Naročnina Dnevno liaaja za drŽavo SHS —^^Ш в ШШЈШ-+ l\lM ШШ ^^U M^r ШЖ^Г Ш jm, uredniškem delu me-ećno И Din ^^^^^ vrstico po nede|sko izdalo ^^^^^ ^^^^ ^ o Pn vcpem o celole no v Jugo- - naročilu popust S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« S^r^M dneva po praznlKu Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici »l. 6 Ili J Rokopisi se ne vratalo. nelranklrana ptamu se ne spre/ema/o » Uredništva telefon it. 2OSO. upravnlitva it. 2328 1 ! Političen list ж a slovenski narođ j Uprava le v Kopitarjevi ul.tt.6 - Čekovni ratun: C/ubl/ana itev. 10.630 In 1О.340 *a Inserale. Saralevoil. 7563, Zagreb SI. 39.OH, Praga In Dunaf SI. 24.797 Dr. Gosar o svojem delu, posebej o ureditvi delovnega časa v trgovinah Na Vaše vprašanje naj Vam, g. poročevalec odgovorim par načelnih besed: Socialna politika, ki jo izvajam, je kompromisna kakor je sploh kompromisna vsaka praktična politika. Brez kompromisa je lahko samo diktatura, ki se ne straši nobenih, tudi najbolj krvavih sredstev. To je bilo treba povedati in naglasiti. Zdi se, da je namreč med delavstvom, in tudi med tistim, ki ne pripada skrajnemu levemu krilu, mnogo takih, ki mislijo, da morejo in vse smejo zahtevati od mene, ne oziraje se na to, kaj se v danih razmerah vobče da izvesti. Samo ob sebi se razume, da kompromisna socialna politika ne more delavstva nikdar popolnoma zadovoljiti. Socialna politika, ki izvira iz naših razmer, pa more iz posebnih vzrokov naše delavstvo še manj zadovoljiti. Ti vzroki so: 1. današnja gospodarska kriza in primitivne gospodarske in kulturne razmere, vsled česar se velik del socialno političnega dela v korist delavstvu sploh ne izvaja. 2. Naša zgrešena in pomanjkljiva socialna zakonodaja, ki gre ca eni strani brezdvoma predaleč in se radi tega sploh ne izvaja, na drugi strani ima pa vezane roke, radi katerih ni mogoče izvesti marsičesa, kar bi se sicer pri nas izpeljati moglo. Naj spomnim tu na določbo o obratnih zaupnikih. Kakor veste, me nasprotno časopisje napada radi navodil, ki sem jih izdal glede volitev obratnih zaupnikov, češ da premalo ščitim zaupnike. Nasprotno časopisje pa noče povedati, da so navodila, ki sem jih izdal, takšna, kakršna morejo biti na podlagi zakonskega določila in da je to, kar je v njih pomanjkljivega in nepopolnega, pomanjkljivo in nepopolno skoro izključno radi tega, ker je zakon tak. Podobno bi lahko govoril o drugem poglavju o zaščiti delavstva in zakona o zavarovanju delavcev. — Če je naša socialna politika pomanjkljiva, potem so te pomanjkljivosti po-k'g razmer, ki se ne dajo čez noč spremeniti, krivi tisti, ki so ta zakon napravili. To pa nisem jaz, to ni bila naša stranka, nego, kakor je znano, so bili tisti, ki sedaj hočejo valiti vso krivdo za to slabo zakonodajo na nas. Zakaj, takrat je bil čas, takrat ie bila ugodna prilika, da se delavstvu v naši državi zares zajamčijo tiste pravice in tiste zaščite, ki mu po vsej pravici gredo. Dodam naj še eno splošno pripombo. Napačno je misliti, da je dobrotnik delavstva tisti, ki mu mnogo obeta, bodisi, da to stori v obliki zakona ali uredbe. Naša država je sicer bogata na naravnih zakladih, ki bi se dali v dobro našega delavstva plodonosno izkoristiti. Ne da se pa trditi, da bi država že danes imela vsega v izobilju, kar jc ljudem za človeka vredno življenje potrebno. Če tako pogledamo na razmere pri nas, moramo reči, da smo pravzaprav veliki siromaki. — Zato pa je danes pri nas nemogoče nuditi delavstvu vse tiste ugodnosti, ki jih morda uživa delavstvo v zares bogatih državah. To enostavno radi tega ne, ker nimamo kje jemati sredstev za kaj takega. Danes v teh uaših razmerah, smemo reči, da smo pravzaprav delavcu ali kmetu v eni obliki daš, prav njemu zopet vzeti. Primer za to je z^ani Žerjavov pravilnik o bratovskih skladnicah. Dr. Žerjav je res obljubil našim rudariem primerne pokojnine. To mu je bilo potrebno za volivno agitacijo — pozabil pa je poskrbeti za pokritje teh izdatkov. In kaj je posledica tei?a vprašanja. Kriza, ki je bila pri bratovskih skladnicah že itak neizogibna, je nastopila preje in s tem večjo silo. Rudarji bodo morali še dolgo let plačevati še višje prispevke, dočim bodo pokojnine nižje. Vsakogar, ki bi hotel delavstvu kar čez noč rezati maslen kruh, si ga moramo dobro ogledati in trikrat vprašati, odkod ga jc dobil, ker se sicer prav lahko zgodi, da namesto ma-slenca še ovsenjaka ne bomo imeli. Skratka, ni in ne more biti naša naloga, doseči vse ali kar največ, marveč se moramo truditi, da sc doseže in izpolni tisto, kar je v naših razmerah možno doseči in izvesti. Samo takšna socialna politika je zares delavska. Po teh vidikih jc stališče, ki sem ga zavzel glede uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in delovnem času, za pomožno osobje jasno in razumljivo. Predvsem treba konstatirati, da je v pogledu odpiranja in zapiranja trgovin in obrtnih delavnic vladal dosedaj v državi popoln kaos. Kljub pooblastilom, ki jih daje zakon o zaščiti delavcev ministru socialne politike, je dosedaj samo dr. Behmen 1. 1924. izdal uredbe, ki so uravnavale to vprašanje. Ali še preden so te uredbe stopile v veljavo, jih je njegov naslednik na pritisk delodajalcev razveljavil tako, da so v pogledu odpiranja in zapiranja trgovin ter delovnega časa, kakor tudi v pogledu delovnega časa pomožnega osebja, določbe zakona o zaščiti delavcev ostajale večinoma le na papirju. Jaz sem se že spomladi lanskega leta, ko sem prevzel ministrstvo socialne politike, lotil naloge, ki mi jo daje zakon o zaščiti delavcev, ter poskusil najprej urediti vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin. Takoj sem naletel ua težave, ki jih ni lahko premagati. Zakon o zaščiti delavcev daje ministru socialne politike pravice, da uredi odpiranje in zapiranje trgovin samo za trgovine in obrtne delavnice, v katerih je zaposleno pomožno osobje. Za ostale obrte te vrste je pa po obstoječih predpisih tudi nadalje pristojno ministrstvo za trgovino in industrijo. Ker je zaradi konkurence nujno potrebno, da se odpirajo in zapirajo vse trgovine in obrtne delavnice enotno, ni drugega izhoda kot enotna uredba, ki bi jo skupno izdala minister socialne politike in minister za trgovino in industrijo. Praktično se to pravi, da je to vprašanje mogoče rešiti samo tedaj, če se poišče kompromisna sredina med stališčem, ki ga brani ministrstvo za trgovino in industrijo kot čuvar interesov trgovino in obrtništva, in med stališčem ministra socialne pol tike, ki ima v prvi vrsti paziti na interese nameščencev in delavcev sploh. Kdor se ne bi hotel s tem zadovoljili, bo moral zaenkrat dati prednost kaosu, ki dejansko vlada v tem pogledu. Vprašanje, koliko časa naj bodo trgovino ob nedeljah odprte, je precej zamotano. Jasno je, da se morajo nedelje tudi v trgovini praznovati povsod, kjer ni za izjeme tehničnih in vsega uvaževanja vrednih razlogov. Načrtu uredbe očitajo, da odpravlja dosedanji nedeljski počitek. To ni res. Resnica je namreč, da nedeljski počitek v trgovinah na deželi pri nas v Sloveniji povečini ni izveden, dočim v ostalih delih države z nekaterimi izjemami dejansko velja. Uredba v § 26. pač določa, da so trgovine v krajih, ki imajo izpod 10.000 prebivalcev, ob nedeljah lahko odprle največ dve uri, toda to samo pod pogojeni, da v take kraje prihajajo ljudje redno samo ob nedeljah v večjem številu iz oddaljenejših krajev, kjer si ne morejo nabaviti svojih običajnih potrebščin, in da so to kraji, kjer ta običaj že obstoji. Pa še to velja samo za kraje, ki so oddaljeni več kot 10 km od mesta z več kot 10.000 prebivalci. Tu torej absolutno ne more biti govora o odpravi obstoječega nedeljskega