T--I
N.jvojji ilninti dnenmk
V Združenih dritrih
e{j& u vm leto • • • $6.00 Za pol teta > • . • • $3.00 Za New York celo leto . $7.00
$7.00
GLAS NARODA
Lisi slovenskih ilelavcttrrAmeriki
TELEFON: OHelsea S—1242

The largest Slovenian L^ tke United States.
btued every day except Sundajrs and legal Holidays. 75,000 Readers.
Snterwl as Second 01ms Matter September 21, 1303, at the Post Offios at Hew York, H. Y, nder Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: OHelsta 1—1241
No. 161. —Stev. 161.
NEW YORK, MONDAY, JULY 12, 1937—PONEDELJEK, 12. JULIJA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
FRANCIJA BO OPUSTHA PATROLO OB ŠPANSKI
Jeklarska družba se je sporazumela s CIO
REPUBLIKANSKI GENERAL
MIAJA NEPRESTANO PRODIRA PROTI ZAPADU IN ODBIJA NAPADE
Republik&nake protizračne baterije so izstrelile pet letal. — Ameriški rušilec je odpeljal iz San-t an dr a 43 ameriških državljanov. — Ako pa-trola ob portugalski obali ne bo obnovljena, bo Francija preklicala pravico nevtralnih opazovalcev.
PARIZ, Francija, 11. julija. — Francija je obvestila 27 narodov v nevmesevalnem odboru, da t>o v torek opustila mednarodno patrolo ob španski meji, ako ni postavljena enaka patrola ob portugalski meji.
Po odpravi patrole bo Francija dovolila, da smejo skozi Francijo iti prostovoljci in orožje na špansko. S tem bo Francija skušala prisiliti Nemčijo in Italijo, da sodelujete z Anglijo in Francijo, tla nobena španska stranka ne bo dobivala ne vojakov, ne orožja.
Ta odločitev Francije bo velikega pomena za španske republikance, ker je znano, da jim je francoska vlada naklonjena in da jih bo zalagala z vojnim materjalom.
LONDON, AngHja, I I. julija.—Na dramatični reji nevmeševalnega odbora 27 držav je Francija
RUSIJA JE POSVARILA JAPONSKO
Rusija je zagrozila z vojno, ako se Japonska ne drži proč od Sibirije. — Ruske straže imajo u-. kaz streli jati na Japonce.
JAPONSKA IN KITAJSKA SE PRIPRAVLJATA
Japonska j e postavila močno mančukuansko vojsko na kitajsko mejo.— Kitajska je poslala proti Peipingu štiri divizije.
PEIPINU, Kitajska, 11. julija. — Japonska je pričela i>o šil jati močne o« kletke manču kuanske armade na kitajsko mejo, proti Peipingu pa so na potu štiri kitajske divizije, ko je prišlo do vročili bojev med Kitajci in Japonci ob J j uniting reki.
Do sedaj je prišlo do kitajsko-japonski h ispopadov samo med majlimimi vojaškimi od-j jem ne dovolijo japqnsko-delki, sedaj pa je pripravljena čuikuaii^kim voiakom nrt na boj cela jajK>nska vojska v Mančukuo, sestoječa iz 100,000 vojakov.
MOSKVA, Rusija, 11. julija- — Ruska ivlada je Japonski zagrozila z vojna, ako ne skrbi, da japonski vojaki ne prenehajo vpad a ti v •Si'birij'.
Vnanji komisar Maksim Litvinov .je povedal japopskemu poslaniku Mamoru Šigemicu. da imajo ruski Ivojaki ob sibir-sko-mančukuaiiskft meji osjtro povelje, da pod nobenim pogo-
man-
čuikuaiisikim vojakom prekoračiti sovjetske meje.
Obenem s «?va.rilom je Lktvi-nov vročil paslatniku Simegicu
ČEDALJE VEČ DUHOVNIKOV ARETIRANIH
Aretacije duhovn i k o v niso dvignile ugleda nazijev. — Heinrich Himmler načelnik tajne policije.
■ i ^ |	J 1 »	1	1	-	IlLfV VIUUX1 pU-MiHUlKU. OUIieglC II
naznanila, da bo odprla spansko mejo, ako ne bo "Pripravljamo se na voj- protest, ker je Japonska krši-
• 1 »V\ I £k/*1 A	I A ^V I r a I m inn '' in rdlrrtl nrtV -Mignit ;lritiiiialri ila cnnKnnu Itvi C« i ATM /1 r» n! r\ 1
dosežen mednarodni sporazum glede patrole okoli Španske.
Seja se je vršila 4 ure za zaprtimi vrati. Navzlic veliki tajnosti je prišlo na dan, da je francoski poslanik Andre Charles Corbin izjavil, da bo Francija opustila patrolo ob francosko-španski meji, ako ije ne zamaše vrzeli ob portugalski meji in na mor-ju.
MADRID, Španska, 11. julija. — Vladno poro cilo naznanja nove uspehe zapadno od Madrida.
no," je rekel nek visok kitajski uradnik, ko je prišlo poročilo, da je vrhovni poveljnik general Ojankajšek poslal proti Peiipipg-u svojo najboljšo divizijo in odredil mobilizacijo ce le zračne sile.
Divizija, katero je poslal Cjankajše/k proti Peipingu, jc najboljša kitajska divizija in so jo izvežbali nemški časshn-ki.
Kitajski železniški uradniki
V zraku se vrši vroči boji, ne da bi republikanci	<lva
izgubili kak aeroplan.	*ka ™ja*ka V,*ka da^la
Obrambno ministrstvo naznanja naslednje vojne operacije na treh frontah:
1.	Republikanci so z nepričakovanim napadom iazbili fašistične črte pri Estremaduri, jugozapa-dno od Madrida.
2.	Vsi fašistični protinapadi so bili odbiti in vas Villanueva del Pardilk), 14 milj zapadno \>d Madrida je bila obkoljena.
3.	Boji se nadaljujejo v Guadarrama pogorju severozapadno od Madrida.
Zračno ministrstvo poroča o zračnih bojih okoli Boadilla del Monte.
Na celi madridski fronti obstreljujejo vladni aeroplani sovražne zakope. Vladni letalci so bombardirali dve fašistični letališči severovzhodno od lupinarja.
Foptaj. Vojak so izstopili ter odšli v različne smeri, kot bi lioteli Peiping obkoliti. Okoli 100 japonskih vojakov se na-liaja v bližini Šršigčana, M milj severno od Peipinga, kjer .je elektrarna, ki preskrbuje Peiping z elektriko.
Japonci zatrjujejo, da so v včerajšnjih bojih zasedli Lung-vangmiao, ivzliodno Jungting, okoli pol
la sporazum s tem, da ni od-poklicala i vojaštva z dveh otokov na reki Amur.
Vsled spopad a med ruska ni in japonsko - mančukuanekiiru vojaki (prejšnji teden je nastal zelo napet položaj, ki je bil odstranjen samo .s sporazumom, da Rusija in Japonska odpokliČete svoje vojaštvo z otokov Sennufu in Boljšoj.
Li t vin ov je tudi pd\ie<lal poslaniku, da sta otoka, blizu katerih je prejšnji teden prišlo do bojev med bojnimi ladjami. ruska last. Litvinov je naročil poslaniku, da sporoči svoji vladi, tla japonski in mančukuanski vojaki prepogosto Vpa<lajo v Sibirijo in da japolniski aeroplani letajo nad sovjetskim ozemljem. >
Litvinov .je posla(niku Šige-miocu naravnost povedal, da imajo ruski vojaki povelje, da od reke1 preženejo japonske in manču-miije se |kuanslke vojake z gore Vino-
verno od Marko Polovega mo-jkurke na sibirski strani, kjer stu. Pri tem mostu, ki je dolg|So Rusi -našli japonsko in 900 Čevljev in je zgrajen iz manoukualisko orožje in kri, mramorja, je prišlo do prvi'j1 kar pomeni, da so bili fv bojih bojev med Japonci kn Kitajci. [ Japonci ranjeni. Prvi boji so bili končani s pie-; Japonci poslanik se je ^lami r jem iv petek; tedaj so se ] sil v Lifcvinovem uradu ter Japonci umaknili vzhodno od'mu je vročil japonski protest, reke, Kitajci pa zapadiio. V '-nakar mu je Litvinov podal Foboto pa so zopet pričeti Ki-1 svoje odločno Svarilo.
Od 6. julija so republikanske protizračne bate	. -- - ,
rije izstrelile 5 aeroplanov. Nek letalec, ki je alu-l*** streljati na ja^kestra-« „.i r v .v •	i. .	i . »i . i i -v • . i ze in Japonca vso v wjih zasedli i
zu v rasistični armadi, je umrl v vojaški bolnišnici I Luugvanmiao
v Madridu. Na svoji uniformi je imel znake nem ške armade.
HENDAYE, Trancija, 11. julija. — Fašistični poveljniki naznanjajo, da je bila republikanska ofenziva zlomljena. Pravijo, da je republikanska armada doživela velik poraz.
V protiofenzivi pri Bruneti je Ipilo ubitih 3000 republikancev in 6000 ranjenih. Fasiafci poročajo, da je republikanska armada pri Bruneti na begu.
WASHINGTON, D. C, 11. julija. - Ameriški rušilec je iz Santandra odpeljal 43 Amerikancev v St. Jean de Luz y Franciji.	'
Kitajci dolže Japonce, da so kršili 'premirje, ko so poslali J 600 vojakov s tanki in strojnicami iz Fepigtaja proti reki Jungting ter so napadli utrjeno vas Vanpingšiem.
