska Sobota. Im ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- , . - ■ y Glavni nređnik: Pasto Pastoslemlek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. - R?«<#9»m popolnoma novo moderno je-rlcliflrtl diln-co za 65.000 K in spalni-■.j za c2.000 K. Naslov povc npravni-fttvo Slov. Na-oda. 1977 IflJSa fnrhifa lniško tiskarco d. d. v Ljnbljtai 1973 ffflAn tf Ifi robro obranjeno se knpi. ftildRU SlIU, Po n ud te na puštni preda I s.ev. !24. 1984 HrUm vrsrrfi sc ^UC' v^aka množina. mm TmCB Sprejms se tuđi očen- Va za mešano trgovino na deSeli. Pc- Ia dbe na uprav. S'.ov. Naroda pod .Sirelska n?tea 1983*. ^ ?•» v\nAn sc išče mebHrfno stanovanie IH BiSflU sa sezono (2—3 sob s kuhi-:j o). Ponu^bc na upravniStvo Sloven-Lke^i Naroda pod .Dr. C. 1982*. "*»w*-»ii!-i unsf^fnifo zmežen za mami- iHIMal PiHSiiiSflL faktumo m ?pe- ■ c.'.sko trgovino, iSče službe; pušlie -ioi potrebne listine na ogled, nastop ko mogoče takoj. Moj naslov: Praoc J4--2ek»viC Rscnjaod, Sv. Tomaž |wi Or-vpMu štajersko. ________________1970 Iftnfnrffffnh z večietno prakso se PtOdlĐllJIlBjđ sprejme proti dobri p!a-^j v većji trgovini z manufakturnim blagom. Ponudbc na upravmStvo Slov. Naroda pod »Ye«ctna praksa 1969 « T;«~-»s^ An\*\\* po dnevni ceni sc yOi3Btl BElBlla dob!, viktor som* Ua; semaasiia trgovina, I»inlil|«aa, Kongrosju trg Št- 3. 1^66 ifnifim P21"10 ali bencinovo lokoroobt-fldpiJ lo, motorno kolo, polnojarm-niK (VoJ!gatt«% večjo mlatiinica za po-coa motorne ali parne si:e. Ponudbe z natančnim pooisom in erao na Andrej Mtrtnc, OoMiUsk* pri Cdji. ^ 1964 1963 Iroiiljl« UmjaTST" ■a prosiim tekom. Nastov pove uprav. oSovenskcga Naroda. *96J Tft-miMifl mnt moški alt ženska, li riSžnlHl IBOC, uneoa tuđi v knjigo-vedstvu. zmožna slovenske ali hrvat-i«rgowa »a. C 1670 L Hrvatska obrtna banica đ. d. Zagreb, I Irrti iHei tlimib ii fm- ■bg za dopisništvo. Oferte sa prepial* I Bttl svjedožba te fotografiju trn nazna- I hom plaće neka se uprave na ravna- I tdjstvo Zagreb, Hica 37. 1960 Kuptaio «•!!• itavUo Wsš rezerfaifer (kotlov) v dobrem stanju za 1.000 do 10.000 ! vsebine. Ponudbe pod vaaiaaralai# alfa1 na Anončno ekspedicijo Alojzij Matelič, Ljubljana, Kongresni trg itev. 3./!. 1943 Kupujem po najviijtti cenah hlode, mm\ in tesan jelov Irakor trd les teri ^saKovrstna drva za knrivo. •*»] VIKTOR GLASER, tona tigovina.^ RuSc pri Mariboru. 9919« aw— . . ^^ I EnoauAuio. speci- f I BUn0!nPin0N0B' I I SEO BLA60 MA VHJS0 I „FRUCTU$A ■H a* ^k sk flpaaitt sc^a^BSK^B flftflHiBOT* a^a ■ fl»^iMf» i» inp May. ■ I ?rtj- 41« B I IZINi Stil UE1I da, ZlilEI. ■ ■ Tiatts mm 9L ■ ^H l^M * ###) flaVaV^H^^Bal ^bh ' ^^^"^"•""^■^■^■^■^■^■^^HiBaBalaaBiai^Pa^^ i "^ ' —- ■ ' i *-~ ■ a»B j i: Prima liosfliiftc: j I:::: dive :::: I vutotlk ptfSkitov. I ■ CMatote I ■ BonbofM J I K»va?|i»Maaafc I I P^* . I I HMilM« Vto« I I ManaalaJ ■ i I aja^ft^MM^b ■ **a1 ■ PsFajflRanMB "■ I I I RazooSilja po <%*»» kraljestra I I od 5 k% naprej po&nte proatrju ■ P Oskar Čeraelič, ^ Zdenka Černelič roj. Kotnik poročen«. Hh Cdie. 15. niet iMft. rR= ^B "" ■ I I I Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, larlrancl/a nanl/si K*^hkij**£i*!