Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iztkija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je \ Kopitarjevi ul.6/Ill
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljub-Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 75b> Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dnu zjutraj, razeu pondeljka in dneva po prazniku
Nevarno zlo
Gospod urednik! Jaz sem izmed tistih, ki že mesece blodijo vsevprek po Ljubljani, da bi našli streho svoji družini. Nesreča je hotela, da imam dva otroka. Da, nesreča je to hotela. Nekdaj smo dejali, da nam jc Bog dal otroke, rekli smo tudi. da so otroci blagoslov božji in bodoče matere smo blagrovali, češ, da so v blagoslovljenem stanju. Gospod urednik! Vse to spada danes že v zgodovino, med staro šaro. Danes se z nasmeškom, ki ga zmore le izživeli meščan : dernier eris«, obregnemo v bodočo mater, ki je sicer v mestu čim dalje redkejša prikazen. Tako zahteva moda dvajsetega stoletja. Da, da, danes se z začudenjem ožremo za damo v družbi številnih otrok — to bi bila ena izmed tistih iz »starih časov« —, nikakor pa nas ne preseneti la gospa v družbi pritlikavega psička, ki ga na vsakem cestnem križišču nežno vzame v naročje, da bi se mu kaj hudega ne pripetilo.
Gospod urednik! Dejal sem, da imam dva otroka, ki ju z ženo nadvse ljubiva, čeprav sta nam pri mojih dohodkih v veliko gospodarsko breme. Moja žena pa jaz lorej nisva moderna, rekel bi, nisva »sodobna«. Do tega spoznanja sem prišel sedaj, ko že več mesecev iščem svoji družini streho. Mojih otrok namreč nočejo nikjer! Stanovanja mi ne dajo, ker imam otroke! Že mesece tavam v jutranjih urah s časnikom v rokah z enega konca na drugi, toda malodane povsod mi tlajo isti odgovor: »Iščemo mirno stranko brez otrok!« Sedaj sem razumel. Tisti hišni posestniki, ki že nočejo inserirati >ne maramo otrok«, napišejo previdno: »Iščemo mirno stranko«. No, ko bi šlo za gospodarje, ki jim je dolga borba z življenjem tako zrahljala živce, da iz zdravstvenih razlogov ne morejo več prenašati vpitja otrok in nagajanja mladih paglavcev, bi jim človek ne zameril. Toda navadno so to hišni posestniki v cvetu življenja, ki poleg vsega stanujejo v prvem nadstropju, tako da jih proletarec v pritličju ne more motiti; pogosto gospodarji sploh ne stanujejo v najemniških hišah. Vem za hišnega posestnika v ljubljanskem predmestju, ki že nekaj mesecev trdovratno oddaja stanovanje stranki brez otrok«. Pri njem se je zglasilo že na stotine strank in ga prosilo, naj bi jih vzel pod streho, toda on vse stranke stalno zavrača, »ker noče otrok'! (Urok se bojijo hišni posestniki, čeprav jih ves dan ni doma! Njihovo zidov.je spravljajo v nevarnost; zadostuje, da odkrhne otrok košček ometa, pa je dana možnost zn odpoved. V ljubljanskem predmestju se je zgodilo, da je mlad hišni gospodar natresel po vrtu steklene drobce in nastavil trnje, da bi mu otroci hišnega najemnika ne hodili na vrt! Vem še za hujši primer. Neka priletnejša hišna lastnica je zvišala revni stranki najemnino za HO Din mesečno, ko je najemnica povila dete. Vsi protesti niso nič izdali, lastnica je vztrajala pri svojem sklepu, češ, da bo njena hiša zaradi otroka bolj trpela...
G. uredniki Nikakor ne maram dolžiti vseh hišnih lastnikov. So med njimi tudi pravi možje, n katerih gre glas, da stranke ne zapustijo njihovih stanovanj, dokler ne umrje,jo. Vsa čast jim I Opozoriti sem vas le hotel na ta pojav, ki zavzema v povojnem času, v času golega materializma, hlepenja po tvarnih dobrinah, po nagli obogatitvi, čedalje večji obseg. To je pravo socialno zlo, katerega kvarne posledice so neizbežne. Sociologi učijo, da je tudi povojna stanovanjska kriza mnogo pripomogla k razširjanju bele kuge. In mari menite, da ostane to večno zavračanje: Otrok ne maramo!« brez vpliva na mlada poročenca, ki stojita stalno pod dojmoui maltuzanističnih naukov — mimogrede bodi povedano, da te nauke naše ne-katoliško časopisje pridno širi — in si nista morda še povsem izoblikovala trdnega svetovnega nazora ter se poleg tega borita z gospodarskimi težavami. Ali se takšni hišni posestniki zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom in narodom? Mislim, da ne! Kajti ta bolezen, ki so nam jo prinesli povojni časi, je že tako razširjena, da je prišla že v kri in meso malemu rentirju in jo ta smatra kot eno izmed običajnih in dovoljenih metod modernega pridobivanja. To naziranje se je oprijelo celo dobrih katoličanov. Kako naj si sicer razlagam tale dogodek: Pogajal sem se z neko hišno gospodinjo za stanovanje in že sva se domenila. Tedaj me je gospodinja presenetila z vprašanjem, ali imam otroke. sDa!« »Potem pa pogodba ne velja!« V hipu, ko sem odhajal, mi je obstal pogled na kipu Matere božje, pred katero je taista gospodinja vsak dan prižigala lučko. Kako me je to zabolelo kot katoličana!
Mi se torej nc zavedamo, da jc greh zapirati vrata družinam z otroki. Pa to ni greh samo zoper Boga, temveč tudi zoper narod, zoper državo. Zgodovina narodov nas uči, da je strah prod otrokom znamenje, ki z gotovostjo napoveduje zaton vsakega naroda in razkroj njegove politične organizacije. Odgovorni državniki se tega dobro zavedajo in danes se proti beli kugi bore vse države. Med le spada tudi naša; saj je bilo rečeno, da se je vpeljal samski davek pred vsem s tem namenom.
Priobčujemo pismo brez vsakega pridržka. Zlo. na katero nas opozarja naš brnvec., je samo tlel tako zvanega stanovanjskega vprašanja, ki še danes teži z vso silo na uradniške in delavske sloje. Vprašanje jc dvojnega izvora, moralnega in čisto gospodarskega. Izvira namreč iz pomanjkanja socialnega čuta, ki jo plod nekrščanskega kapitalističnega sistema, in pa iz stanovanjske krize, to je pomanjkanja stanovanj, ki ga je povzročila vojna. V prvem pogledu ne bo lahko rane zaceliti, ker se moralne rane le počasi celijo in ostanejo
rtzt
Nemčije?
Nemčija mora preorienlirati svojo politiko
Pozornost vsega sveta je sedaj obrnjena na j Nemčijo in vse pazno zasleduje vesti, ki prihajajo j iz Nemčije. Politična in gospodarska kriza v Nem- ■ čiji postaja vedno ostrejša in neugodne posledice za vse evropsko gospodarstvo se že kažejo.
Ali so hrive reparacije ?
Nemška kriza nima samo izključno gospodarskega značaja, pač pa je vsekakor tudi v zvezi z reparacijami. Nemci sicer trdijo, da je sedanjim gospodarskim težkočant v Nemčiji kriva samo Francija. Toda nemška kriza je v veliki meri samo del svetovne krize, katero preživlja gospodarstvo cele vrste držav. Poglejmo samo južno Ameriko, kjer velike države ne zmagujejo več svojih obveznosti !
Da je Nemčija trpela več kakor druge države zaradi reparacij, se razume po sebi, in zato tudi je prišla ilooverjeva akcija, s katero se je Nemčija razbremenila za poldrugo milijardo mark repara-cijskih dajatev za dobo enega leta. Hooverjeva akcija je bila tudi od Francije in zaveznic sprejeta, čeprav nekoliko kasneje kakor od Anglije in Italije, ki sta koj pristali na moratorij. Za Francijo, pa tudi za druge države pomeni moratorij breme. Posebno je bila prizadeta naša država, ki bi z moratorijem zgubila okoli 000 milijonov dinarjev, pa se je našel način in bo naša država dobila namesto tega znatnejše inozemske kredite.
Predvsem je kriva politika
Stanje nemškega gospodarstva na sebi pa ni bilo dosti slabše kot n. pr. v Angliji. Relativno j enako visoko brezposelnost ima tudi Anglija. Da i tudi finančni položaj Nemčije, zlasti sedaj po mo- | ratoriju, ne more biti neugoden, dokazuje velika j vsota poldruge miljarde mark, za katero breme je j nemško gospodarstvo olajšano za eno leto. Končno | omenjamo, da je Nemčija še pred nedavnim imela : dovolj sredstev za kreditiranje izvoza v Rusijo. Da se pa je ravno sedaj položaj tako poostril, je pripisovati deloma dejstvu, da dospe v plačilo nemška reparacijska anuiteta Franciji 15. julija. Čeprav je Francija principielno pristala nn Hoover-jev predlog, vlada še vodno negotovost, ali se bo taktično odpovedala temu znesku. To je docela odvisno od tega, kakšne garancije bo dala Nemčija, da ne bo več vodila antifrancoske revanžne politike. Francija je upravičena, da pričakuje popolne preorientacije nemške politike, ako ji velesile odpustijo za celo leto reparacijske dajatve.
Inozemstvo odie&niio kredite
Takega jamstva pa Nemčija noče dati. Njena politika je ostala na prejšnji črti. Nezaupanje v Nemčijo je ostalo in vse optimistične izjave sedanjega vodstva nemške republike niso pomagale, ker je istočasno ob njihovih miroljubnih govorih paradiralo po Nemčiji na slolisoče oboroženih mož, klicajoč k revanši. Oh takih razmerah je razumljivo, da je zaupanje inozemstva majhno in da jo začelo inozemstvo odtegovati predvsem kratkoročne kredite, katerih so se nemške banke posluževale v miljardnih zneskih. Zaradi tega so se izčrpale in sloje pred krahom: istotako državna banka, ki se je izčrpala pri kreditiranju privatnim.
Rešitev i preorijenlaciia !
Vsekakor pa je preteča nemška finančna katastrofa zopet nov razlog, ki govori za evropsko enotnost. Priti je moral ameriški predsednik s svojim predlogom, da je opomnil Evropo na njeno gospodarsko skupnost. Težkoče nemškega gospodarstva in katastrofalen padec marke bodo imele naravno vpliv tudi na druge države, posebno na one, ki so v tesnejših zvezah z, Nemčijo. Seveda bo Nemčija dobila pomoč, preden bi prišlo do katastrofe, kajti tudi Francija je interesirana na tem. da ohrani svojega dolžnika plačila zmožnega, ne glede na politične posledice nemškega gospodarskega poloma za vfeo Evropo.
Že ko je Francija pristala na Hooverjev predlog, je bilo gotovo, da do katastrofe nc bo prišlo. Razumljivo pa je, da zahteva, naj Nemčija porabi denar v produktivne svrhe, ne pa za nova dejanja, ki bi zopet bila v stanu zbuditi nezaupanje svetovnega javnega mnenja. Danes sta pred-
nvmroCTHUMviviirutv• v -fATmvmsim
pozivi na socialna čuvstva kaj radi brez učinka. Gledano z drugega vidika, pa je vprašanje bolj enostavno. Pojav, na katerega nas opozarja naš braver, bo zginil, kakor hitro se reši stanovanjska kriza, to se pravi, ko bo v mestu dovolj stanovanj na razpolago. Tedaj se bo cena stanovanjem znižala in odpadle bodo tudi druge zahteve hišnih lastnikov, ki hi iili lahko na/.vali samo nepotrebne siknite, ako hi ne imele (ako kvarnih socialnih posledic, ki jih omenja pismo. Ta čas pa še ni Inko blizu, kakor kažejo izredno visoke najemnine, čeprav pretirane. Do tedaj pa je dolžnost poklicanih činiteljev, da pobijajo izrodite lega nenormalnega stanja — in enega omenja naše pismo — in tako ščitijo temelj države, to ie našo družino.
vsem dve stvari, ki zbujata nezaupanje vsega sveta v Nemčijo: silno nemško oboroževanje, ki kljub vsem pomirljivim izjavam vodilnih državnikov obstoja, drugič pa nemška gospodarska in politična ekspanzija, ki se je zlasti manifestirala ob
priliki objave nemško-avstrijske carinske zveze, pa neprestane grožnje, naperjene na naslov Poljske.
Rešitev Nemčije je zato odvisna od Nemčije
same.
Dobri nasveti Nemčiji
Anglija posreduje
London. 14. julija. A A. »Manchester Guardian zanikuje vest. da se je angleška vlada pridružila francoski vladi v vprašanju političnih po-gojev za finančno pomoč Nemčiji. Lisi pravi, da je angleška vlada sprejela Hoovrov načrt brez]>ogoj-no in takoj in da je edina izjavila, da želi, naj stopi predlagani moratorij takoj v veljavo. Obvestila jo banko za mednarodna izplačila, da se odreka za ta mesec reparacijam.
Res pa je, da bi angleška vlada pozdravila ustavitev gradnje nemške križarke. Nemčija hi tako pokazala, da je za strogo varčevanje, za razorožitev in za spravo s Francijo. Zunanji minister Henderson bo to stališče angleške vlade pojasnil nemški vladi, ko pride v petek v Berlin.
Valute So bile na borzi mirne brez pomembnih izprememb. Nemška niaTka je trdna pri 21.50
mark za funt. V efektih ni bilo prometa, ker so vsi pričakovali nadaljnih vesti iz Pariza, Berlina in Basla.
London, 14. julija, tg. Zunanji minister Henderson je danes ponoči odpotoval v Pariz. Pred odhodom je izjavil: ^Odpotujem v Pariz pod nenavadnimi okoliščinami. Popolnoma sem si svest. da je morala včerajšnja odločitev (mednarodne reparacijske banke razjasniti sedanji gospodarski položaj. Na vsak način upam. da se je to tudi zgodilo. Glavni namen mojega potovanja v Berlin je utrditi prijateljstvo ne samo med Nemčijo in Anglijo, ampak tudi med ostalimi evropskimi državami. in posebno med Francijo in Nemčijo. Odpotujem v Paril tudi zato. da se sestanem s francoskim zunanjim ministrom Briadom.«
Koliko denarja ie bilo dvignjenega ?
Berlin. 14. juliju. AA. Glavni ravnatelj Du-nat-Banke dr. Jakob Goldschmidt je izjavil novinarjem. dn so znašali 30. maju skupni krediti banke 2.7 milijard mark. V zadnjem času so kreditorji vzeli iz /.uvoda (nO milijonov. Po t. maju so morali nemški denarni zavodi vrniti okrog 2 milijardi mnrk. Od tega je plačala Da-nnt-Banka sama eno tretjino. Naval kreditorjev na banko pa pripisuje dr. Goldschmidt predvsem vestem, ki so začele krožiti v inozemstvu o slabem položaju banke. Največ škode jc zadala banki vest o |k)lomu severnonem-škcgti koncema volne, pri katerem je Danat-bttnka izgubila velike svote. V soboto so delnice zavoda notirale še 1.25 na borzi.
Grčija proii motaioriju
Atene, 14. julija, ž. Uradno se javlja, da .ie grška vlada sklenila odhiti Hooverjev moratorij. Tozadevna nota bo oddana mednarodni reparacij-ski banki. Grška nima nič proti temu. da se dovoli Nemčiji moratorij, nasprotuje pa moratoriju za vzhodne reparacije.
spametujte se!
Berlin, 14. julija. AA. Izvršilni odbor socija-lis-iičnc stranke je objavil proglas, kjer zahteva, naj vlada strogo nadzoruje velike banke in težko industrijo. Proglas protestira dalje proti državni pomoči bankam in zahteva, naj Nemčija spremeni
smer zunanje politike in opusti politiko tako zvanega narodnega prestiža. Nemčija mora iskali sporazum z inozemskimi državami, od katerih je gospodarsko tako odvisna.
Tudi Madjarska
prezadeša ?
Budimpešta, 14. julija, ž. Na ntadjarskem denarnem trgu in političnem življenju je vzbudila največjo senzacijo situacija in panika v Nemčiji, ki je nastala vsled poloma ene največjih bank. Vsled alarmantnih vesti, ki so prispele v teku včerajšnjega dne in noči v Budimpešto, je predsednik vlade sklical oh 12 ponoči ministrsko sejo. Te seje se je med drugimi udeležil tudi guverner madjar-ske Narodne banke Aleksander Popovich. Na tej seji je finančni minister \Vekerlc referiral o situaciji na denarnem trgu in o splošnem gospodarstvu Nemčije. Madjarska vlada je sklenila, da se takoj ukrenejo potrebne odredbe in preprečijo komplikacije na madjarskem denarnem trgu. Madjarska vlada je naročila, da se na dan 14. 15. in Iti. t. m. ne sme niti izplačevati, niti nakazati kak denar v inozemstvo. Ta naredita je bila objavljena še v teku noči in se danes izvršuje. Seja ministrskega svetu je trajala do pol treh zjutraj. Izdan je bil polslužbeni komunike, v katerem se govori, da ni treba obupavati, temveč le čakati. Nemški dogodki se morajo presojati v največjem obsegu. Madjarska nima nobenega razloga za kakršnokoli vznemirjenje.
Energični ukrepi nemške vlade
Nemčija \e krizo že prebredSa?
Berlin. 14. julija. AA. Ruvnatelj nemške državne banke Luther se je vrnil ob 4 po-|x>ldne iz Busla. Takoj nato se je sestal ministrski svet. katerega so se udeležili načelniki nemške državne banke in drugih vodilnih nemških bank. Ministrski svet jc razpravljal o odredbah v zaščito industrije in bank. dn se prepreči popoln polom nemškega gospodarskega ustroju. Vlada bo nnjbrže poskrbela, tla bodo iiii ra/.polago potrebne vsote za izplačilo tedenskih plač in mezd, ki zapadejo v petek in zn ureditev denarnih transakcij z inozemstvom. ki so postale z zaprtjem bank nekoliko komplicirane. Dalje bo skušala vlada preprečiti beg nemškega kapitala v inozemstvo. kar bi lahko povzročilo ponovno inflacijo. Vendar menijo, dn vlada ne bo proglasila moratorija /a vse dolgove in plačila v mejah nemške države. Pravijo, da bo ministrstvo storilo vse, du refi položaj brez inozemske pomoči. Po vesteh, ki jih jo prinesel Luther iz Busla, Nemčija ne bo dobila takoj pomoči od inozemskih bank, tuko tu Ivo imela nemška država dovolj času, da si sama pomaga i/, sedanje težke krize.
Predsednik Hindenburg sc vrne v Berlin jutri zjutraj. Uradni komunike pravi, tla |k>-vratek predsednika ne pomenju, da se je položaj poslabšal, ker jc bilo /c prej sklenjeno, du bo llindenburg končal svoj dopust pred |k>-setotn angleških ministrov.
Banka za mednarodna izplačila ima trenutno na razpolago fond 3S0 milijonov dolarjev, ki bi ga lahko večinoma dala nemški državni banki, da popravi nemški kredit. Vendar to se ne bo tako hitro zgodilo, ker sc vrše
šele tozadevna pogajanju med raznimi e\ rop-skimi prestolnicami. Poročajo pa, <1« bodo angleške in ameriške banke pomagale nemški državni banki, če bi se mednarodna akcija zaradi političnih sporov ponesrečila. Zanimivo je, du stoji svet banke zn mednarodna izplačila na stališču, tla jc Nemčija že prebrodila najhujše in dn bo zaenkrat dovolj, če bo nemška država Mirovala tečaj nemške murke in ojačila nemške finnnce. Finančni krogi pravijo. d a je gospodarski položaj Nemčije trden, ker je nemška država prenesla beg inozemskega kapitala, ki ga cenijo uit 4011 milijonov mnrk.
Lice Nemčije izpremenjeno
Berlin, 14. julija. Ig. Pohoti izdani odtok, itn bodo bankn danes in jutri zaprte, je nenadoma spremenil vse lice denarnega premeta v Nemčiji. Vse banke in hranilnice ter kreditni zarodi z izjemo državne banke so saprU. vplačila je odprla pol edinole irreko državne banke. Ravno tako bodo od/n-li poštni lokali, toda samo za vplačila in za nakazila. I end-ar je I a denarni firomer zelo malenkosten.
Oskrba Berlina in ostalih velikih mest z Živetem bo redna, kajti promet med posameznimi tvrdkami iivežne branie te je ludi v normalnih časili vršil večinoma na poti direktne izmenjave. Nevednosti vladajo samo na berlinskem živinskem trgu. ker so živinski agenti dobili od svojih gospodarjev nalog, (l-a prodajajo le na gotovino. Radi lega jc bil živinski trg od-goden do 12 in v tem času so se trgovci spravili v slik z ministrstvom za trgovino, da dosežejo ludi pri tem izjemni odlok za živinski sejem.
Jugoslavija in Francija vsega krivi
— tudi papeževe okrožnice
Rim, 14. julija. Na izbruhe fašističnega tiska proti Slovencu« radi njegovega jasnega in odločnega stališča napram papeževi okrožnici, je uredništvo pravilno pripomnilo, da bi bila vsaka resna polemika s fašističnimi listi zaman, ker so vsa njihova izvajanja prikrojena -za domačo uporabo«, to jc namenjena nepoučenemu italijanskemu brav-cu, m da slone na podatkih, ki jih italijanska javnost, katera razpolaga samo s fašističnimi listi, ne more kontrolirati. To misel izraža tudi »Osserva-tore Romano«, ki pravi v svoji dnevni rubriki »Ob robu polemik«, da se fašistični tisk lahko poslužuje (akSnih polemit.iih trikov, ker ni radi pomikanja svebode tiska v fašistični Italiji nevarnosti, da bi !<a moglo neodvisno časopisje z ne-ovrgljivimi dokazi postaviti pred italijansko jav-liosijo na laž.
Le računajoč, da ima v takšnih političnih razmerah dobro zavarovan hrbet pred italijansko javnostjo, je mogel »Giornale d'ltalia« v svojih nepreglednih stolpcih nagrmaditi toliko »dokazilne« snovi na račun jugoslovanskih škofov, jugoslovanske duhovščine, jugoslovanskih organizacij in bel-grajske vlade kakor danes. Svojim nevednim brav-cem bi rad dokazal, da ima glasovita okrožnica Pjja XI. politično ozadje, za katerim se skriva
tujec.	.