TOKIO, Japonska, 11. julija- — Vojni minister general Sugijama je imel konferenc generalnega štaba, ko je prišlo poročilo, da so se "zopet pričele sovražnosti med kitajskimi in japonskimi vojaki iv sefveffni Kitajski.
Konferenco iso tudi imeli v vnamj. uradu ter mornariškem
45,000 ITALIJANOV ZAPO SLENM PRI GRADNJI LETAL
RIM, Italija, 8. julija. — Iz italijanskih statistik je razvidno, da je v Italiji zaposlenih 45,000 mož pri gradnji vojaških, letal.
.	v
25,000 delavcev je zaposlenih pri gradnji 60 novih letališč.
porvedjstlvu, ker je (prišlo poročilo, da je general Ojaokajšek poslal vojaštvo in zračno silo Pa severno Kitajsko,
BERLIN, Nemčija, 11. julija. — Nobenega dlvoma ni več, da aretacije protestantski?! pastorjev in katoliških duhovnikov med nemškim narodom niso dvignile nazijskega ugleda in je celo nastala manjšina več milijonov, ki se želi rešiti nazi jske vlade.
Ravno talko gotolvo je tudi, da mnogo vodilnih vladnih u-radfiikov ne odobrava sedanje vlade in ji celo nasprotuje.
trotova stvar pa je, da ste v isedanjem času Vive vladi v Nemčiji. Vlada isama ne želi, da so duhovniki are ti rajni in je le nerada v sporu s cerkvijo. Ako ne bi bilo strankinih veljakov, ki vladajo v provincah, ako ine bi bi;lo tajne policije in Hitlerjeve elitne garde, tedaj v 'Nemčiji me bi bilo cerkvenega vprašanja.
Ko je bil aretiran pastor Martin Nieraoeller, je bil w njegovi hiši navzoč tudi nek nepoznaniec, katerega je tajna policija tudi vzela v svoje var-SitVO.
Zahteval je, da mu pojvedo, kje bi se inogel pritožiti, koi so bile kršene njegove državljanske pravice, ko vendar ni bil v nobeni zvezi s pastorjem Niemoellarjem. Povedano pa mu je bilo, da se proti postopanju 'tajne policije ine more pritožiti pri nobeni oblasti.
Tajna policija, ki je odgovorna isamo Hitlerju, je vrhovna olblaist v današnji Nemčiji. Ta kxblast lioče pokoriti tudi cerkev naaijskim načelom katerim pa se upirajo tako protestanti kot katoličani.
Cerkveni boj je pravzaprav boj med krajevnimi nazijskimi oblastmi in tradicijomalno svobodo župniko(v. Na Bavarskem je n. pr. boj med kardinalom Faulhaberjem in med baivar-skim kulturnim ministrom Adolfom Waignerjem.
Vodja bojev med naziji In cerkvijo je Heinrich Himm ler, ki je načelnik tajne pcflici-je dn poveljnik Hitlerjeve elitne garde.
Na njegovo osebno povelje je bilo aretiranih 120 pastorjev. Njego>vi agenti zasledujejo ka-tofliške menihe pod obdolžho nemoralnosti in so zaprli mnogo katoliških dulwyvnikov iz političnih Vzrokov.
Posledica tega je, da iso katoličani in protestanti poza'bi li na medsebojna nasprotja, zato ste obe cerkvi zarvtzeli sli-čno sovražno stališče proti na-zajem in se borite proti skupni nevarnosti-
BITNER SMATRA SPORAZUM ZA ENO NAJVEČJIH ZMAG CIO
INDIANAPOLIS, Ind., 11. julija. — Governtr
države Indiane, Towsend, je sporočil danes v navzočnosti delavskega voditelja Van Bitnera in dr žavnega delavskega komisarja T. R. Hutsona, da je bil dosežen sporazum med Lewisovim odborom za industrijalno organizacijo ter med Youngstown Sheet and Tube Company.
rionem tisoč delavcev, ki so izza l26. maja stavkali v dTu-žbiinih jeklarnah v Indiana Harbor in South Chicago, šibo jutri vrm'lo na delo.
Stanka je izbruhnila vsledte-ga, ker vodstvo družbe ni hotelo podpisati pogodbe z Lewisovim odborom.
Družba se je izgovarjala, da Wagnerjeva postava lahko prisilili delodajalca, da se začne pogajati z delavci, ne more ga pa prisiliti, da bi sklenil ž injo pogodbo.
Seld/njič so se pa jeklarski mogotci sklonili. Pogodba ivec-' buje več točk, med katerimi so najbo'lj važne -sledeče: — Ob določenem času se bodo začelo, nova pogajanja med Youngstown Sheet and Tube Co. (lev med zastopniki Lewisovega odbora glede ureditve mezd, štirideseturnoga delavnega tedna in plačatnih počitnic.
Valn Bitner je označil pogoje, pod kaiterimi je bil boj končan, za veliko zmago CIO.
Republic Sttfel Corporation naznanja, da se je w njene i tovarne v Cantqn, Ohio, vrnilo osem tisoč delavcev. Običajno jih je zaposlenih v tamkajšnjih tovarnah 9900.
KOBILICE PO ZAPADNIH DRŽAVAH
Štiri države to hudo pri. zadete. — Governer države Colorado je poklical vojaštvo da zatira kobilice.
ARABCI PROTESTIRAJO PROTI RAZDELITVI
JERUZALEM, Palestina, 8. julija. — Arabski visoki svet je naznanil, da ne more sprejeti angleškega načrta, po katerem je Palestina razdeljena na tri dele-
V dvojem protestu zatrjujejo Arabci, da so dobili Žid jo jiajrodovitnejši del dežele, za Araibce pa so ostali skaloviti in gorati kraji.
Navzlic temu, da angleški visoki 'komisar sir Arthur Wauchope ■zatrjuje, da je Palestina mirna, vondar prihajajo iz Egipta ojačenja in bombni aeroplani so pripravljeni v Izmailiji.
Arabci pravijo, da Pale stina ni saimo last palestinskih Arabcejv, temveč da je last vseh muslimanov in ker je a-rafoski odibor v Palestini deloval pod pokroviteljstvom a-ralbskih kraljev ojn kneeov, se bo odbor tudi se4aj obrnil na nje za nasvet
Emir Abdullah iz, T ranijo r-danije, kateremu je Alnglija predlagala, da priklopi palestinski del arabske dežele k svoji deželi, je x ovojem lista
DENVER, Cdlo., 11. julija. — Nad 125,000 akw zemlje v južnovzhodinem delu države Colorado so kotbilice j>opolno-ma opustošile, da ni nikjer nobene trave, ne kake druge rastline- Isto je po nekaterih krajih v državah New Mexico, Texas in Oklahoma.
Farmerji se zadnja dva ledna 'bore proti koibilicam « strupom iai so jih uničili na milijone, <toda se niso popolnoma iztrebljene. Vprašanje je, kam se bodo kobilice obrnile, ko jim popolnoma doraste-jo peniti. Dokler jim peruti niso dorastle, ostanejo na enem prostoru in počasi ho<liijo in pustošijo polja, ko pa jim *pe-ruti zrasitejo, se dvignejo v zrak in lete za no|vo pašo.
V državi Colorado je položaj tako resen, da .je governer Teller Ammons poklical vojaštvo, da pomaga WPA delavcem uničevati kobilice.
Največ Škode s*o 'napravile kobilice h" Lincoln Okraju, kjer t*> opustošile 64,000 <akrov zemlje. Okoli 2000 akrov je bilo žitnega polja. Prizadetih je devet okrajev države Colorado.
Kobilice so pojedle vse zele nje i<n celo mlada sKebla. Po nekaterih krajih so bile plasti kobilic talko debele, da je lil po cestah vstavljeni promet.
Na tveč tisoč akrov zemllje o-koli zemlje, na kateri se nahajajo kobilice, so WPA delavci natrosili zastrupljeno žaganje.
"Falastine" izrazil svoje veliko -zadovoljstvo.
Angleška vlada naznanja, da bo na njeno prošnjo Benito Mussolini prepovedal pošiljali z radio postaje v Bari Angliji sovražna poročila glede Palestine.
N\ROClTE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVluK V AMERUvI

7
New York, Monday, July 12, 1937
TRE LAR0E8T SLOVENE VAILT TB VJ93L
Glas Naroda"
t* Owned and
L. B—an,
of the eotporallon tad 9t
«C «Mti officers: N«f VMfc Cttr, ft %
GLAS NARODA" (Take «1 Um People)]
Mud Mry Dtj BtcepfBandays mi Hottdajn
cr^-
tMO $100
&a New Me aeelohte	|TjOO
Za pol Ma.........................91-00
Za InoKMtro mi odo Mo
Za pol Id*.............. .......«U0
la
Order. Prt MvniUSo
M prloMoJeJo. Denar aaj m blagovoli kraja naročnikov, proetmo, da m da hitrajo
Yearly KMX)
"Glas Naroda" hhaja mkl daa IivmbM nedelj la praalkfv
"OIAB NARODA", tit W. 1Mb Street. Ne* Tacfc. M. «.
Telephone: CHelsea 3—1242
PRIZNANJE FRANCOVE VLADE
Zadnji Franco v uspeh, ki je Ibil izvojevan tvečjidel z nemškim in italijanskim orožjem, je »bilo zavzetje mesta Bii-tea, ti so ga BaMri junaško branili.