počitka, marveč se s tem odpiranje trgovin ob nedeljah omejujejo izključno na kraje, kjer obstoji za to resnična potreba. Po moji sodbi ne more nihče ugovarjati, če dovolimo, da so v krajih, k: mor prihajajo ljudje s hr bov po več ur daleč v nedeljo k maši, trgovine do dve uri odprte. To ni niti najmanje nesocial-no, zlasti če računamo, da prihaja tukaj v po-štev le prav neznatno število nameščencev in vajencev. Mirne duše rečem, da bi bilo bolj ncsocialno, zahtevati od hribovcev, da bi morali med tednom hoditi v dolino, da si nakupijo svojo potrebščine. Glede delovnega časa jo očitek uredbi povsem tendenciozen, da odpravlja osemurni delavnik in da delovni čas podaljšuje. Zakon določa, da velja za vse obrate s pomožnim oeobjem, izvzemši industrijska in rudarska podjetja, osem- do deselurni delovni čas,ein to »po naravi in težavnosti dela«. Uredbo, ki bi določala, za katere obrate velja osemurni, za katere devet- in za katere deset-urni delovni čas, bi minister socialne politike moral v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo izdati v roku šestih mesecev, odkar je stopil v veljavo zakon o zaščiti delavcev (14. junija 1922). To so, kakor žo re-čono, z izjemo dr. Behmenovega poskusa do danes ni zgodilo. Zalo delovni čas v trgovinah in delavnica! sploh ni urejen in jo javna tajnost, da se mnogokrat delu celo preko 10 ur. Načrt uredbe je potegnil tu jasno črto in natančno določil, kje naj bo osemurni, devetur-ni, ieu kje deseturni delovni čas. Še prav posebno jasno je določeno, da delovni čas nikdar no more prekoračiti deset ur na dan. Ali je delovni čas, kakor ga določa za posamezne vrste obratov, načrt uredbe s stališča delavcev dober ali ne, to se pravi, ali odgovarja željam in zahtevam nameščencev, o tem se da kajpak, debatirati. Rekel sem že, da je povečini vse, kar napravim kot minister socialne politike, kompromis, ki delavstva ne more nikdar popolnoma zadovoljiti. Kolikor je meni znano in kolikor morem sklepati iz 0 črta, ki ga je izdal svoječasno minister za trgovino in industrijo, tudi delodajalci ne bodo zadovoljni z uredbo. Zanje bo delovni čas prekratek, kakor je za nameščence predolg. Mislim pa, da bi se kot osnova dal doseči resničen sporazum, ter bi so vsaj v mojih uredbah uvedel v pogledu delovnega časa red. Stvar nameščencev pa je, da presodijo, ali je to, kar jim uredba nudi, boljše, kakor nič ah ne. Če se nameščenci z uredbo ne strinjajo, skoro ni lažje naloge, kot je ta, da jo bodo podrli. Čim bolj se bodo zaletavali v ministrstvo socinlne politiko, tem lažje bo stališče delodajalcev, ki bodo gotovo zadovoljni, da se ta uredba umakne. Posebno tudi naglašajo napako načrta uredbe, da se delovni čas in čas, kadar se lahko trgovine in obrtne delavnice odpirajo, ne ujemata. S tem je namreč dana možnost, da se lahko določbe o delovnem času izigravajo. Ta strah bi bil upravičeD, če bi kritika tudi tukaj ne bila naravnost lažnjiva. V § 3. sloji izrečno povedano, da morajo veliki župani, ki imajo pravico določiti čas za odpiranje in zapiranje trgovin, paziti, da se čas odpiranja in zapiranja, kjerkoli je to vobče mogoče, krije z delovnim časom, predpisanem v tej uredbi. Ali je to pri vseh vrstah trgovin ali obratov sploh mogoče izvesti, tega ne vem. Če se bo pri razpravi o uredbi pokazalo, da je to mogoče, se razume samo ob sebi, da ne bo to nobena zapreka, da se to v uredbi določi. Saj je ravno to namen konference, ki se bo prihodnji teden vršila, da se uredba s sodelovanjem vseh interesentov kar najbolj izpopolni. Iz vsega se jasno vidi, da je kritika uredbe, v kolikor sem jo slišal in čital povsem namerno zavita in naravnost zanikava, kar je v uredbi dobrega in takega, kar bi moglo slunti v zaščito nameščencev. Jasno jo, da ta kritika ne zasleduje stvarnih ciljev in da ji ne gre za to da bi se nameščencem in delavstvu položaj zholjšal, nego je namen čisto političen in strankarski. Tu ne morem reči drugega: Nameščenci in delavci naj sami presojajo, kar jim je izvršiti in naj zavzamejo nasproti uredbi svoje stališče. Če bodo, boreč se proti uredbi, pomagali delodajalcem v obrambi njihovih interesov, tedaj je pač to njihova stvar. Meni ne bo nič lažjega kot uredbo umakniti in jo položiti v arhiv, kjer leže razne njene predhodnice že dolgo, dolgo let. Zakaj vsak mi bo verjel, da jc lažje biti minister socialne politike in imeti pripravljenih celo vrsto načrtov, ki delavsko vprašanje na najbolj idealen način rešujejo, pa nikdar ne stopijo v veljavo, kot pn izvesti to in ono, ne sicer idealno, pa vsaj za silo zadovoljivo. Dr. Andrej Gosar. P0MIRJENJK IN KONSOLIDACIJA NRS. r Belgrad, 4. febr. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se mudi radikalni vodja Aca Stanojevič. Imel je ponovne konference s predsednikom vlade Vukičevičcm. Danes se je vršila skupna konferenca med Stanojevičem, Vukičevičoin in dr. Korošcem. Kakor smo zvedeli, deluje Stanejevič na to, di bi se sklical kongres NRS. V vsakem slučaju pa je njegova akcija skrajno pomirljiva in gre samo za tem, da se konsolidirajo razmere v NRS- Odločno je treba zanikati vsako vest, da bi obstojalo med radikali kakšno nezadovoljstvo, da bi moglo priti do cepljenja. Noben radikal iz kluba ne misli na to. V kolikor so nezadovoljni, so nezadovoljni radi notranjih strankinih zadev, ki pri izvajanju državne politike ne pridejo v poštev. Predsednik vlade Vukičevič je o svoji konferenci s Stanojevičem izjavil: ?Razgovorjala sv« se kot prijatelja pri-jateljsko.s Непгу Mejsset v Pragi. K otvoritvi pravne in ekonomske sekcije praškega »Instituta Fran^ais« je dospel v Prago jirofesor vojne pomorske šole Иепгу Meysset. Predaval je dvakrat o važnih evropskih problemih in o ravnotežju v Evropi. Konferenci tega odličnega francoskega učenjaka je prisostvoval med drugimi minister zunanjih del dr. Beneš, prosvetni minister dr. Hodža, francoski poslanik v 1'ragi. Charles Roux, jugoslovanski poslanik Lazarevič in romunski poslanik Filodor. DVOMLJIVE ČESTITKE. r Belgrad, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Demokratskemu bloku prijazno časopisje prinaša brzojavne pozdrave Davidoviču iz ljudstva. V teh pozdravih se Davidovič pozdravlja kot borec za demokracijo. Dostavljamo pa, da se opaža, da je število teh pozdravov zelo pičlo. Tudi med ljudstvom, posebno med Srbi, je zelo slabo odjeknilo dejstvo, da se je Davidovič ponovno navezal na nezanesljivega Radiča in na nervoznega Pribičeviča. Iz teh vzrokov so tudi nekateri poslanci, kakor poročamo na drugem mestu, izjavili svoje zaupanje Marinkoviču, ker so njihovi volivci od njih zahtevali, da nikakor ne smejo stopiti v stik s Sljepauom Radičem. Novi jugoslovanski podmorniki. T v Berlin, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Kako* poroča »Deutsche Allgemeine Zeitung* iz Londona, je Jugoslavija naročila lansko leto pri Armstrongu dve podmornici. Poskusne vožnje so sc vršile pri Tyne, potem pa sta podmornici odpluli v Plymouth, kjer bosta opremljeni za odhod v Kotor, Nemci za vlado. r Belgrad, 4 februarja. (Tel. »Slov.«) Dahneš je predsednik nemške stranke dr. Kraft » družbi nemškega poslanca Schuhmacherja obiskal predsednika vlade Vukičeviča. Po daljšem razgovoru o sedanjem položaju sta zastopnika nemških poslancev izjavila, da sta za vlado pod Vukičevičem in da vztrajajo na strani kluba NRS in SLS, ki sta dosedaj edina pokazala največ razumevanja za pereča vprašanja, in tudi za manjšinska vprašanja. Strah ima velike oči. v Trst, 4. febr. (Tel. »Slov.