»Giornale d'Italia« pripoveduje, da pade okrožnica jugoslovanskih škofov v dobo, »ko je jugoslovanski iredentizem, ki ga vodijo razne organizacije, kakor Narodna Obrana, Jugoslovanska Matica, Jadranska straža in teroristična društva Istra, Orient in Stoka, podvojil svojo akcijo.« Okrožnica jc bila sestavljena za časa bivanja jugoslovanskega kralja v Zagrebu. Za gospoda V. Gardo, ravnatelja tega rimskega lista, jc po vsem tem jasno, da je okrožnico narekovala belgrajska vlada! List seveda previdno zamolčuie, da se je v istem času vršila v Zagrebu konferenca jugoslov. škofov in da je bila okrožnica izdana v imenu vsega jugoslovanskega episkopata.
List pripoveduje, kako so se vršile na praznik sv. Jožefa mesto molitev politične manifestacije za Slovane v Italiji. Te iredentistične mani-lestacije v Zagrebu je organiziralo glasovito ire-dentistično drušivo Istra«. Msgr. Šegvič je v svoji pridigi dejal: Fašistična Italija je prepojena s poganstvom, kakršno ni vladalo za časa Nerona in Deokleciana. Fašizem je brutalen in nasilen proti vsem, ki se mu ne vdajo.« V Liubliani je opravil slovesno službo božjo škof Rozman in pred oltarjem so visele zastave Trsta, Gorice in Reke, ovite s črnim Irakom. (Iz tega poročila se vidi, kako dobro je informiran Giornale d'Italia«, ko vendar vsa Ljubljana lahko prča, da daritve slučajno ni opravil ljubljanski škof, temveč njegov namestnik in da v stolnici nikakor niso visele zastave omenjenih primorskih mest. Prip. ured.)
Posebno poglavje posveča list »Jugoslovanski Matici«, ki je sicer bila razpuščena, a danes po svojih 200 podružnicah bolj deluje kakor poprej in jo vodita slovenska izseljenca advokat dr. Ivan Čok in znani glavar slovenskih teroristov advokat)!) Rejec, Matica je v zvezi s Slovenci v Italiji in junija 1930 se je osnoval v Ljubljani pod njenim okriljem tajni krožek »Zveza«. Jugoslovan-
I. seja španske konstituante
Madrid, 14. julija. AA. Danes se je sestala točno po treh mesecih proglasitve španske republike k prvi seji narodna ustavodajna skupščina. Za predsednika so izvolili znanega učenjaka, socialista proi. B e s t e r i o. Ustavodajna skupščina se je konstituirala na tajni seji že v ponedeljek ponoči. Odobrila je predlog, naj dnevne seje ne trajajo več kot pet ur. Poslanci bodo prejemali mesečno tisoč pezet. Govorili bodo lahko samo po 30 minut.
Madrid. 14. jul. tg. Malti pred 7 se je podal Za mora z II ministri v spremstvu vojaške čete r parlament. Vojaštvo mu je delalo špalir. Tisočglava množini ljudi je pozdravljala vlado. Tribune v parlamentu so liile prenapolnjene. Točno oh 7 je starostni predsednik »tvoril sejo. Med poslanei so bili navzoči Zamera. ITnamiino. letalec Franco, ki jc prišel oh berglah, in drugi znani politiki. Nato je imel Zamera govor, v katerem je pozdravil prvi republikanski parlament ter izjavit, da je sedaj španska republika utrjena. To je velika zasluga sedanje vlade. Njegovemu govoru je sledil velik aplavz. Nato so se podali ministri na stopnišče pred parlament, nakar je pred njimi defillrala celokupna madridska posadka.
Šahovska oiitnpijada
Praga. 14. julija. AA. Viseče partije prvega in tretjega kola so se danes odigrale in nato se je zjutraj nadaljevalo četrto kolo, popoldne pa se je začelo pelo kolo šahovske olimpijade.
Praga. 14. jul. tg. Današnje 5. kolo šahovskega turnirja jo končalo sledeče: Avstrija : Litva 2:1 (1), Švedska : Jugoslavija 2:2, Amerika : Švica 1:1, Poljska : Nemčija 1 'A:>/, (2), Danska : llo-landska 1:1 (2), Litva : Italija	Anglija :
Madjarska 1Yt : l'A, Češkoslovaška : Norveška 3t4:'4, Rom Ubija : Francija 2:0 (2).
Stanje po 5. kolu: Anglija 12'A (2), Latvija 11 (3), Amerika, Poljska 10 K (5), Jugoslavija 10 (3), Madjarska 0<A (2), Avstrija 9 (2).
Poleti
Po vsaki kopelji bodisi hladni ali topli namočite mali robec ali brisačo z
„AtOO"
in nalahko nadrgnite telo
Občutili boste prijetno in trajno svežost
ALGA dobiva se povsod 1 steklenica tb Din
ska Malica, kakor tudi društvo Istra, ie popolnoma pod vplivom framasonstva(l), ker so njihovi voditelji Čok, Rcjcc in drugi emisarji framasonske lože »Pravednost« v Zagrebu; tej zopet diktirajo bcl-grajski in francoski framasoni. Tako smo tor«| zopet v Parizu, kamor nas vselej privede fašistični tisk v svojih polemikah. »Giornale dltalia« pripoveduje, da je bila loža - PravednosU ustanovljena leta 1920 in da je 1929 štela 25 bratov, med katerimi 29 učiteljev. V gosteh jc bil pri njej tudi brat Osvvald Wihrt, ko se je mudil na Balkanu.
List trdi, da so imele manifestacije na jože-fovo po Dalmaciji povsem političen značaj. Obdol-žuje dalmatinske duhovnike, zlasti župnika Franca Ivančcviča v Splitu, da so imeli tistega dne v cerkvah čisto iredentistične pridige za osvoboditev bratov izpod fašističnega jarma. Po dolgoveznih izvajanjih, ki obsegajo skoro eno stran v listu, meni »Giornale dltaiia«, »da je dokazal tako jasno kot beli dan, da je Bauerjeva okrožnica, sinteza jugoslovanske katoliške akcije, bila izdana zato, da ustvari v inozemstvu vzajemnost med katoliškim tiskom in srbskim protiitalijanskim rovarenjem, ki ga vodita iz Belgrada prostoziaarstvo in prekucu-
štvo!« List pravi, da se italijanski katoličani čudijo, kako da sv. oče dopusti takšno ponižanje katoli-štva, ker ni obsodil nastopa jugoslovanski škofov. Ta rana torej fašiste še vedno hudo boli.
Zaslužen odgovor
Giornale d' Italia« je v eni izmed zadnjih
številk zahteval od vatikanskega glasila, da zanika pretvezno trditev »Slovcnca«, da je papeževa okrožnica v zvezi s šuntanjem od onkraj meje, K! je prišlo do izraza v neki spomenici jugoslovanske duhovščine, katero ie narekovalo politično sovraštvo proti 'taliji. »Osscrvatore Romano« odgovarja, da je obžalovanja vredno, čc kdo zahteva od njega, da naj demontira take čenče, in lo celo takrat, ko insinuirajo papežu, da rabi nasvetov od zunaj v zadevah svoje lastne najvišje pastirske oblasti. (Omerjcna trditev »Slovcnca« je zrastla seveda lc na fašističnem zeljniku — naša duhovščina pač ni tako naivna, da bi si domišljala lo, kar predpostavlja fantazije polni gospod Gayda. Opomba uredn.)

Nemčija si ko pomagala sama
Delno pamšt'}enje — In Marija ? — Moratorij
(Najnovejše vesti)
Berlin. 14. jul. tg. Bančni prazniki so v dvojnem oziru imeli vpliv. Razburjenje publike, ki je dobilo izraz v zaprtju bančnih lokalov iu hranilnic, se je spremenilo v mirno premišljevanje o položaju. ltazcn tega pa zaznamuje državna banka prvič pu več tednih dotok deviz, ki si ga razlagajo s tem, da so morale banke zaradi pičlih denarnih sredstev predati devize državni banki, ltazcn tega so se nemške kupitalije v velikih vsotah stekale zopet v Nemčijo, ker so iinejitclji nemških dobro-iiuetij pri švicarskih bankah prodali svoje papirje zaradi pomanjkanja denarja za časa praznikov.
Kljub temu z vznemirjenjem čakajo prihod njega plačilnega termina, torej na petek iu soboto. Ker je run na banke iu hranilnice zahteval od teli velike žrtve, so banke prišle v težkoče iu hudo težko zadovoljile zahtevam podjetnikov za denar, ki ga rabijo za plače. Državna haul.a in ueinškii vlada bosta zaradi tega prisiljeni, pndvzeti izredne ukrepe, da sc odpomorc temu pomanjkanju gotovine. Vendar v tem oziru odločitev še ui padla. Misli se pri tem na dve možnosti, in sicer naj hi se v omejenem obsegu tiskale nemške,' novčanicc, ali pa naj lii se Nemčija vrnila k rentiii marki ler spravila tako v tok one od teh novčauic, ki -o še v arhivu.
Bojazni, da hi lahko prišlo do nove inflacije, odgovarja sledeče: Ker bodo restrikrije državne banke istočasno poostrene, bodo podjetniki prisiljeni. kriti svoje kreditno zahtevke, tako du ho na ta način marka stekla zopet nazaj in ho na tu način prišla državna banka zopet v položaj, vzeti na novo iz prometa izdano nov ranice. Kazen tega bodo tno-
' ridi podjetniki forsirati prodajo blaga, torej bodo I ene po možnosti nizke. Na ta način ho odpadlo ! razvrednotenje denarja, ki je odločilen znak in-
j flacije.
Kot druga točka ukrepov vlade pride danes j v pustov vprašanje notranjega moratorija ter sc v tem oziru računa z možnostjo, da ho že jutri izdana izredna odredba. Poudarja se pa, da to ne hi pomenilo 100% ustavitev plačil. Težkoče, ki nastanejo pri tem, imajo svoj izvor v inozemstvu. Kazen <cg:> je državna vlada opustila vsako upanje, ila j dobi v bližnjem času inozemski kredit, in hoče zato iskati pot /a rešitev Nemčije iz lastnih sredstev ia sedanjega težkega finančnega iu gospodarskega položaja. Načrt, da bosta dr. Briining iu Cnr-tiu> v kratkem odpotovala v Pariz, so tudi že opustili. Nemška ministra bosta obiskala Pariz šele koncem julija ali začetkom avgusta.
V c« žen sestanek v Parizu
Pariz, 14. jul. Ker se pričakuje sedaj prihod angleškega zunanjega ministra Hendersona, v četrtek pa prihod ameriškega državnega tajnika Slimsona iz Rima, bo sedaj v Parizu zopet prišlo do važnih političnih razgovorov. To bo prvi sesta-! nek zunanjih ministrov treh najvažnejših svetovnih držav po daljšem času.
Pariz. 14. jul. tg. Angleški zunanji minister Henderson je danes zvečer ob 17.40 prispel v Pariz. Na kolodvoru ga je pričakoval angleški poslanik v Parizu, lord Tvrell. Takoj po prihodu se je podal Henderson v angleško poslaništvo.
Kmetshl dolgovi naj se črtajo
Bukarešta, 11. julija, ž. Cuventul piše, daje nacionalna kmečka stranka izpopolnila svoj program. Odločila je razširili decentralizacijo in avtonomijo, razen tega pa bo zahtevala popolno likvidacijo poljedelskih dolgov. Nacionalna kmečka stranka smatra, da. Ilooverjev predlog ne moro ostati brez vpliva iu posledic (udi ua notranje življenje posameznih držav. Zato je vzela na svoj program likvidacijo poljedelskih strojev. Nacionalna kmečka stranka zahteva ali večletni moratorij, ali pa popolno tikiiijonje poljedelskih dolgov. Kmet je. radi velikih dolgov, lii jih jc dobil proti visokim obrestiin, prišel v velike težkoče in to občuti celo poljedelstvo Romunije. Zato je v interesu vsega gospodarskega življenja, da se vprašanje poljedelskih dolgov nemudoma reši.
Izprememha v romunskem kabinetu
Bukarešt. 1 I. jul. tg. Danes popoldne je bila rešena kriza vodstva romunske narodne banke. Za guvernerja je bil imenovan Mihael Manoilescu, ki je istočasno izstopil iz kabineta. Na njegovo mesto pride kot trgovinski minister rektor hukareške tehniške visoke šole Vasilcscu-Carpeu. Za ministra brez portfelja za Scdmograško je bil imenovan politik Popp namesto odstopivšega Hadieganua.
Narodna banka
Belgrad, 14. julija, ž. Nj. Vel. kralj jc na
predlog zastopnika finančnega ministra imenoval za prvega viceguvernerja Narodne banke gosp. dr. Meljka Čingrio, odvetnika iz Dubrov-I nika, za drugega viceguvernerja pa dr. Milo. j rada Gjorgjevlča, pomočnika ravnatelja I finančnega ministrstva v Belgradu. Šahovski turnir.
Dr. Grhec o cirilmetodifski ideji
Bratislava, 11. julija. Današnji »Slovake, glasilo Hlinkove stranke, priobčuje članek vseučilišč, nega profesorja dr. Fr. Grivca o vplivu ciril-iiietodijsko ideje na vzajemnost med slovanskimi narodi. To idejo je postavil ludi Andrej Hlinka za temelj svoje stranke. Ko so Slovenci stopili na slovaška tla, da se udeležijo III. kongresa slovanske akademske mladine v Bratislavi, so čutili, da so prišli k svojim milim slovanskim bratom.
Doret in Brix ponesrečila
Moskva, 14. jul. AA. Francoska letalca Doret in Le Brix. ki sta hotela v štirih etapah napraviti polet okoli sveta, sta v bližini Nižjega lldinska v Sibiriji, 500 km od lrkatska, padla na zemljo. En j letalec je ranjen, drugi letalec pa se je rešil s padobrauom. Aparat je uničen.
ZScčiffsIn požig
Bukarešta, 14. julija, ž. Preteklo nedeljo je v Konstanti zgorela električna centrala. Celo mesto je ostalo v temi. Po»ar je podtaknjen iu so pri tem sodelovali tudi upravitelji podjetja. Aretirani so rlani ravnateljstvu: Stark, Davidescu in Lupu.
Razdelitev veleposestniških gozdov in pašnikov
Jugoslovansko Kmetska zveza \ Ljubljani opozarja svoje člane nn zakon o likviduciji agrarne reforme na veleposestvih, katerega vsebina je bila pojasnjena v Domoljubu« od S. juliju tek. letu iu v Slovencu« od 5. julija tek. leta. Posebej še opozarja nn določbo zakona, da se veleposestnikom, ki imajo gozdove, ki presegajo 1000 ha, odvzamejo zu agrarne interesente vse gozdne površine nad UlOfl ha. Istri tako se odvzamejo lahko tudi pašniki.
Pravico zaprositi za dodelitev vozita ali pašniku imajo:
1.	Občine in gospodarski odbori za posamezne dele občili.
2.	Upravičenci skupnega posestvu po občinah. oziroma vaseh.
>. Vse zadruge, zlasti kmetijske, živinorejske in pašnišl.e zadruge.
Posamezniki nimajo pravice zaiprositi za dodelitev gozdov iu pašnikov.
Navedeni agrarni interesenti morajo vložili kolekovane prošnje (3 Din in 20 Din) na kmetijsko ministrstvo in sicer po'om banske uprave do 20. julija. Po tem terminu vložene prošnje se ne bodo vpoštevale.
Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih ne predpisuje, knko morajo biti prošnje za dodelitev gozdov iu pašnikov utemeljene; istotuko zakon ne določa, kakšno odškodnino za gozdove bodo interesenti morali plačati veleposestnikom: tudi načina, kako sc bo odškodnina plačevala, zakon še ne določa, ampak bo minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za gozdove ia rude in ministrskim predsednikom določil odškodnine in način plačevanja odškodnine za gozdove in pašnike. \ kolikor sc pa du iz odškodnine, ki je že določena za drugo zemljo (travniki-, njive itd.), ki se. bo odvzelu veleposestnikom, sklepati, tudi odškodnina za gozdove verjetno ne bo prev isoka.
Pudarjanio, da se gre v terminu do 26. ju-lijn samo za dodelitev go/dov iu pašnikov.
Občine naj takoj o tem sklepajo v obfin-skili sejali, istotuko nuj gospodarski odbori v svojih sejah sklenejo pri javiti se zu do leli! v gozdov in pašnikov.
Vloga, katero naj občine, gospod ir«l.i od fiori. zadruge ild. pošljejo priporočeno rt.i kic tfjsko ministrstvo v Bcfgrndu potom kraljevske banske uprave dravske banovine v ljubi ja ni, naj bi se glasila:
kmetijsko ministrstvo v B»'lur itltt.
Podpisani občinski urad občine ......
(gospodarski odbor /a, vas ..... v ol>, i-
ni.......) prosi un podlagi -klopa občinske
gu odboru z dno.......(gospoduiskogu odboru
z ilne.......). da se občina-vas v smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme na velikih posestvih vpiše kot agrarni interesent za gozdove (pašnike) veleposeotva.......v.....
V	občini je .... gospodarstev, skupno število prebivalstva pa /naša .... Go/d nujno potrebujemo zit preskrbo s kurivom in stavbenim losom /n domačo industrijo, zu pašo in ostale gospodarske potrebe. (Nepotrebno črtali!) Uvrstitev med agrarne interesente jo torej potrebna in utemeljena.
Podrobno utemeljitev podamo, ko izide po zakonu predvideni pravilnik, ki bo predpisal pogoji: iu posti jiek.
Datum.	Podpis.
Zadruge naj namesto navedli o številu prebivalstva iu ,':ospodurstev navedejo svoj delo-k rog.
V	dravski banovini pridejo v postov sledeča velcposcstv a. kolikor se je rlo sedaj moglo ugotoviti:
V okraju Kočevje:
A t lepiisostv o \uerspergovi dediči, ki ima ■kupno 22.570 ha gozdov: in sicer v okraju Kočevje 12.779 ha ia v okraju Novo mesto 9.414 ha. — Velcposestvo inž. Rude/. Anton z 1.367 ha gozdov. Trboveljska premogovna družba v Ljubljani skupno 1.099 ha. ima v okraju Kočevje 1.394 ha gozdu. Kosler Oskar skupno 1.000 ha, ima v Kočevju 974 lin.
V okraju Novo mesfo:
Vucrspergovi dediči skupno 22.376 lin. ima v okraja Novo mesto 9.114 ha. — l na . /ilru-žette hrvatske banke. Zagreb, ima v okraju Novo mesto l.f63 ha.
V	okraju Litija:
\ oleposostvo Aiterspergovi dediči skupno 22.376 liti i mu v litijskem okraju 106 hu gozdov.
Vole pose -1 v o VVilidisohgriifz Kugo v litijskem okraju inci i 19 o li Trboveljska premogovna družim skupno 1099 ha. ima v litijskem okraja It2 ha.
V	okraju Kranj:
l>r. Kuri R »rn "M»n ha. -— Jezersko d. d. 2.090 hu. Otilcne IVniie. t."n() ha. — 1leilir>hof Frnnr. 1.113 ha.
\ okraju Kamnik:
Ktimnišhn meščansko koiporucij«. 3.018 ha.
V	okraju Logatec:
\ i-lopi.-iostvo Vaerspcrga Hervvnrdti dediči
•■ku: 'iio 2.312 liii. i um v okraju Logatec »10 ha.
\ oleposcslv o S<-hoiiburg-WuIdcnburg Her-
mani! meri 1892 ha. — Veleposestvo Ilugo Win-discllgiatz meri 1337 hu.
V	okrilju Ljubljana:
Veleposestvo Auerspecgit Ilervvurdn dediči skupno 2.542 hu, ima v okraju Ljubljana 943 ha.
—	Kosler Os kur skupno 1.060 lin. ima v okraju I.julil jitna "o hu.
V okraju Krško:
Andrej Jaki! ima v celoti 2.297 ha. v okraju Krško 2.237 ha. — A t tem s Ferdinand v celoti t.436 ha, v okraju Krško 144 ha.
V	okraju Radovljica:
Kranjska industrijska Jesenice-Fiižine ima t.2 trt ha.
Mariborska oblast:
\ bivši mariborski oblasti, oziroma v mariborskem inšpektoratu dravske banovine pridejo v pošte v sledeča gozdna velcposestvu:
Grof Attenis, Slov. Bistrica, Brežice, Podčetrtek. — Herberstein Josip. Ptuj. Posestvo mi ri 1.107 ha. — Falter Hiuko in Irena, Jurklošter. Gozdno posestvo mori 1433 ha. — Hošek Rudolf, Planina. Posestvo meri 1.380 hu. — Lenarčič Milan, Ribnica na Pohor ju. Posestvo meri 1.138 ha.
—	Perger Artur, Misli nje. Posestvo mori 2.677 hektarov. — Windiscligriitz Alfonz, Rogatec. Posestvo meri 2.519 ha. — /abeo Alf.. Falu. Posestvo meri 4.19's ha. — Szapary Ladislav, Murska Sobotu. Postavo mori 1.127 hu. — Fsfer-hazy Nikolaj. Dolnja Lendava. Posestvo meri 3.756 liu. V postov pride 2.736 hu, ako se v interesu prebivalstva ne potrdi kupoprodajna pogodba mod I stcrha/ivoui in imovinsko občino Kri/ovci. - Zichy Mar., Beltinci. Posestvo mori 1.241 lui. — Thuril-Valvussina, Itavno. (»listanj. Slovenjgradec in Vitanje. — Thurn-Douglus, Ruvuo, (»listanj. — Windisehgriitz llugo, Konjice, Oplot niča in Bizcljsko. — Anton Kobi, Brcg-Koz jo.
Interesenti za dodelitev gozdov iu pušnikov niso samo dotične občine, gospodarski odbori uli zadruge, kjer loži velepsestvo ali del volcposest-vu, ampak tudi okoliške občino, ki morejo i/ posestev imel i gospodarsko korist.
Velcposestva, ki ložu v raznih okrajih, so s m a l rajo kot ono.