Zastopnik baskiške vlade je podal te dtai v Londonu naslednjo rajavo:
— Ko 80 Baski sprevideli, da ne bodo mogli ivoq braniti Bilbaa, so se umaknili in i zpustili vise jetnike.
Taflcoj po zavzetju mesta je general Franco imenoval štirideset izrednih sodišč, in fašistična "jusfcica", je v me->lu že zahtevala svoje žrtve.
Nekaj slionega se je zgodilo prej rv provinci Gruispuscca, kjer so Fruncovi krvniki usmrtili 1500 Baskov, med katerimi je bilo veldko število duhovnikov.
Z zadnjimi dekreti je odvzel generali Franco Baskom fisikailno -alvtanamijo, ki so jo imeli že več «to let.
Tem strogim odredbam se je pridružil še dekret, ki pod najstrožjo kaznijo prepoveduje uporabo baskiškega jezika.
Tri držafve so ofieijelno priznale vlado španskega fa-šističiMfca voditelja Francisca Franca.
To «o Mussolinijeva Italija, Hitlerjeva Nemčija in papeževa država.
---- x
DELAVSKO GIBANJE
Na glavni fronti delavskega gibanja — v stavki proti »tirim "neodvisnim." jeklarskim družbam — je bilo prejšnji leden razmeroma mimo — krvavi izgredi so ipa izbruhnili v j=reck> v Alcoa, Temnesbee, — kjer je bilo ranjenih 28 stavkar-jev in policistov.
Stavko je proglasila Ameriška Delavca Federacija, katera zahteva, naj plača družba delarvoem v Alcoa iste mezde kot jih. plačuje delavcem v svojih tovarnah v Pennsylvamiji. N« deflo ee je vrnilo le malo delavcev, m stalvka se nadaljuje.
Vec jeiklarn je zaoe3o obratovati, kar je dovedlo predsednika Delavske Federacije Williama Greema k izjavi, da Le-wisov odbor za industrijalno organizacijo ni prestal svoje prve težje preizkušnje.
John L. Lewis pa ni tega mnenja.
V sredo je povedali iv Washi'ngtonu zastopnikom šestindvajsetih organizacij, da je njegov cilj spraviti vse pristaniške in ladijske delavce v qnotno organizacijo, ter je trdno prepričan, da bo ta cilj čimprej dosegel.
PO NEDOLŽNEM OBSOJEN
26. junija se je vršila pred o-k rožni m sodiščem zanimiva ob. novitvena razprava, 37-letni posestnik Franc Žniderič iz Zgornjega Dupleka je bil leta 1933 obsojen na štiri leta zaradi požiga. Dve leti je presedel <v ječi, potem pa je bil zaradi vzornega obnašanja pogojno izpuščen. Žnidaric se je začel takoj po .prihodu iz ječe boriti za frvojo izgubljeno čatet. S pomočjo svojega zastopnika dr. Juvana se mu je posrečilo zbrati jasne dokaze, ki govore, da je bil po nedolžnem obsojen, da bi 'bii dne 10. ma rca 1933 za-a^al hišo posestnilka Jožefa Stabra. Tega požiga ga j<» bila Obdolžila njegova nekdanja nevesta Alojzija Stoiber. Žnidaric je bil istega večera, ko je iibruhnil požar, pod oknom Alojzije Stoiber in ta je potem zatrjevala, da ga je videla, kako je z vžigalico za žgal streho na stiskalnici. Sedaj pa je Žnidaric dokazal, da je hil takrat ko je izbruhnil požar, že zdavnaj doma. Na .podlagi zbranih dokazov je bil Žnidarič popolnoma oproščen. Tako si je priboril nazaj svojo izgubljeno čast,
RADI UMORA SVOJE ŽENE 20 LET JEČE
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 45-letni posestnik Josip Kurbus iz Rogoiznice, ki je dne 2 2marca v Dokavcih ustrelil svojo ženo Suzano. Ob-^ sojen je ibi<l zaradi (umora na 20 let ječe in trajno izgubo častnih pravic.
VLOMILEC BRADE-SKO SE SPRETNO SKRIVA
Orožniki -so uvedli po drznem vlomu pri posestniku Janezu Pint ar ju v Polhograjskih Dolomitih obsežno zasledovanje. Vse bolj so prepričani, da je tudi tu bil na delu znani begunec in vlomilec Bradeško. Preti dvesma leltoma jc pobegnil iz za-
Denarne _____ pošiljatve ^ssSsssssss,
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO JOCNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ JUGOSLAVIJO
ta I Ml _ Ml	lil
t Ml _ DU.	m
t in-Dk	m
_DI«.	m
* -Dte.lt«
Bf__
V ITALIJO
9 IN
9 1UB I MN
t 57.M
<112.5«
ihmi
Ur IN Ur Ml Ur Ml
Ur 1*1
ur um
Ur
Kil m CENB 8BDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CEN<3 PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Ea lzpUHlo vetj»h zneskov kot zgoraj navMeoo, bodisi t dinarjih aU Mrak dmiMoM( i« boljše pokoj«.
W Izplačila v ameriških dokttjih
. It hptoiOo t Morate podati______________________$ 5.75
$11^- " - ........................IIIJ5
$15.—* 44 " .......................JM^-
- ........................$KL-
*	........................HU»
*	........................MLM
. ' A
Prejemnik doN V starem krajo ltpladlo t dolarjih.
PO Oital LKTTEE U
SLOVENIC PUBLISHING CffltPKttt "GUi N«r*4*'
| grafov, da ne 'bi imel zaveznikov. Sicer pa Bradeško zna biti kavalir. Že marsikateremu otroku je stisnil dvajsetak aJi celo petdesetak. Bajtarji So pa seveda veseli vsakega dinarja. Braid<*3ko pa jim dobro plafluje. Edino s pocfiniplji-vostjo se more tako dolgo držati na prostem.
VELIK POŽAR POD GORJANCI
Dne 28. junija 'knia-lu 7)0 11. uri, je bila novomeška policijska stražnica obveščena, da gori v Dolžu ikhI Gorjanci več objektov in da je pomoč nujno potrebna. Goreti jc pričeli o pri posestniku Janezu Zal linger ju mlajšem. Požar se je na-to 2 vso nagiico raicširM na dom Janeza Kralja m se na cerkveno posloipje polcw cerkve, razširili pa se je tudi na vsa gospodarska poslopja v bližini. Ker je gorelo srndi vasi, jc nastala nevarnost, da bi požar zajel vso vasico in jo uničil. Zato «0 ga-sBlci nastavili A-se svoje moči, da bi vsaj ostale hiše in gospodarska posftypja rešili že neiao-•rihne Ikartiustrofe. Nazadnje se jim je res posrečilo ogenj loka-lizirati. Pogorele so tri hiše iz. mefl katerih je bila ena pravkar dograjena, dva liHeva, senik in več man.tsih gospodarskih posloipij.
Kakor se jf> i7.vedelo, je nasi al požar v Zaldingorjevi šupi, kjer so se igrali otroci, 1fo so bili ljudje, zaposleni na polju.
PRIJET VLOMILEC
Orožniki iz Vinje vasi so prijeli drznega vlomilca v vinske hrame Franca Baniča, ki je kar s krampom vdiral v pod-gorjamske zidanice. Tako je \ilomil v zidani-eo posest niča Juršiča Jan»v.a in posestnika I'moka .ložefa, obeh h Velikega Cerevga, kjer je ukradel o-kn«^ 100 litrov vina.
SMRTNA KOSA
Na Vidov dan pofK>ldne je «v Trzinu nenadoma preminula u-čiteljiea Julijana Kocijančič, Celih 28 Jet do zadnjega vzdih-
^TiLAS^P^RODA^I
A pošiljamo v staro do- J movino. Kdor ga ho- i če naročiti za svoje p 2 sorodnike ali pri jate- A Sije, to lahko stori. —

p Naročnina ža stari ^ j kraj stane $7. — V j j Italijo 1 ' -----B
pljamn
ne posi-

na številke, pač pa bolj na kakovost vina. Ti pa pravijo, da so te številke prazne marnje, ker to vino v resnici ni vredno niti beliča, ker je zanič. Res je, da stari pregovor pravi, da je vino tem boljše, čim eitarejše je, vendar za tako stara vina to ne ve/lja. Tega 300 let starega vina ne bi namreč noben živ človek ne mogel piti, ker brez dvoma diči samo po ples-nu in gnilih vinskih dogah. V ti-srti kleti imajo še draga stara vina, ki so tudi prečenj draga, toda so še -vseeno dobra, ker so samo 44 let stara.
postaviti obširno zdravstveno razpravo. Odločil se.je za zde-hanje. Mož, ki je na podlagi te obravnave res postal doktor medicine, je na 450 straneh takta natančno obravnaval zdeha-nje in "popisovali ml vseh strani, da so bili profesorji z njim močno zadovoljni. Pariški lfsti zlobno omenjajo, da so profesorji, člani tiste izpraše-valne komisije, ko so enkrat prebrali njegovo znanstveno Obravnavo, zdehafli še nekaj ur potem, ko so že svoje delo 'končali.
HUDIČEV KIP GA JE UBIL
300
LET STARO VINO
V Varšavi je živel starinar, ki je vse življenje vneto zbiral redke starine ter jih za drag denar in rz velikim dobičkom tudi prodajal. Vendar je bilo njegovo obiranje starin tako polno nenavadne vneme, da je sam pri tem največ užival. Zlasti ga je veselilo, če je kje dobil kak kipec ali sliko hudiča. Imel je zbirke najrazno-
vUstnejših hudičev, katere jeizorišča ob iprvem strelu?" hranil za svojo abirko in kil "Kakšnih deset jardov."