«) »Piccolo« razpravlja v nekem članku, ki ga jc prejel iz nekega obmejnega kraja, komercijalni program in cilje pri zgraditvi železniške mreže v Jugoslaviji in pravi, da jc ta program naperjen proti Trstu in Roki. Ne samo jugoslovanski temveč ves srednjeevropski promet naj se usmeri na jugoslovanske luke Sušak, Šibenik, Spljt, Kotor, Dubrovnik itd Vsa Slovenija naj sc odreže od Trsta in Reke Železniške proge, ki gredo preko Maribora in Ljubljane, naj se sedaj priključijo veliki železniški zvezi Zagreb—Sušak. Dve železniški progi bosta vezali Jugoslavijo z Dunajem in Budimpešto, List se potem pritožuje, da skuša Jugoslavija monopolizirati lesno trgovino na Sušaku, ter govori o imperialističnih tendencah Jugoslavije na Jadranu. e Rim, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Razkritja Orjunc glede orjunaške afere je večina italijanskih listov posnela po tržaškem »Piccolu«, in sicer kot senzacijo o nameravanem udaru Orjnnašev v Italijo. Najboljše nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino le pri Jos. Petelincu Ljubljana blizu Prešernovega spomenika MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 Mi 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko! — No vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. 'Jl'1 PRODAJALKA, dobro izurjena v mešani stroki, vešča nemškega jezika, pošt. staršev, želi službe. Nastopi lahko takoj Neslov pove uprava pod »Začetnica« štev. 921. gre Mlado dekle pomagat kuharici zo en mesec brezplačno, do se bolj izuri v kuhinji Naslov v upravi pod 900. Sobarico s kavrijo - in SLUGO -spreime hotel »Mariborski dvor« v Mariboru. Celodnevno službo z vso oskrbo razen prenočišča, z dobro plačo po dogovoru, dobi dobra, po- ,Mcna služkinja I (postrežnical, stara 25 do 35 let, ki se nn kuho razume. Vstop 15. do 20 t m. Ponudbe na upravo tega listo »Poštena 33«. Vajenca sprejmem. Ivan Bilenc, mizarstvo in izdelovanje čolnov. Streliška ul. 24. Pridna in zanesljiva služkinja katera zna kuhali in ie voljna opravljali domača delo, pranje in vrtna dela, sc spreime do 15.2. 1928. — Naslov: Gosp. Michelitsch, Ljutomer 12. Popolnoma samostojno PLETII JO iščem. Pogoji ugodni. -Naslov v upravi št. 929. Kniigovodklnja samostojno moč, per-fektn. slov, nem., srbo-hrv. koresp, strojepisja, občevanja s strankami, dobi takoj stalno m^sto. Z veseljem in znanjem glasbe, prednost. Starost ne pod 25 let Zeli se boljša, zaupljiva moč, katera bi sčasoma na-domestovaln šefa. Ponudbe pod plini versal« št. 919 na upravo lista. Trnovski lokal na ugodnem prometnem mestu Ljubljane, se odda s 1. aprilom. Vprašati pri upravi lista pod št. 941. GOSPODA SPREJMEM no stanovanje in hrano. Naslov pove uprava Slovenca« pod štev. 925. ~LEPO SOBO™ s posebnim vhodom, na željo z uporabo klavirja, oddam takoj. Naslov v upravi pod štev. 923. ""stanovanje 2 ali 3 sobe in kuhinio želi 3 (lanska družina, če motfočc blizu glav. kolodvora. Plačam dobro. Naslov v upravi Slovcnca pod št. 793. IJinrlO bukove la in nlUUC hrastove od 20 'cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubl|ana. Star cink kupuje vsako množino tvornica A r k o, Zagreb, Vlažka ulica 116. Hmelovke 5000 do 8000 franko Celje, kupim. Ponudbe no poštni predal št. 7, Slov. Konjice. 913 Javna zahvala. Tem potom izrekam najtoplejšo zahva'o gospodu primariju dr. Vinku Žekzniker v S ovenjem gradcu za trud in neumorno skrb v moji težki bolezni (vnetje slepiča) in za skrbno in srečno izvršeno operacijo, tako da sem danee po enem letu popolnoma zdrav — Ker sem prepričan, da se gospod dr. Železniker res potrudi za ubogega bolnika, ga v znak svoje hvaležnosti tem potom vsakomur najtopleje priporočam. Mihael Brezovnik, veleposestnik, lesni trgovec in župan, Vrhe št. t. Čedna trgovina v promet, industr. krafu, primerna za samostojeio osebo, naprodaj. Donaša 2000 Din mesečno. - Potrebno 30 000 Din - Ponudbe pod »Lahek posel štev. 898« upravi »Slov * Hrastovi sorti prvovrstni, so naprodai v vsaki množinj na vclc-I posestvu Treščerovac nri i Ozelin. — Vprošrnia na Josip Prrić, Zaoreb. Oa-jeva ul. 32. - Tel. 2-76. Tovarnarji! Industrijci! Stružnica krasna, nova, moderna j konstrukcija »Prazisions-Leilspindel - Drehbanlc: ,1 sistem Wolf & ]ohn,1 Wfingcnlange 1000 mm, Spitzenhohe 100 mm, Spindelbohrung 20 mm, popolnoma nova, še ne-montirana z rnzličnim zraven »padajočim novim orodjem, oriprnvo za rezanje zobnih koles itd., prodam. Ogleda se lahko med delavnim časom. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 920. Radio mm o radiotehnlhi Spisal Leopold Andree Broširan Din 60 —, vezan Din 76"— Jugoslovanska hnflgarna v LiuDDanl. Preklic! Gospodje se sprejmejo na dobro domačo hrano. - Gallusovo nabrežje 7 II. 934 Sladek mošt brezalkoholen, in 12 vrst najfineiših sokov — nudi Brezalkohol produkcija -Ljublj., Poljanski n. 10 a. Fižol za j e 1 o nudi naiceneje SEVER & KOMP., bi»b-ljana. 881 Premeno moko naibnliiib mlinov tmdi nitir, noia vaiotrsovinii tltn in mlevBhib miolkov A. VOLK. Liubltano Roslevn <ч'в»> St. 84. Motvoz ISK °dt rektno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje 10245 NAJBOLJŠI PREMOG tebin Ufolfova 1/2 t Kan Kordii z dnem 29. januarja t. 1. odslovljen kot moj zastopnik in kot tak ni več upravičon niti sprejemati naročila niti izvrševati inkaso, za kar itak ni bil nikdar pooblaščen. — Zaradi varnosti samih gg. trgovcev naj se vsa plačila izvršijo po položnici PoStne hranilnice. — Priporočam «e za nadaljnji odjem Z odličnim spoštovanjem Josip Kordiš, »LUX« kemični izdelki, Ljubljana. Volna • bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po 1 ЈИГ- nainiijib cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 OPOZARJANO na JleN oglasnih v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki! Zahvaljujemo se naiiskrcncje vsem, ki so nam ob izgubi naše nepozabne mamice stali ob strani in izkazali rajnici zadnjo čast v tako obilnem številu. - Posebna zahvala še veleč, gospej Lovšinovi za velikodušno naklonjenost, ter častiti sestri usmiljenki Dcrmanccni za plemenito požrtvovalnosti Vsemogočni poplačaj sioterno! RODBINA GMEINER. ■ ^в Brez posobnrga obvestila. Umrla mi je ljubljena žena in preskrbna mati Frančiška Babnik roj. Škrbina previdena s sv. zakramenti, po kretki in mučni bolezni, v 36. letu starosti — Pogreb nenadomestljive bo v soboto dne 4. februarja ob 16 uri iz Zg. Šiške št. 126 na pokopališče v Dravljah — Spominjajte se jc v molitvi! Zgornja Šiška, dne 2. februarja 1928. Anion Babnik, uradnik Centralne vinorne, soprog. — Tonček, Francka, Marija in lanezek, otroci. — In ostali sorodniki. JURIJ MIKOLIĆ, župnik v Lučeh, naznanja v svojem in v imenu lučki h župljanov, daje velečastiii gospod Franc Lekše lučki župnik v pok. na Polzeli po daljši, mučni bolezni v petek dne 3. februarja 1928 umrl. Njegovo truplo se bo prepeljalo v soboto dne 4. februarja v Luče, kjer sc bo položilo k večnemu počitku v ponedeljek dne 6. februarja ob 10 dopoldne. Luče, dne 3. februarja 1928. ZVONKO ZOLGAR naznanja v svojem, v imenu svoje matere, sestre, brata, njihovih otrok in ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem blugopokojnika tužno vest, da je njihov iskreno ljubljeni sfric, velečasliti gospod France Lekše župnik v pok. in časlni občan občine Luče v Sav. dol. dne 3. febr. po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek dne 6. februarja ob 10 dopoldne v Luč ah v Savinjski dolini. Mir in pokoj njegovi blagi duši! Ljubljana - Polzela - Luče, dne 3. februarja 1928. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa preč. duhovščini naznanjam prežaioslno vest, da je 3. februarja ob pol 5 zjutraj po kratki in mučni bolezni zaspal v Gospodu moj iskreno ljubljeni brat, gospod Martin Nemanič župnik v pokoju v 65. letu siarosti, previden s sv zakramenti. — Pogreb dragega pokojnika bo v sobolo 4. febr. ob 14. uri pop. iz hiše žalosti na Zelebeju pri Metliki na pokopališče k Trem faram. Zelebej, dne 3. februarja 1928. JOŽE NEMANIČ, oblaslni poslanec — v svojem in v imenu svoje družine. Lipshi pomladni velesejem 1928 splošni velesejem od 4. do 10. marca tekstilni, čevljarski in usnjarski velesejem od 4. do 7. marca tehnični in stavbni velesejem od 4. do 14. marca prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. uo 14. marca je najugodnejši kupčljski trs in najveCjl velesejem v Evropi. Znižane voine cene. — Brezplačni vizumi Pojasnila daje: Častno zastopstvo Stegnu, Ljubljana Gledališka ul. S. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI I'O 1ZKKUNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE liahs Ifosfanjevec dvorni svetnik (finančni) v pokoju, naznanja, da je otvoril pisarno za finančne zadeve vseh vrst v Ljubljani. Gledališka ulica 7, II. n. Preselit veno naznanilo. K0P1ERCIJALNA DANIfA D. D. PODRUŽNICA LJUBLJANA Afilaciin banke Ooho-Slovaških Legi| v Pragi se |e preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu St. 5 Med nebeške krilatce je odšel najin ljubljeni sinček Lavček v nežni starosti 9 mesecev. K večnemu počitku ца spremimo v soboto dne 4. t. m. ob 2. popoldne iz hi4e Vodovodna cesta štev. 4. V Ljubljani, dne 3. februarja 1928. Leopold In Cilka Dresar. 2л JH0oeJ«vuel» Uska/B* t Ltubiimlt &«ct teč. Ladaratcli. dt. Pr. K ulove«. Uredniki Frane I er sedla vi Union Ljubljani - Ljubljana Unionu Večini naših čitateljev je »Union« vsaj po imenu znan. Ker pa je to naše podjetje v tej stroki vodilno in priznano tudi čez meje naše domovine, podajamo točen opis podjetja, ki danes zaposluje cirka 80 oseb in zasluži, da se spozna z njim vsak naš čitatelj. Ena najinipozantnejših stavb Ljubljane je gotovo »Grand Hotel Union« ali kakor ga pozna vsa Ljubljana, Slovenija in velik del tujino, zlasti one, ki je kdaj bila četudi za samo en dan v Ljubljani, pod imenom Unon Trinadstropno poslopje stoji na izredno lepem mestu v sredini mesta. Za tedanje čase je bila zamisel postavili »Union« na to mesto gotovo smela, saj Miklošičeva cesta ni bila ono, kar je sedaj, reprezentativna ljubljanska cesta. In ni manjkalo črnogledov, ki so napovedovali smrt podjetju. Danes so se vsa ta preropovanja izpolnila ravno narobe: Grand hotel »Union««, ki je last »Delniške stavbin-ske družbe Union« je cvetoče podjetje. V teku lanskega leta se je hotel temeljito moderniziral in je gotovo najlepše in največje tozadevno podjetje v Ljubljani in ima le malo vrstnikov v naši državi: saj je bil že ob otvoritvi eden največjih in najmodernejših hotelov na južnem delu bivše monarhije. Nekaj zcodovine Grand Hotel »Union« je last »Delniške etavbinske družbe Union«. Družba je bila ustanovljena 1. 1902. Prvotni delniški kapital je znašal 300.000 Kron (600 delnic po 500), leta 1903 se je izvršila II. emisija delnic (600 po 500), skupaj 300.000 Kron. Leta 1904 se je začel graditi Union, ki je bil jeseni 1905 dovršen in izročen svoji svrhi. Prvi predsednik družbe je bil primarij dr. Vinko Gregorič. Leta 1908 je bilo sklenjeno povišanje kapitala na 1.200.000 K, do konca 1913 je bilo vplačanih 662.000 K. Leta 1912 je prevzela družba celo podjelje v lastno režijo, ker so najemi donašali samo izgube. L. 1913 je bilo odločilno za podjetje: 1913 je bil po sklepu občnega zbora znižan kapital od 662.000 K na 443.540 K. Leta 1918. je bil znižan kapital na 1,113 540 K, t j. sedaj 278.385 Din; zaprošena je valorizacija nepremičnin družb od 1 na 18 milijonov kron; sedaj je kapital razdeljen na 3.324 delnic po 335 K nominale. Dividenda podjetja za 1926 je znašala 30 Din; družba je Konrad Rist, ravnatelj in restavrater Uniona. udeležena tudi pri Hotelski družbi, Celje. Predsednik upravnega sveta je dr. Mirko Božič, nadzorstvenega dr. Frane Papež, posle-vodeči upravni svetnik družbe je Josip Go-gala, ravnatelj in ob enem restavrater Konrad Rist, tajnik Janko Skerlep. Hotel Najvažnejši in največji del podjetja je brezdvoma hotel, ki inta nad 100 sob, v katerih je prenočilo leta 1926 cirka 15.000 gostov, od tega velika večina inozemcev. Ime Ljubljana je za inozemskega obiskovalca neraz-(lružljivo vezano z Unionom. Skupno je bilo v celem letu oddanih cirka 35.000 postfelj. Hotel z vsemi napravami nudi gostom kar najboljši komfort tako glede stanovanja, hrane in postrežbe, kar je njegov najboljši pri-poročnik. Cene so sorazmerno z hoteli v drugih mestih države in inozemstva zelo solidne. Posebno če še omenjamo, da skoro tretjino (30 odstotkov) od bruto-dohodkov dobiva mestna občina ljubljanska na račun holelske davščine, katere kljub večkratnim prizadevanjem ni bilo mogoče niti znižati, še najmanj pa odpraviti. Hotelske sobe se nahajajo v 1., 2. in 3. nadstropju, kantor vodi iz vestibila v pritličju impozantno stopnišče ter dve dvigali: osebno in dvigalo za prtljago. Portirjeva loža napravi že velikomesten utis in je v njej tudi shramba ter glavna avtomaiična kontrola postrežbe gostov v hotelskih sobah. Poleg so 3 telefonske celice. V vsaki sobi je sedaj na razpolago gostom mrzla in topla tekoča voda. Namesto nekdanjih zvoncev v sobah, ki so bili gostom izredno mučni, se je montiral sedaj najmodernejši optični signalni sistem. Ce kliče gost sobarico ali slugo, mu je treba pritisniti samo na gumb, pa se posveti na hodniku nad vrati gostove sobe in v sobi sobarice luč, ki se da ugasniti le pri sobi gosta in toliko časa svetijo luči v portirjevi loži, kar je za kontrolo. Vse gre brezslišno in tiho. Vsi moderni hoteli inozemstva imajo la sistem. Sobe so okusno prepleskane in preslikane in tudi njih oprava napravi najboljši utis, saj je prenovljena. 12 hotelskih sob ima zvezo z državnim telefonom, kar je zelo udobno, ker lahko dobi brez čakanja v kakem drugem lokalu potrebne in-terurbane zveze. Hotel ima sedaj tudi 6 sob s privatno kopalnico, v vsakem nadstropju po 2. Apartement v I. nadstropju, ki je moderno in luksurijozno opremljen, ima predsobo, spalnico in kopalnico. Za ostale gosle je v hotelu še 6 separatnih kopalnic. V I. nadstropju se nahaja znana srebrna dvorana, v kateri so se že odigrali zgodovinski dogodki, ki se rabi za svečane prireditve, nadalje je v I. nadstropju tudi pisalna, oziroma čilalna soba za goste, kjer imajo na razpolago n. pr. tudi pisalni stroj (brezplačno!) H koncu omenjamo še, da je vse osobje ! uniformirano in naučeno takemu vedenju, kakor ga zahteva moderni, prvovrstni bolel. Podjetje ima za prevoz gostov s kolodvora in na kolodvor 9-sedežni otnnibus. Dvorane za prireditve Večina družabnega življenja Ljubljane se odigrava v glavni unionski dvorani: tu se vrše koncerti, prireditve, zborovanja, zabave, veliki elitni plesi, predavanja, skioptični večeri, občni zbori itd. Sedaj je velika dvorana dobila na levo zraven tkzv. »zeleno dvorano«, v 1. nadstropju pa tkzv. »belo dvorano«, ki meri vsaka 8X16 m in ima tudi stranske prostore in toalete. Ti dvorani razbremenjujeta glavno dvorano in služita samostojno za manjše prireditve ali pa služi kot stranski prostor pri prireditvah velikega stila v veliki dvorani. V povečanem prejšnjem prtljažnem prostoru ja sedaj tudi garderoba. _ Kavama V ljubljanskem življenju igra kavarna »Uniona« veliko vlogo. Zlasti sedaj, ko je prenovljena, je gotovo ena najlepših in najbolj obiskanih v Ljubljani. Saj nudi gostom najboljšo postrežbo, največ časopisov, izborno in daleč naokrog priznano črno kavo ter mir. Kavarna ima tudi dve igralnici, manjšo in večjo, katera je bila lani za cirka 45 kv. me. Irov povečana. Poleg te igralnice je nova garderoba. Cela kavarna je preslikana z modernim vzorcem, lestenci so višje, žarnice so sati-nirane. kar daje mehko in prijetno luč. V kavarni je tudi posebna hladilna naprava za likerje, sploh je vsa kavarna temeljito prenov* ljena. Restavraciia Restavracija je sedaj tako prenovljena, da napravi popolnoma velemesten vtis, saj tudi odgovarja zahtevam in predpisom velemestne restavracije. Poslikana je z modernimi vzorci, lesena lamberija je okrašena e pozlačenimi letvami, ki daje prostorom velemestno lice. Luči so nameščene višje, da sa doseže boljši svetlobni efekt. Unionska restavracija je danes prva v Ljubljani, saj nudi tudi priznano najboljšo kuhinjo, kar je zasluga Eriznanega restavraterja g. K. Rista, rodom vicarja. ________ Vinska klet Tudi vinska klet je posebnost za Ljutv Ijano. 