Opozarjamo končno še posebej, da imajo kot skupino kiucfov po S 24 zakona o agrarni reformi pravico do pašnikov in gozdov tudi vsi gospodarski odbori (soseske, srenje). Naj se torej posliižijo pravice, ki jo jim daje zakon o agrarni reformi.
Francoski narodni
Svečana prosiava v Ljubliani — Odlikovanje naših gasilcev
Z
Ljubljana, 14. julija.
Že 142. proslavlja na današnji dan ves francoski narod največji in najvažnejši narodni praznik. Na ta dan obhaja namreč obletnico zavzetja znane ječe Bastilje v Parizu. !S tem dnem je stopit ves francoski narod v novo razvojno dobo, osvobodil narod fevdalizma in pometal med staro saro vse prednosti plemstva. Ideja demokracije, ki se je rodila s francosko revolucijo, je pripomogla d<> zmage človeškim pravicam, pravicam malega človeka. Kljub temu, da se je rodila revolucija na francoskih tleh, je poslala svetovna in vstisnila svoj pečal vsemu človeštvu pod geslom enakosti, svobode in bralstva. Blagodejne vplive le s tako silnimi žrtvami zmagujoče revolucije, je občutila kaj kmalu tudi naša ožja domovina v zarji svobodnih dni. ki jih je prinesel vstajajoči Iliriji — Napoleon. V lisi i h dnevih jo storil naš narod pod vodstvom francoskega genija silen korak naprej. Le škoda, da nam je usada takrat tako hitro zakrila zlato solnce francoske svobode. Stiki med našim in francoskimi narodom pa so ostali kljub temu. Naša literatura, ki je tedaj prvič zaživela, je Črpala in se učila od francoske še naprej. Krono vsemu sožitju pa je dal francoski narod v viteški borbi med svetovno vojno, ko se je s silnimi žrtvami boril za svobodo in enakopravnost malih narodov. Naša domovina je zopet svobodno zadihala in rešena germanskega jarma je vstala po 110 letih vnovič iz groba oživljena Ilirija pod okriljem naše Jugoslavije. V minulem desetletju naše narodne svobode smo napredovali največ v prijateljstvu s francoskim narodom, ki nam postaja čim-dnljo bližji in bližji.
Zbližanje obeh narodov je dokazalo prav posebno še današnja proslava francoskega narodnega praznika, ki gn je Ljubljana počastila s prav posebno svečanostjo.
Ob pol 11. dopoldan so se zbrali pred spomenikom Ilirije zastopniki uradov, vojaških oblasti. mestne občine in udeleženci avtomobilske karavane »Citroen . Med odličnimi udeleženci smo opazili zastopnika komandanta dravske divizije Ljubomira Nova kov i ča, zastopnika bana in prosvetnega šefa dr. D. Lončarja, zastopnika mestnega župana občinskega svetnika A .Likozarja, za zbornico za TOI tajnika dr. Plessa, za univerzo univerzitetnega profesorja g. Zupančiča, za francoski institut profesorja Jakliča in deputaeijo jugoslovanskih gasilcev.
Ko je prispel francoski konzul g. Neuville s tajnikom prof. Detel o, je položil na spomenik krasen venec. Lep šopek cvetja je položil tudi zastop-
nik avtomobilske tovarne Citroen g. D. Skrjabin. Za jugoslovansko gasilsko zvezo pa je položil la-vorjev venec starosta g. Turk. Za tem so se vsi udeleženci odpeljali k Vodnikovemu spomeniku na Krekovem trgu kjer je g. konzul Neuville položil na spomenik lep venec.
Francoski konzul Neuville poln' Vodnikov spomenik.
. siiec nu
Nato so se odpeljali udeleženci no francoski konzulat, kjer so se zbrali vsi predstavniki oblasti in uradov in zastopniki tujih držav. G. konzulu so čestitali ban dr. Marušič s podbanom dr. Pirkma-jerjem, škof dr. Gregor Rozmani z univerzitetnim profesorjem dr. Ehrlichom, divizijski poveljnik general Bogoljub Ilič s kapetanom g. Mišičem, zastopniki češkega, avstrijskega, italijanskega in portugalskega konzulata, župan ti r. Dinko Puc, za univerzo univ. prof. dr. O. Zupančič, za zborn'-o za 1 TOI dr. Plese, dr. Ravnihar, za francoski institut ; prof. Poljanec, policijski upravnik g. Kerševan, za-l stopniki a vi ©karavane Citroen in mnogi drugi.
Pred recepcijo je g. konzul izročil francoska I državna odlikovanja našim gasilcem in sicer prve-1 mu podstarosti jugoslovanske gasilske zveze J. Ven-gustu, drugemu podstarosti L. Museku, zveznemu tajniku F. Prislovšku in predsedniku gasilskega kongresa R. Engelsbergerju. Odlikovane! so prejeli častne gasilske kolajne z diplomami. Hkrati so prejeli tajnik ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva Gostiša in blagajnik Pri-stovšek Stanke ter načelnik gasilskega društva v Celju Jelene L spominske kolajne 1111 mednarodni gasilski kongres v Parizu. G. konzul je vse goste najprisrčnejše pogostil.
Majdica obdaruje mamico.
Mamica ima rojstni dan. Mala Majdica izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, da jo iznenadi na ta dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupi svoji mamici Schichtov Radion, ker ve da ji napravi s tem največje veselje. Mamica jemlje za pranje vedno samo Rid;on, ker
H T □ V
H
C
PERE SAM
IN VARUJE PERiLO ZAJAMČENO BREZ KLORA
Ameriški rojaki na Brezjah
Prva pot naših dragih ameriških rojakov ob prihodu v domovino je bila v stolnico, da se zahvalijo Bogu za srečno potovanje in za dobrote, ki jim jih je izkazoval v tujini. Kdor je videl, kako pobožno so molili naši rojaki iz Amerike, se jo lahko prepričal, kako globoko verni so.
V ponedeljek, 13. t. m. so pa pokazalo svojo otroško ljubezen do naše predobre nebeške Matere. V lepem številu so prišli člani KSK Jednote s svojimi sorodniki, prijatelji in znanci na naše prijazne Brezje, da. pokleknejo pred oltar čudodelne podobe Matere božje. Toliko let so hrepeneli, da vidijo mili obraz Marije Pomočnice 1111 Brezjah. In sedaj so se jim izpolnile njihove dolgoletne želje. Stopil je pred oltar Matere božje zaslužni duhovni voditelj KSK Jednote Rev. John P 1 e v n i k in daroval sv. mašo za izletnike kakor tudi za tiste tisoče članov Jednote, ki vsled raznih ovir niso mogli na izlet v domovino in priporočil Materi božji vse prošnje naših vernih katoliških Slovencev v Ameriki. Spredaj v kapelici sta klečala predsednik KSK Jednote g. Franc Opeka in glavni tajnik g. .los. Zal ar, na koru je pa prepeval g. podpredsednik O r m in s svojim lepim tenorjem zadivil poslušalce. Na ameriške rojake je imel lep govor g. stolni kanonik d r. M. Opeka. Krasno je govoril, kako moremo z Marijino pomočjo premagati vse neštevilne nevarnosti,. ki prete našemu zveličanju.
Po sv. maši je bilo za navzoče častilce Mn tere božje radostno presenečenje. Odkrili so jako posrečen posnetek milostne podobe. Gosp. kanonik dr. Opeka je podobo blagoslovil ob asistenci Rev. John Plevnika. g. patra gvardijana Bonaven-ture Rpsmama in drugih patrov, ki so na Brezjah. Podobo je za svojo župno cerkev v Jolietu naročil Rev. J o h 11 P 1 e v 11 i k in lako bodo Slovenci v Ameriki imeli res krasen posnetek Marijine podobe ua Brezjah. Sliko je napravil nadarjeni akademik g. Leon Kavčič. Ko pride podoba v Ameriko, jo bodo tam še slovesno kronali, da bo tako prav v vsem enaka milostni podobi Matere božje 1111 Brezjah.
Tako lep prisrčen je bil Marijin dan Anieri-kancev na Brezjah, da ga niso mogli prehvalili. Z obrazov vseh je sijala sama radost in sreča.
Po končani pobožnosti na Brezjah so napravili naši ameriški rojaki izlet v tihi romantični Bohinj in na ljubki Bled in tako spoznavali lepole teh krajev, katere je večina izletnikov šele prvikrat videla, kljub veliki vročini so se zvečer vsi veseli vrnili v Ljubljano. Zlasti en izletnik je ves srečen v naših krajih, Io je g. Butala, oče g. žup-j nika v Waukeganu Rev. Butala. 43 let ni videl domovine, jasno je, da se 11111 zdi doma nad vse lepo. j Mi rojakom iz Amerike iz vsega srca privoščimo | vise veselje in smo srečni, da je v njihovih srcih lo-liko ljubezni do domače zemlje.
Veličasten tabor krše* delavstva
Pred spomenikom Ilirije.
Velike gasilske maniSestacije cerkniške gasilske župe
V Dolenji vasi pri Cerknici
Agilno gasilno društvo v Dolenji vasi pri Cerknici je praznovalo v nedeljo, dne 12. t. 111. 40-letnico društvenega obstoja, spojeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne, <1 čemer smo že včeraj na kratko poročali. Cerkniška gasilska župa je imela ob tej priliki svoj župni /let 111 redni letni občni zbor. V z zastavami in cvetjem okrašeni Dolenji vasi se je ob 9 zbralo preko 150 gasilcev iz loške in cerkniške doline. Najčustneje je bilo zastopano novoustanovljeno gasilno društvo Velike Bloke, ki se je udeležilo te proslave s 45 člani. Jugoslovansko gasilsko zvezo je zastopal namestnik 'tajnika g. Zdrav,ko Mikuš, šolski upravitelj 11« Brezovici, gasilno društvo Ljubljana-severni del g. Milko llojun. kot slavnostni govornik pa je nastopil bivši zvezni tajnik g. J ii 11 ko llojun. načelnik mestnega vojaškegu uradu v Ljubljani.
Po sveti maši. ki jo je daroval cerkniški dekan g. Juvanc. jc isti izvršil tudi cerkveni obred blagoslovitve motorne brizgalne. nakar je v lepem govoru orisal delo prostovoljnih gasilcev. Pri blagoslovitvi so ,kuniov.nli g. Obrezo in gospa, gospod švelc z, gospo ter gospod in gospa Murtinčič, ki sta v imenu kuinov in ku-mie v lepili govorih čestitala društvu. Prisrčen je bil nastop '»-letnega sina g .Janku Hojami Znna, ki je dcklnulirnl lepo gasilsko pesem in bil nagrajen zato z burnim aplavzom. Društvu je čnstitul nato v imenu občine, cerkniški žiupun g. Verli, nakar je zastopnik zveze v lepem govoru podal zgodovino gasilske organizacije in izrekel društvu častitke. Slavnostni govornik g. Janko llojun je v svojem skoro uro trajajočem govoru orisal delo in trpljenje prostovoljnega gasilen. Njegov govor jc bil večkrat prekinjen z vzkliki odobravanja in marsikatero oko je postal orosno, ko se jc spominjal onih mož-gn,sil-cev, ki so žrtvovali zu svoje sobrate življenje in zdravje. V imenu društvu je nato izročil društvenemu načelniku g. špnremblokii diolomo za 25-letno uspešno delovanje v društvu. Po zahvalnem govoru g. M. I lo jnim sc je nato pred zbranimi zastopniki vršila pod vodstvom žup-negu načelnika g. Ivami Otoničarju iz Cerknico strumna defilncija župe.
Popoldne ob 4 sc je vršil v Dolenji vnsi redni letni župni občni zbor, nn kuterem se jc podalo izčrpno poročilo o preteklem in b ::.., . delovanju /upe. Vse zadeve so se razpravljale v največjem bratskem prijateljstvu, kijr so poka-
zale tudi volitve nove župne uprave, ki je ostala razen med časom odstopivših članov ista. Upravo tvorijo kot načelnik g. Ivan Otoničar, posestnik v Cerknici, kot podnačeluik g. Franjo Gornik, posta jenučelnik v ip, in posestnik na Rakeku, kot tajnik g. Lavrenčič iz Cerknice, kot tajnikov namestnik g. Mivc Franjo iz Dolenjega jezera, kot prisednik g. Tomaž Sterle iz Starega trga in kot odborniki gg. Ivan V i voda z Rakeka, Franc Vitrili i/. Loža in |ože Rudolf iz Velikih Blok.
Zu zasluge, ki so .si jih pridobili za cerkniško gasilsko župo, so bili izvoljeni za častne člane iste gg. Ivan Otoničar. Franjo Gornik in Tomaž Sterle. /. viharnim odobravanjem pa je skupščina na predlog načelnika izvolila za žup-nega častnega člana bivšega tajnika zveze iu so-ustanovatelju iste g. Janka Moja na, načelnika mestnega vojaškega urada v Ljubljani, namestnika tajnika zveze g. Zdravka Mikužn, šolskega upravitelja nu Brezovici in zu izredne zasluge in delo ob priliki Vseslovenskega gasilskega kongresu v Ljubljani v letu 1950 bivšega načelnika tehničnega odseka K. O. g. Milka Hojami iz. Ljubljane in tajnika tega odseka g. Toneta Hojami iz. Ljubljane.
Po skupščini sc jc vršila dobro uspela vnja domačega društva, nakar se je vršila prava ljudska veselica na senčnatem vrtu g. Lovka. Pri prireditvi jc sodelovala prvovrstna gasil, godba cerkniškega gusilnegu društva pod vodstvom kn.pcliiiku Žili jami. Z na.-topiv šini mrakom so sc gostje rudi oddnljeliosli do svojih bivališč poslovili s prijetnimi vtisi in v zavesti, du je lepil gasilska ideja prodrla že v vse dele iiuše lepe domovine.
Najeleno človeško okostje
Št. Jernej na Dol., 14, julija.
Posestnik Krmcc Anton iz Gmajnce je pred dnevi kopal pesek na svoji njivi v bližini vasi Pra-preče. Pri tem pa je zadel na človeško okostje. Računa se, da je bilo Iruplo tam zakopano najmanj 10 let. ker so nekatere kosti že popolnoma pre-perclc. Identitete seveda ni mogoče dognati. Niti se v bližini zadnja leta nihče ne pogreša, razen Konda iz brusniške fare, ki je pred leti odšel na Gorjanec nabirat mah in od takrat je zginila vsaka sled za njim. Okostje je bilo zakopano 30 cm globoko.
Lep je bil tabor krščanskega delavstva v Pre-valjah 21. junija t. 1.. dostojen v Ovsišah dne 5. ju-I 11 ju, 11 oba tabora je brez dvoma presegel po številu in po veličastvu tabor krščanskih delavcev pri i Sv. Jederti na Laškim, ki se je vršil v nedeljo j 12. julija. Iz Zagorja so prišli, Hrastnika, Trbovelj 1 in Hudejame mladi Krekovci in stari borci strokov-I nih rudarskih skupin. Niso zmogli denarja za vlak, . a svojega, krščanskega delavskega tabora niso hoteli opustiti, zato so hodili peš od treh zjutraj. Prišli so pa še celjski Krekovci in Krekovke s tuiubu-; raškini zborom.
Ob 10 so se taborjani zbrali pred šolo pod | rudarsko zastavo iu odkorakali ob koračnici celj-1 skih tnmburašev v cerkev. Domači gosp. župnik [ Lončarič jo v krasnem cerkvenem govoru obrazlo-1 žil zakaj smo krščanski delavci. Navduševal je ver-j nike, da naj se le bore za svoje pravične zahteve, a naj ne pozabijo Boga, dn blagoslovi njih delo.
Po sv. maši, pri kateri sta stregla predsed-' nika central strokovne in kulturne organizacije krščanskih delavcev, je domačin rudar tov. Lešnik otvoril tabor. Prvi je govoril tov. Žuiner Srečko, načelnik JSZ. Opozoril je na tri obletnice: 40-letnico Rerum novaruin, 35-letnico obstoja kršč, soc. organizacij in HO-letnico blagoslovitve rudarske zastave pri Sv. Jederti. Opisoval je težo boja, ki ga vodi krščansko delavstvo, ker mnogi, ki so v to poklicani, nočejo razumeti pravične borbe in odklanjajo moralno in gmotno pomoč. Delavstvo je vezano samo nase. Zato naj se oklene svojih svobodnih organizacij, kakor je priporočal papež Leon XIII.. ker le tako bo doseglo svoje pravice.
Po njegovem govoru so zapeli pevci himno Krekove mladine: V boj za pravico, v boj za resnico!«
Kot drugi je govoril tov. Langus Joža. Današnji družbi manjka oživljajoče središče celotnega življenja. Zato tolika gospodarska zato ludi du-
hovna kriza, zato vulkanu podobno razpoloženji delovnega ljudstva, zato nevarnost komunizma. Manjka vere, manjka pravice, manjka ljubezni. Prenovljenje posameznika in tako tudi celote v duhu krščanstva bo zmaga pravice, zmaga Ijubeani, zmaga svobode.
Po govoru so celjski Krekovci zaigrali na tamburioe. Tabor so s kratkimi nagovori pozdravili: za Krekovce Hudajanin tov. Sušeč, za trboveljske rudarje tov. Križnik, ža Celjane tov. Hočevar, za Hrastničane tov. Arnšek, za Zagorjane Hrastelj in za holandske delavce tov. Kozole.
'Tov. Lešnik je povzel glavne misli vseh govornikov, ožigosal denuncijanstvo, zahrbtnost in neodkritosrčnost. Pozval vse navzoče, da v resni neodjenljivi borbi iščejo pravice sebi in svojim.
S pesmijo Povsod Boga je bil tabor zaključen.
Počasi, pa s silno vztrajnostjo si krščanski socializem utira pot v srca. Ta armada borcev se krepi in raste. In tako je prav.
Nesreča v Kamniških planina/It
Kamnik. 14. julija.
Tu se jc razširila vest. da se jc v nedeljo ponesrečil nekje nieil Češko kočo in Kamniškim sedlom neki planinec, čigar ime ni znamo, je pu najbrže Hrvut. Akademski slikar g. Maks Koželj je organiziral snoči reševalno ekspedi-cijo. ki je ob 9 odšla proti Češki koči. Tam je našla člane skupine, s katero jc bil ponesrečeni ] planince. Davi pa je ekspedicija odšla do krn-' ju. k jer sc je ponesrečil omenjeni planinec. Reševanje bo zelo težko, ni pa dosti verjetno. <la planince šc živi in sc jc najbrže takoj ubil. Do popoldne reševalne ekspedicije šc ni nazaj v Kamnik.
ljubljanska carinarnica raste
Pred mesecem so blugoslovili temeljni kamen za novo veliko carinarnico 0I1 Viliiurjcvi cesti /a glavnini kolodvorom. Med tem časom so tlela že prav lepo napredovala in obsežna kolonija stanovanjskih hiš zu carinarnico jc žc zrustlu i/, tal. Objekti., ki gledajo proti ijunuj-uki cesti, so dosegli že višino prvega nadstropja, dočini so poslopju na desni strani šc nekoliko nižja. 1'rnv tako je dosegla že prvo nadstropje majhna stavba, v kateri bo nastanjena finančna kontrola in dohodurstveni urad. Dela /11 upravno poslopje in carinsko skladišče sc šele začenjajo in delavci so začeli s pripravljalnimi deli
/.n odstranitev stare nakladalne klani inc. ki sloji sedaj šc na mestu, kjer bodo stnln skladišča in nova nakladalna klunčina. Hkrati s temi deli so začeli /. utrjevanjem iVmeljcv /a novo V i I-linrjovo cesto, zn katero je bila /grajena kanalizacija že lansko leto. Cestni valjar utrjuje seduj 9 metrov široko novo cesto v dol/ini pur sto metrov od carinarnice proti Dunajski cesti. Nova cesta bo izročena prometu šc nekoliko preje, kakor pa bo dograjena nova carinarnica, ki bo seveda takoj po otvoritvi nujno potrebovala solidne zveze / mestom.
Ameriška KSK Jednota pri g, banu
Ljubljana, 14. julija.
Danes so sf glavni uradniki KSK Je<toote: Rev. Plev ni k, Mr. Opeka, Mr. Zidar in Mr. Germ poklonili gospodu banu tir. Dr. Maružiču. Gospod glavni tajnik Z a 1 a r se je gospodu bonu zahvalil zu njegovo posebno naklonjenost ob prihodu Jednotrnih članov v staro domovino: vei oblastni organi so Sli izletnikom kar najbolj iva roke. — Gospod ban je dejal, tla ga zelo veseli, dn more pozdraviti pri sebi glavne zastopnike KSK Jednote, o kateri se je sploh zelo laskavo izrazit, poudarjajoč med drugim, dn je bita KSK Jednota v Ameriki prva, ki se jc zaviela la ideale Jugoslavije. Gospod ban sam da ni pozabil, kako je bil kot 'jugoslovanski odbornik v Ameriki prijazno sprejet od glavnih uradnikov KSK Jednote ter neštetih njenih članov. Gospod ban je končal z željo, da bi mogel še enkrat v Ameriki pozdraviti svoje prijatelje, nakar so ga predstavniki Jednote prijazno povabiti na svetovno razstavo v Cikagi teta 1033. — Za gos[>odom banom je obiskala deputacija ludi gospoda podbana dr. Pirkma-jerja. Pozdravil ga je prvi podpredsednik John Germ, nakar je g. podban odgovoril, da ga vedeli. da so bili vsi ameriški rojaki v domovini lepo sprejeti. Bog daj, tla bi bili naši stiki z njimi čimdalje prierfnejžil
Nesreča reveža
Murska Sobota, 13. julija.
Požar, požar! se je v soboto na mah razneslo po Soboti. Ljudje so za hip obstali, se stresli, potem pa so hiteli proti Turopolju nad katerim se je valil proli nebu črn dim. Gorela je nova hiša kožarja Olaja Franceta. Požar je nastal na sledeči način: Mati je hotela peči kruh. Radi tega je v peči močno zakurila. Vsled velike vročine se je dimnik močno razgrel. Od vročine se je vnelo seno, ki je bilo stlačeno ob dimniku. Plamen se je nato zagrizel v streho. Sreča v nesreči je, da so požar takoj opazili in je bila tudi voda pri roki. Tako so hišo rešili. Zsorela pa je streha in večja množina sena. Za reveža je tudi ta škoda velika. — Olaj si je letos postavil hišo in se je šele v četrtek naselil v njej. Nesreča ga je torej hitro začela preganjati.