"Ko som jo prvič poljubil," je pripovedoval fant, "mi je dala takšno klofuto, da se mi je kar posvetilo. In ko sem se potem zalklel, da je ne bom nikoli več poljubil, sem dobil še drugo..."
*
V Buteteh so imeli tudi godbo.
Neki večer se je eden godbenikov zakasnil Ln ostaii to pričeli z vajo brez |njega.
Ko je vstopil, je dejal, kako dobro se sliši godba od zunaj, nakar so vsi godci odložili s\o-je inštrumente ter šli ven poslušat, s 'kapelnikom vred.
Stal je kot priča pred sodiščem.
"Torej ste \videli, kako je obtoženec streljal" ga je vprašal sodnik.
"Da."
"Kako daleč ste bili od po-
vala za trzinsko šolo in vzgojo mladine.
porov m odtlei se nenavadno • •	•	v ,
. , . , i • - Jjaja je vse svoje moči zrtvo-fTpretno skriva zasleoujoeim organom po gozdovih in zaselkih Obsežnih Polhograjskih Dolomitov. Vse skrivne poti pozna njegovo ime pa je tudi dobro znano prebivalcem, 'ki se ga l>o-jijo. Seveda ima zaveznike, saj si drugače ni mogoče predstavljali, kako bi bil sam odne-sefl e<elo 'balo oblek, čevljev, Francoski me<iicinec Antonie rjuh in perila, plen ki je vre-]Portois je študiral medicino na
DOETOB ZARADI ZDEHANJA.
" V sloveči rotovški kleti v Bremenu ima.io tako dragoceno vino, da bi si ga niti milijonarji ne mog^i privoščiti. Tam namreč stoji v kleti sod vina še iz leta 1653 ter je torej najstarejše vino, kar jih pozna svat. To vino pa ni le najstarejše, marveč je tftidi najdražje, kakor so izračunali strokovn ia-ki.
V 'bremenskih knjigah je namreč <še zapisano, koliko je takrat pred 300 leti veljal tisti Isod vina. ln je torej zapisano, da je takrat bremenski .magistrat morail plačati za t isti sod vina celih 300 zlatih tolarjev. Če trste zlaite tolarje človek preračuna v današnji denar z ozirom na današnjo vrednost ter k temu pri računa še Obresti in obrest obresti tistega kapitala ter zraven še upoštevamo, koliko se je medtem vina u'susiflo in izlilo, dobimo kar strašne številke. Izračunali so torej strokovnjaki, da bi samo ena kapljica tega vina veljala v današnjem nemškem denarju več kakor 48,000 nemških mark. Če pa upoštevamo, da ima en kozarec kakih 100 kapljic, bi en kozarec vina veljal celih 48 miljonov mark. Tako nam velevajo računi strokovnjakov.
Toda so še drugi strokovnjaki, ki se ne razumejo kaj prida
den 10,000 din. Če se poleti pretolče, je prav verjetno, da hi ga zima vrgla v naročje para-
sflovečem francoskem vseučilišču na Soitbonni. Letos je končal svoje študije ter je hotel
NEMCI SO JI PORUŠILI DOM
niso bili na prodaj. To hudičevo zbirko je mož posebno ljubeznivo urejal. Med hudičevimi starknami se je zlasti zanimal za starine te vrste iz nordijskih dežel, kakor so tamkaj si zamišljali hudiča. Da bi bila njegova zbirka čini popol nejša, je veliko popotoval, da je svoje starine iskal in presojal na licu mesta.
Z nekoga takega popotovanja je prinesel seboj domov 2 metra visoko soho hudiča, kakršno je nekdaj pred več stoletji iz lesa izreza! neznan u-meftnik. Kakor se je glasilo ustno izročilo, je bil ta hudič nekoč last prepovedane verske sekte, ki je hudiča po božje častila ter pred tem 'kipom mali-ikovala. Oblasti so nazadnje to malikovanje hudiča izsledile teranu napravile konec. Častilci hudiča so bili sojeni po tedanjih strogih postavah. Kip pa je nekje pozabljen obležal, dok ler ga ni izvohal ta stari-nar ter ga kupil in prinesel domov.
Vendar mu ta kip ni prinesel sreče. Mož se je kipa silno veselil, kakor da bi bil dobil v hišo nepomljivo 'bogastvo. V resnici pa je kmalu nato v njegovem muzeju, kjer je kip stal, padel gospodarju na glavo in ga pri priči uUil. Kako se je to 'Zgodilo, tega nihče ni mogel ugotoviti. Dejstvo je, da so ga našli pod kipom z razbito glavo.	•
Špandca, z dvema otrokoma ti je morala poiskati zavetja v leseni kolibi, zatem ko so j i nemški letalci porušili hišo. &parafeo prebiva&stiv© etca šno trpi v^led državljanske vojno. |	-
Važno za potovanje.
Kdor Je namenjen potovati ▼ »tart kftj ali diftltl »m tam. Je potrebno, da )e pouten t vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne Atolnj* Viftn tfcMretta dMI najbolMa pojasnila ln tiidl voe potrebno preskrbeti, da Je potovanje iMMMo ta bltrc. *«4o ee s* ■pno obrnite na nas sa vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodisi protaje za povratna dovoljenja, potni liste, vlttje In sploh vse, kar Je za potovanje potrebno t najbltrejtem fera, in kar Je glivno, za najmanjše stroite.
Nedriavljanl naj ne odlalajo do zafltifefca trenutka, ker ptedne se dobi Iz Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT,
PWIte torej lako] za brecjriatna navodila In zafotavljaaso Vam, beete poceni to udobno potovalL
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Ttovtl Buremu)
216 Wert 16th Street
New York, N. Y.
"In ob drugem?" "Hm, točno ne morem reči, toda več kakor tri sto jardov menda ni bilo."
V	poletni vročini je precej trda za novice. Ljudem se ne ljubi, da bi ga kaj prida zbijali. Vendar i>e pa dobi tu in tam katero, ki ^e jo izplača objaviti. Nap rimer:
V	mestu Lincoln v državi Nebraska ima Mrs. J. F. He-ninger veliko hišo, v kateri sama stanuje.
Pred poletno vročino si je poiskala v kleti zavetišče. Posteljo je preselila v klet in na nji mirno zaspa'la.
Ponoči je začelo pršiti Dali jo. Pa kaj pršiti — cela ploha se je zli/vala na njo in na njeno iežišče. Vstala je in šla zapirat okna.
Pri tem je opazila, da je zunaj ja^na noč
Tat, ki je zaman pos&ušal odpreti glavna iti stranski vrata, je v jezi zlil nanjo skozi pritlično okno vir Ikorcev vode.
Vrata tnekega beauty parlorja v Pittsburgh u bi'la vržena s tečajev, in na ulico je v divjem begu pribežalo petnajst žensk. Lase so imele raz-pletene in so kričale kot furi-
je.
Vzrok: v beauty parloru so
je pojavila debela podgana. *
—	Ali ste poročeni, — je vprašal v Cliicagu sodnik mladega obtoženca.
—	Da, poroče'n sem. Moral seru se poročiti. Prisilila me je.
—	Kdo vas je prisilil? Vaša žena?
—	Ne, /njena mati.
Neki*slavni zdralvnik je telefoniral iz blaznice, pa ga v telefonski cemtrali niso takoj zvezali z zahtevano številko.
Nestrpni zdravmik se je razsrdil in oahrnlil telefonistko: — Zvezo, prosim. Takoj. Ali ne veste, kdo seta?
TelefonisUka mu je pa odgo-tvorila: — Žal mi je, da ne vem, kdo se. Vem pa, kje ste-
"Teta ima jutri štirideseti rojstni dan," so konstatirali v družini. "Tjieba ji bo kupiti kakšno ^{xxiohno xiarilo. 'Petdeset dolarjev bo že treba odriniti zanj."
"Ne, drugače bomo naredili-[Kiipili ji borno 'darilo aa deset dolarjev in ji zraven čestitali ža trirtaseti rojstni dan. Tega bo bolj vesela."
T
"frfc** frA9VVZ"
Nfew York, Monday, July \2t 1937
THE LARGEST XLUVEBB-VAILI TB fjfl.
NORAH BURKE:
Ooadarski in vodni nadzornik Colin Oooper je bil še precej mlad In lepe postave, širokih pleč in krepkih pesti. Stal je pred svojim šotorom in si je raztresenih misli gladil gutbe svoje obleke iz surove svile.
"Ce pomislim, da sem sprejel to slfužbo samo zato, da mi ne bi bilo treba ne sprejemati ne delati obiskov ... je nejevoljno zamnmral in se nevšeeno crarl na svečano pogrnjeno mizo. Ne le to, da je moral odstopiti svoj bungalow s tremi prostori svojemu predstojniku Rodu Huskinsonu, ampak je moral tudi privoliti, da bo nocoj z njim in njegovo gos|>o večerjal.
"Jutri zarana bova z ženo flpet odpotovala," mu je rekel Huskinwon z oblaMniin nagla som. "V i)okrajino Manula Sate."