01;usni slog, pregrajeni prostori, dobra vina iz Centralne vinarne d. d., vse to privabi vsak dan in večer dovolj gostov, katerim ni do zakajenih, zakotnih gostiln. Unionska vin-ska klet se je opremila z hladilnim avtomatom sistem A.-S., ki hladi založno klet takc^ da je vino vedno pravilno temperirano. Po tem sistemu ni treba nikakega nadzornika, ne strojnika. Pogled v hotelsko sobo v II. nadstropju. Peter Klemen: Unionski spom'ni Izpod stropa lije mirna, bela luč. Pri mi-rah živahno čebljanje, pritajeno prerekanje, prešeren smeh, očetovske pripombe z.aplečni-kov in pikre opazke igralcev... Tiho, tiho, skoraj v taktu padajo karte, le tupatam jo kak močnejši, temperamentni tarokist tesneje pritisne ob mizo, pobere vzetek, vrže drugič, tretjič, četrtič... vse je njegovo. Petič: pagžt. tarok, pikov kralj za mazilo Štejejo ... šestintrideset! Prav! »Jaz pa štiriintrideset... Ti, hudič ti!« Pišejo na črno tablico in govore: ^Šestintrideset! Trojka pet in ena je šest. napovedan pagat je dvajset, skupaj šestindvajset, v Juda tri dinarje ... Končano. »Kdo deli?« »Tisti, ki vpraša.« In zopet padajo karte in padajo... Siva glava zapleč-nika Koniga špega čez ramo igralca France-tiča. Zazdeha se mu. Da pokrije odprtino tam-le spodaj nosom, dvigne popoldanski dnevnik in zazdiline globoko, prav dol do želodca. Nalo se zopet umiri in molze počasi kratko cigaro, ki je danes slučajno prižgana. Večkral gospod Konig pozabi, da cigara ne gori, in vleče kar mrzlo. In padajo karte in padajo... Konec prve Igre pri mizi na levi, začetek desete pri mizi na desni... »Kdo je prvi?« Včasih je bil Franc Jožef, sedaj si pa ti.« Smeh in škripanje z zobmi 1 Profesor Logoritinič zdilmje: >0 joj. o joj in se. žgečkA pod pazduho, da hi se smejal. i-Ti, Tone, s takimi dovtipi je Dioklecijan kristjane martral!« Zopet smeh in ropot... Pa naj bo pagat.< s A tako? Flek!« Pa padajo karte in padajo ... »Još jedan pik, još jedan pik, još jedan pik pa još jedan karo ... Dalmalinski študentje so! Po toplote so prišli in zabave. Mraz je v Ljubljani, zima je, a pandekti so mrzli. Gorka je kavarna, topla in blagodejna črna kava... »Ena!« »Dve!« »Karolina!« Padajo karte in padajo..» Karo! Karo! Karo! »Jedan, dva!« »Jedan, dva, tri... osam!« »O, bdgati!« Pri Iretji mizi: »Zakaj ne prineseš karte, saj sem ti jo nič. Zdaj oa imaš iz fioka drobiž. No, no, no nakazal. Zakaj mi izbijaš taroke, ko vendar veš. dn moram biti jaz. močnejši če ti nimaš vidi? Dvajset, petindvajset, trideset, štiriintrideset, drugače bi imela pa najmanj sedemintrideset Pojdi krave moM, ne pa taro-kir.t!« Pa se zesmeje okolica: Hn-ha-ha... Doktor Leporinlč Izvleče iz ž^pa mačji mehur in si zvija cigareto. Ravnatelj Lešnik sloji za gosmdom ŠumHetn ter s'ozi temna očala, obrobljena z rr ženim rbodom motri razburjeni položaj Igralske družbe. Zaplečnik Konig godrnja sam pri .-»elii pesem: Pa sem v Šiško v vns hodil... Pri mizi v kotu tajnik Cesar rešuje ugan- ke zadnjo Mladike. Plačilni natakar stoji sredi sobe, se obrača in oglaša: »Prosim plačati!« Gospodična Mila pobira kozarce, prenaša od mize do mize časopise, pozdravlja prihajajoče, izprašuje, kaj bodo. izgine z na pol praznimi kozarci in se vrača zopet obložena s skodelicami, časopisi in svežo vodo. A tam pri četrti mizi, nedostopen in utrjen za kupom knjig in časopisov piše učenjak o našem slovstvu iz daljne, že pretekle dobe. Izza kupa časnikarske robe in revij mu kuka črna glava, vidna le do pol. Par očal natak-njenih ima na nosu, na mizi čaka drugi par v rezervi, da si ga nalakne mož, če bi bild potreba. Karte pa padajo in padajo ... Malo manjka, pa bi vse poznal, igralce neukrotljive. Ze izza let prihajajo. Iti dan na dan igrajo, se smejejo, izgubljajo dobivajo, se kregajo, prepirajo, zabavljajo, nazadnje spet se spravljajo ... Karte pa padajo in padajo... Med njimi pa pogrešam marsikoga. Za-plečniki so šli, igralci tudi. Pri Svetem Križu lamle doli čakajo, da s svetim Pelrom onstran groba udarijo partijo. Že štiri dolga leta pogrešam Ubalda Trn-koezkega, ki bil mi dober je prijatelj. »Hm, kaj črno? Taka je!« je pripomnil vselej, ko sva se med vojsko in po vojski menila o težkih časih, temnih dneh. Hm, kaj črno? Taka ie!« In ni več ravnatelja Mikuža, še sveža gruda krije irrob njegov. In danes piše časopis, da je umrl tam doli v Beli Krajini naš dragi Martin Nemanič. Kdo ga ni poznal?! Kako rad je bil v Ljubljani! Kako prisrčno rad je tarokiral! Vesel je bil, živahen, neumoren tarokisl, a srčno vedno mehek, dober, zlal prijatelj. S prijaznostjo nikoli ni skoparil in tudi v igri bil je kavalir od nog do glavo. In danes ga za večno pokrije mati zemlja. Vzamejo k sebi ga njene moči. Ne bo ga več v igralnico, ne bo ga več v kavarno, kamor je prinesel vselej, ko se je prikazal, polne auoe razposajenosti, prisrčnega veselja in humorja. Martin, naš dragi Martin, svetila Ti večna luči Na svidenje ... In tam na oni strani v dolgo ladjo ob Frančiškanski ulici je prihajal pred desetimi leti naš brat Ivan Cankar. Vsak dan je sedel pri svojem čaju in pripovedoval. Tam doli je videl in napisal za Dom in Svet, kako se je useknil gospod Peler Mozol... Tanile je risal, ko je prišel od vojakov iz. Judenburga, prve osnove za podobe iz sanj. Tanile sva se shajala. Slonel je na desnem kolenu s komolcem desnice, s katero si je podpiral glavo. Kazalec desnice pa mu je kazal ob desnem licu navzgor. Kadil je nepretrgoma in pripovedoval o svojih doživljajih pri vojakih, o psici svojega komandanta, o poročenem zajcu pijancu, ki ie hodil v vas k neporočeni zajki na Dre-nikovem griču, in še drugega marsikaj... In v Unionu v znanih Rožah je napisal z.a Podobe eno najlepših pripovedi: Četrta postaja, Jezus sreča svojo žalostno Mater. — V Rožah jo je bral na glas in natakarice so na glas jokale ... Pa kako ne! Koliko jo bilo tedaj žalostnih mater iu križanih sinovi Sedanja ulada ostane Ponovna manifestacija sigurne vladne večine Vlada hoče izglasovati davčni zakon — Koncentracija ni verjetna — Spaho in Marinkovič vzdržujeta demokratsko zajednico — Demokratski ministri imajo vedno več pristašev — Sodelovanje s SDS odklanjajo vse stranke razen Radiča r Belgrad, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji narodne skupščine se je vladi izglasovala zaupnica s tem. da jo skupščina odklonila nujni predlog Stjepana Radiča in tovarišev proti orožništvu. Opozicija namreč še vedno nadaljuje z obstruiranjom s tem, da preelano vlaga nove uujne predloge. Tudi današnja skupščinska seja je bila precej burna, kajti Stjepan Radič je skrbel za to, da je s svojimi krasnimi in parlamentarnimi izrazi vedno izzval burne proteste. Pred dnevnim rodom je prvi tajnik Bed-janič prečital predlog Stjepana Radiča in tovarišev proti orožništvu, ki zahteva, da se ukinejo nekatere odredbe bivše avstro-ogrske vlade. Stjepan Radič jo utemeljeval ta predlog. Navajal je primere nasilja, ki ga vrše organi notranjega ministrstva nad narodom. Prišli smo že