±**********«otko- JdUI alldHfl Uaill\a wlć, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hranilne knjižice, Uro in drage *■<«- 2«««ri *mr**h Trs*t *«•»• #- vloge pod najagodnejSimi pogojl | Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ProTMBM v«e kamtee posto po« *•***•**•*»*& pogoJL ^" in inozemstvu. , f Stran *_______________________m_________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 16. marca 1920. ftfV. 62. i»*-»i SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA U»»»«t| ___________^ UUBUANA, IE1ENBURGOVA ULKA IT1V. 1. ■——— INTERESNA 8KUPN0ST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZA6REBU. " Isvriui« m bandi« transafcdj« najkulantneia. DEHARHE VLOCE. - NAKUP IN PRODAJA: ERKTOV, DEVU. »AlUT. - ESKOMPT MENIC. TERJATEV. FAKTUB. - AKREDIKTIVL - BORZA. Prodafa lesa. Na veiepoststvu grofice Latnezan-Salius v Koai se proda 300 ms srare- kovib 2a^anic in 30—4O m~ bukovih plohov in Žaganic. Ponudbe je zapne in »ekomandirano vposlatt na nadzorntštvo tega posestva v Kokri do inkl 25 starca t. !. Pogoji. pod katerimi se bo oddal ta les, so inteiesentom na voogied pri oskrbništvu. Gozdao oskrbBfstvo grofice Lameun IbMbi « Kotii. NAZNANILO. Cenjenim čamam naznanjam, da sem se preselila iz Picd Škofijc St 3 as MSSUožlfievo e«*!* lft I. naoslr. V nadaljno naklonjenost se pnpoiocam Z odiičnirn spoStovanjem ______________________AmaUja Zajec, Sivilja. ZO. marta t. L se otvori v Beograda nasproli kolodvora hotel „Vašington" 9W aar 5 23 elegantno opreraljenirai sobami in moderno restavracijo. Se 'priporoča tvrdka V. Jovanovit In sinovi. \Tj|r dr. Janko Lescnik ^JTV I naznanja, da je preselil svojo pišamo I £JL od Sv. Lenarta v Slov. Goricah v IJj (ftffo Rogatec na Glavni trg. (gjj^l „ L-IIU veletrgovina žganja, družba z o. z. Llnbllana, (EollzeJ) tel. internrb. 131, Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca, konjaka in likerjev po najnižjih cenah. Pri odjemu celih vagonov izjemne cene! Sprejmejo se zmolnt ssstopalkl zs Sloven io. Hlllllllllllllllllllllilllllllllilllllll ZDRAVILNI VREIEC ^^^ najobilnejsi vseh pozna ih natron- fll^^ __^ O ■ ■ Mtion vrelcev. Kot zdraviina voda J J g%^J! ^^k&Štk AM# M a °4 zdravniških avtoritet radi svo-■#_>|iJP*||1|K ■ M jega jako raztvarjajočega in kisltno V^9tMH^M^#V ■#■%■ zatirajoćega učinka posebno pripo- ročena proti m humim, ledvičnim I lllll III I I IIII I I žetodčnim boteznim, protinu in lili! III I lili I I nahodu- Naibolj^e zdravilno sred- lllll III I lili I I ^ * DTOti P^sku in kamenčku. 11111'» |M|' iEU ni ss T^*^TT-v_ ___^^T^T____ -^7^7? gato vsebino ogljične k'sHno. Naj- TBRlfUISd SLAT1HR SlDuHl SLDlLnlJL P^kladncjSe za inešanje s stari-n , sadnim sokom ■ ■ ^ »■■ ItfDlCU in VDII IEU IIDEllT zdravllna in namizna voda, posebno priljub-lutULI Ifl tinALJCl iRLLlL ^^ & mešanje s kiselkastim vi,om, sad-devcem in sadnim sokom, 917 Jorija grola Thorukeg« * . yv Jeklaraa na Ravnah. ^ tstanovljcia 1774. leta. taitani - Bmvne Koroško (Jugoslavija). PoMna postaja Gu-štaoj, železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklar- na Guštanj. FiNJttilii Asw1«bsso 1« bTMdflntk« 1«U« v zahoifb, • sidrom kot varstveno znamko. iVeglrtM In nttefirm to»fl«Uk«i 1«kia za vsakovrstno orodje na) već je trainosti. Jeki« ms OTMI« il MU li Nini, za kladiva, 21ebet tsatr ee, ?a dleta in «io2e ta otođe- lovanie železa; za svedre za rudo, premoć in kamen; za rile, redila vrtalna dleta i. t. d. te«lwiN« te n«legfraaa atartlvov« t«kl« z-vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajno sti v avtomobiTni in letalni industriji; za kolesna obioCja; za kose, srpe, sekire, motike, lopate i. t d bgotOvifa: Vozovne osi s pusa ml innakončnkl; transni'»iiske vatke (oštrugane do 4m, surokovane do 6 m dolžine); v Žlebi" kovane dele z* avtomobilne in vagone; krofle za cementne mirne ! td Dihih tvinUa fiklia 1 i Zagreb* JoU6!6tv trg kr. 2 I kat nudja trgovcima samo na veliko , ■ODOl OOIO 6 " " »u preporuka svoje bogato skladtSte M«ihO rabljt svakovrsne kto razne vrsti kolulja, paća, noC- b Mi?1W!!1?llt ??