".Trikratni tepec," je za brundal Colin pnilse, ko se j< spomnil tega pogovora. Ali more človeik z žensko potovati v pdkmjino Manula Sas! Ka; stari ni vedel, ker veilo vsi to<' okrog, da je neki blazni vojak ^ibežal v džunglo in da vsako mur, ki se mu približa, prerez-vrat! "Seveda nisem tega po-vedafl ženi," je bil Huskinson na (krši j i vo hrofMiV pripomnil. "Veste Oooper, ženske vsake sence ustrašijo."
Colin je šel po mali jasi, ki
S KROGLO V SRCU
da gospa je z ljubkim nasmehom pokazala na mizico z likerji. SvOtla luč svetilke ji je objemala z zlatim sijem. "Bojim se, da moj mož ne bo ;pre-več točen."'
Zdajci je bilo slišati Huskin-sona, kako se je zadirčno usajal na slugo, ker ni bila srajca po vseh pravilih zlikana.
Mlada gospa je zardela in začela hitro govoriti o tem in onem. Slednjič je ukazala slu-žinčadi. naj pazi, da IkxIo jedila gorka in jih naj dajo na mizo šele tedaj, ko bo gospod prišel,
(Vz pol ure se je slednjič pojavil Rod Huskinson. Bil je visoke, malo dobelušnate rasti, imel je rdeča lica in dvojno brado. Sest in dvajset lot je bil starejši ko žena. Pred petimi leti se je bila 17-letna Shefllev oniožila z njim, ker sc ii laskale jx)Zornosti zrelega moža.	v
HiuMkinson in Cmnper sta na kratko pozdravila drug drugega, nato je Huskinson zadirčno vprašal: "Kdaj lx> pa vendar kaj na mizo prišlo!"
"Takoj," je Shellev kratko tdvrnila. "Juho že neso."
Cooper, ki je skrili motril mlado ženo. je opazil nemiren izraz na njenem oltrazu.
"Ali bi šilce, Cooper?"
"Hvala." Colin ni hotel večerje še bo?j zavleči. Uboga
SLAVNI ITALIJANSKI PAR-NIK "REX" POD NOVIM POVELJSTVOM
Povdjstvo nad parnikoui "Rex" je prevzel ka]>itaii At-tilio Frugune, ki je bil zadnjih pet lot poveljnik parnika "Roma", prej pa parnikov "Giulio Cesare" in "Duilio".
Kapitan Frugone je bil rojen "Jaiz pa sem, jaz pa rad pi-!v Lavagni blizu Genove v Itali-
je bila me«I njegovim šotorom mlada gospa se mu je smilila, in bungalowoni. Medtem ko s«' je bugalowm ]Hx"asi bližal, j« zagledal jako mlado ž»*nsko, ki je sedela na verandi, na pletenem stolu. Kako se je začudil; ko je v njej sj>oznal ženo svojega predstojnika.
Shellev Huskinsonova je bila majhna in izredno nežna. Vendar je bila bolj žilava, kot bi človek pričakoval |m) njenem videzu. V svoji beli kaki obleki in v Visokih usnjatih skoraj i h je mogla ko nič prehoditi po dvajset kilometrov na dan. A nocoj je bila oblečena v lahko muslinafcto obleko, ki j«* bila v njej videti še bolj nežna. Pepel nato plave lase je imela razčcsane na pri čo, v zatilniku pa zvite v kfloNko.
Colin, ki je ni bil še nikoli videl, je občutil nekako more-čo plahost in začno željo, da bi bil njegov vtis dober. "Dober
j tam," Ko so jedli sadje, mu je bil obraz že teonnordeč in govoril je nerazločno in jezik se mu je zapletaj. "Jutri pojdem v džunglo na lov. Ondi se potika neki 'blaznež. Upam, da ga dobim za muho."
Shelley se je zgrozila: "Blaznež! Kaj pa to pomeni, Rod?"
"To je Modnež Amok a, golobica moja . .. Oborožen je z nožem in slehernemu prereže vrat. Toda — golobica moja —■ nikar ne imej upanja, da bo njegova 1>odoča žrtev — tvoj ljubi mož — stari Rod je še trden ko skala."
Colin je opazoval to Človeško razvalino. Huskinson je bil svoj čas baje jako prijeten fant in si je v vojni radi svoje -hrabrosti pridobil veliko šolanje.
Shellev se je obrnila h Cooper ju. Vsa prestrašena, z roko na vratu, ko da že zdaj občuti široko zakrivljeno klinu noža-kukrija, je vprašala:
"Kaj pa veste o tem blodne-žu?"
ji 30. septembra 1879 kot potomec stare mornariške družine. Leta 1905 je postal prvi častnik pri družbi Lloyd Italiano, ki se je pozpeje spojila z Italian Line. Tedaj je bil star petindvajset let in izza onega časa je vedno na poveljniškem mostič-ku velikih parnikov bodi/4 kot navigacijski Častnik ali kot kapitan.
večer, gospa." "Dober večer, Cellin." Mla-
" Mislim, da so ga že ujeli," je odvrnil Cooper.
"Saj mi boš dal samokres, Rod, kajne?"
Colin je kot uganil, da je zato izrekla to željo vpričo njega, da bi jo njen mož rajši izpolnil. Videl je, da je 'bila že na koncu svojih .moči, da je bila vsa razrahljana od neprestanega premogovanja, da ne bi ljudje Zato se je usedel z njo vred za zvedeli, kakšno peklensko živ-mizo na jasi. Dobrih j>et mi- li<*nje živi poleg tega moža. uut je trajalo, preden je prise- "Samokres?" je vzkliknil lel Še Rod, ki je še prej počasi lfuskinson. "Še na mar mi ne rebal svoj cocktail. Pok-usH pride, golobica moja, lahko bi je juho, ki je stala že prej na prjsUa v izkušnjavo . . .; toda mizi, odrinil je krožnik in de- tvoj stari stoji ko skala! Tr-jal: "Juha je mrzla.^ Take lie ^ jn	je (prVšel iz naj-
jejn. Ti dobro veš, če juha ne nevarnejših položajev vojne. .. pride vroča na mizo, mi je vsa Ali hočete videti moje brazgo-večerja pokvarjena."	tine, Cooper?" Začel si je od-
Sheldevinc oči so se zasol- P^njati suknjič.
žile. Kazalo je, da se nima v<f	Mlada žena je hitro vstala, v oblasti in Colin se je od minute do minute bal, kdaj bo za-	"'K«vo bomo pili na veran-ilitela. Videti je bilo, da je slu.	di, Cooper! Ta je sel za njo tila njegovo simpatijo do sebe,	.1' tiho dejal: ker se je proseče ozrla vanj. Se	"Jaz vam bom posodil samo-nikoli ni videl Coo|>er v kakem	kres." poginu toliko groze, toliko	"O, Colin." prikritega gorja. Naglo se je	Čez dve minuti je stisnil o-začel kar na s lopo pogovarjati	rožje v SheHcvino roko in je z njo. Ona ga je hvaležna in	zašepetal: srečna pogledala.	, "Naglo vam bom razložil, 'Saj vi nič nt« pi.Me, Cooper,'	kako je treiba ravnati ž njim."
Novi poveljnik kapitan Attilio Frugone, eden najbolj odličnih častnikov italijanske trgovske mornarice.
Kot poveljnik parnika "Roma" si je pridobil Frugope dosti prijateljev v tej deželi, in ko je postal poveljnik parnika "Rex", je dobil od vsepovsod nebroj čestitk.
je zahro|K*l Iluskinson. "Hvala; nisem vajen."
JOE LOUIS
IS hrbtom proti mizi ji je na krattko vse pojasnil. Bližina te lepe ženske, vonj, ki je izhajal z nje, vse ga je popolnoma amedlo.
Zjutraj sta se Hhnskiitsonova odpravila na pot. Nekaj kamel in slon so noisiii prtljago.
Colin, ki je bil drugi dan tudi XT. . , . , , , , , v - ^	riilsjegovi uspehi bodo ostali dol-
namejen na poit, se ni preselil ' ? 1	.
Kapitan Franreseo Tarabotto, bivši poveljnik, pod čigar poveljstvom je "Rex" dosegel na-glostni rekord in si priboril Višnjevi trak.
Kapitan Tarabotto, ki je do-sedaj poveljeval parnika "Rcx", stopa po štiridesetih letih službe v pokoj in pušča za seboj slavno mornarsko karije-ro.
Bil je najvišji polveljnik petih parnikov, dvestokrat je prepluli ekvator ter štiristo-krat križal Atlantski oceani.
Detroit«, ki je premagaj Jima Braddocka in poM»l svetovni boksarski šampjoh. leseni se bo spopadel z Nein
v bungaolw, ampak je rajši o-slal v šotoru. Dan mu je počasi potekal; sočutno je mislil na SheHev.
Sredi noči ga je nekaj zbudilo, da je prestrašen planil kvišku. Natančno je čutil, kako se nekdo bliža šotoru. Skočil je na tla, porabil puško, vzel svetilko v levico in napeto čakal. Ko se je zastor odmaknil, je posvetil v odprtino. SheHev je stala ondi. Bila je bosa in v prašni, raztrgani obleki.
"Shellev!"
"Colin," je medlo zavzdihnila in iztegnila roke v praznoto.
Hitro je priskočil Colin in jo še pravočasno tudi zapazil, da ima Shelley otekle in krvave noge; izmil ji je rane in jih obvezal.