Nedovoljena lantovska veselica
Št. Jernej, dne 14. VIL
Med tem, ko so ogromne množice vernih fazanov v dveh procesijah — ena je šla v Lurd, druga na Tolsti vrh — šle prosit, da se nas usmili dobrotljivi Bog in da zemlji blagodejnega dežja-ker sicer bodo vsi pridelki uničeni, so pa lantje neke okoliške vasi organizirali veselico. Kupili so okrog 100 1 vina, par pujskov, dobili godca, odbrali primeren prostor v gozdu in so peli, pili, jedli in plesali in se dobro imeli. Dovoljenja za veselico seveda niti prosili niso. Menda so mislili, da bodo na ta način naredili več dobička, ker bo šlo vse brez takse in trošarine. Pa so se pošteno urezali. Prišli so orožniki in vse lepo popisali in dali na protokol, potem so pa še finančni organi svoje storili, dobiček jih pa še čaka...
Pet nesreč
i •
Ljubljana, 14. julija.
Ljubljanska bolnišnica jc danes sprejela pet ponesrečencev, ki so postali vsi razen dveh ponesrečencev žrtve dela.
Davi malo pred 8 je delavec mestne elektrarne Rudolf Princ, stanujoč na Ižanski cesti 30, preizkušal na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti star revolver. Revolver pa se je sprožil prehitro in krogla se je zarila Princu v desno nogo in mu pre-strelila piščal.
Franc Janša, 20 letni tesar pri progovni sekciji na glavnem kolodvoru in stanujoč na Drenovem griču, je danes dopoldne rezal les tla cirkular-ki. Med delom mu je cirkularka odrezala dva prsta.
Ob 1 popoldne so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 25 letno Katico Tušarjevo, ženo plakaterja, stanujočo na Vidovdanski cesti 10. Na Tušarjevi so sc pokazali nevarni znaki zastrupljenja. Izpila je namreč neko tekočino, menda raztopljeno sodo. Tu-šarjeva ni mogla niti govoriti.
Te tri ponesrečence je v bolnišnico pripeljal reševalni avtomobil. Nadaljnji trije ponesrečenci pa so še:
50 letni tesar lernej Kuhar iz Vodic 30 je včeraj padel na stavbišču v Alešovčevi ulici in si zlomil levo nogo.
32 letni" vrtnar Andrej Tomšič v graščini Črni potok v šmartnem pri Litiji je včeraj obiral črešnje in je padel z drevesa ter si zlomil roko.
Delavski tabor se bo vršil v nedeljo, 19. julija, pri sv. Trojici pri Vrhniki. Po sv. maši ob 10 bosta govorila Marinček Anton in Koprivec Matic.
— Vabimo vse prijatelje, da se tega zborovanja udeleže.
Ljubljana
Vedno večji potniški promet
Ljubljana, 14. jul.
Ljubljana je zdravo, napredka zmožno in in prometno mesto, kljub gotovemu pesimizmu in kljub usodni bližini meje. Poleg raznih drugih statistik govori zu to trditev še najbolj statistika potniškega prometu na ljubljanskih kolodvorih, to je, koliko je potnikov odpotovalo iz Ljubljane. Nam se jo posrečilo <lobiti številke o potniškem prometu nu ljubljanskem kolodvoru za vsa zuduja leta:
Letu 1925. je odpotovalo i/. Ljubljane skupno 1,247.760 potnikov, leta t92h. 1.106.277, leta 1027 pa: z glavnega kolodvora 928.068. z gorenjskega kolodvora 138.079 in z dolenjskega kolodvora 72.K87, skupno torej 1.1 30.934. | Pta 1928 je odpotovalo: z glavnega kolodvoru t,004.P>4. z gorenjskega kolodvora t 13.464 in / dolenjskega kolodvora 70.711, skupno torej 1.197.329. Leta 1029 je znašal potniški promet: na glavnem kolodvoru 95S.998. na gorenjskem kolodvoru 108.707 in na dolenjskem kolodvoru 69.820. skupno torej 1.1 >7325. Letu 1930 pa je znašat potniški promet: na glavnem kolodvoru 968.327, na gorenjskem kolodvoru 102.601 in na dolenjskem kolodvoru 66.708. skuiono torej 1,137.636. Opazimo torej, du je potniški promet zadnja leta skoraj stalno na isti višini, kljub temu, da živimo v času resne gospodarske krize. Znaten del potnikov v bližnje kraje so železnici odvzeli avtobusi, dalje na je odnadlo mnogo delavcev, nameščencev, šolarjev, ki so se prej dnevno vozili v Ljubljano, po ublažitvi stanovanjske krize pa so dobili sedaj stanovanja v mestu. Tako si torej razlagamo visoko število iz I. 1923. Dalje gre tendenca železniške politike tndi v to, da zmanjša notuiški promet na gorenjskem in dolenjskem kolodvoru, ki stu s tovornim prometom preobremenjena in da ga osredotoči na (-'lavnem kolodvoru, kar kažejo tudi naše številke.
Številke govore jasnejše, kot vsi drugi dokazi: Ljubljana je in ostane velevažno orontefno središče, važnejše, kakor je bilo kadarkoli v preteklosti!
© Seja ljubljanske občinske uprave se vrši v petek, 17. julija ob 5 popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so razna finančna poročila, tako o kreditu za regulacijo Gradišča in odkupu Lnkmanove hiše: o računskem zaključku Mestne hranilnice ljubljanske za I. 1930 iu Kreditnega društvu Mestne hranilnice zu 1. 1930; o zgraditvi novega zavetišča za onemogle, o posojilu 2,000.000 Din za razširjenje plinskega omrežja ter o raznih pritožbah in odpisih. Med gradbenim poročilom so razne pritožbe, ponudbe in prošnje. Občinski svet bo razpravljal tndi o ureditvi trotoarjev, o regulaciji pri Figovcu, o prestavitvi in napravi novega Čevljarskega mostu, o kanalizaciji občine Vič-Glince itd. Tn.j-sko-prometni odsek bo poročal o razstavi mestu Ljubljane na letošnji razstavi.
Personalno-pravni odsek bo poročal o raznih prošnjah in o službeni pragmatiki za mestne uslužbence. Policijsko - zdravstveni odsek bo poročal o predlogu zn prepoved vozil z živinsko vprego skozi Šelenburgovo ulico. Dalje so na dnevnem redu šc poročilo socialno-političnegn odseka iu pn samostojni predlogi. Po javni seji se vrši tajna seja.
0 Zdravstvena komisija zu povečanje naših bolnišnic je sedaj zaključila svoje delo. O delu komisije se sednj sestavlja zapisnik in ko bo ta gotov, bo izdan za javnost oficielni komunike.
© Skavti na taborenju. Včeraj zjutraj sc je pojavil na mestnih ulicah Guštinov avto z zastavami okrašen napolnjen s kakimi 30 skavti, ki so veselo peli skozi mesto. Bila je to Svetovidova četa skavtov iz Salezijanskega mladinskega doma s Kodeljevega. Zvedeli smo, da se peljelo na enomesečno taborenje v Griže pri Žalcu. In še tole smo zvedeli: pred odhodom so bili vsi pri sv. maši, ki jo je v kapelici Sal. mlad. doma daroval njihov starosta in ravnatelj dr. Blatnik, in vsi so med mašo pristopili k sv. obhajilu. — Čast takim skavtom!
0 številne male tatvine. V soibo delavca I ranca Mužgona v Vodmatski ulici 22 ee je splazil ponoči neznan tat in mu, ko je on spal. izmaknit 400 Din gotovine iz kovčeka. Zidarskemu pomočniku Francetu Berku v Tovarniški ulici 5 v Mostah pu je najbrže isti tat ukradel med spanjem iz sobe 260 Din vredne čevlje. — Po-sestnici Mariji Miklavčevi iz št. Vida je neznana tatieu izmaknila v Linhartovi ulici iz ce-karjn torbico z 230 Din gotovine. — Iz delavske barake na Dunajski eesti je neznan tat ukradel delavcu Josipu Gačiuku obleko, perilo in čevlje, skupaj vredno 600 Din. — Tehniku Ferdinandu Živicu je nekdo izmaknil med kopanjem na »špicic srebrno uro in verižico, skupaj vredno 400 Din. Dijuku Otoka r ju Župčiču pu je ukradel najbrže isti tat hlače in srajco, sku-paj vredno 500 Din.
O Nočno službo imata lekarni: mr. Trn-koczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ranior, Miklošičeva c. 20.
Kranj
Pridobitve hotela »Jelen«.. Da ustrežeta vsem zahtevam razvajenih gostov in obiskovalcev, ki cesto zahtevajo v boljših hotelih popoln koinfort, sta lastnik hotela Jelen g. Zabret iz Bobovka in najemnik g. Ivan Blague doprinesla z različnimi pridobitvami precejšnje žrtve, da hotel čim bolj reno-mirata. O. /abret je odkupil od mestne občine na oglu Jelenovega klanca nekaj sveta, dal zgraditi visoko škarpo in tako je iz zanemarjenega dvorišča nastal lep senčnat vrt, ua katerem je postavljena tudi precej velika veranda. Vrt je bil popolnoma dogotovljen pred dobrim mesecem. Najemnik hotela g. Blague je kupil spomladi precej velik avtomobil za prevažanje tujcev in gostov. Zadnji čas pa je g. Blague poskrbel tudi za prvovrsten orkester, ki bo igral vsako soboto zvečer ter nedeljo dopoldne in zvečer bodisi v hotelu ali pa zunaj na verandi. — Ker orkester sestoja iz petorice članov opernega gledališča v Ljubljani — ki imajo sedaj počitnice — smemo pričakovati tudi temu primerno resnejšo in boljšo glasbo kot jo nudijo navadno potujoči ciganski orkestri s svojo šlagersko godbo.
Obrtniki zopet kegljajo. V prostorih gostilne pri Petru Mayr-ju se od 6. jul. naprej vrši obrtno kegljanje. Keglja se v ponedeljek od 13—24, ob sredah in sobotah od 20—24. Tisti teden po obrtni proslavi bo obrtno kegljanje prenehalo in se potem zopet prične naslednji ponedeljek. Glavni dobitki so: kompletna spalna oprava, najfinejši čevlji iz krupon usnja, vreča moke ter še nad 20 lepih dobitkov.
Vajenske preizkušnje se bodo vršile sredi meseca avgusta. Prijave je poslati do 10. avg. pisarni rokodelske zadruge.
Od danes narcrei cene
m%
znižane
Poleg tega še običajni popust-
Viktor Iioliiiiec, Ljubljana
DSvno, Ikonta!
To le kamera, o kateri sanjajo vsi, ki bi radi fotografirali, enostavna, zaDesljivn. zelo občutljiva, prava Zeiss-lkon, kamera
velja samo Din 750--Bosato ilustr. prospekti v vsaki lioljSi loto-trgovini ali pri
ZEISS IKON ZASTOPSTVU Sremska 9, H. P»vlovl<, Ittgrad 587.
Jesenice
Prihod čeških akademikov. Jutri, 16. t. m., prispe skupina 30 čeških akademikov iz Prage na počitniško kolonijo, ki jo prireja Zveza slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani, v Begunjah na Gorenjskem. Kolonisti prispejo ob 16 preko Ko-qroške na Jesenice. Odbor ZSAU naproša vse študente in občinstvo iz Jesenic in okolice, da se sprejema udeleže v čim večjem številu. — Odbor ZSAU.
Brežice
Blagoslovitev gasilnega doma prostovoljnega gasilnega društva v Zakotu pri Brežicah.
Lansko leto so pričet' ob glavni cesti proti kolodvoru tik občinske hiše s prostovoljnimi prispevki, nabiranjem in dobičkom raznih veselic z g rud bo -rušilnega doma. Dom jc bil pred kratkim dogotrvljen ter izročen svojemu namenu. Blagoslovil ga je v nedeljo, 12. julija popoldne č. g. župnik Martin Jurliur iz Brežic ob navzočnosti zastopstva okrajnegu načelstvu in drugih uradov iz Brežic, župuega načelnika g. Engelsberger ju i/. Krškega, zastopnikov raznih okoliških gasilnih društev ter drugega občinstva. Po dokončanem obredu sc je nudil ofici-jalnim zastopnikov mul prigrizek. Stavba je lepa in srečno izvedena. Društvo upa svoj ostali dolg z naklonjenostjo raznih dobrotnikov čjni, preje poplačati. Po blagoslovitvi, pri kateri,jc marljivo sodelovala godba iz Loč pri Dobovi, se jo vršila prav živahna veselica brez incidentov in je bil dobiček veselice prav izdaten. Društvu želimo šc mnogo uspehu.
Novo kopališče nu Krki. Gospod Uršič. ki iinu ob glavni cesti Zagreb-Ljubljana lik brežiškega mostu svoje posestvo na takozvuneni »Griču« in dobro restavracijo, je dogotovil pretekli mesec svoje uovo kopališče, ki ima 43 kabin. Ker je Krka topla, mirna in čista reka, primerim za plavače kot neplavače, jo uporabljajo Brežičani, ob nedeljah in praznikih jki izletniki iz Zagreba, Samoboni in drugod tako, du jc kopališče večkrut premajhno. Tudi ua Savi tik Brežic je kopalno življenje prav živahno, le žal, da ni razen zasebne kubine nobenega javnega kopališču. Brežiška občina ima sicer ob Savi prav primerno zemljišče za napravo javnega kopališča, ne napravi pa za svoje občauc tega. kar bi bila dolžna storiti že s higijenskega stališča. Tuko kopališče na Savi bi sc gotovo dobro rentiralo in tudi dotok tujcev bi sc izdatno povečal.
Poizvedovanju
Pozabljen je bil v nedeljo zvečer pri kopanju ob Sori pri Retečah suknjič. Najditelj se naproša, naj ga odda v Ljubljani, glavni kolodvor v oddelku za najdene stvari.
Mačke
(Konec.)
Muca, kje boš pa spala? 1'odpečkom bi se umazala, polno je prahu in pepela, zunaj v skednju je pa mraz. Iu pogledala me je s svojimi razumnimi očmi in rekla na kratko: Pri tebi«. Takoj sem jo razumel in se spomnil na sosedovega hlapca, ki je trdil, da si najbolj noge segreješ, če mačko nanje položiš. In tako sem tudi jaz zvečer naredil. Mačko sem varno položil v vznožje, dn me bo ogrevala. Kes je nekaj časa ostala in prijetno drmljala, da me je od njene godbe kmalu objel sladek sen. Nenadoma se zbudim in začujem njeno godbo prav poleg obraza. Mačko je mikala toplota, zato se je previdno privlekla iz vznožja k ustom in se naslajala s toplo sapo, ki sem jo dihal vanjo. Hitro sem jo potlačil zopet k nogam, ker sem se bal, da me bo opraskala. Zopet je čepela en čas stisnjena in me božala z mehko dlako. A ko sem zatisnil oči, že zopet začutim njeno godbo pred ustini in boža-jočo dlako. To se je ponavljalo nepretrgoma celo noč; včasih sem čutil vbodljaje na levi, včasih na desni strani, včasih na nogah, včasih na prsih, mačka je vedno prihajala navzgor, jaz sem jo pa vztrajno potiskal navzdol. Nič nisem spal, šele proti jutru sem zadremal in pozabil, da je mačka pri meni. Predramil sem se šole, ko je solnce sijalo v sobo. Mačke ni bilo več nikjer, u jaz sem bil ves razpraskan po nogah in prsih, da sem se kar ustrašil, ko sem zagledal krvave madeže po telesu, iz katerih je curljala kri. Mati me je okregala, ko ine je videla takega, a jaz sem tekal okrog in klical: Mucika, kje si. ' A niucike ni bilo več. Ko si jc kravn zlomila nogo, ni bil oče tako potrt kot jaz za lepo belo muci ko.
Iz. luknjo je prišln podgana, siva, z dolgim repom in Sčetiiiastimi brkami, pa nismo vedeli kako bi jo ulovili. Kje si murikn, da boš ujela podgano?«:
Stari oče je velel nastaviti past, a jaz sem
j celo noč strahotna gledal v domišljiji, kako se plazi ■ podgana iz luknje in vsa grda skače čez mojo po-! steljo. Mueika, lepa bela mucika, vrni se, da boš I pri meni spala in me ne bo več strah. Pokazala boš svoje ostre zobe in kremplje boš zasadila vanjo, i Pa si me tako neverno zapustila. Nikoli več te ne j bom videl, a podgane bodo prihajale iz lukenj in me bodo plašile s smrdljivimi telesi in golimi repi. j A ti mucika si bila tako snažna, bela in čista, ! nosila si rep pokoncu kot svetlo sabljico.
>Lej, tvoja mačka, ki si jo ti tako nosil, je j pri Zajčevih, tam kjer imajo tistega nadušljivega I mačka. Videla sem jo, kako sta skupaj jedla iz | skodelice. Potepinka je bila, take niso dosti prida. | Tako mi je pripovedovala mati, ko se je vrnila s polja, kjer so repo pulili.
>Pa bo zdaj tam ostala?«
: I£n čas bo tam, pa se bo spet drugam po- ! i tepla.«
O mlado razočaranje, ki si je prvič utrlo pot ; i do grenkega spoznanja.
Brez mačke nismo mogli biti pri hiši, ker so j ' se bile miši preveč razpasle. Zato smo naročili pri i j sosedu mlado mnčico, da bi se hiše privadila. A i i ker si je bila krava nogo zlomila, ni bilo pri hiši ' nič mleka, zato sem moral inačico pitati s krom-l pirjem, ki ga je ona čudovito rada jedla. Vsak dan 1 sem ji ga prinesel polno torilce in onn ni vedela, : kedaj mora nehati, mislila je, da mora vse snesti. j
Jedla je, jedla, da se je včasih trudoma zavlekla 1 pod postelj. Nekega dne pridem po kosilu pogledat, če je že sita, n le je ležala poleg skledice in se ' ni guniln, le gledala je še s trudnimi očmi, repek zavit do bradice.
•.Sita je, zdaj bo ležala,, sem si mislil in odnesel skledico. Radovednost me je gnala, zato sem prišel čez nekaj času zopet pogledat, n zdaj ni nič več gledala, več ni dihala. Kličem jo in polipljem; še je gorka, n več no giblje.
: Crknila je/: pravi stari oče, odnesi jo v jamo, la tudi ni bila dosti vredna, ker ni vedela, kedaj j je sita?«	|
O inačica, tudi tebe ne bo več, a jaz sem te tako pital, ker nisem mogel včakati, da bi kmalu postala velika.
še na eno mačko se spominjam. Šla sva z materjo k teti, ko so imeli žegnanje.
V cerkvi sem lepo molil in gledal Ija v svetlo zarjo solnca za oltarjem, po maši pa naju je že čakala pred cerkvijo prijazna leta, ki najti je odvedla nu svoj dom v gosti. Mnogo dobrih stvari sem jedel, a kmalu se je moje zanimanje osredotočilo na dve mački, ki sta pritekli od nekod, ko sta začutili prijetni vonj dobrih jedil. Posebno ena mi je ugajala, ki je bila lepo pisana. Oči pa so ji blestele kot dva utrinka na nebu, ki zažarita v vsej svetlobi, potem pa zopet ugasneta, dokler se zopet nova dva ne prižgeta. Imela je gosto dlako kot lisica pozimi in se ni prav nič bala, ko sem jo v roke prijel. Z vso eleganco je jemala ostanke kokošjega mesa iz rok in brez vsake požrešnosti.
■No. če jo imaš rad, jo bomo pa tebi dali, pravi teta, >,jo bosta pa kar na voz vzela seboj.
Adijo piške in potice in druge dobre stvari, mačka, lepa, pisana, li si moja!«
Sprva je bila malo preplašeua, ko sem jo dvignil na voz, ki ga je teta naročila, potem pa jc mirno in razumno počivala v naročju. Doma se nekaj časa ni ganila iz hiše, pa v kratkem se je privadila in hodila je po sobah in kuhinji s tako važnimi koraki kot mati. Nikoli je nisem videl, da bi miš požrla. Sniuo zgrabila jo je v zobe, pre-griznila in vrgla ua lla. Kmalu se je v hiši naveličala in se šla razgledovat po vrtu kot mlada gospodinjil. Kot blisk je švignila ua vejo in zgrabila ptiča v kremplje. Jaz sem preplašeno gledal, da ne bi palu iz visočine, pa ona ga je na moje veliko veselje varno prinesla na tla, ga lepo raztrgala in pojedla kot bi bila v gostilni.
O ubogi vrabčki, koliko vas je pojedla, ker sem ji jaz poluho dajal. Ljubezen ie slepa in mačka je bila prelepa, da bi ji bil kako stvar odrekel.
Blizu nas je bila na pol podrta lesena bajta, v kateri je stanovala samotna starka, ki ni imela druge živali kot starega grdega mačka. Kadar je bilo lepo, je prišel na vrt in bulil v svet kakor kreten. Jaz sem se neprenehoma bal, da ne bi moja lepa mucu poiskala njegove družbe.
• Kaj ne, mucka, dn ne inaraš grdega mačka, ves rep ima že oguljeu, brke so mu pa prismojene?*
Mačka je previdno molčala in gledala po vejah. A česar sem se najbolj bal, to sc je zgodilo. Ko pridem nekoč domu in pogledam v čuninato, zagledam starega mačka, ki ga prej nikoli ni bilo pri nas. Z mojo lepo muciko sta bila skupaj iu žrla salo.
Ni gu hujšega kot razžaljena ljubezen. Lepa mucika, zdaj pa brez usmiljenja! V meni je vstajala krvoločnost, kolikor si jo more izmisliti mlada domišljija.
Najprej sem pripravil dva niožnarja, ki se.ni jih znotraj poinazal s kolomazom; nato pa sem poveznil mačka in mačko z glavo navpik, da so jima samo repi ven gledali. Z vso krutostjo sem jima zdaj odrezal tisti hudobni košček repa. Mačka je cvilila in prosila, maček pa nič. Nato pride očo domov, ki sem mu obširuo razložil vso zgodbo. Bil je očividno prav zadovoljen s tem kar sem naredil. Nato sva jih potegnila ven in spustila skozi vrata. Šla sta in ni jih bilo več nazaj.