** , n,u i,~* i-* w . /I ^. krio engeskih tka« n^.p tst iva svila, n»h kosu!,*, erukvka (mekanih man- sifona, kretona, zef.ra, pamuCnih i 5eU, i mekanih ogrlica konca ih tkanina i. t. d. Narutbe pouzećem obavlja u t»e kretom pošte. S skladište W ■k na veliko na maloJB BL = fotografskih potrebština =^M ^^y Zagreb, Hica 12. J^^M ^*&M > B SN—i—— » NTnf^. ^.«———% N^ JNl nVHnb^Bk Nat NB ^aM^N^ i! Hed]unaro4no Trsovočko D. D. !! II ZAGREB, BnSkoviieva ul. 23. || 1| I. kat, brzojavi: Decos Zagreb ■■ jl bavi se kupovanjem i prodajom žita- IB ^| rica brašna i svih vrsti zemaljskih BB 19 plodina, te kolonijalnom i industrijal- || g nom robom. Jf IB Na skladištu imademo: kave, svijeća, BB ■■ sapuna (Lanza), karoba, čokolade, čaša, am ■■ dok se na patu nalazi modra galica, ^f B fpl^ porceianska i tekstilna roba. *^| ^a.a0M.a«p...a^ ffv* Za sprend]evan]e transporta« ^m Mllh vlakotf lesa iz Slovenije do Trsta In nas«! W se sprelme *^P| več vpokojenih železničarjev. Prednost im&jo oni, ki SO zmožni laščinc. Oglasijo naj se pri Zvazl lnduttrl|cev v UuMfanl« t»iemmrqo¥4i utlc« it. 7/M>____________________i»s wr liSttmo mlad«««, intttU^antii«««, prvovrtlfit>fja *^5 lesnega strokovnjaka, kateri teli postati samostojen in bi bil zsioZen vod ti večjo tovarno za leva.* industrijo Z del^na bi bl'o treba početi takoj. k«r so vsi potrebni stroji n^ .a polapo. Interesenti, ki bi 2na!i to Dodjetje OffJiniZlfaM, ntj P0jljC)0 SVOJ na* anfti življentepis in reference pod naslovom ..tilcrsVt* na AnonCno ekspedicijo At. MatcHC, L ubijana, Kongresni trg. B.,1. 144: ^^ I S g ca 60—65 PH, rnam- ilcohni isiifffi ka Qombronet Biuiie %0*m%0wmIII %M W V^aT popolnoma dobrem stanju s tremi karoserijerami in sicer 1 omnibuska karoserija za 10 oseb in dve elegantni turski (Touren) karoseriji s tremi rez?r-vnimi gumijevimi plašči ter s 3 rezervnimi cevrni proda takoj Kranjska tvornica itiieziti I brmrskt robe v Kamirikn« 1900 Čisto svinjsko masi samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti J. Gitovlt, Nova Gradiška, Slavonija. Karbolno kislino rjavo, 90%, v sodlh sa tobnltao la aaaltitaM vpor*- bo Iva v salogt „Petrolejstoi družbo" g Mariboru, 0 Jugos'ovansko taženirsko pođietje 8 Inlenirska pisama In stavbno podleti« Ljubljana, SoilHDlkaJt. 2 HaribortMl|IUfnaili(ail3i BnojaTBl »Mlerf: JIP — lj«W$«M 9 — Isrfttf AititJaaifc' I* ^a^B}anjaw«m aw i Projekti, proračani. Nasvetovanie in zastop Presola fn stavbno aadsofatvo« I Odaii^lc H. Vodne građbe; fzraba vodnih sit; poljedclslca melioracija. I Odd«l«Jc Ml. Bc on, ždezobeton. Zftczna konstrakdja. I Odd«l«lt IV. I Zclcrnice, ceste, pređo i, mostovi, I Odd«J«k V. I Inđostiljska 'ti eoto1stt | IHEEE LUDVIK KUHARIC =E^ nadi svojo veliko zalogo vsakovrstnega modoefi, aiaiialaktaniesa blaga, platna ttd. - Nadalje priporoča vedno sveže špeceriisko blago, moko, olje. Nakip in proda)a polfedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, cementa, traverz, kakor tndi poljedelskih in dragih stroj«. — 0wz ta imz vseh vrst rezanega ia stavbenega lesa. - Lastna motorna žaga. Glavna zaloga delnKkega piva. Glavna zaloga delni$kcga piva. e«^"^-^-1 ■!■ - - . - -___ xa NNawam mi •■■jimjffja ¥ana«Ni a\#9ti«v» ■ W ^M^h^^BBNBNB^Nh NNBVi m9a^h aB^HNa^NNnnlNNnTNnMNB _aBWMBJ*^MajannuaP_«B- ^ . ■■■■