Slednjič se je SheHey zavedela in je jecljaje pripovedovala:
"Kod je našel samokres, ki
go ca»?a vsem v s] >01111 nu.
rtfrelil vse naboje. Nenadoma sva zaslišala kričanje. Bil je oni blaznež. Prav nič ni bil podoben človeku, bil je ko divja zver. Rod se je, kakršen je bil, brez orožja in napol slečen, ker sva hotela pravkar iti spart, vrgel na blazneža. Divje sta se borila in se odmaknila z jafee, kjer je bil naš šotor, na rob džungle. Mahoma se je Rod ko mrtva gmota sesedel v naročje blazneža. Vsa trda od strahu sem bila priča boja. Zdaj sem zbežala v noč, in sem nevede našla pot do vas. Tudi služinčad se je razkropila na vse kraje."
Ko je Shelley umolknila, ji je Colin pobožal-drhteče roke.. Potem je dejal:
"Takoj greni pogledat. Vi ostanete tu v varstvu mojih
«"■ -	!	C	■	t t	i '.-t
I	> _	%
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, M. T.
ji
L— .80 M
IGRE
ANTIGONE, SofokleJ, 60 strani ..............
A ZA ZEL, trdo ves. ...........................
»roHrana
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokat ▼ 5. dejanj.... Klasične Igro najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela Je prevedel v krasno slovenščino oas najbolj SI pesnik Oton Župančič.
cyran de bergerac. Heroična komedija ▼ petih dejanjih. Trdo Tesano ..............
Črne maske
Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena ---- M
Globoka ruski drama je podana t i»ko lepem slovenskem prevodu.
EDA, drama v 4. dejanjih .................... •••
gospa Z morja, 5. dejanj ................ .75
KREUTZERJEVA SONATA
Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Gena.... 8 čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Makoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca.
.60
LJUDSKI ODER:
5. zv. Po 12 letih, 4. dejanji
,. JO
MAGDA. Spisal Alozlj Remec. 86 strani. Cena...49 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih pri' zorili. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada ln odpuSča in umira po krivdi moža."
MARTA, SEMENJ V RICHMOND!!, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN, MJlčinski. 52 strani .... .35
NAMIŠLJENI BOLNIK, Mollere, 80 str....... .30
OB VOJSKI. Igrokaz v Štirih slikah ...._____ M
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJ&AKA
47 strani. Cena .......................... Jfl
Ta veseloigra ZDinega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom.
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......40
Božična Igra v fitirih slikah, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal Gerbart Hanptmann. 12« su 3Cna...50 Drama t ska bajka ▼ petih dejanjih.
PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .1 str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana ............ .75
R. U. R. Drama v 3. dejanjih a predigro,
(Čapek). Vezano ........................45
ROKA V ROKO ............................ ^0
MACBETH, Shakespeare. Trda vezano. 151 str. Cena: mehko vezano .... .70 Ve...... M
OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano -------------- -71
SEN KRESNE NOCl, Shakespeare. Mehko
vezano. Cena ---------------------------------------
SKOPUH. Mollere, 5. dejanj, 112 str.........50
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal P. Lipovec. 40 strani. Cena ......
To je ena Izmed petih enodejank, čijlh dejanje se vrSl pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni strafc.	zdra-
vilo, kar ti daJein.
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... .35 Ljudska drama v Štirih dejanjih. Vprizorl-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstav1* pre-veUkita stroSkov.
TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra 8 petjem v S. dejanjih .... .00 ZAPRAVLJIVEC, Mollere, 3. dejanja, 107 str. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... JO
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igroka* v 8. dejanjln J5
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
8-snopič. Mlin pod zunljo, Sv. Nettk. Sanje JO
13.	snopič. Veatalkn, But Marije Device, — Marjin otrok ........................ JO
14.	snopič. Sv. BaMjan, Jtma&a deklica,—
Materin blagoetov .................. JO
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola ln Nein ................................ JO
20. snopič. Sv. Just, LJofecen Marijinega 0-troka ............................... JO
PESMI In POEZIJE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ JO
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25
broSlrana L—
KRAGUUČKI (Utva) ...................... J5
BOB ZA MLADI ZOB. trda ................. .40
MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1-25
NARCIS (Gruden), broS. .................... JO
NARODNA PESMARICA. Cena .............. JO
POLETNO KLASJE. Cena .................... JO
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vex. ........ .35
SLUTNE (Albreeht), broi. .................. JO
POHORSKE POTI (Glaser), broSrano........ '30
SM UGANK (Oton Zupančič) ............... JO
VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ JO
ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino.
Trdo vezano ............................ JO
ZLAlUROG, pravljice, trda vr* ............ JO
ŽIVLJENJE
Spisal Jahkr Samec. 100 strani. Cena...... .45.
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR AmeriSka slovenska Ura, (Holmar) ............i.—
Orlovske himne. (Vodopivec) ................LM
Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45
SLOVENSKI AKORDI
22 mešanih in moških zborov, uglasuii Kari Adamič ............................ Cena 1J0
PLANINKE
Pesmi za sopran, alt, tenor lb jgiasbll J. Laliarnar ........................Cena UO
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek ........ -45
Trije moški zbori. (Pavčlč)
Izdala Glasbena Matica ...................M
DVOGLAS NO Naii himni .................................. JO
MLADINI
Osem mlailinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. XJg'asii Emil Adamič ................Cena 1,—
MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena linatica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar)
Četvero ln petero raznih glasov.......... .45
V pepelnitni noči. (Sattner)
Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala
Glasbena Matica .........................71
Dve pesmi. (Preiovec). Za moški zbor in bariton solo ................................
MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne ................ .15
Št. la. Sto čutiš, Srbine tuini.................15
St. 11. Zvečer ...............................15
St. 13. Podokniea ...........................15
Slavtek, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... J5
Lira. Srednješolska, 1. ln 2. zvezek po........ M
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj?«> —
3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan;
Divna noč ...............................41
0. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Geslo .......................................40
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor	1.—
Tan t um Ergo (Premrl) ............................................JO
Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) ................JO
Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) .50
k svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .................40
Sv. Nikolaj ....................................................................M
10 EVHARISTIČNIH PESMI
Za mešani zbor .........
Cena L—
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE
PROSTO Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
^16 WEST 18th STREET NEW Y0BK, N. Y.

MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrle
Cena 1.—
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena L—
PRILOŽNOSTNE PESMI
za izvan cerkvene In društvene slamostl, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L—
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Poduk v igranje na eltrah, 4 ^ezki 3JO Buri pridejo, koračnica ...................... JO
NOTE ZA TAMBURICE
otevenske narodne pesmi za tamburaški zbor in
petje (Bajuk) ............................IM
Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih
pesmi (Bajuk) ..........................
Na Gorenjskem je fletno ......................L—
RAZGLEDNICE
Newyortke. Različne, ducat .................- JO
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40
Narodna noša, ducat ........................ .40
POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov

ste mi ga vi posodili. Kar po-1zvestih slug.'* besnel je, yak mi ga je in h-*	---
Ko se je začelo danili, je dospel Colin na jaso. Eodovo trnplo je ležalo v travi. Bilo je skoraj golo in strahovito izmaličeno. Colin se je skionil in je videl, da je bil njegov vrat nedotaflenjen. Bržkone je norec to pot spremenil svoji način tifbijanja. Colin si je pozorno ogleuoval truplo, Id bo ga bile
divje zveri že- skoraj raztrgale. In mahoma je nekaj *tra*snega odkril: v srcu je tičala krogla, krogla samokresa nemške tvrd-ke, takega izvora kakršen je bil oni Colmov satodkres.
Omahnil je. Počasi je prodirala vatnj strahotna resničnost. Skušal je Sbelleyino dejanje ofpravičifti, omiliti. Sku-
šal ji je odpustiti. A sprele-telo ga je ko led, ko se je spomnil laži, ki mu .jih je natveaila Shelley. iSlednji« se je streznil, hladnokrvno prereeal nlrtvecu vrat, kakor da bi to storil blaznež in vzel kroglo'iz srca, da bi jo kassneje kje zalkopaJ. Potem je akiibno preisk^l iafcor, (Hfcda)J«vaxae na 1
New York, Monday, July 12, 1937 ^
TWB LUnrWBT WfflVWRB ffULJ fW VMM,
Ilbog
^ tomizz
r	n
a mala Vesa □ Razne vesti
IZ ZniJEIM OftO ZA "SUS NMOU" ntlREIHL: L H.
De
SS2E
3C
Se nikdar pa ni svojih bolnikov tako naglo odpravil.
Vendar jo je zopet enkrat videl! In na veselju, da jo je fcopet videl, je s|>oznal, kako se je spretno prikradla v srce.
V rokah drži njene roke.
"Kako ine veseli, da ste vendar ertkrat našli pc! *V> mene!"
Pelje jo k stohi z rjavim usnjem.
"Pogosto sem mislil na vas, milosti j ha goepica, da vam gre dobro--"
"(Prihajam z nekim vprašanjem, gospod ddktor — ne zaradi bolezni, hvala Bogu —" s sramežljivim pogledom dvigne i vogle*! proti njemu. Tako jo je Ubogal njegov nožni pogled, ki ga je navzlic svoji ne izkušenost i dobro občutila.
"Srečen l>om, ako vam morem biti na uslugo, milostlji-va g(wpica —" poln pričakovanja jo vprašujoče pogleda.