Lepa mačka, ki sem bil bolj ponosen nate, kakor oče na krave in vole, ti si me najbolj grdo pre-varila, zato ml ni bilo za tabo nič hudo, čeprav si hodila v svilenem kožuščku, kot sem pozneje videl lepe gospodične v mestu.
Po leni razočarati ju sem se naveličal igra z mačkami in bilo mi je vseeno ali jo imamo pri hiši ali ne. Spoznal sem pozneje, da mačka nc more biti le moja last, ona je last cele hiše in nobenega.
Odslej nisem nikoli več čutil bolečine zu izgubljeno mačko.	J. g.
Dnevna
Koledar
Sreda, 15. juliju: Vladimir. Kralj; Henrik, kral j spozna valeč.
Mlaj ob 13.20. llerscliel napoveduje veliko dežja.
Cerkveni vestnih
Jutri 16. t. m. na praznik Karmelske Matere božje bo v karmelski cerkvi na Selu ob pol 5 tiha sv. maša, ob pol 6 slovesna jv. maša, ob pol 8 mašnje pevzv. g, knezeškof. Popoldne ob 16 pridiga in pete titanije. — V sredo in čelrtek bo od 16.30 do 18.30 izpostavljeno Najsvetejše. V sredo bo med tem časom prilika za spoved. 1 a dan se v karmelski cerkvi dobe popolni odpustki kakor na porcijunkulo.
iVovi grobovi
+ V Podpeči pri Dobrepoljah je v visoki starosti 80 let umrl Anton Erčalj p. d. Špičkov Tone, daleč na okrog znani lesar. Pokojni je bil zvest čitatelj Slovenca«, odkar izhaja. Bil je tudi dolga leta naročnik -.Domoljuba., in raznih nabožnih listov. V mladosti je v zimskem času hodil na Dunaj kot kojtanjar, prodajal pa je 'udi pomaranče in drugo tako robo. Na Dunaju se je popolnoma priučil nemščine. Prav rad je pristopal k sv. zakramentom. Po prejemu zadnjega sv. popotnice je čez pol ure mirno v Gospodu zaspal. Naj počiva v miru!
Osebne vesii
—	Pi-olesorski izpit so naredili v poletnem semestru pred stalno izpitno komisijo /a profesorske izpite v Ljubljani naslednji gg. suplenti-diplomirani filozofi: dr. Blinc Marta, dr. Hribar Mirko, Hvala Marij, Jemec Valentin, Martine 1'eter. Pire s. Katarina, Prczelj Josip. dr. Stodnjak Anton, Sterle Vlasta in Stupan Bogomir.
—	Poroči se danes na Brezjah g P. Uran-kar, proiesor trgovske akademije v Sarajevu, z gdč. Pavlo Burkefjca. Tskreno častitamo!
Poročil se je vče-nr v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Anton Nikolavčič, kolodv trafikant na Jcsenicsh, z gdč. Arico Ritelj iz Novega mesta. Bilo srečno!
Ostala vesii
—	Opomin starisein. V zadnjem času se innože ne/gode povo/enja otrok po vlakih na raznih progah direkcije državnih zeleznic Ljubljana. Vse to sc dogaja, ker stariši ne nadzirajo svojih otrok in jih puščajo brez vsakega nadzorstva v bližini proge odnosno železniških naprav, kar je po zakonu ka-znjivo in so za posledice odgovorni stariši odnosno varuhi otrok.
—	Merkautilni teca: za strok, izobrazbo učiteljev na trg. (gremijalnih) in obrtno nadaljevalnih šolah. V inerkantilni tečaj, ki se vrši od 1. avgusta do 30. avgusta t. 1.. jc banska uprava »prejela več prosilcev. Vsi ti učitelji, ki hočejo ta tečaj posečati, morajo prijaviti to še posebej Viti. odd. kr. banske uprave najkasneje do 30. julija t. I. z navadno dopisnico. I ečaj sc otvori ob 7. uri zjutraj dne 3."a^gusta t. I. na tehn. srednji šoli v Ljubljani (pritličje, soba št. 5). V tečaj so sprejeti: Birsa Josip. Pondviče pri Litiji; Burja Riliard. Gornja Radgona; Burdiau Franc, Šoštanj; Ceruelč Božo, Zagorje ob Savi; Golobic Peter, Jesenice; Gorup M. Franc, Sv. Florijan; Hrastnik Nado, Gor. Logatec; I Ircščak Alojzij, Ljubljana; Hude Orago, Ljubljana; Jurjevič Mariju, Celje; Kobentar Ant., Radovljica; Kobilica Rud.. Bled; Kogej Leopoldina, Tomišelj; Kokalj Franc. Vel. Lašče; Kokot Ferdo, Vič; Kokotcc Janko, Pobrepolje; Lavrič Pavel, Tržič; Leveč Anka, Ljubljana; Lipovec Josip. Ljubljana; Lunder Dušan, Priinskovo; Mahkota Anton, Ljubljana; Volk Stanislav, Hrastnik; Pečnik Ivan. Svibno; Požar Ladislav, Zagorje; Prelog Miloš, Celje; Rejec Franjo, Šoštanj; Seliškar Anton. Ljubljana; Slapšak Jerica, Ljubljana; Serajnik Joško, Dovje; šli bar Anton. Zagorje ob Savi; Lratar Jože Marjan, Trebnje; Vavde Milan, Vojnik; Veuniger-holz, Središče; Vidmar Miro, Cerklje, Vode Angela, Ljubljana; Završnik Rud.. Ljubljana. Zlatič Leo, Sevnica; Pavlič I Ireni, I rbovlje-Vode.
—	Snomcnico Od Ilirije do Jugoslavije.- jc Nj. Vel. kralj (glasom dopisa maršalata dvora z dne 10. junija 1031) blagovolil sprejeti in odrediti, da se upravitelju iu mladini Davorin Jenkove narodne šole v Cerkljah*pri Kranju izreče zahvala.
—	Smrtna nesreča fiOlctnc starke. V ponedeljek je prišlo pri Slovenji vasi na Dravskem polju do težke nesreče, ki ie zahtevala življenje 60-letne posestnice Jerc Skaza iz Slovenje vasi. Omenjena posestnica je namreč izstopila v Slovenji vasi iz avtobusa, ki vozi na progi Ptuj—Maribor ler hotela prekoračiti cesto za avtobusom. Med tem je pridrvel iz ozadja dvovprežni voz, katerega Jera Skaza ni opazila. Prišla je pod voz ter obležala na cesti z razbito lobanjo. Voznik Josip Uranek jo jc nezavestno pripeljal v ptujsko bolnišnico, kjer jc pa posestnica kmalu podlegla poškodbam.
—	Izkaz živalskih bolezni v dravski banovini z dne 10. t. n-..: Vranični prisad v Čemeči vasi t dvorec, okraj Krška. Steklina v Marija Gradcu 1 slučaj, okr. Laško. Garjavost konj v Izlakih t dvorec, okr. Litija, v Šmihelu t dvorec, okr. Novo meslo. Svinjska kuga v Dolu 2 dvorca, v Ma-runu 1 dvorec, okr. Laško; v Hrastovcu 1 dvorec, okr. Maribor d. b„ v Kandiji 2 dvorca, okr. Novo meslo. Svinjska rdečica v Spod. Žrečah 1 dvorec, okr. Konjice, v Radečah t dv„ okr. Krško; v Izlakih, Pustem Javorju, na Jančjem in Štangarskih Poljanah po 1 dv., okr. Litija; v Črešnjicah in v Preserjah po 1 dv., okr. Ljubljana ok.; v Čakovcu, Draskovcih, Žihlavi po 1 dv., okr. Ljutomer; v Bra-tončicah in Šalovcih po 1 dv., okr. Ptuj in v Rib-nem 1 dv., okr. Radovljica. Kokošja kolera v Gla-žuti 12 dvorcev, okr. Čabar. Gniloba čebelne zalege na Spod. Bregu in Ločiču po 1 čebelnjak, okr. Ptuj.
—	Razpisani poštni službi. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja v Solčavi (III—1). Jamčevina: 800 Din. Letni prijeinki: redna plača 7200 Din, doklade 3000 Din, za brzojav in telefon 240 Din. Enaka služba je razpisana pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju (III 2). Jamčevina: 800 Din. Letni prijemki: redna plača 0600 Din, doklada 3300 Din, za odpravljanje iu prevzemanje pošle izven uradnih ur 182 Din in nagrada za vzdrževanje selskc dostave 1836 Din. Prošnje za obe pošti naj se vlagajo na dravsko poštno ravnateljstvo do 31. julija 1031.
_ Poštninska prostost notarjev kakor sodnih
komisarjev. Dravsko poštno ravnateljstvo razglaša, da so notarji v svojstvu sodnega komisarja oproščeni plačevanja poštnih pristojbin za službene dopise, t. j. za navadna in priporočena pisma, ki jih pošiljajo državnim oblastvoni in občinskim uradom, s pogojem, da napišejo na ovitek pisma oznako »kot sodni komisar oproščen poštnine*.
kronika

—	Telefonska centrala je bila 10. julija otverjena pri pošti St. Trojica v Slov. goricah.
—	Popravljanje Ws»tskcga gra*Jn. Lastnica starega trsalskega gradu bo popravila poslopje in je za nekaj časa vstop na grad prepovedan.
—	Zadružni dan v Splitu. V nedeljo se je vršil v Splitu lepo uspeli zadružni dan, ki so ga priredile vse tri zadružne centrale, in sicer oblastna zadruga za poljedelski kredit, Zadružna zveza in Zadružna malica. Na zborovanju, ki je bilo izredno dobro obiskano, se je poudarjalo zlasti, da ;e dobra četrtina naše države včlanjena v zadrugah.
—	Darilo norveškega konzulata livarskemu samostanu. Že nekaj dni se mudi v Hvaru g. Gior- j gje Ročke, norveški konzul v Belgradu, ki je daroval frančiškanskemu samostanu na Hvaru veliko in umetniško izdelano stekleno omarico za shra-njenje starinskega masnega plašča planite iz 15. stoletja, nato dve stekleni omarici za shranjenje psalterijev iz 15. stoletja, brevirja iz 12. stoletja, korana in Ptolemejevega atlasa. Omeniene starine so vzeli iz samostanske knjižnice in jih v umetn. steklenih omaricah, ki jih jc podaril norveški konzul, razstavili javnosti.
—	Nezgoda francoskega konzula v Splitu. V . soboto zvečer se je francoski konzul v Splitu g. Richard vozil z motornim čolnom po morju. Komaj pa je zavozil iz pristanišča, ie odpovedal motor in
v čoln je začela vdirati voda. Slučajno je priplul mimo neki motorni čoln, ki ic rešil konzula.
—	Smrtonosen padec zidarja iz četrtega nadstropja. V Zagrebu se je v ponedeliek dopoldne v Tkalčičevi ulici pripetila na neki novi štirinadstropni stavbi smrtna nesreča, ki io je po ugotovitvi oblasti zakrivila nezadostna zavarovanost delavcev. Delavec Mirko Mrzljak jc delal v četrten nadstropju. Naenkrat so začuli njegovi tovariši silen krik in takoj nato zamolkel padec telesa. Mrzljak je bil na me.itu mrtev. O nesreči je bila takoj obveščena policija, ki je takoj poslala na lice mesta komisijo. Komisija ie ugotovila, da se ic nesreča pripetila radi tega ker pomožni odri niso bili zadostno zavarovani.
—	Sredi veselja sc jc zaklal z nožem. V nedeljo se jc napotila iz Sarajeva mala družba na izlet v Plandište. Med drugimi so bili tudi v družbi inšpektor banske uprave, šef tehničnega oddelka okrajnega načelstva in bančni uradnik Lju-biša Gerasimovič. Na nekem travniku so počivali. Naenkrat se ie Gerasimovič oddaljil od družbe in se čez nekaj časa vrnil z velikim kuhinjskim no- j žem v roki. Z njim sc je pred celo družho zabodel
v prsi. Prepeljali so ga v bolnišnico in je njegovo stanje precej nevarno.
—	Težka nesreča mlade umetnice. Iz Subo-tice poročajo: Na paličkem kopališču sc je v nedeljo popoldne kopala znana suboliška umetnica na klavirju Gabrijela Revay. Skočila je v preplitvo vodo in zadela z tdavo ob dno jezera s tako silo, da se ie onesvestila. K sreči so drugi kopalci takoj zapazili nesrečo in rešili umetnico iz vode. Prenesli so jo v bolnišnico. Njeno stanje je zelo nevarno, ker je vse telo vsled poškodb na vratu čisto otrplo.
—	Pri bolečinah v želodcu in črevifc ler prebavilih navaja uporaba naravne >-Frnnz- Joscf < grcnčice prebavila k rednemu delovanju ir» s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala >-Franz-Jo-sel« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se pre- 1 malo gibljejo. »Franz-Josef- grenčica sc dobiva
v lekarnah, v drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Avtomobilisti in motocikiisti, čitajte! najbolj izkušenemu šoferju sc primeri, da si kdaj nc ve pomagati iz te ali onr zagate. Fdino čc ima stalno pri sebi knjigo Šofer ir samovozač inženjer-ia Josipa Štolfe, nc bo nikoli v zadregi, kajti razlaga konstrukcije, delovanja strege in vodstva mo- j dernega avtomobila ni le edira v slovenskem jeziku, marveč obče priznano izvrstno in temeljito slrokovn-aško delo. Poleg zgoraj omenjenega vse- j buje obširna knjiga nešteto opomb, praktičnih mig- j ljajev in dragocenega gradiva v sliki in besedi. A kar je najvažnejše, vsebuje tudi tehnično terminologijo, bogat nemško-slovenski in slovensko-neni-ski slovar tehničnih izrazov, tako da je ne more nihče pogrešati, kdor se bavi z avtomobilizmom in motociklizmom. Znano |'e, da so to knjigo naši j avtomobilistični krogi z navdušeniem sprejeli — zato je vsaka hvala odveč Naročile si jo nemudoma v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. V celn platno vezana z bogato ilustrirano prilogo velja 140 Din.
Trbovlje
»Obilic* v Trbovljah. — Lep sprejem, velik uspeh. Pripeljali so se popoldne ob 5. Na kolodvoru jih je sprejel župan, nakar so se srbski gostje peljali z rudniško železnico do Vod, kjer je bil pred rudniško restavracijo pravi sprejem. Pričakovala jih je tisočglava množica, domači pevci so jim zapeli^ v pozdrav, rudarska godba pa jim je zaigrala. G. Vodušek jih je ponovno prisrčno pozdravljal. Popoln uspeh je itnel večerni koncert ob veliki udeležbi izbranega občinstva. Zapustili so najboljše vtise. Od vstopnine so darovali 2000 Din za revne rudar, ke otroke. Pevci sami so bili ganjeni in navdušeni vsled pozornosti in prisrčnih ovarii, ki so jih doživeli v Trbovljah.
Prihodnjo nedeljo ima mladinski zbor prireditev v Društvenem domu v prid revnih otrok. Že sedfij opozarjamo in vabimo!
Srčna kap je zadela ženo rudarja Guzeja Jerneja na Posetju, kolporterja Slovenca . Pred kratkim pa je hjemu natrlo nogo, tako da mora ležali. Pogreb žene so oskrbeli dobri sosedje, katerim se mož srčno zahvaljuje.
Proti poldni iifnisenodT
se borimo tedaj, če pazimo, da se naša odporna moč poleti ne zmanjša. Zato je potrebna Iabka pijača. ki telo ne samo hipno osveži, temveč tudi i ojačuje njegovo odporno tnoč. Od vročine utrujeno telo osvežuje in krepi
mk

Poleti je treba lase bolj negovati!
Prah in vročina škodujeta lasem. Če jih redno umivate z E 1 i d a S h a m p o o n o m — Vam ostanejo lepi in zdravi!
Vsak teden po enkrat si umijte j;lavol
ELIDA SHAMPOO


Marrbo?
Pripravlja se z Ovomi.vkozarcem, ki ga morete dobiti povsod, kjer sc prodaja Ovomaltino iu sicer za ceno Din 15'—,
□	Mestno naceUtvo staršem in vzgojiteljem. Mestno načelstvo razglaša: Kljub tozadevnemu svarilu se še vedno opazuje, da se obešajo otroci med vožnjo na priklopne vozove mestnih traktorjev in na avteškropilnike. Pri teh vozilih zaposleno osebje ne more vsakega posameznega slučaja opaziti iu otroke svarili, radi česar sc lahko pripetijo večje nesreče. Starši in vzgojitelji, ki so odgovorni /a svoje otroke, se tem potom |>onovno opozarjajo, da jih poučijo o nevarnosti, v kateri se nahajajo pri obešanju na motorna vozila med vožnjo. Ako to ponovno opozorilo ne bo imelo zaželenega uspeha, bo mestno načelstvo prisiljeno ukreniti potrebne korake, da se uvede kazensko postopanje proti staršem oziroma vzgojiteljem radi nezadostnega nadziranja otrok.
H Tretjeredna skupščina duhovnikov bo jutri ob pol 16 v frančiškanskem samostanu.
□	Mariborske športne senzacije. Danes bi imel priti v Maribor Hajduk, ki je nastopil v nedeljo proti Pritnorju. prihodnjo nedeljo pa se spoprime / llirijani. Posebnemu odposlancu tukajšnjega SSK Maribora, ki se je podal v to svrho v Ljubljano. so Hajdukovci odvrnili, da nc morejo priti
v Maribor, ker imajo premalo igralcev za slučaj, da bi koga od igralcev v Mariboru btesirali. Pač pa se je ponudil »edaj Hašk iz Zagreba, da bi rad igral prihodnjo nedeljo v Mariboru ler so tozadev na pogajanja že v teku. /a sredo avgusta, najbrže za Vel. Gospojnico. pa je napovedano gostovanje Concordije. V soboto pride v Maribor graški Sturm, ki sc spoprime z Rapidovci ob 18 na Rapidoveni igrišču.
Gradnja nove tovarne v Mariboru. Bratje Bachcr in Co. iz Rumburga, lastniki velike izdelo-valnice tapetniškega blaga, odej in preprog, nameravajo /graditi v Mariboru predilnico ter je navedena tvrdka že vložila prošnjo na mariborsko obrtno oblast. Tozadevna pogajanja so Se v teku; vendar je brezdvomno v interesu razvoja mariborske industrije ter ublažitve občutne brezposelnosti na mariborskem delovnem trgu, da se pogajanja ugodno zaključijo.
Prvckral na letošnjem trgu sc je pojavilo včeraj grozdje. I/ Italije po 40 Din kg. Ne bo »c tako hitro povpraševaleev.
□	Zobozdravnik dr. Dernjač v Stolni ulici I II zopet ordinira.
Proces proti 42 mešanem. Včeraj dopoldne se je ob velikem zanimanju mariborske javnosti pričela v prejšnji porotni dvorani ra/prava proti 42 mariborskim mesarjem. V obtožnici se navaja, da se razne strapke pritožujejo proti visokim mesnini cenant in naprošajo državno tožiteljstvo, da se kaj ukrene proti navijaleem cen. V obtožnici se nada Ije navaja, da plačujejo mariborski mesarji od Božiča sem kg žive teže govedine po 3.50 do 7 Din. Navzlic temu pa znatno presega prodajna cena kupno ceno. Tudi se v obtožnici naglaša, da delajo nekateri mesarji z dobičkom, ki je po zakonu nedopusten. Razpravo je vodil sodnik Levstek. državno tožiteljstvo sta zastopala državni pravdmk dr. Hojnik prvi povojni slučaj, da zastopa obtožbo pri okrajnem sodišču sam drž. pravilnik - oziroma dr. Bcrlir. Zagovorniki so bili: dr. I utinger, dr. I eskovar, dr. Reisman, dr. Stajnko in dr. V.tuh-nik. V teku razprave je predlagal zagovornik dr. Stajnko. da se pozove k razpravi strokovnjak iz mesarske stroke, da poda svoje izvedeniško mnenje. Zastopnik drž. tožiteljsfva dr. Bcrlic je omenjeni predlog zavrnil, dočini si je sodnik Levstek pri-držal pravico glede morebitnega poziva za pozneje. Kot strokovnjak naj bi prišel ua razpravo hotelir in mesar ter načelnik celjske mesarske zadruge Re-bevšek. Kot izvedenec se je zaprisegel tudi uadsvet-nik Hinterlechner. Razprava se je ob 11.40 prekinila ter se ob 11.50 zopet nadaljevala. Opoldne sc |c razprava zopet prekinila ter se nadaljevala ob 13. Ob času poročila razprava še traja. Obtoženi so sledeči mariborski mesarji: F. Bach. I. Benzik sen., t Benzik jun., F. Boršič, R. Brezočnik, R. Deticek, S. Dobovičnik, |. Draš, |. t iedler, F. l ibpič. A. I-lies, B. Osellmann, F. Hohnjec, J. Kirbiš, A. Kli-ček, t . Krambcrger, 1. Lah, J. Leyrer. L Ltpovsek, A lobnik, |. Plahuta. L Polanec, J. Pogorevčmk, O Potege", A. Radi, F. Reisman, F. Romih. B. ber-dinšek. F. Smode, L. Smrekar, R. Solak, F. Stibil, T. Šunko, F. Versič, A. Vcrbovšek. \. \ lhcr, L, \ la-hovič, K. \Veitzl, F. Vi utte, F. Zalokar, J. /okaly
in F. Zokaly.
□	Mariborske mesnice so vzeli na piko se ne-izsledeni rokovnjači, ki se podijo v poslednjem času v ponočnih urah tam po magdalenskem predmestju V noči na torek so zopet udi h v neko mesnico in sicer v mesnico ložele Drofenik na Pohorski cesti 5 ter odnesli okoli 40 kg svinjskega mesa v vrednosti 1000 Din; nadalje večjo količino hamburske slanine ter 50 Din drobiža.	..
□	V obccstni jarek na črepinje jc padla JU letna Antonija llol, doma iz Studencev pri Sv. Petru. Zadobila je globoko rano na stegnu m težke po-šicode, tako da so jo morali prepeljat, v splosno
bolnišnico.	. . , ,, , ,
□	Ljuta bitka med sladoledarji. V nedeljo ob
prilik razglasitve vojnega razporeda naTeznem; obveznikov vse |>olno, pa tudi sladoledarjev, ki fo računali / dobro kupčijo. Zaslužek pri nekaterih je bil izboren, kar pa je imelo za posledico najprej postrani poglede drugih, potem opazke, besedne spopade in končno dejanska obračunavanja. Sila težko je bilo, spraviti razljučene sladoledarje narazen. Bitke pozneje tli bilo več; postrani pogledov pa še.