tako daleč, da narod beži iz lastne države in išče v tujini zaščite. Ko je navajal slučaje iz Dalmacije in Bosne, je prišlo med vlado in opozicijo do prerekanja. Ko pa je predsednik zavrnil očitek govornika, da je postopanje barbarsko, je nastal v dvorani tako silen hrup, da je moral predsednik sejo končno prekiniti. Zelo ostro je S. Radič napadel poveljnika celokupnega orožništva, kar je izzvalo pri enem delu poslancev burne proteste. Za njim je govoril Stjepan K 1 a r i č, ki je isto t ako zagovarjal nujnost tega zakonskega predloga. Samostojni demokrat dr. Milan K o s t i č je v izredno ostrem govoru navijal nasilja orožništva v Vojvodini in v Sremu. Govornikom je odgovarjal notranji minister in poudarjal, da bo, dokler bo na tem mestu, skrbel za to, da se bo zakon nasproti vsem enako uporabljal. Po daljših izvajanjih je izjavil, da v imenu vlade ne more sprejeti nujnosti predloga. Večina je nato odobrila stališče notranjega ministra in odklonila nujnost Radn'evega predloga. Ker je tudi ta zakonski predlog izpolnil vso dopoldansko sejo, skupščina ni mogla priti na dnevni red. Prihodnja seja narodne skupščine bo v ponedeljek. r Belgrad, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Posvetovanja med političnimi prvaki se nadaljujejo v svrho popolnega raz.ščiščenja položaja, ki jc pa danes povsem nespremenjen in bo sedanji provizorij ostal še dva do tri dni. Na vsak način pa ostane do takrat, dokler se ne sprejme davčni zakon. Kakor se pričakuje, se bo davčni zakon sprejel že v pondeljek. O glasovanju za ta zakon se je mnogo govorilo na seji izvršilnega odbora tako zvane cclokupne demokracije. Pribičevič in Žerjav sta pri tej priliki zahtevala od Davidoviča, da je potrebno, da demokratski blok glasuje proti temu zakonu, češ da bi se moglo glasovanje o tem zakonu smatrati kot zaupnica vladi. Ker pa ima Davidovič v tem oziru vezane roke, z ozirom nato, ker jc demokratski klub že preje sklenil, da bo glasoval za ta zakon, je ta zahteva odpadla. Tako bo morala celokupna »demokracija« razcepljeno glasovati. Po sprejetju zakona o izenačenju davkov bi mogel nastopiti ta slučaj, da bi predsednik Vukičevič podal ostavko radi razčiščenja parlamentarnega položaja. V tem slučaju ostanejo iste možnosti, kakor smo jih navedli, namreč da sc- postavi na dnevni red vprašanje koncen- tracije. Kdo bi dobil mandat za sestavo tc koncentracije, se seveda nc more določno reči. Vendar sc misli, da bi prvi dobil la mandat Velja Vukičevič. Ker ni nobenega izgleda, da bi mogel Vukičevič sestaviti koncentracijo, bi potem dobil mandat eden izmed voditeljev bloka demokracije. Verjetno je, da dobi mandat Stjepan Radič kot predstavitelj najmočnejše skupine v bloku »demokracije«. Ravnotako je malo verjetno, da bi se ta poskus posrečil. Vprašanje koncentracije je radi tega toliko težavno, ker mnogo strank v parlamentu smatra, da sc koncentracija nc more izvesti, ker ni oportuno niti željeno, da bi v to koncentracijo vstopili tudi samostojni demokrati, ki so z ozirom na Pribičevičcve nastope prišli v zelo težaven položaj. Po izjavah "ili prvakov parlamentarnih skupin lahko sklepamo, da bo več parlamentarnih skupin postavilo kot pogoj za vstop v koncentracijsko vlado, da SDS v tej koncentracijski vladi ne bo zastopana. Ker pa bi bila s tem koncentracija onemogočena, nastane drugo vprašanje, ali je sploh možno sestaviti kako delovno vlado. Izgledi za to so majhni, ker ima samo današnja koalicija zadostno večino za izvajanje programa in bi samo današnja vlada lahko računala na večino v parlamentu. Radi tega mislijo nekateri, da bi se, preden bi se napravil posktis z volitvami, poskusilo šc to, da ostane vlada, kakršna je danes, morda z malenkostnimi spremembami, posebno kar se tiče demokratskih ministrov. Ta verjetnost je tem večja, ker prevladuje danes v vrstah demokratskih poslancev popolnoma drugo mišljenje, kakor dosedaj. Več kot deset poslancev, ki so danes glasovali za Davidovičevo resolucijo, jc danes obiskalo dr. Marinkovlča in mu pri tej priliki izrazilo svoje popolno zaupanje. Obenem so mu izjavili, da jc bilo njihovo glasovanje, ali prenagljeno, ali pa da so pri glasovanju gledali predvsem na Davidovičevo osebnost, glasovanja pa aiso smatrali kot bojno glasovanje. Na ta način bi vlada seveda imela stalno večino, vendar pa bi situacija bila abnormalna, ker bi demokratski klub bil na ta način v vladi, obenem pa v opozicionalnem bloku celokupne »demokracije«. Na cepljenje demokratskega kluba ni misliti. Za podkrepitev trditve, da sc dela na tem, da ostane sedanja vlada, navajamo dejstvo, da sta Marinkovič in dr. Spaho sklenila formalno ie ohraniti demokratsko zajednico. Vodstvo demokratske zajcdnice jc imelo danes sejo, na kateri sc formalen razid le za-jednice ni sklenil. Očividno je, da Marinkovič in Spaho čvrsto držita skupaj in da jima nadaljnji formalni obstoj demokratske zajcdnicc služi, da lahko te svoje stike tudi formalno manifestirata. Na vsak način pa so vsi politiki mnenja, da je treba vse storiti, da sc izognemo volitvam v sedanjih težavnih časih Če bi prišlo do volitev, pade odgovornost na liste ljudi, ki danes vodijo takšno politiko groženj in politiko oviranja vsakega pozitivnega dela. r Belgrad, 4. febr. (Tel. з-Slov.«) Demokratski klub je imel danes sejo in razpravljal o nastopu v narodni skupščini ob priliki razprave o davčnem zakonu. Poslanec Ribar je predlagal, da se sklene, da klub glasuje za davčni zakon. Ker Davidovič ne prihaja na seje radi bolezni, se tozadevni sklep ni napravil. Lefalec Chaniberlain ponesrečil v Newyork. 4. febr. (Tel. »Slov.«) Znani oceanski letalec Chamberlain je davi pri tretjem poskusu, da pobije rekord v trajnem letanju, na letališču v Richmondu padel z višine 15 m. On in njegov spremljevalec sta ostala nepoškodovana .dočim je aparat zelo pokvarjen. Levine hoče leteti iz Ne\vyorka v Moskvo v Moskva. 4. febr. (Tel. »Slov.«) Ameriški oceanski letalec Levine se pogaja z neko ruko družbo o načrtu za oceanski polet Newyork— Moskva v prihodnjem poletju. v Praga, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Te dni se Jc bivši avstrijski vojvoda Jožef Ferdinand zaročil z gdč. Gcrtrud Tomanek. Jožef Ferdinand je star 54 let in jc sin umrlega velikega vojvode Ferdinanda IV. iz Toskane ter princesinje Alice Burbonskc in parmske. V avstrijski vojski je bil generalni polkovnik ter živi sedaj na svojih posestvih na Solno-graškem in v Gornji Avstriji. Nevesta je hči bivšega polkovnika Tomaneka. v Praga, 4. lebr. (Tel. »Slov.«) Na Slova-Jkem se nahaja v zaporih 40 oseb radi suma vohunjenja na Madjarsko. Dalje se vrši preiskava tudi še proti 20 drugim osebam, ki niso aretirane. v H< mbnrg, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Nem ška ladjedelnica je prejela od Jugoslavije naročilo za plavajoč dok s 7000 tonami, ki se bo dobavil na račun reparacij. Romunija hoče le mir v okviru sklenjenih pogodb Titulesca v Parizu poudarja, da je v Rimu reševal le tekoče posle — Romunija je zaveznik Jugoslavije in Francije — Titulescu gre še v Berlin v Praga, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Titulescu izjavlja v intervjuju, ki ga je dal pariškemu zastopniku »Prager Presse«, da bo na povralku iz Pariza obiskal Berlin in Bolgrad. Če mu bo pripuščal čas, se bo ustavil tudi v Pragi- Dalje je izjavil, da vidi v mali antanti instrument miru, kateremu hoče absolutno ostati zvest. Med možmi male antante ni nobenih nasprotstev. V madjarski tihotapski aferi je bila Romunija z ostalimi člani male antante vedno enega mnenja. Pristanek za protestno noto na Društvo narodov je dal že 19 .januarja, torej preden je odpotoval v Rim. O italijansko-jugoslovanskih odnošajih je rekel: Romunija ne more pri pogajanjih med Rimom in Belgradom igrati vloge posredovalca, storil pa bo Titulescu vse, kar je v njegovih močeh, da pride do zboljšanja razmer med Rimom in Belgradom. Ničesar ne želi nujneje, kakor antanto med prijatelji, ter ima vtis, da je tako prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo povsem v okviru možnosti. On upa, da bo prišlo do take zveze, posebno ker je še 6 mesecev časa. v Pariz, 4. febr. (Tel. sSlov.