"Skoro nemogoče je, sama sem si vedno pravila — pa vendar je bilo moje zadnje upanje, da vas vprašam, alko niste mogočo tekoim najine vožnje z vlakom na mojem vratu opazili lanike vorržice z modaljonom. Izgubila sera jo in ta izguba mi je zHo težka. Sedaj ne vem, ako sem verižico izgubila že na postaji, predno sem stopila v vlak, kar se mi ne zdi Verjetno, ali pa če mi je mala Erna v svoji porednosti verižico odtrgala. Za koga drugega nima uikake vrednosti, za mene pa največjo, ker so v inedaljonu islike mojih prezgodaj umrlih ^tarišev. Že nekajkrat sem bila na policijski stražnici, toda, žal, brez vsakega uspeha. Tudi Carmenciti sem že pisala, da naj popraša--"
Ko tako govori, ji dr. Sorau gleda v lepi obraz, ne da bi jo prekinil, z vročo željo v svojem srau, da bi ji mogel pomagati; kajti »brez dvoma je verižica, ki jo je našel, njena.
Počasi izvleče prodal svoje prsalne mize; njegova roka drži priprosto zlato verižico.
"Ali je to? —" vpraša s nasmdioin.
Duša osupla pogleda; v oči ji stopijo solze. Ali v resnici niso sanje, nikaka domišljija?
Toda ne, pred pisalno mizo sedi mož, na katerega je morala pogosito skrivaj misliti, sama pa mu sedi nasproti. Tam fctoji mogočna omara s knjigami, tam divan in solnce je skozi
ELEKTRIČNA KATEDRALA. ,
Kakor kako (velemesto se je velikanska svetovna razstava zarila v pariško mesto, ki je ic samo na sebi velemesto zase. Bregove in otoke reke Sene so IX) kri le najbolj čudile zgradbe. Skoro eno uro injshoje ti jo treba, »pretkm prideš od glavnega tvhoda na griču neklanje-ga Troeadera do glavne pala-če na Eiizeljskib j »oljih, kjer je zgrajen paviljon iznajdb in odkritij.
Ko so odprli ta pa vilo«, s d
študiral matematične nauke o zlatem rezu, o proporcu, o perspektivi ter s item dokazal, kako je umetnost tudi odvisna od znanosti. Za njim prihajajo razdobja novejše umetnosti s svojimi iznajdbami in odkritji. Nauk o prostornini, ;nauK o optiki in tako dalje — »vse je tukaj ponazorjeno in razstavljeno tako, kakor je vse to vplivalo tfia umetnost tiste dobe do današnjih dm.
Camille Chautemps
SAMCI BREZ ČASTI.
Že dolgo časa se posamezni bili presenečeni celo najbolj ve-»državniki na svetu titadijo, da
liki fantaisti, najbolj razvaje.u Parižani. Tukaj je razstavljenega toliko blaga na tak način, kakor še nikdar doslej človeška tehnika ni mogla razstaviti tega, kar je iznašla. Najbolj sloveči muzeji sveta so staromodne škatljc v primeri s tem, kar
hi zoperf pospešili snovanje novih družin ter s tem pospešili tudi množitev prebivalstva svoje države. Mrssikako sredstvo so že poskušali, posebno so strogo obdavčili samce, toda prav jxjsebno vidnega uspeha niso dosegli nikjer. V tem o-
človek vidi v tem paviljonu. Tu- ziru Je priznali, da se je
I • VI	•	...	UnKin«,^!.! If______i: • 1.1*1 A
kaj človek Ividi vso romantiko in plastiko moderne znanost Francozi, ki so najbolj nadarjen narod za slikovitosti, so tukaj zgradili ianajdbe in najdbe naravoslovja v orjaško u-metnlno.
Skozi velikanska vrata stopiš v ogromen prostor, nad katerim se boči kujKvla. Ves prostor je nekam modrikasto za-senčeiL Na prvi pogled i>e ti
- , , "	------ ----JTI'""'! """ "••Ull nt BUlIUf JU »MU1------- — -'" I"	li-c II
zagrinjala metalo svoje zanke na pisano perzijsko prepit)go, dozdeva, da stojiš v kaki veliki je pokrivala tla lepo opremljene uradne sobe	" ' častni gotski katedrali: dva-"Torej? ' najst metrov visoka stolpa iz
'Torej?
Besa samo prilkiina. Izgovoriti ne more nobene besede 5n molče vzame verižico.
Našel sem jo na obcestnem hodniku, ko sem moral po-Jnagati nekemu možu, ki mu je nenadoma postalo slabo. Menda .*te komaj šli *kozi vrata na postaji. Da pa je verižica vaša, seveda nisem mogel vedeti. Spominjam se pa, da sem jo videl pri vas. In sedaj me dvojno veseli, da je nisem nesel na policijsko stražnico, kar se m deloma iz pomanjkanja časa, deloma pa iz malomarnosti opustil — in še iz enega vzroka — hočem biti popolnoma odkrit: od verižice se nisem mogel lo-<vcti, ker me slika v medaljonu tako živo spominja na vas. Sedaj pa si morem to podobnost razlagati."
I)eša zardi pod njegovim ljubeznivim pogledom, ki ji je izdal več, kot pa je sam mislil.
Kako sem vesela, da imam zopet verižico! Tako žalostna sem bila nad to izgubo. Odkar sem jo izgubila, sem si domišljevala, da ne boin imela več sreče. Bila je moj ia-Jjsman. Od rane mladosti se nisem ločila od nje."
"Potem pa si donite verižico izojiet okoli vratu. Ali Vam smem pomagati?"
« I)c*a se strese, fco se njegovi prsti dotaknejo njenega vratu.
"Taldo, milostljiva gospica, sedaj ste zopet zavarovani
proti neprijetnostim življenja, jaz pa sem srečen, da sem vam
fc temu pripomogel," pravi in ji s ])rijaznim nasmehom gleda v obraz.
Deša p<*seže |>o verižici, da se prepriča, ako je v resnici na njenem vratu.
"Sicer zaslužim očitanje, ker verižice nisem takoj ncfcel na Hicijsko stražnico, kajti s tem sem vam, četudi nehote povy.ro«-.] bolestno razočaranje. Priznavam vam pa, da si' jueesar ne očita-m, kajti prav gotovo ne bi imel te sreče, da VM vuM tukai - ¥** sem vendar vsaik dan na to čakal."
■ Deša zopet povesi oči in zopet ji izdajalsko stopi rdečica na obraz; nobene l>esede ne more izpregovoriti.
Dr. Sorau prime obe njeni roki.
"fcedaj pa mi naprej povejte, kako se vam je tinikaj godilo."
Wesa lahno valihne.
"Našla sem marsikaj drugače, kot pa sem pričakovala."
"Rdeli ste, da ste .umetnica! Vse gledališke oglase sem prebral m iskal nova, nepoznana imena — ali ste že nastopili?"
"Da, gospod doktor, dvakrat — toda ne v gedališcu —" reče tiho, kot bi se hotela opravičiti.
"Kje pa, ako emam vprašati?"
"Oh, gospod doktor, tako je vse drugače, kot pa sem si predstavljala. Z menoj so zadovoljni. Toda jaz sem tako nesrečna, ker mi je vse talko tuje. V Bonboniere sem nastavljena kot plesalka."
"Menda ne!"
^ AH je refeel glasno? To lepo dekle! Saj ni bilo mogoče! Skoro boječe jo pogleda.
"Da, gospod doktor. • Pa že mi je žal! Ne spadam tja."
4 4 Ne, ne spadate tja. Sploh ne spadate v javnost! Po-»ebno ne na majhnem gledadiSkem odru."
"Toda -živeti moram! In kaj drugega se nisem naučila. Affent mi je pooudil visoko vsoto, tako da si morem tudi kaj prihraniti--"
V Kje ste bili prej?"
Vedno pri svoji krušni nurteri v nekem potujočem cirkus. Tam sem ee z njeno bčerjo Carmencito naučila plesati jn sicer ples "«ive veše okoli kči" — veža sem bila jaz, Car-monucita pa luč. A^ent je videl ta ples in mu je bil taiko vieft, da me je od cirkusa vzel v shižbo."
najst metrov visoka stolpa lesa, bakelita in stekla, ki se flia zgoraj zažujeta, nosita na vrhu srebrne krogle, katervli ima j k) 3 metre v primeru. Vse skupaj pa je nekak električni stroj, ki med obema zgornjima kroglama lahko dvigajo bliski 5 mili jonov voltov. Tukaj je predstavljena 'sila svetovja. Dvorane se vrste za <lvorana mi. Povsod so vdolbine s skrivnostno zastrto svetlobo.
Kdor je kdaj vzel v roke moderno pisano fiziko, je bil ne-Voljen, ker so se v njej vrstile čudhe in nerazumljive formule. To je bila fizika. Tukaj pa je ponazorjeno in vse čudne fonnule so tukaj nekako oživljene. Celo nauk o atomih je tukaj ponazorjen v modelih. Tukaj vidiš model atoma soi-nega zrna, ki je seveda 400-mi-lijonkrat povečal, da ga laliko občuduješ. Tukaj vidiš I vse naravne sile od mavriče do geoloških nestvorov podzemeljskih sil. Vse to so tukaj ponazorili v tem mestu.
Toda tudi umetnost ima tukaj svoj prostor. Najslavnejši slikar (vseh časov je bil Leonardo da Vinci, ki je umrl na francoskih tleh. Zato ni čuda, da so se ga na tej razstavi spomnili. £nano je namreč, kako je velik mojster čopiča
italijanski Mussolini lotil te zadeve z drugega stališča, ki bi psihološko utegnil imeti precej več uspeha, kakor pa davčna sila.