□	SSK Maribor. Drevi ob 20 seja upravnega odbora. Za odbornike iti sekeijske načelnike udeležba obvezna.
□	V Betnavskem ribniku sc godijo čuda... Dnevno v mlakužasti vodi do 200 kopalcev in kopalk. Nič hudega. Pa sc v tistem-le ribniku koplje istočasno tudi raznovrstna živad kakor jiseta. »veneta itd. Golovo bi bilo umestno, da stori sanitarna oblast primerne ukrepe. Ščeneta. ljudje, žabe in žabjeki; vse skujvaj v eni ter isti vodi...
□	Ponarejevalcem tisočakov je dala na razpolago stanovanje in skrivala ponarejene bankovce. Včeraj je sedela na zatožni klopi 68 letna Ana Kur-nik iz Neirove. ker ie v smislu obtožnice v ilruoi
polovici leta 1*)29 pomagala znanemu ponarejevalci1 iisočdinarskih bankovcev Alojziju Ravštu s tem. da mu je dala pri ponarejevalnem jioshi na ra/polago svoje stanovanje in razen lega skrivala ponarejene tisočdinarske bankovec. Kakor znano jc bil Ravšl dne 30. junija 1130 pred mariborskim velikim senatom obsojen radi ponarejanja tisočdinarskih bankovcev na tri leta robije iu 10.800 Diu denarne kazni, tedaj tli bilo nobenih dokazov, da bi se bila Kurnikova nahajala v kakšni zvezi z Kavšlom. V času, ko je teklo pri zagrebškem stolu sedmoricc revizijsko postopanje, pa so našli orožniki pri ob-toženki tri ti»cK'dinar.»ke talzifikate, za katere se j<. izkazalo, da potekajo iz Ravšlove pouarejevalne delavnice. Osumljenka se zagovarja, češ da je dobila bankovce od nekega neznanega moža v Ptuju na sejmu leta 1U27; dognalo pa se je, da so bili ti ponarejeni trije bankovci napravljeni leta 1929. Razen tega je tukaj važna izpovedba Ravšlovega pomočnika Franca Slane, ki pravi, da je imel Ravšt pri Ktirnikovi shranjene barve in da je v smislu Ravšlovega priznanja Kurnikova pomagala Ravšlu pri falzifikatorskein jhisIii. Razpravo je vodil ss. dr. Lešnik, dr. Kotnik in Kotšel, prisednika; obtožbo I je zastopal dr. Dev. Obtoženka je bila obsjjeua na ■ tri mesece strogega zapora. Razsodbo je sprejela z izjavo, da gre rajši v Dravo .
H Nesreča brezposelne služkinje. Na cesti jc ; padla 45 letna brezposelna služkinja Marija Sirrio-nič tako nesrečno, da si jc pri p ideu stria levo nogo v gležnju. Revico so prepeljali v mariborsko -plos no bolnišnico.
Ce^e
40'ictnico inašuiitva sta včeraj v Celju ' kapelici Slomškovega doma praznovala načelnih Ljudske posojilnice konzi: torijalni svetnik g. prof. \nlon Cestnik ir. kon/isl. rijalni svetnik g. prof. Kardinar Jožef. Navzočih ii bdo šc 6 IcivarUev istega letnika bogoslovja, ki pa so obhajali 3°-letnico mašništva. Imenovana gg profesorja sta bila namreč ordinirana v 3 letniku bogoslovja. Tovariši so potem preztveli ves včerajšnji dan v prijateljski družbi. Želimo gospodom se mnogo let. da bi jih mogli ob zlati maši opet videli v Celju.
ij Ljudska knjižpiea KPD. Opozarjajo se obiskovalci knjižnice, da je knjižnica v zadnjem času nabavila z.opet precej novih knjig
Iznajdljiv goljuf Gostilničar in mesar Pcr-mozer v Gaberju pri Celju je kupil pred časom vola pri nekem kmetu v bližini Vojnika. Ostal pa je nekaj dolžan. Te dni jc prišcl k Permozurju neki poprej pri sosedniem kmetu zaposleni hlapec S. A. in mu sporočil, da ga jc poslal kmet, ki mu je prodal vola, po osiali denar. Permozer mu jc verjel ter mu izročil ves denar, kolikor jc bil c dolžan, okrog 2400 Din. S. je denar vzel in z njim izginil. Čez nekaj dni je Permozer zvedel, da gi jc S. potegnil in je z.acievo prijavil policiji, ki sc-dai išče S.
Reitilni avto ob prevozu bolnikov. Reševalni oddelek celjskega gasilnega društva opozarja, da rešilni avto prevoza infekcijsko bolnih oseb ne prevzema. Ako je treba prepeljati kakega takega bolnika, naj dotičnik. ki kliče rešilni avto, zlasti ako kliče telelonično, vedno takoj opozori, da je bolnik infekcijsko bolan. Za te primere je pripravljen poseben avto in rešilno društvo potem la avto pošlje odnosno pozove.
Poškodbe. 25lclnega delavca Blazin Va I ranča iz Sockc pri Vojniku je v ponedeljek 13. t. m. delavec v kamnolomu Ška'. Franc v gostilni Pintar v Socki vsekal z nožem za uho in ga močno ranil. — V nedeljo t2. t. m. jc bil 321etni posestnik Cizej Ivan v Trnovi pri Gomiljskem na neki veselici v domačem kraju. Prišlo jc do prepira, v teku katerega ga jc nekdo udaril s steklenico po glavi in ga težko ranil.
Rečica ob Savinji
Vojni razpored. V nedeljo, dne tO. julija -e vrši ub 2 pop. vojni razpored na zbirališču v Spodnji Rečici za občino Rečico iu Kokarje. Toliko na z.na nje vsem voj. obveznikom in iLiialeem živine
Tifus. V Žl.ibru. občina Rečica, se je pojavil v dveh hišah tifus. Županstvo je vse potrebno odredilo, da se bolezen lokalizira in zatre.
Hitro delo. Dela pri novi stavbi, ki jo' vrnili Kmetijsko društvo, naglo napredujejo in je upati, da bo novo, moderno skladišče že do 1. srpi. po-1 streho.
Električna razsvetljava. Kakor vse kaže. bo treba glede razsvetljave trga napraviti potr>bn • korake. Malo več uvidevnosti in napredka hi bilo treba tudi pri nas. Kaj pravite?
Slovenj gradeč
Neznosna vročina vlada že nekaj dni v naši m
okolišu. Ker že dalje časa ni bilo dežja, si- pojavlja tudi precejšnja suša. Otava, kakor tudi drugi polj ski pridelki, se stoječi suše. Prebivalstvo se že boii kaj bo, ako ne bo kmalu dežja. Obenem pa se tudi boji, da ne bi vročini dnevom in suši sledilo neurje iti toča. Mestni elektrarni je začelo primanjkovati vode, zato jc začela z vodo pridno štedili in imamo ž« par dni prav slabo luč.
Vič
Kaknr vlijemo. l)o v Mostah v kratkem otvorjena javna lekarna, za katero se občina, ki šteje okrog 8000 prebivalcev, bori. in kjer že dolgo ordinira nekaj zdrav nikov in zobotehnik Saj jo bil tudi že skrajni čas. — Tudi mi, prebivalci \ ičn iu Rožne doline zelo |)ogrešumo javno lekarno. Kar si- tiče številu |>rebi\alcov. 110 zaostajamo preveč za Vod t mi lom. Upamo, da v kratkem zaprosi občimi ali pa kateri izmed starejših magistrov zn to koncesijo, ki bi mu i-gurno prinesla sijajno eksistenco, nam pa veliko ugodnost. Poglejte samo. koliko novih hiš je naraslo pri nas; in šc jih botuo zidali! l orej "a olnu irc. magistri! — Edcu za vscx
Iz spominov stotnika Kastelica
ko simii vstopil v logiko (I. tečaj modroslovju — VII. razred), je bilo približno 'XI dija-kov. To šte\ ilo sc je povečalo zato tako znatno, ker so prišli dijaki z drugih gimnazij (iz Celja, Novega mesta, Karlovea itd.) v Ljubljano nadaljevat svoje študije. Navedene šole so imele namreč \ onem času samo po 6 razredov.
V 1.. 2., 3. in 4. razredu so profesorji dijake klicali in nagovarjali >ti«, nu modroslovju pa: gospod. Profesorji so bili v.si doktorji. Nekdanji profesor filozofije kanonik Paulšek je bil ravnatelj in jc sedaj ta predmet predaval prof. 1 nger. Precej, ko je prvič stopil v razred, nas je pošteno oštel zaradi preglasnega govorjenja. Rekel je med drugim: Vi niste nobeni gospodje, ja/ edini sem tukaj gospod.c Potem nam je v nagli govorici ruzhienl. ka j je filo/.o-
Mor.iague Norman, guverner Angleške banke.
Geneiau.i ravnatelj Kart Lahusen, ki ga imenujejo v zvezi s polomom Severnonemške volnene industrije.
v prvem nadstropju, kjer smo se učili matematike: Franc Globočuik iz Železnikov, sin bogatih staršev; Primož Reinic, kmečkih staršev sin, doma iz Rupe pri Kranju; šimen Puulin, •no uro pred Tržičem domu (ob veliki cesti); kurol Kersnik, profesorjev sin; domači sin in jaz. Kcniic jc bil naš korepetitor. Utrujeni smo | bili od študij, zeblo nas,je, bili smo lačni in i naše mošnje prazne. Kako odponioči vsemu temu? Pogodili smo jo kmalu. Boštjanu smo rekli, naj nam preskrbi kaj večerje. ()|>oiiinili smo. da bi bila najboljša pečenka, du se ne
Norveški podmorniki.
fija in odšel na naše veselje že čez pol ure. Govoril jo v dialektu, kakršnega govore Dunaju v Lerchenfeldu. Bil jo mož pravičen in blagega srca za dijake.
Bolj sladak a neusmiljeno strog jo bil profesor matematiko dr. Ilumiiicl. Brez purdo-na jo delil dvojke in trojke, in to zlasti v minulem šolskem letu 184.!., tako da je zgubilo mnogo dijakov ustanove. Dva dijaku s trojkami sia so pritožila pri guvernerju baronu VVo.iivgurteiiu. Na njejipvo povelje sta ponavljala i/.pit ob njegovi prisotnosti. Eden ga jo dobro napravil, drugi je pa zopet padel.
Da no bi dobili slabih rodov v matematiki. smo >r pridno irčili. /brali smo so večkrat pri součencu Boštjanu Luteršoku. Njegov »Kije imel dobro gostilno v Kožni ulici št. 7 (pozneje »Studt Uiinehen«, /daj zopet pri l.ozur-ju«, last g<ksp. I ončetu v Lavrici). Dobro vino ne »vinus boiills« ali 'bornim vinus«, ampak -vinilni Ihiiiiiiik so jo točilo pri njem. Pečenka, n.i ru/nju pečena, jo dišala tako dobro, da so so vsem sline cedile. Slohrni večer jo bila pečena ob i sinili. Dobivalo -o so tudi druge jedi kakor: ribe. raki, klobaso itd. čuditi so ni. da so so shajali tu m možje, ki so /nali ceniti dobro jelo in pijačo pa duhovit |>ogovor. Naj naštejem
Moiei, guverner riancoske banke	„ okrog
katerih .se te dni suče dr. Luther, predsednik Nemške državne banke.
le nekaj takratnih veljakov. Bili so prof. Luka Martiinik. odvetnik dr. K robat, njegov konci-piont pesnik <lr. Prešeren. Križaj, uradnik dež. sodnije. Milni Kastelic, takrat skriptor. pozneje knjižničar licoulne knjižnico: zvonar Saniasa, izvrste : tovarnar in vrl narodnjak. dn si sta mu sin in vnuk nemškega mišljenja. K Lozar.ju sta zahajala tudi svetnika deželne sodnije Kurnlt (prijatelj dijakov) in kunšič.
Kaj so zgodi neki večer v mesecu prosincu 1843.? Bilo nas ie šest scdmošolcev zbranih
Spomenik ncurodskim rudarskim žrtvam ki so ga
odkrili na obletnico strašne nesreče, ob kateri jc izgubilo življenje 160 rudarjev. Na ploščah so ob
obeh straneh vrezana imena žrtev.
bodo mastili z njo samo doktorji, profesorji in drugi požeruhi.
In ros izgine Boštjan. Nekoliko časa je lazil okrog kuhinje, ob lopi priliki |mi je |M>gru-bil raženj s pečenko ter nam olmje pritrcsel. Oj, kako nam jc Slo to jelo v slast! Globočnik Frnncelj je dal šo za on firkolj« vina. Toda to jo bilo za nas vse premalo. Hišni hlapce j moral Boštjanu posoditi se /a dva »firkeljna«. Da bi znali, kako so se jezili gostje, ki so zaman pričakovali pečenke! Najbolj razjarjena na neznanega tatu |>a je bila gospodinja sama. Pa že drugi dan se jc zvedelo, po katerem potu jo iz-ginila pečenka i/, kuhinje. Vsi so se smejali in nam od srca privoščili dobro, a tako ceneno pečenko. — Ta stvar zu nas dijake ni imela slabih posledic.
Kmalu po poletnem izpitu je odpotoval prof. Hummel s svojim svakom Gozanijem v Genovo. Hummela je nadomestoval v geometriji profesor fizike, Janez Kersnik. V mesecu rožniku pa je. že zopet predaval llummol zem-1 jemerstvo. Pri izpitu ob koncu leta je stavil samo vprašanja, nanašajoča se na njegovo predavanju.
S prvim dnem kozaperska sem vstopil v II. tečaj modroslovju — li/iko. Sošolci so sklenili napraviti prof. Kersniku v čast slavnost, to jc bilo 1844. leta. Mož je služil namreč ravno 40. loto. Zato smo vplačevali vsak mesec po eno dvajsetico (35 kraje.) pod geslom: »Velikodušnosti niso stavljene meje.« Za blagajnika jo bil izvoljen Karol Pesjak, sin bogatega špediterja in trgovca v Ljubljani. Blagajnik jo izbral za tajnika svojega prijatelja Pasuriča. Oba sta umrla kot svetnika deželne sodnije, prvi v Ljubljani, drugi v Celju. Nabrali smo do 500 gld. in napravili tudi nekaj dolga, o katerimi menim, da šo danes ni plačan. Slavnost se je začela v sredo, 26. rožnika /večer v Tivoliju z umetnim ognjeni in vojaško godbo. Drugi dan — v četrtek šole prost dan — smo imeli sv. mašo ua Rožniku, zatoni pa zajutrek pod Rožnikom. Slavnostni govor sta imela Anton Globočnik v slovenskem. Kurol Pesjak v nemškem jeziku. Kar nas je bilo pri vinski komisiji, smo pili preostalo vino šo v eč dni j«» veselici.
Po maturi smo se razšli nn vse strani. Največ jih je š|o v bogoslovje, nekaj se jih je /.glasilo za jus in tehniko, 3 za montanisti-ko, 1 za profesorja, drugi so odšli v urade prakticirat. Medicine so ni lotil nihče.
Sedaj so nastopili zame zelo kritični časi. Saj nisem vedel, kam nuj bi se obrnil. Kamor sem si želel, nisem mogel, ker mi je primanjkovalo materialne |K>moči. Stric in mati sta mi prigovarjala, naj postanem »gospod«, za kar pa nisem imel najmanjšega poklica. Vendar sem pred začetkom šolskega leta prosil za sprejem v tržaško bogoslovnico. Sprejeli so me kot eks-terni.sta. Ker sem se učil slabo, dobil sem nn koncu lotu »consilium abeundic.
I/, neke opazke v prvotnem Kasteličevcm rokopisu je razvidno, da je bil Kastelic vso« nekaj času kot vseučiliščnik na Dunaju. Kihij in zakaj je odšel k vojakom — obvezno vojaške službe ga je bil oprostil župan Janez Hradeeki »na svojo roko« — se iz zapiskov ne da ugotoviti.
matere, iz družine Ochler, in od matere mojega očeta, iz družine Kruuse, in tako se mi zdi, kakor da sem v vsem bistvenem kljub temu ostal Poljak. Da sem po svoji zunanjosti doslej poljski tip, so mi dostikrat potrdili.« Č» govori Nietzsehc tu o čisto majčkeni primesi nemške krvi, potem očividno pretirava. Gotard Nicki se je izselil iz Poljske nu Prusko I. 1632. in med njim in Nitzschejem jc bilo sedem do osem rodov. Med 1. 1706., ko se v mestecu Bib-ri pojavi Krištof Nietzsche, in letom 1844., ki je rojstno leto Friderika Nietzscheja, je poteklo 138 let, to je najmanj pet rodov. Od Go-tnrda Nic-kija do rojstva Friderika Nitzscheja
Lepa smrt
V Parizu je umrl v soboto ponoči slikar Jean l.oui.s Forain, član Instituta, komendator Častne legije in odlikovan za hrabrost v vojni. V svoji oporoki je določil, da se nu njegov nagrobni spomenik vrežejo suuio 3 besede: »Umrl kot kristjan.« Mož, ki je umrl s tako srečno in častno zavestjo, jo bil rojen I. 1852. v Reimsu. Kot slikar je kmalu zaslovel. Najbolj znana je njegova »Pariška komedija«. Več njegovih slik ji v Louvre-u in Luksemhurgu (Pariz) ter v Britanskem muzeju v Londonu. V vojno je šel prostovoljno, ilusi je bil že zelo v lotih ter sc je boril izredno hrabro. Pri vsem tem tudi na bojišču ni pozabil na svojo umetnost ter jo zbral svoje vojno slike pod naslovom »(XI Marne do Rene«.
Nogavičarjem preti polom
\ Angliji je v zadnjem času kar nanmli ■ rodila moda golili nog. Ne samo na teniških Igriščih, marveč tudi nu nujclcguntnejših sprehajališčih. na ajankah in v najodličnojših lokalih jo videti vedno več dam brez nogavic. Po parkih jo videti le šo redko damo. ki bi nosila nogavico. Elegantna, svilena obleka pu nage noge? v ter i jo kričečo nesoglasje, ki no učin-kuj< ie|H). Praktična pu jo ta moda enodnevnica - več itak ni — in inarsikaku ženska si bo oddahnila, ko bo moglu prihraniti denur zu nogavice.
Nietzscheieva poVsha kri
l'o dni. ko je praznovala gospa Klizubetu Fbrster-.Niot/.solio. uprav itoljicu Nietzschejcve literarno zapuščine, svoj 85. rojstni dun, se jc svet zopet splošno spominjal tudi filozofa Nietzscheja. Naše čituti Ijo bo inordu zanimalo, kaj in kako jo bilo / Nietzsche jevtm poljskim
Prva centralna kuhava na svetu. Maio ie znano, da si je dal Friderik Veliki v svojih gradovih napraviti centralno kurjavo s loplim zrakom. Iz žrela nestvora, ki ga vidimo na sliki, je prihajal topel zrak, kateicga so greli v kleti.
pokolenjem. O tem je napisal jioljski kritik in publicist Pavel Htilku-L«skowski v »Wiardo-niosci Literackie« (Varšava. 24. avgusta 1930) članek, v katerem pravi med drugim:
Nietzsche je rekel ob neki priliki: >Kur jc v incni nemške krvi. izvira edino-le od moje
Hugh S. Gibson, ameriški poslanik v Bruslju, ki sc kot ameriški opazovalec udeleži strokovnjaške konference o Hooverjevem načrtu v Londonu.
štejemo 128 ljudi, med temi samo enega rojenega Poljaku. Če tedaj govorimo pri Nitzsche-jn o primesi krvi, potem jc teklu v njegovih žilah le majhna primes poljske krvi.
Bernard Szartitt piše v svoji knjigi »Nio-t/.schejevo poljstvo in njegova filozofija«, da jc Nietzsche pretrgal vse vozi z germansko kulturo; toda zaradi tega pa še nimu pravice, da bi Nietzscheja proglasil /a Poljaka. Nietzsche jo bil nemštvu nasproten; čim dlje je živel na jugu, tembolj ji- izgubljal stik / Nemčijo, in tembolj jc cenil duhu francoske kulture. Ne poljske, marveč francoske. Sicer pa Nietzsche ni bil samo proti proti nemštvu, marveč proti vsakemu nacionalizmu. Sam se jc čutil le »dobrega Evropejcu«.
Podobno kakor njegov prvi mojster Sclio-penhuiier, (udi Nietzsche pri Nemcih ni našel pričakovanega razumevanja. Izven Nemčije je užival Scltopenhuucr velik ugled, v Nemčiji so ležala njegova dela po knjigarnah neprodana, /ato jo tudi Scliopenhauer govoril o Nemcih in nemških filozofih / najglobljim zaničevanjem in prozirunjciu, dočim jo imel /a tujec, ki so se navduševali /a njegovo filozofijo, mnogo po-hvalliili besed. Prav tuko tudi Niot/.schc. <Vj|t)l je globino in višino svojih misli, jih u met izraziti v naravnost očurujoči obliki, kakoršne čistokrvni Nemci večinoma ne morejo doseči, u namesto plumenočegu navdušenja je žel za-smeli. Tako jo hodil tedaj |mi poli vseli prerokov in apostolov, ki v svoji domovini nič ne veljajo; in tako je otloscl prah s svojih nog, to se pravi: simbolično se jo i/selil ua Poljsko. A le simbolično, kajti v resnici se /a Poljsko ni prav nič zanimal. Osebno mu je utegnilo goditi, da jo bil potomec poljskega plemstva, kajti v Nemčiji plemstvo šo danes več velja nego drugod. Kajti če bi Szarlittovo. besede bile resnične, potom Nietzsche svojegn poljstva ne bi bil doka/al samo v opazki o svojem )>olj-skem pokolenju, marveč tudi v svojih zapiskih in uforizmih, ki bi jih bil posvetil svojemu I »oljskemu narodu in njegovi tragični usodi. Nič toga pa sc ui zgodilo.