«) Titulescu je po svojih rimskih razgovorih z Mussolinijem stopil sedaj v Parizu v ozke stike 7. Briundom. Davi je sprejel zastopnike velikih listov tu- ln inozemstva ter jim ljubeznjivo podal pregled o raznih perečih problemih romuneke zunanje politike- Cilj romunske zunanje politike se da izraziti v petih besedah: mir v okviru sklenjenih pogodb. V to svrho hoče Romunija najtesneje sodelovati z velikimi zavezniki Francijo, Anglijo in državami male antante, na kojih strani je v vojni mogla doseči narodno zedinje-nje. Romunija hoče storiti vse, kar je v njeni moči, da pride do dobrih odnošajev z bivšimi sovražnimi državami pod pogojem, da se pogodbe ne osporavnjo in izvršujejo v dobri veri. Nasproti gotovim vestem poudarja, da nima nobene finančne misije, morebiti za kako posojilo. Rekel je: »Poudariti bi hotel, da sem potoval v Rim samo, da so posvetujem z Mussolinijem o političnih dnevnih problemih. Najbolje Je razumel te razgovore Briand, ko pravi, da želi Romunija prijateljstvo Italije, da čuva obojestranske interese naših držav. Tem besedam bi hotel dodati, da je Romunija zaveznik Fraoije in Jugoslavije. V'Re torej, kar se tiče dobrega sporazuma med Italijo, Jugoslavijo in Francijo, mnra nujno v največji meri interesi-rati Romunijo. Obisk v Parizu mi je dovolil, da razpravljam s francosko vlado o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih. Sestal sem se prvič z Briandom .Med nama se je tekom skupnega delovanja v Ženevi razvilo najtesnejše osebno prijateljstvo. Čudoviti Briandov govor v senatu je na novo dokazal najglobljo solidarnost, ki obstoji med vsemi deli Evrope. Danes bom imei razgovor s Poincarejem. Obiskal bom tudi druge vodilne politike Francije, nato pn bom šel v Ženevo na zasedanje Sveta Društva narodov. Odondot pojdem najprej v Berlin, polem pa domov v Bukarešt Romunija želi okoli sebe mrežo prijateljskih odnošajev, ki naj ojači njen sistem zvez za ohranitev statusa quo. Na vprašanje, ali namerava obiskati dr. Stresemanna v Cannesu, je odgovoril: Saj sem komaj prišel v Pariz. Ne morem predvideti, kdaj zopet lahko odpotujem odtod. — TRŽAŠKA BLAGOVNA BORZA. e Trst, 4. februarja. (Tel. »Slov.s) V teku preteklega tedna so se na tržaški borzi za blago gibale cene v naslednjih mejah: Pšenica italj. 140—142. Koruza italj. 100—101, kolorfox 88—90, plata rumena 90—91. Fižol italj. navadni 120—125, novi 130—155, mešani jugosl. 135, ogrski 192, koks štajerski 160 do 165,gališki navadni 150—160. Češpljo jugosl. v vrečah ali zabojih 160—150. Les avstrijski ali jugosl. franko Bauchina, vštevši stroške za nalaganje: deske široke 10—15 220—230, širina od 15 dalje 270—290, tramovi 140 do 150, bukovina parjena slavonska žamana I a. do II a. 520—540, nežamana 460—480, nepar-jena bukovina iz Slovenije žamnna I a.—II a. 300—330, nežamana Monte 260—280, testoni 220—240. Riž italj. okstra 150—155. Kava Rio gut maj 538—548, julij 535—551, september 533—550, december 526—546. V Indiji teče kri London, 4. februarja. (Tel. ?Slov.< ) Že ko je včeraj dospela v Indijo angleška ustavna komisija, so priredili v Bombayu indijski naci-jonallsti velikanske demonstracije proti Angliji. ftole in trgovine so bile zaprte, v drugih krajih so delavci vprizorili štrajke in orgnnizirali splošen bojkot angleškemu blagu. V Madrasu, Kalkuti jo prišlo do krvavih nemirov, da je morala policija rabiti orožje. Ustavno komisija ima za nalogo, da odstrani nezaupanje in sovraštvo do angleške vlade. Glede madjarskih optantov jo izjavil, da smatra to vprašanje za končno rešeno. O razmerju Romunije k Mali antanti je rekel: Mala anlanta, kateri hočemo vsekakor ostati zvesti, je učinkovit mirovni instrument. Med državami Male antante ni niti najmanjšega nasprotstva v interesih. — Dalje je Titulescu s posebnim poudarkom naglasil, lutko zaželjena je sprava med Italijo in Jugoslavijo in kako lahko se po njegovem mnenju ta sprava izvede. Romunija ne želi ničesar bolj kot to. Storil boni vse, da olajšam spravo. Na prosti in neodvisni Albaniji ima tudi Romunija največji interes radi ravnotežja na Balkanu. — Na zadnje vprašanje, ali hoče Romunija nastopiti kot posredovalka med Rimom in Belgradom, je Titulescu odklonil odgovor. Titulescu kliče Anglijo za posredovalko. v London, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor se zdi, jc romunski zunanji minister opustil načrt, da osebno obišče London in Chambcr-laina. V London pa je potoval njegov sode-lavec v zunanjem ministrstvu Boerescu, ki ju imel zaupne razgovore s sirom Tyrreloin, Boercscu je informiral Foreign Office o Titu-leseovi zunanji politiki, ki za vse čase želi z vsemi tremi zapadnimi državami enako prijateljske in prisrčne odnošaje, in da bi Anglija prevzela vlogo posredovalca v konfliktih južnovzhodne Evrope. Diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha« trdi, da je bila romunska nota glede madjarske afere mnogo zmernejša, kakor ostali dve noti Male antante. Titulescu daje račun o romunski ilalofilski politiki. v Pariz, 4. febr. (Tel. »Slov.«) »Newyoii Herald« doznava iz dobro poučenih francoskih krogov, da sla se Titulescu in Briind pri včerajšnjem sestanku razgovarjala o posledicah zadnjega približanja Romunije k Italiji. Romunija je priznala tiransko pogodbo proti zagotovilu italijanske podpore pri romunskih pritožbah proti Madjarski v trans-silvanskem vprašanju. Titulescu in Briand sli podrobno izmenjala svoje misli o sedaj nastalem novem položaju na Ralkanu s posebnim ozirom na situacijo Male antante. v Pariz, 4. febr. (Tel. »Slov.«) »PetH Pa-risien« doznava iz diplomatskih krogov, dn sta se Briand in Titulescu posebno razgovarjala o protestni noti. ki jo je Mala antanln vložila v Ženevi proti Madjarski, potem pa tudi o vseh drugih političnih vprašanjih, ki sc tičejo Francijc Ln Romunije. Dalje se čuje, da je Titulescu razpravljal tudi o finančnih vprašanjih, ki med Francijo in Romunijo še nisu urejena, da pripravi veliko posojilo — govori se o 30 milijonov lejcv za stabilizaciji leia. Po lastnih izjavah se sicer Titulescu .ii hotel dotakniti finančnih vprašanj, tako da ji: mogl-o pri tem iti, če sc je to vprašanje sploh omenilo, samo za politično pripravo posojila, v Berlin, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Ker dr, Stresemann svojega dopusta ne more dal;j odgoditi, se bosta dr. Stresemann in Titulescu najbrže sestala žc prihodnji teden r.a Rivieri. Ta sestanek bo samo pripravljalne: i značaja, prava pogajanja pa se bodo nadaljevala po zasedanju Društva narodov v Berlina, Ifafiia zalaga Abaniio v Tirana, 4. febr. (Tel. »Slov.«) V Skader je prišla kolona italijanskega Rdečega križa s 6000 stoti živil, blaga za srajce, plašče? in odej za gorske prebivalce, ki pa so od te pomoči prav malo dobili, ker se je ined transportom od Sv. Ivana Meduanskega do Skadra pokradlo mnogo hlaga, v Skadru pa so živila in obleko razdnli za majhen denar. Zato vlada veliko vznemirjenje nied Malisori, kojih ozemlje jo bilo lansko leto p< akciji orožništva opustoše-no in so ljudje zato posebno potrebni pomoči, ker so v najhujšem mrazu brez obleke in živil. Priština je izjavil, ko je bil zaslišan na politi,'! da o nameravanih atentatih ne ve ničesar ic da so nc čuti ogroženega. Italijani v Bolgariji v Rim, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja »Tribuna« iz Sofije, so se pri oddaji del za nove vodovode, ki bodo stala skupno pol milijarde levov, oddala naročila v znesku 60 milijonov lir italijanskim tvrdkam. KDO NAJ BI BIL UMORJEN? v Dunaj, 4. febr. (Tel. >Slov.