Pretekle dni so imeli italijanski oblastniki v Turinu z Mussolini jem večje posvetovanje, kako bi mogli doseči v Turinu, da bi se ljudje bolj ženili. Po vsem svetu je znano, da bi se ženske že še možile, toda molkih jo minilo veselje za ženitev. V tem oziru nobeno sredstvo doslej ni pomagalo. Na tem posvetovanju pa so
voditelj radikalnih socijalistov, ki je sestavil novo francosko ;vlado, katero podpirajo vso stranke, združene v Ljudski fronti.
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opaximo, da so te precej v nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti tanj ali onemu izletu, misli, da m morajo i isto grupo tudi vrnili. To til pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da Imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vei zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti, pa Se vet, te je potrebno. Torej ima vsak izletnik eell dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim parni kom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hote vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja »•* Zahteva m samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe ko« je bil parnik, s katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne listo za dve leti, nedržavl jani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem časn vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, Id m izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki bnalo priliko, da ri svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke.
Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj zajatnčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij hi julij m ie skoro vsi prostori oddani.
Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrte izleti v domovino pod vodstvom izkufienega spremljevalca.
KRETANJtt PAK1N1R0V - SHIP NEWS
S KROGLO V SRCU
(Nadaljevanje z o. strani.)
14. julija: Normaodie v Havre Aqultania v Cherbourg Manhattan v Havre
17. Rex ▼ Genoa Bremen v Bremen
|-'l. julija:
Berengnria v
Cherbourg
našel je svoj, zares izstreljeni samokres in ga je dal v žep. Nato je šel nazaj. Ko je stopil k Shelley v šotor, je imel trd in neprodiren obraz.
"Colin." Z iztegnjenimi rokami mu je prišla Shelley na
n. julija: KIKOPA
v BKKMEN
sprožili nekaj misli, katere so \tr?% ^idno je pričakovala tudi sklenili izvesti z upanj™,1	n°Zn,h
la bo sedaj uspeh velik. Torej poslušajte, trdovratni samci! Med drugimi predlogi je bil sprejet predlog, da v prihodnje prav noben samec, pa naj bi bil še tako zaslužen, ne bo smel sprejeti nobenega častnega mesta nikjer. Noben, še tako zatožen možak, ki je -samec, ne bo smel več biti deležen nikakršne počastitve.
Ta predlog izhaja s stališča, da nečimemost ni samo ženska lastnost, kakor prenapeti samci večkrat poudarjajo in je velika ironija, da so samce sedaj prijeli ravno za tisto, kar so na ženskah oni najbolj zasmehovali. In mislimo, da je vsaj v tem oziru t urinski prefekt, ko je razglalsil ta sklop, povedal nekaj resničnega in takega, kar bo najbrže pomagalo.
POZOR ZAOSTANKARJI
Vsak, ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpoštevajte številke poleg naslova in poravnajte, da nam prihranite stroške.
Uprava.
Colin pa je dejal: "Poskrbel bom, da boste mogli koj odtod. Vaš mož je mrtev. Blaznež ga je umoril. Mislim pa, da bo še preiskava, gospa lluskinso-n ova."
Ta priimek je vplival na Shellev ko udarec v obraz. Za korak je odstopila. Besede so ji silile na dan, vendar jih ni izgovorila.
To je bilo vse. Pri obravnavi sta se sjM»t sešla. A Oolin je le izpovedal, kar je bil vprašan in je nato koj odšel. Colin in Shelley sta bila edini priči. Služinčad je brez sledu izginila. Bržkone so se bali kazni, ker so svoje gospodarje v nevarnosti zapustili.
Potem se je mlada vdova vrnila na Angleško. Cooper ni niti skušal videti jo. Pozabiti je pa le ni mogel.
24. julija: Saturnla v Trst Champlaln v Havre
-•S. julija: Washington v Havre Q'teen Alary v Cherbourg
29. julija: lie de Franre v Havre
31. julija: Conte di Savoia v Genoa
3.	avgusta: Bremen v Bremen
4.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
IDalj*
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

M M
DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ....................M
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 straoL Cena	JU
HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena	JO
Trda ves. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena	iS PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. PREDTRŽANL PRESBRN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani Cena ..	JS
SANJSKA KNJIGA ....................... M
SLOVENSKI &ALJIVEC. 90 strani Cena...... .40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ JO
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena..........
TOKRAJ IN ONKRAJ 80TLE. 67 strani. Cena TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi fialolgro "Vse naše"). 189 strani. Cena ........................ J$
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......LM
ŽENINI NAŽE KOPRNELE. 111 strani Cena .40
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PSI:	j jjj
KNJIGARNA "GLAS NARODA
s» wm m mm	nsw iokk. k t.
M JO
Sredi vroeega f>oletja so Coo|>erja poslali na planoto in ondi je včasih šel v klub.
Nekega dne miu je dr. Wilison dejal:
"Slednjič so blazneža ujeli, a žal, niso mogli ničesar zvedeti od njega. Zakaj, glejte, dragi moj, 'kar se tiče njegovega poslt^dnjega zločina, sem si napravil svoje mnenje. Ne verjamem, da bi bil blaznež prerezal vrat Huskinsonu. Prepričan sem, da je umrl od krogle!"
Colin je čutil, kako ga mrzla roka grabi za srce. Vendar se mu je i>osrečilo, da je nedolžno vprašal:
"Od krogle, doktor? Kaj pa hočete reči is tem?"
Doktor Wilson je kasneje po vedal, da ni mogel razumeti Cooperovega vedenja. Zakaj, mladi mož je bil tedaj, ko mu je razložil Isvoje mnenje, ves pobledel, planil je k telefonu vtzel dopust, ki ga je bil vprav še prejšnji dan odklonil in se na nos na vrat odpeljal na Angleško.
In dr. Wilsonovo mnenje? Povedal je bil Cooperju:
"Huskinson se je večno ba-hal, kako je močan in zdrav, a le zato, da bi potlačil straih, ki je bil v njem. Se z vojne je imel v srčni mišici nemško kroglo. In sicer na takem nevarnem kraju, da je ni bilo moči odstraniti. Nikoli ni govoril o tem, ker bi bil sam rad v	• • .
]H)zabil na 'to. Ko smo našli njegovo truplo, je bilo, žal, tako razmesarjeno, da se nisem mogel uveljaviti s svojo teorijo. A 'kakor v<>ste, je njegova žena izpovedala, da se je njen mož iznenada sesedel v naročju blazneža. Zato sem prepričan, da je krogla radi borbe z norcem, predrla steno mišice in zdrknila v srce Iluskinso-na."
0. avgusta: l»e Grasse v Havre
7. avgustr: Re* v Genoa
10.	avgusta: Kuropa v Bremen
11.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg
14. argiisfa: Vulrania v Trst Champlain v Havre
18.	avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
19.	avgusta: Bremen v Bremen
21. avgusta *. Taris v Havre Conte dl Savoia v fJonoa Barengaria v Cherbourg i'4. avgus»a: Roma v f/onoa
25.	avgusta.
Queen Mary v Cherl>ourg
26.	avgusta:
lie de Franee v Havre Europa v Bremen '28. avgusta : Ijifa.vette v navre Satiirnia v Trst
Za vsa pojasnila glede potnih listov. een in drugih podrobnosti ae obrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York
Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati meseea junija ali julija, kajti za ta dva meseca so na vseh parnikih Bkoro ie vse kabine oddane.
TJ5E3BB, VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je nevidno do fcdaj iu«ate plačano naročnino. Prva ftter'lku {»omeni mesec, druga (lan In tretjs pa ;eto. Da nam prihranke nepotrebnega dela in strafikov. Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati PoSljite naročnino jaravnost nam aH Jo pa plačajte naSemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu izmed zas'opikov, kojlh imena b» tiskana z debelimi črkami, keT so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naftih rojakov naseljenih.
veČina teh zastopnikov lma v zalogi tldi koledarje in
rratik*5; če ne ji«i pa za vas naroče. - zato obiščete zastopnika, če kaj potrebujete_
CALIFORNJ4: San Francisco, Jacob Laushla
KOLORADO: Pueblo, Peter Cuiig, A. SafU« Walsenburg, M. J. Bavuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zopaotli.
LLINOIS:
Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago* Ck vc
In Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUch Uascoutab, Frank Angnsthi
North Chicago In Waukegan, M i-
thias Waršek
\
IARTLAND: Kltrmiller. Fr. Vodoplveo
IICHIGAN: Detroit, L. Plankar
MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveletb, Louis Goals Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, JoL.i Povis Vlrgina, Frank Hrvatlch
.ONTANA:
Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck JEW TORE: Gowanda, Kari LRUs Fall«, tat
OHIO: Barberton, Frank Trona Cleveland. Anton Bobe k, Chas. Kart-linger, Jacob Resnik John Slapntk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Bslsnt, John KnmH Toongstown, Anton KlkelJ »REGON: Oregon City, Ore« J. Koblar
PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar
Broughton, Anton I pa vec Conemaugh, J. Rresovee
Coverdale ln okolica, Mrs. Ivana Rupnlk
Export, Lanls SnpanCM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaasla Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz
Krayo, Ant TaulelJ
Luzerne, Frank BaUoch
Midway, John 2nst
Pittsburgh ln okolica, Philip Progar
"hilip Progar
Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Seklfrer West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. STsk Sheboygan, JoM| WYOMING: Rock Springs, Ltak Dlamondville, Joe Rollch
Vsak tastopnlk Mb Mrflla sa sveto, kater« Je prejeL
nmM "OUi NAHODA"