Smešnice
»Ali sto o božiču vltoali svinec?«
»Zn božjo voljo!«
»I. zakaj pa?«
»Naš znanec jc lani vlival svinec, pa še sedaj sedi zaradi ponarejanja denarja.«
»Pomagaj, žena. ovratnikovega gumba ne ■norem nujti!«
»Daj no malemu pritisniti trebušček — preje sc jc igral z njim.«
Orjaška amerilka letalska ladja matica »Lexingt0n« in zrakoplov »Los Angcles«. Na ladji je prostora za stotine letal, ki jih morejo prepeljati čez ocean ali pa se na morju dvignejo nad sovražno bro-
aovje in zopet pristanejo na ladji-
Insolvence v juniju
Splošna drž. statistika pri predsedništvu ministrskega sveta objavlja statistiko konkurzov in poravnav za mesec junij 1931. Po tej statistiki je znašalo število konkurzov 38, poravnav pa 56, maja je bilo 45 konkurzov in 93 poravnav. Na dravsko banovino je odpadlo v juniju " konkurzov in 3 poravnave. Ta statistika diferira s statistiko, ki jo objavljamo vsak mesec jx> podatkih Društva industrij-cev in veletrgovcev v Ljubljani. Ljubljanska statistika izkazuje znatno manjše število insolvenc kakor državna statistika, kar je mogoče pripisovati ,-ečji izčrpnosti državne statistike. Za dravsko banovino javljata obe statistiki enako število konkur-
zov, le državna navaja eno prisilno poravnavo več kakor ljubljanska statistika.
Skupno je bilo v prvi polovici leta jio državni statistiki razglašenih v celi državi 239 konkurzov in 383 poravnav. Od tega odpade na dravsko banovino 41 konkurzov ter 54 poravnav.
Zadnja leta se je število konkurzov razvijalo v celi državi sledeče (podatki v oklepajih se nanašajo na jx>ravnave od 1. maja dalje, torej za 8 mesecev):
1929 1930 1931
1.	polovica 610 405 239 (383)
2.	polovica 553 203 (185)
Ptu f
Stanje Narodne banke
z dne 8. julija 1931. (Vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom 28. junija 1931): Aktiva: podloga (zlato in devize) 2092.8 (—198.8), devize, ki ne pridejo \ podlogo 114.6 (—67.6), kovani denar v uiklju 29.0, demonetizirano srebro :!3.9, posojila menična 1300.2, lombardna 206.1, skupaj 1506.2 (+47.6), vrednostni papirji 27.4, prejšnji predujmi državi 1825.4 začasni predujem državni blagajni 100 (H-luO), efekti fondov 94.8, nepremičnine, tovarne bankovcev iu inventar 137.6 (+2.4), razna aktiva 30.4 ( + 1.3). Pasiva: kapital 180, rezervni in drusi fondi 101.9, bankovci v obtoku 4798.9 (+235.1), obveznosti drž. terjatve 136.7, žiro 470.8, razni računi 95.8, skupno 703.3 (—307.6), obveznosti % rokom 153.7 (—58.0), razna pasiva 54.4 (+14.4). Obtok in takoj plačljive obveznosti banko znašajo torej 5502.2 (po prejšnjem izkazu 5574.7) milij., kritje pa torej 38.03% (po prejšnjem izkazu je znašalo kritje 41.1%), samo kritje v zlatu |>a znaša sedaj 28.02% (po prejšnjem izkazu 27.63%).
Iz tega izkaza jerazvidno, da je bil v prvem tednu meseca julija znaten odtok deviz pri banki, »ločim se je zlata [»odloga povečala od 1540.4 na 1542.1 milij., devizni zaklad se je zmanjšal za približno 200 milij. Din, ravnolako tudi devize, ki no jiridejo v poStev za podlogo. V kolikor nam je znano, je naša Narodna banka vrnila nekatere večje inozemske kredite, med njimi 1 milijon dolarjev za revolviug kredit. Del deviznega zaklada je menda šel tudi k Banki za mednarodne obračune. kjer mora vsaka notna banka imeti gotove ■\solc. Dočim se je konec junija vsota odobrenih kreditov zmanjšala, so se sedaj krediti celo povečali za nad 47 milij. Din, istočasno pa je dala državi 100 milij. Din kredita. Zato se je obtok bankovcev [Krvečal zaradi ullima, katerega posledice naravno niso mogle bili razvidne iz izkaza za 28. junija so se dobroimetja na žiroračunih zmanjšala od707.8 na 470.8, (»ostavka raznih računov, kjer ho imetja državnih institucij j»a od 198.2 na 95.6 milij. Din. Zmanjšanju deviznega zaklada odgovarja ludi zmanjšanje obveznosti banke z rokom od 210.8 na 153.7 milij. Din.
Kmetijsko zborovanje v Slov. Bistrici
Slovenska Bistrica. 14. julija 1961. V našem listu napovedano kmetijsko zborovanje, ki ga jc sklicala Gospodarska zadruga v Slovenski Bistrici za nedeljo dne 12. t. m. na dvorišču hotelu Belgrad , je nepričakovano dobro uspelo. 7.e v zgornjih jutranjih urah je prišlo v mesto veliko kmečkega ljudstva, ki so je zavedalo. da gre za smernice za bodoče vodstvo kmetijskega gospodarstva.
Točno ob 10 je otvoril zborovanje mestni žu-j»an g. dr. Schaubach in pozdravil vse navzoče. Prvi je iincl otvoritveni govor ing. Ferlič. kmetijski referent iz Maribora. V glavnem je orisal, kako naj se izboljša dohodek kmetskega gozdarstva z živinorejo, travništvom in sadjarstvom. Drugi je j>redaval referent za vinarstvo g. Kuret ,» vnovčevanju naših vin ler o izvozu v inozemstvo. Tretji jo predaval tukajšnji domačin ing. Šturm o kletarstvu ter poudarjal, da ie jiotrebno temeljilo izboljšanje kletarstva, da se l>o sloves naših vin '.opet dvignil. Nato je govoril ravnatelj Sadjarske r.adrugc v Mariboru o vnovčevanju in izvozu sadja. nadalje g. Perdan o živinoreji in mlekarstvu. O |>omenu zadružništva je referiral zadružni revizor Tirš iz Maribora. Zadnji govornik je bil g. Marko Kranjc iz Maribora namesto zadržanega ministra u. r. Veaenjaka. Orisal je položaj svetovnega kmetijstva, kakor je l»il podan na velikem kmetijskem kongresu, ki so je letos vršil v Pragi. Zlasti je (»oudarjal pomen zadružništva, ki jo doseglo na Bavarskem, v Švici in v Češkoslovaški tako lepo zglede. Pozdravil je delovanje gospodarske zadruge v Slovenski Bistrici, ki je pt va ua bivšem štajerskem priredila tako veliko zborovali jf.
Kot vodja tukajšnje Gospodarske /adruge je nato zaključil lepo uspelo zborovanje naš domačin g. Poljanec ler |iovabil zborovalce na ogled razstave gospodarskih strojev, ki so bili vsi v pogonu, da so se interesenti lahko prepričali o njih delu. Precejšnje zanimanje je vzbudil nov stroj /a sortiranje sadja, ki ga je konstruiral domačin Poljanec. Popoldne je bilo lepo uspelo zborovanje
zaključeno.
* * * *
Konkurz je razglašen o imovini Dolžan Marije, kavarnarice v Ljubljani VII, Celovška cesta 81; roki: 18. julij, 31. avgust in 5. september. Nadalje o imovini tvrdke Crayon , industrija krede, družbe 7. o. /. v Ljubljani; roki: 18. julij, 31. avgust in 5. september.
Končana likvidacija: Diana, kopališka zadruga na Bregu pri Celju, r. z. z o. z. v likv.
Oddaja zakupa prevoze, izkladanja iu nakladanja monopolskega blagn pri tobačni tovarni in skladiščil, soli. v Ljubljani se bo vršila potoni direktnih ponudb, katere je vložiti do 18. julija t. 1. pri tobačni tovarni v Ljubljani. (Oglas in |X»goji s« na v|-»ogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja zakupa kolodvorske reslrvrncije na podaji Pragersko se bo vršila potom licitacijo dno 10. avgusta't. I. pri ravu. drž. železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani, jiogo.ii pa pri istem ravn.)
Borza
Dne 14. julija 1991.
Denar
Tendenca na deviznem Irgu jo bila danes čvrsta. \l Curiha so bili javi jeni deloma slabojši tečaji. Tako je tečaj Budimpešte radi zaprtja bank na Madjarskem padel, na naših borzah p« je bil čvrslejši. Kakor na drugih borzah jo. bil tudi pri nas Berlin črtan. Promet je bil v Ljubljani znaten,
Ljubljana. Amsterdam 2271.30- 2281.14. Bruselj 788.61—790.97, Budimpešta 986.72—989.68, Curih 1090.05—1099.35. Dunaj 793.86—796.26, Ko
penhagen —, London 274.34—275.16, Newyork 5636.39-5053.39, Pariz 221.73-222.39, Praga 167.25 —167.75, Trst 295.38-296.28.
Zagreb. Amsterdam 2274.30—2281.14, Bruselj 787.61—789.97, Budimpešta 986.72—989.68, London 274.34—275.16, Milan 29558—296.28, New-york 5036.39—5643.39, Pariz 221.73—222.39, Praga 167.25—167.75, Curih 1096.05—1099.35.
Belgrad. Amsterdam 2274.30-2281.14, Bruselj 788.61—790.97, Budimpešta 986.72—989.68, Curih 1096.05—1099.35, Dunaj 793.86 — 796.26, Lcndon 274.34—275.16, Newyork 563639—56.5339, Pariz 221.73—222.39, Praga 167.25—167.75, Trst 295.38—296.28.
Curih. belgrad 9.095, Pariz 20.22, London 25.03, Nevvyork 515 50, Bruselj 71.95, Milan 26.93, Madrid 49, Amsterdam 207.75, Dunaj 72.40, Stock-holm 138. Oslo 137.90, Kopenhagen 137.90, Sofija 3.73, Praga 15.265, Varšava 57.70, Budimpešta 90.025, Atene 6.67, Carigrad 2.44, Bukarešta 3.0625,
VREDNOSTNI PAPIRp
Nemška kriza je vj>livala na vse efektne borze ter se niso znižali samo tečaji nemških delnic, katerih notacije so nekatere borze celo ustavile. Na naših borzah je imela nemška kriza za posledico j»adec tečaja vojne škode, ki je potegnila s seboj tudi ostule državne papirje, katerih te- ; čaji so danes znatno popustili. Predvsem je kol 1 smo že omenili |>adla vojna škoda, ki je bila i proonptna zaključena (»o 378, na koncu borznega .sestanka pa je tečaj na zagrebški borzi znašal 365 i —377, v Belgradu j»a je bilo zaključeno promptno blago po 380 iu 383. Promet je bil minimalen, ta- j ko je bila v Belgradu zaključena samo jiromplna I vojna škoda. ravnotako tudi v Zagrebu. Posledico ; tega padca državnih papirjev so se odrazile tudi j na delniškem trgu v slabi tedenci. Tako je danes 1 Unionbaitka nazadovala na 161 in celo na 158. Tu- ! <li industrijski papirji so bili slabejši. Guttiuann jo padel na 107.50, osješka Šečerana na 225. Padla je tudi Trboveljska.
Ljubljana. Celjska 150 den., Ljublj. kreditna 120 den.. Praštediona <>50 den.. Kred. zavod 195 den., Vevče 120 den.. Stavbna U) <1., UuSe 145 d.
Zagreb. Drž. j»ap.: 7% i. p. 84 -85 (85), v. šk. ar. 365—377 (37S). 8. 370-375. 8^ Bler. pos. ! 89.75-89.875, 7% Bler. j»os. 78.50—79.50, 7% j»os. i Drž. hip. banke 77-79.50, 6% begi. obv. 59-62.50. Bančne delnice: Hrvatska 50—60, Katolička 33— 85, Poljo 53.50— 55, Kreditna 121 den.. Union 158 —160 (161. 158), Jugo 67—68 (67). Lj. kred. 120 deu.. Narodna (»350, Obrtna 30 deu., Praštediona 957.50—966, Srbska 190—192. Zemaljska 120— 121. Industrijske delnice; Nar. šum. 25 den., Gut-maun 107.50—110 (107.50), Slavonija 200 den., Danica 65 den., Pivara Sar. 210 bl.. Drava 235—236 (235), Šečerana Osjek 220—230 (225). Brod. vag.
45	bl., Union 55 den.. Vevče 120—122 (120>, Uis
46	bl.. Ragusea 300 den.. Trboveljska 240—245.
Belgrad. Narodna banka «>600 bl.. 7% iuvest. pos. 84—85 (85), vojna škoda 383-380 (300 kom.), 6% begi. obv. 62 bl., 7r,c pos. Drž. hip. banke 80 b.
Solarije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 78.50—79.50, Newyork: 8% Bler. pos. 88—90.
Dunaj. P od on.--»av.ska-jadran. 93.45, Wiener Bankverein 11.70. Esc.om|»teges. 150.10. 1'nion t8.50, Aussioer Chemisoho 119.15, Alpine 13.90, Trboveljska 29.95, Lovkam 2.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je sedaj jasen. Za pšenico se mora trgovina držati določenih cen, toda sedanje celic na trgu so višje kot maksimirane. Tako se trguje sremsko in baranjsko blagu po 172.50 do 175. Koruza je zaradi suhega vremena izredno čvrsta in je pričakovati, da bo še nadalje čvrsta, dokler se vreme ne bo izboljšalo. Danes je v ceni narasla že na 105—107.50. Moka .»tane 285—320. Oliobi se v sedanjem letnem času slabo trgujejo, danes notirajo debeli 135—140,
Kmečka hrnnilnica in posojilnica. K dopisu v nedeljski številki pod tem napisom smo prejeli sledeče pojasnilo: Kmečka hranilnica iu posojilnica je ob 20-letniei svojega delovanja v Ptuju res sklenila zidati svoj doni v Ptuju, da sc ne bo j»o-tikala po tujih hišah kakor dozdaj celih 20 let. MeRtni župan gospod Brenčič ji je v ta namen ponudil in odstopil polovico prostora nekdanje male vojašnice. Prostor je 23 iu dolg in 18 ni širok. Ko se je razglasil po mestu sklop, da se bo zidala hiša, so prosile razne organizaci jo, da se sprejme v lilšni načrt tudi dvorana, ki bi bila najmanj 20 m dolga in 11 m široka. Načelstvo se je nato posvetovalo z raznimi stavbeniki, pa vsi so izjavili, da jo stavbeni prostor jiremajhen za toliko dvorano; vrhu tega bi dvorana ne ustrezala postavnim zahtevam, da mora imeti 3 izhode, na vsaki strani hodnik, posebna stranišča, garderobo i. t. d. Za toliko dvorano bi se moral kupiti nov prostor zraven hiše, da bi bila dvorana ločena od posojilniške hišo. Tolika dvorana bi sama z vso opremo stala dobrih 500.000 Din. Tolikih prihrankov pa posojilnica nima; morala bo še za svojo hišo najeti veliko posojilo — kaj še za dvorano! Zato se je sklenilo enoglasno, da se naj zida zdaj samo hiša, za dvorano pa se naj začne nabirati sklad in bo tudi posojilnica prispevala k skladu po svojih močeh. Dvorana se naj zida fiosebej, da bo odgovarjala vsem postavnim in higijeničnim predpisom in bo res pravi ljudski dom. — Opomba uredništva. S predstoječo izjavo je vsa nejasnost odstranjena; uredništvo so ne spušča v nadaljnja razniotrivanja, ker smatra, da je vprašanje dvorane v Ptuju s tem rešeno.
Z okrajnega načelstva. Okrajni načelnik gospod dr. P. Vaupotič je nastopil daljši bolezenski dopust. Ta čas vodi njegov referat tajnik gospod dr. Stanko Novak, ki je začasno dodeljen okr. tia-čelstvu. Nadomestuje ga pa podnačelnik gospod dr. Zv. Bratina.
Nabori. Letošnji nabori so se vršili j>od pred-| sedstvom jiolkovnika gosp. A. Petrinčiča od 3. do i 11. julija. Veselo pevajoč, okrašeni s cvetjem, so ; prišli fantje iz mesta in bližnje [»tujske okolice pred naborno komisijo. Prijetno je bilo gledati ; iično okrašene vozove, še bolj pa lepo obnašanje | kmetskih fantov, tako, da letos ni bilo običajnih pretepov in prekomernega pijančevanja. Vendar so so enkrat spametovali!
Mesto se prazni. Te dni je odpotoval na letovanje ravn. drž. real. gimnazije gosp. dr. I. Kom-ljanec v Dalmacijo. Gg. prof. Bajuk in Fortuna sta so odpeljala v Pariz. Tudi drugo občinstvo je odpotovalo v letovišča ali v svojo vinograde. Dijaki so se že davno razkro|»ili. Ob večerih posebno je mesto, kitkor bi bilo izumrlo, a tem živahnejšo jo življenje v pasjih dneh oh Dravi in v mestnem kopališču, ki je vedno jiolno kopalcev.
Gospodinjski tefaj na llajdini pri Ptuju. — Prejšnji teden je bil zaključek prvega gospodinjskega tečaja tukajšnjih deklet z lepo razstavo ročnih del in kuharske umetnosti. .lasno je pokazala ta prireditev, koliko jiremore dobra volja, ljubezen do lastnega doma in napredka. Zelo povoljno se jo izrazil ban. ref. g. Grošl v svojem nagovoru na prisotna dekleta in občinstvo o uspehu iu pomenu j gospodinjskih tečajev. V imenu g. bana se je za-I hvalil požrtvovalni gdč. voditeljici, učiteljici Slavi 1 Pahor in vsem, ki so pripomogli, da se je otvoril ; gospodinjski tečaj na tukajšnji narodni šoli. Težavna je bila pol, a z zadovoljstvom je opažali, da je tudi kmetsketnu ljudstvu mnogo do napredka svojega stanu. Tudi kmetski fantje ne zaostajajo, tudi oni so se zbrali v svojem kmetijskem krožku, j ki bo ugladil pot za kmetijsko nadaljevalno šolo.
Spori
Radio
Programi Kadio-Ljubfianat
Sreda 15. julija: Opoldanski spored odpade.
—	18.30 Saloiuki kvintet. — 19.30 P. dr. R. To-minec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti, Lord Byron. — 20.00 Samospevi gdč. Anite Mezetove. — 21.00 Salonski kvintet. — 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, šport, vreme.
Četrtek. 16. julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Dr. Ulaga: Giinnastična ura
—	20.(10 Dr. Campa: Časnik in časnikarstvo — 20.30 Violinski koncert g. Rupla: — 21.30 Ameriške pe-sin, poje g. Banovec, pri klavirju g. Sivic.
Dragi programi i
Četrtek, 16. julija.
Belgrad: 12.45 Radio orkester — 19.00 Ciganska glasba — 20.30 Ljubljana — 22.50 Večerni koncert radio orkestra. - Zagreb: 12.30 Plošče — 20.30 Ljubljana — 22.40 Lahka večerna glasba. — Budapest: 12.05 Pevski zbor — 18.30 Orkestralni kon-
drobni pa 120—125.
\ovi Sad. Pšenica sr. nova 78/90 kg 171— i cert — 20.15 Plošče, nato ciganska glasba. — Du-korirza bač. 99—10o, sr. okol. Indjija 102.50 naj: 11.30 Opoldanski koncert — 20.30 Večer pesmi
1 — 21.05 Godalni kvarteti (Haydn) — 22.15 Večerni koncert. — Milan: 11.18 Pestra glasba — 10.15 Pestra glasba — 20.45 lirs«, opera, Mascagni. — Oslo: 18.30 Nabožna glasba — 22.05 Koncert ruskih balalajk. — Praga: 19.05 Ruske romance — 21.00 Violincello. — Langenberg: 20.00 Pevski kop-cert (komorni zbor in orkester) — 21.20 Strasse-matin , igra. — Rim: 13.32 Radio kvintet — 21.00 Vokalni koncert. — Berlin: 1930 Pesmi in dueti — 20.00 Prenos t dežele. — Katovice: 20.15 Koncert — 23.0(1 Lahka in plesna glasba. — Toulotise: 12.45 Dunajski končki — 13.00 Popevke — 13.15 Simfonični orkester — 20.15 Pester spored — 21.00 Orkestralni koncert — 23.00 Popevke. — Stuttgart: 11.45 Koncert — 20.40 Mandoline — 21.30 Vesela ura — 22.50 Plesna glasba.
173	M
—105, okolic« Šid 102.50—105, ječmen sr. 61 kg 102.50—105, otrobi bač. stari 117.50—122, moka bač. 00 280—300, št. 2 260—280, št. 5 240—260, | št. 6 220—230, št. 7 180—190, št. 8 125—135, sr.. -lav. t«) 265-270, št. 2 245-255. št. 5 230-24«», ' št. 6 215-220, šl. 7 178—180, št. 8 120-130. Tendenca za koruzo čvrsta, ostalo neizpremenjeno. Promet: 31 vagonov pšenice, 14 vagonov koruze, 12 vagonov moke.
Sombor. Pšenica bač., sr., slav. 79 kg 170 172.50, koruza bac. 90—101. ječmen bač.. sr. 97.50 —100, oves l>ač.. sr., slav. 160—165. otrobi bač.. jišen. stari v juta vrečah 115—120, moka bač. 00 260—280, št. 2 245—260, št. 5 235—250, SI. 6 225 —235, 51. 7. 175—185. Tendenca nespremenjena. ; Promet skupno 91 vagonov.
Živina
Mariborski sejem. Prignanih je bilo 19 konj, ' 37 bikov, 367 volov, 418 krav- in 23 telet, skupaj 864 komadov. Prodajali so se: debeli voli 5—5.75, poldebeli 3.75—1.50, plemenski 3.50—4, biki za klanje. 3—5, klavne krave 3.25—5, plemenske 3 —3.50. za klobasarje 1.75—2.50, molzne 2.25—3, mlada živina 3.50—5.50; prodanih je bilo 407 komadov, od leh za izvoz v Avstrijo 55 komadov, v Italijo pa 15 komadov.
Dunajski /irašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborskv & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 21.211 pršutarjev in 2783 špeharjev. Cene: angleško križani 135-1.50, kmečki 1.25—1.42, pršutarji 1.20 — 1.60. Tendenca: veleposestniških prašičev ni bilo. Spcharji so bili za 2 do 5, prSutarji po za 5 do 10 grošev cenejši.
Semena
Ltrveno seme bo v kratkem pri nas doma pospravljeno in kaže prav lep in obilen pridelek. iJBionega semena še daleč ne pridelamo toliko, da bi krili potrebo lastnih tovarn za olje. Moramo ga tedaj trvaall. Največ semena dobimo iz Argentine, kateremu pa je zadnji čas cena močno narasla in sicer je notiralo some 15.6, okoli Ustg 165, dočim notira danes 191—196. Ta razlika znaša v našem denarju okoli 40 |»ar pri kg. Ce uvozimo fedaj danes laneno sem iz inozemstva, nas slane Iaslna cena z vsemi stroški franko jugoslovanska postaja od 3.10 do 3.25 Din za 1 kg.
SK CELJE : SK ŽELEZNIČAR 3il.
V nedeljo 12. t. m. se je odigrala v Celjn prijateljska nogometna tekma med SK Železničarjem iz Maribora in SK Celjem, ki se je končala z zmago SK Celja v razmerju 2;t (1:1). Sodil je g. Janežič. Mariborskim igralcem bi svetovali več discipline. Zadnjič, ko je izgubil SK Maribor proti Atlelikom semilinale v Celju, so začeli snrovo igrati, tako da je moral sodnik enega mariborskega igralca izključiti, včeraj pa, ko je Železničar bil na tem, da izgubi, je prišlo zopet do incidenta. So pač protestirali proti golu in ko jc nato sodnik izključil kapetana mariborskega moštva, ta ni hotel odstopiti, tako da je sodnik odložil vodstvo tekme. Nato je iz kulantnosti napram občinstvu vskočil g. Wagner in je vodil tekmo do konca. Celjani bi radi videli Mariborčane, iz katerih sredine je izšel letošnji prvak dravske banovine, športnike tudi v tem oziru, da znajo tudi poraze mirno in brez izjeme prenesti.
SK LAŠKO : SK ŠOŠTANJ. 3:2 (1:1).
Tekma, ki sta jo preteklo nedeljo odigrala imenovana kluba v Laškem, je na eni strani pokazala, da nogomet v provinci lepo napreduje ali vsaj ima voljo napredovati, na drugi strani pa je dala opaziti dvoje senčnih strani, ki najbolj ovirata podeželski nogomet pri razvoju: občutno pomanjkanje športne disciplino igralcev in neprimerna igrišča. To dvoje je tudi nedeljsko tekmo zadrževalo. Škoda, ker drugače je bila igra zelo živahna in tehnično na precejšnji višini. — Domačini, ki so svojega igrišča seveda vajeni, so znali «emu primerno igro razviti. Zmago so zaslužili. Moštvo kot celota je sicer redkokdaj prišlo do izraza, prav dobri pa so posamezniki, zlasti obe krili. Obramba je bila z vratarjem vred izrazito slaba in le neodločnosti nasprotnikovega napada se ima zahvalili, da je ostalo brez večjih posledic. Gostje, SK Šoštanj, sc na premajhnem igrišču niso mogli znajti in razviti svoje običajne igre. Kljub temu pa so bili enakovreden nasprotnik I.ašča-nom. Hrbtenica moštva je bila zopet obramba, ki je uspešno razdirala prodore nasprotnika. Napad to pot ni zaigral najbolje; preveč se je ukvarjal z brezplodnimi kombinacijami, tudi surove igre se jc često poslužil.
Kolonija kozorogov
Pri Sv. Ani pod Ljubeljem redi gospod Friderik baron Boru kozoroge, ki so Lili nekoč stalna divjačina naših ,\l|i in Karavank. Med ljudstvom je živela prazna vera. da imajo kosti kozoroga zdravilno moč, zato jim je vse križem streglo po življenju, čeprav je bilo to ■z. najstrožjimi kazn. prepovedano. Kozorog je izginil i/, naših krajev, pa ludi s Koroškega, . Solnih ;.iškega iti Tirolskega. Ohranil sc je samo še v severni Italiji v visokogorju Gran Pa rad i so (ca 4.000 iti nad morjem), kjer živi še sedaj okrog J1000 glav. To lovišče je last j italijanske države, ki gn jo proglasila za var-| stveni park. Naša kolonija pod Ljubeljem je stara sedaj kakih 40 let. Ustanovil jo je ranjki i Julij baron Bom. Pred vojsko je kolonija | štela že nad 50 glav, oh prevratu pa jo bilo \ malodane vse uničeno, ker se je ohranilo ko-i maj par kosov, ki so se zatekli v neprislopne | čeri BegunjSfice. Kolonija se je polagoma zopet malo opomogla zlasti, ker sedanji lastnik Friderik baron Born ni štcdil no denarja, ne truda, da dobi za razplod potrebno jarce in koze. Letos je dovolil ogled svojega vzgaja-li.šfia kozorogov pri Sv. Ani pod Ljubeljem proti vstopnini Din 10 v korisl Zelenemu križu . Kdor se za stvar zanima, naj se obrne na tajništvo Slovenskega lovskega društva v Ljubljani, Komenskega ul. 10, lelef. št. 'Wl."jD. kjer se mu izstavi vstopnica.	SLD.
Savremeiiik za junij in julij ivil prinaša Mir. Krležo prvo dejanje ljuba v ne draine leda. pesmi V. Mijerjn. I. lijevičii iu I), ("esareviča. informativen članek S. Janjiča o Novem v ruski književnosti, novelo I/. Sekutii ovc Nemi pro btemi, Begovičev članek o hi Raiču. njegovi umetnosti in njegovi smrti, socialno literaren esej S. M. fitedimljije l' doba proevalih siineo-kreta itd. Dober je literaren pregled, gledališčna glasbena iu likovna rubrika, številka je opremljena z grafikami G. Gros/n, K. Dixa. ( orintlui Kokoške i. dr. Sarirmenrk najiravi r tej številki jirav dober vtis po svoji izbranosti in aktualnosti.
Slavisrhe Riindschiiu. jlillj. številka, llvo
doma prinaša zadnja številka A. Belinmv članek o Dostojevskem knt genialnem hravcu iu pozna vatcu literaturo. IV Navvroczvuski piše <> novih strujali v poljski pedagogiki. Jan šnobr pa o nn»-ravsko šloski literaturi. Kulturna kronika poroča o ruskem tiskarstvu in gledališču ter o novi rn»ki akademiji za umetnostno znanost, objavlja pisma s kronikami i/, Vntšave in Prage, v rnli riki Jugoslavije pa zvemo, da je belgrajski centralni presbiro sklenil filmati Jugoslavijo tako. da bo ponazoril ujeno t u ristovsko. kulturno, narodnogospodarsko. socialno, zgodovinsko in zemljepisno stanje. V to svrho so jo v Belgradu ustanov itn družba Jugoslovanski kulturni film Pod slovensko rubriko čitamo o izdanjih I. Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti. Kidričevo Zgodovine slovstva. Pirjevčevih Levstikovih spisih in Mclikovcm Kozolcu na Slovenskem.
		' ••.;',.-: »j
	v ■ " •"«' >" :	
1 '>.•'«.«' / »I	. V: , , . . „	
Vsem, ki so jo poznali, sporočamo, da je po dolgem, hudem trpljenju nastopilo Odrešenje. Prestalo je biti Srce in Duša je splavala k Bogu, ki je Vanj verovala naša ženita, edinka, nečakinja, svakinja
V"". •• 'V
fAr% »V	. V .	V>.v\.v»; •' • /V .
vV'.Vrr V'-.'-s--'-
+
gospa Vera Plečko roj. ]akopec
Taka je bila volja nedoumljive Usode. Zemskc oslanke nepozabne pokojnice zagrebemo dne 15. julija L I.
»cccn spomin
Žalujoče rodbine:
Plečko, Jakopec. Smit
• •!•» •. '• : K . VSo *•*.■
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l*SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas • 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Iščeta se za 1. avgust, za malo rodbino na Sušaku
dve dekleti kot kuharica in sobarica
ki bi opravljali vsa hišna dela. Začetna plača 400 in 350 Din. Upošteva se samo dekleta z dobrimi spričevali. Naslov se dobi v upravi »Slovenca« pod št. 7933.
Vajenca
za mehanično delavnico sprejmem. Najraje iz okolice. Naslov v upravi pod »Vajenec«.
Tovarna moških in ženskih kap išče za takojšnji nastop dobro uvedenega
zastopnika
za Slovenijo.
Samo dobro uvedene moči pridejo v poštev. — Ponudbe Društvu industrij-cev in veletrgovccv, —
Ljubljana, Gregorčičeva št. 27.
Pridno dekle
oošteno, za vsa kuhinjska dela sprejme takoj Hotel Štrukelj.
Stanovanje
v novi hiši na Dolenji Pi-rošici pri Cerzejah, se odda skoraj brezplačno. Martin Pleterski, Cerklje ob Krki.
Stanovanje
prijetno in poceni, s hrano, čez počitnice, se nudi za gdč. učiteljico. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7996.
Trgovski vajenec
krepak in zdrav, s pri-ncrno šolsko izobrazbo, joštenih staršev, se takoj »prejme v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. — Jos. 3russ, Dolenji Logatec.
Učenko
najrajše iz bližnje okolice Ljubljane, proti dobri te-Jcnski plači spreime Par-zer, Trnovski pristan 14.
Kuharica
čista, varčna, išče mesta v župnišče. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 8003.
trgovska pomočnica
želi premeniti mesto. Najraje na Gorenjsko. Nastop s t. oktobrom. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 7991.
Stanovanje
s tremi sobami se odda
Soba
opremljena ali prazna se odda za avgust. Vhod iz stopnišča. Kralja Petra trg št. 3.

Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6. II. nadstr.
Hišo
v Ljubljani kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« ,Hiša v Ljubljani' št. 7828.
Kočijo
luksuzno, dvovprežno, črno pleskano, z gumi kolesi, le v najboljšem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Slovenca« pod šifro >Elegantna kočija« št. 7999.
Trgovina,
gostilna, trafika, 2 hiši, 7 oralov zemlje na deželi za 220.000 Din. — hiša s pekarno, njiva, inventar, 3 sobe, za 85.000 Din, — hiša s trgovino za 45.000 Din naprodaj. Kari Breznik, Celje,
Preša
ki lahko enkrat stisne do 150 litrov, nov mesarski voz s finimi Koling osmi, 1 razložljivo omaro in več malenkosti, naprodaj. Maribor, Stritarjeva ulica 8.
Hiša
z gostilno, na prometnem kraju, naprodaj. Poizve se: Novi Vodmat, Cigler-jeva ulica 2,
Trgovski lokal
ali že vpeljano špecerijsko trgovino vzamem v najem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Trgovski lokal« št. 7827,
Vinsko sesalko
kompletno, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe pod Ljubljana, predal 35.
Trgovino
z mešanim blagom, dsli-\ kateso in vinotoč takoj oddam v Ljubljani. Na željo s koncesijo in stanovanjem 2 sob in kuhinje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Najemnina nizka« št. 7998.
Starine!
Krasne starine v obliki pohištva ter porcelan, se prodajajo. Vransko pri Celju, Soršak.
Mornarske majice
od 9 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna.
Enonadstropno hišo
v kateri je gostilna in trgovina, na prometnem kraju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7887.
Lokal
150 nr, svetel, suh, v centru, se ugodno odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7993.
Otroški voziček
pleten, dobro ohranjen
za avgust. Riharjeva ulica ' naprodaj. Mala čolnarska št. 6.	i	ulica 10.
Mlekarna
slaščičarna in delikatesa, se takoj odda. Naslov pove uprava »Sloven.« pod št. 8004.
I
Kupimo glasbila
(Blechinstrumente), 20 kosov, za sestavo godbe. Instrumenti so lahko rabljeni, a dobro ohranjeni. Ponudbe naj se pošljejo na župni urad Trpanj — Dalmacija.
*GE1LEHALT,"E GENERAL^
Najjačja amerikanska suma
Učitelj glasbe
sposoben, ki bi bil voljan prebiti počitnice — dva, tri mesece — v morskem kopališču v Trpnju — se išče za poučevanje novih godbenikov proti brezplačni hrani in stanova-niu. Ponudbe naj se poš-ieio na župni urad Trpanj, Dalmacija.
.»Kralj kifometraže"
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljr.na. Stari trg št 32.
Zastopstvo za Dravsko banovino:
S. L i^ožman
Št. Vid nad Ljubljano
Telefon Št. vid št. 2
Čamernikova
šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesijonirana Prosoeiu št. 16 zastonj Pišite ponj!
Čitajte in širile
»Slovenca«! ■■■■■naaaaaR
Za slaščičarje
Najfinejša nongal masa in modelir marcipan, kilogram po 60 Din. nudi tvrdka
FRAN D O L I N A R , Pol janska cesta l(). Ljubljana.
JUGOSLOVANSKE TISKARNF V LJUBLJANI
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPIJE ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPI3E * KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFIN. PAPIR KLIŠEJE PO SLIKAH, PERORISIH IN RISBAH. ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIK?
Malinovec
pristen, naraven, nn malo
in veliko prodaja lekarna I>r. O. PICCOLI, Ljubljana. Dunajska c. H
Priporoča se domači naravni
molinouec
tvrdke
»MALINA« d. z o. z.
Ljubljana VII
Medvedova c. 4.
Telefon 2059
K
Premog sulia drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
(SI P) B! K!318B BSS RS E8 '
Puhasto perje
čisto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din i kg. čisto belo gosie po j 130 Din kg in čisti puh ' po 250 Din kg. Razpoši- j Ijam po poštnem povzetju | L BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistil- | niča perja.
Vino
rdeče in belo, prvovrstnih žlahtnih trt, čistega, finega okusa, nudi vinogradnik po prav ugodni ceni. V zamenjavo kupi drva ali žaganice M in 1. Naslov v upravi pod št. 7970.
Malinovec
nudi najceneje Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Krušno moko in
rženo moka
vedno svežo, kupite zelo ugodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesta 24.
Pleskanje
sobo- in črkoslikanje, lakiranje, točno in poceni izvršuje A. Renner, Krče-vina pri Mariboru, Pra-protnikova 200.
Izmed sodobnih književnih izdaj so
Ur. Ivan Pregljevi H spisi
priznano tako po vsebini kakor pc
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60*—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
®ftraf!!e inšpefttiorte
sprejmemo proti mesečnemu pavšalu Din 2400 in nadpro-viziji. Nadalje podučujemo in zaposlit jemo v vsakem okra iu pi> eno spretno žensko /.uradi daljnega poučevan ja v strojnem plcienju kot hišni obrt. Ako so pošlje znamke za odgovor, pošljemo obsežna navodila. Zadruga jugoslov. pietača, Osijek.
Stoj in čitaifl
Iz ustrežljivosti — lorej popolnoma zaslonj — Vam dam, v kolikor Vas zanima, podrobne informacije slede naslednjih štirih stvari: Kje morete dohiti stalno domačo službo za pismena dela, kje se morete zastonj naučiti dobičkonosno domačo obrti, ali če se želite baviti s prodajo nekega zelo dobro idočega predmeta proti primernemu mesečnemu pavšalu, ozir.nko event.želite prevzeti v okrajih zastopstvo neke velike ugledne tvrdke. Pišite mi i 11 priložito znamko za odgovor. Oskar l.ustig, ravnatelj. Osijek, Krežinina ul. .............................................
Čas vkuhavanja se je ginCel!
Dobra gospodinja vporablja najpopolnejše WECK-ove priprave za vkuhavanje. - Pri nakupu pazile na znamko Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FHUCTUS - LJUBLJANA, Krekov trg št. 10
Krajevni prodajalci: Golje: J. Jagodic, Maribor: Carl Lolz in Plnter & Lenart, Ptuj: V. Vogel, BreMue: V. Petan, Kranj: Merkur«, Korovje: F Huuer. S viliea: A. Iva--telie in P. Setina. Slovaujgradeo: I. Uojnin In K. Ifojnik.
Tudi v naši podružnki
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovni ure od pol 8 zju-trai do pol I popoldne in od 2 do b popoldne. Telefonska štev 3030.
.m M =
l^lto.
Otfrid v. Hanstein:
89
s!o
> L.
0Op
•"C
Iš^i8
^ - 'S B, a
•7 a -> = S
r. N — a '>3 St 4) . S s a
— £ 0> » » n»
>> P ,
I
3 »M 1 --
, nO m O
o _ 3 .
= |ogS! 2
a .'^Ol N > ST « O
** S > ^
—	.-J 4)
—	N > ^ d ^
N g m , - ti — >
. C >
■£S;5 I

«S = •
-s ».2
s	•=£ B
i -o a --o =
«. cj = a O
K —3 —- S- <N
a o g a c
= ® ' -ftsf N _ » h *Q5Ss*
a55
•Taaž i
Strahotno potovanje m luno
Skakati so morali vedno l>olj previdno, vendar pa tudi navkreber hoja ni bila težavna.
V poldrugi uri so priplezali na vrh, ki »e je pa izkazal kot dolg greben.
Zagledali so nekaj tako silnega, da jim je sapo zaprlo.
Preti njimi je bilo orjaško žrelo, ki mu pravijo Platon. Njegov rob so tvorile mogočne ledene stopnice, ki so imele po več tisoč metrov visoke odsekane stene, in perhajale v ogromno planoto. Bila je podobna /.mrzlemu morju, iznad njega pa so štrleli otočki in čisto majcena žrela, tla so se zdela, kakor ladje na tem morju.
To jt> bilo najogromnejše, najbolj nečloveško drsališče, kakršnega si ne bi mogla izmisliti niti najdrznejša domišljija. Žrelo Platonovo se z zemlje vidi kot navaden ognjenik in vendar je skoraj sto kilometrov dolga planota, tako da se obrobno pogorje zdi nizko, pa vendar ga že svetlobni odsevi v zemeljskem daljnogledu pokažejo vse drugačnega. Na tej planoti so dobro razločili, da ima mesec obliko krogle. Proti severu so kipele kvišku še višji; gore, Poševni solnčni žarki so melali velikanske sence, ker se je na mesecu večeri lo in ker se je mesečev rob nahajal bliže, to se pravi meja tiste mesečeve polute, ki jo je z zemlje mogoče videti. Nekatere ploskve so bile, kakor da jih je zapadel svež sneg, druge pa sive ali čisto temne. Kjer je tla pokrival srež, sta se svetli sneg in siva
senca zlivala v mračne barve, ki so prehajale v popolno črnino.
Velike grobi je so na zamrznjenem pobočju risale nočna osenčja in čarale postave velikanov in orjaških pošasti.
Pobočja sama so bila videti kakor mogočna polja lave, ki je sredi izbruha naenkrat zmrznila v led. Grozljivo neprijeten pogled: mrtvi svet, popolna tišina. nič se ne gane, preko vsega pa se počasno pomikajo sence ogromnih, pošastnih prikazni!
Egon se je spotoma večkrat sklonil in iskal na ledeni površini rahlega snega, pa ga ni dobil. Zamahnil je z roko in stopali so dalje. Šli so po vrhu grebena proti severu. Rosdji so bili vedno boli divji in razdrapani, vedno pogosteje so jih ustavljale široke in globoke grape, katerim se niso mogli ogniti, še dobro, da si je bil Američan vrgel laso čez rame, ki ga je bil Apel tudi dejal v raketo, vse ovire naprej sluteč-
Potovanje je zato postajalo težje. Morali so se navezati in vselej vsi obenem skočiti. Na zemlji bi bilo tako potovanje sploh nemogoče.
Potekla je ura za uro, prihajali so vedno bolj proti severu, gore so bile še bolj divje in še višje, sence vedno mogočnejše, včasih so morali že počivati, vedno znova pa je moral Egon ugotavljati, da ni rahlega snega ne po vrhovih ne po globelih.
Hodili so že osem ur. osem ur neprestano plezali, skakali, stopali. Imeli so za seboj pohod, ki ga na zemlji ne bi dosegel nihče. Zopet so prišli vrh grebena. Usedli so se. Na severu, kjer je povsod vladal vsemirski mraz, je bilo pač čisto vseeno, naj so obstali visoko ali nizko, na severu ali ob ravniku. Ker
; so imeli na sebi umetno kožo in vdihavali kisik, so , bili samostojna svetovna telesa, ki niso čutila, tla bi bila toplina drugačna ob solnčnem svitu ko v temni j noči.
Na tem vrhu, ki je bil tlaleč severno od Filolausa ! in ga Egonova karta ni imela več zarisanega, je pa ne le Egona globoko pretreslo, ampak sta se tudi njegova mlada tovariša zavedela, kako nenavaden trenutek preživljajo. Proti južni strani, odkoder so prišli, je ležal še globok mrak, ki se je pa vedno bolj umikal, dokler niso daleč tam doli v žarki, krasni solnčni luči zagoreli vrhovi, katere so pred urami prehodili. Na nasprotni strani pa je bilo popolnoma črno, tako popolnoma temno, kakor da bi jim stena zapirala pogled. Celo zvezde, ki so tudi na tej strani trdo in mrzlo zrle iz vsemirja, niso mogle vreči v to temo ne iskrice luči; bila je pač poluta, ki je od zemlje vedno proč obrnjena, zdaj pa še od solnca.
Tu so torej bili trije možje; držali so se za roke, popolnoma so pohabili na svojo utrujenost, duše pa so jim trepetale ob veliki misli, da so prva čuteča bitja, prvi ljudje, katerim je bilo tlano, gledati v noč mesečeve polute, Zemljanom vekomaj nevidne.
Zopet so sedeli na ledeni kladi, vedeli so. da se njihovo potovanje tukaj konča, ker čemu naj bi lezli dol v temo, niso pa pomislili, na namena svojega potovanja niso dosegli, da jih čaka deset ur strašnega vračanja, pa vendar se niso mogli odtrgati.
Nenadoma pa se je jelo vidno svetliti. Pogledali so kvišku in uzrli na nebu zvezdico, ki je bila mnogo mnogo svetlejša od ostalih. Njena svetloba je vedno bolj naraščala in bližala se je z blazno naglico.
Meteor, zvezda se je utrnila!«
Za Jugoslovanske tiskamo » Llubliant: Karel Cet
Izdajatelj: Ivan Itakovuo,
Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.