«) Albanski konzul na Dunaju Sarazi jo v zvezi z nameravanim atentatom na Hasnn.i Prištino v novinarskih člankih nastopil proti očitkom, ki so bili naperjeni proti albanski vladi in prnti nje-mu- Izjavil je da je bil Lica poslan na Dunaj, da izvrši atentat na njega samega. Lica ga jc opotovano skušal dohiti v kavarni, v njegovem stanovanju in na konzulatu. Na obvestilo Sa-razija jo policija aretirala Lico. Snrazi trdi, da Lica nili ne pozna Aluued boga Zogua niti drugih albanskih ofioielnih »sebnoHti, ki jih navaja v svojem včerajšnjem priznanju. Tudi ZOGU IMA ŽE VRSTO UMOROV NA VESTI. v Dunaj, 4. februarja. (Tel. »Slov.«) Su-trudnik »Neue Freie Presse« je govoril s Ha-san beg Prištino o nameravanem atentatu. Izjavil je, da je sramota za Albanijo, da pa t:c more zamolčati dejstva, da je Ahmed beg Zo-gu poslal nadenj morilca, da ga odstrani. Kdor pozna značaj Ahmed bega Zogua, nima vzroka, dvomiti o navedbah skesanega atentatorja. Zogu ima že celo vrsto umorov na vesti. Komunisti na Poljskem bodo kandidirali v Varšava, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Prvič, odkar je Poljska samostojna, je generalna v -livna komisija z glasovi levice proglasila чл veljavno komunistično listo, in sicer pri !i predlogu zastopnika vlade. En del desničarskih strank se je odtegnil glasovanju. Literati za obsojenega literata Budimpešta, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Obsodba mudjarskega literata Hatvanjja radi žalitve naroda na 7 let ječe in 5,100.000 Din je še vedno predmet dnevnega razgovora v Budimpeš''. Nemški literati so postali predsedniku Bethlenu brzojavko, v kateri mu dokazujejo, da je obsojeni pravi palnjot in ie lorej kazen krivična. СШа i K io mi.icuiji pol, po »ninrum priUrJo bolozenskt- kali v naše lolo. Olrohe, ki hodijo v (Snlo, obvarujejo pre-lilailn nnhndH. 'llflnrlle Skrili u e In angino ANACOTPAi R£.W.AMDER* hoče preživeli par lepih veselih predpustnih ur, naj ne opusti prilike in naj gre drevi v flokodelski dom! © Poročil se jc na Svetnico v Ljubljani g. Božič Ivo, inž. poročnik, z gdč. Anuško Mrovlje, učiteljico v Ormožu. 0 Večerni tečaj na gospodinjski Soli ^Mladike« za mostne uslužbenke iu ženo mestnih uslužbencev se začne dne 8. t. m. ob petih popoldne. Ker se vršita vzporedno kar dva tečaja, vsak po tri večere tedensko, lahko sprejmemo se šest reflektantinj. Priglasiti se je v ponedeljek ali torek v >Mladikk. O Smrtna kosa. Umrl je včeraj zjutraj g. Jakob N a n u t, sprevodnik j. ž. v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek ob dveh popoldne. — V Spodnji Šiški je umrla gospa Uršula D v o r š a k, soproga poštnega zvaničnika. Pogreb bo danes ob petih popoldne. — Na Zrinjskega cesti je umrla včeraj gospa Marjana Medie roj. Klemen. Pogreb bo v ponedeljek ob pol štirih popoldne. O Gremij trgovcev v Ljubljani in za okolico opozarja točilce opojnih pijač, da se prične pobiranje oblastno doklade k državni tro-šarinei na opojne pijače .z dnem 1. februarjem 1928. — Načelstvo. V nedeljo 5. febr. ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu TELOVADNA AKADEMIJA Orla KR AKOVO - TRNOVO © Tragedija ubite šipe. Trije mladi ljudje, poini življenjske borbenosti in mladostne brezobzirnosti, so imeli prejšnjo noč na Sv. Petra cesti veliko debato o vprašanju, kje tiči glavni vzrok, da so jih že tako zgodaj — bilo je okoli poltreh zjutraj — pometali iz kavarne. V debati se niso posluževali samo praznih mamj in besedi, temveč so prijeli tudi za krepkejše argumente. Najhujši v debati je bil lepi plavolasi Jože, ki pa sta ga njegova tovariša Šime in Polde kmalu prepričala s palico po glavi o nepravilnosti njegovega mnenja. Vso debato je strme poslušala velika izložbena šipa, ki pa se radi svoje miroljubnosti prav nič vtikala v prepir. To jo je veljalo življenje. Kajti Lojze, užaljen, da niso obveljali njegovi argumenti, je skočil h kupu snega in odtrgal od njega debelo zledenelo kepo ter jo zagnal proti Poldetu. Lojze je meril dobro, zadel pa je slabo. Kepa je priletela v miroljubno izložbeno šipo. Šipa ni imela niti časa dovolj protestirati, že je zazvenela v tisoč koecih. Vsi trije mladeniči so vzpričo argumenta, ki je šipo tako sijajno ubil, postali na mah složni, namreč., da je treba kolikor mogoče naglo pobegniti. Lastnica šipe, komercialna zavarovalna družba »Union« pa trpi 300 Din škode. Pravijo, da je omenjene tvrdko žalostna tragedija njene šipe še najgloblje presunila. O Prostovoljna smrt starega vdovca. Včeraj popoldne okoli treh si je na svojem stanovanju v kleli hiše Kolodvorska ulica "5 prostovoljno vzel življenje 60 letni snažilec čevljev pri glavnem kolodvoru vdovec Franc Frigidi. Opoldne je izročil svojemu 23 letnemu sinu, s katerim sta imela skupno gospodarstvo. ključe, rekoč: >Zdaj pa grem .. Sin ni vedel, kaj oče misli in je ključe sprejel. Dobre tri ure kasnejo ga je našel obešenega. Na lice mesta je prišla policijska komisija, ki Je odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Frigidi, ki je že dalj časa vdovec, si je vzel življenje radi težke bole ni, za katero je zadnje čase bolehal in radi življensKe osamljenosti. O Zlate ure in verižice. Taki predmeti so že od nekdaj zelo priljubljeni tatovom in dasi jih je v Ljubljani bolj malo, jih iznajdljivi žeparji že še iztaknejo. Naš baletni mojster g. Vlček je imel na svoj baletni večer obilo dela in se je moral posvetiti ves svoji umetnosti. Zato seveda ni imel časa paziti na svojo garderoljo. To je vedel, zviti zlikovec, ki je g. VlCkii izmaknil srebrno uro, znamke »Schaffhausen« ter verižico iz črnega traku in z zlatimi obeski, v skupni vrednosti 2000 dinarjev. Pred nakupom se svari! — Oospej Mariji Calovi na Poljanskem nasipu je dne ,10. januarja ukradel njen podnajemnik Franc G. iz kuhinje 1000 Din vredno zlato uro. Tat, Iti je po poklicu brezposelni kleparski po- lt i -»' i KAV n HubUost se da dolgo ohranili. S sla nim negovanjem z NIVEA CREMO se vrepreti razpokanje Kcte na obrazu ter odstrani lite. M УЕА-CRtlMA vsebuie Euctril, «ub-stanco. ki jwiivi funkcije kote. Vendar samo Nlvea-crema шшшшшшн narodnih pesmih operni pevec Julij Betetto, ženske zbore pa spremljata na klavirju kon-servatorista Pavel Sivic in Marjan Lipovšek. Občinstvo opozarjamo, da se dobiva tako v predprodaji kakor tudi pred koncertom tiskano besedilo petih zborov. Začetek koucerta točno ob 20. uri, predprodaja v Matični knjigarni. G Mehletov večer na Viču. V nedeljo, S. februarja, proslavi Kat. prosvetno društvo svojega vrlega člaena g. Antona Mehle-ta. Tekoui let si je pridobil za društvo mnogo zaslug. V znali priznanja je bil izvoljen za častnega predsednika. V nedeljo pa praznuje požrtvovalni gospod A. Mehle 40 letnico svojega težkega dela na naših odrih. K tej redki slovesnosti g. jubilantu iskreno častitamo z željo naj Di posvetil še nadalje svoje lepe zmožnosti delu za ljuasko izobrazbo iu omiko in vztrajal Da tem ne prav lahkem polju, ker mu sedaj bolj nego prej to dopuščajo njegove časovne lazmere. Vse njegove častilce in prijatelje pa vabimo na Mehletov večer, ki ga priredi Kat prosvetno društvo v nedeljo, 6. t. m. Na sporedu je nova igra »Verižnik«, pri kateri nastopi v glavni vlogi naš preljubljeni slavljenec. Začetek ob polosmih zvečer. G Šestdesetletni jubilej ge. Franjje Tavčarjeve. Ob šestdesetletnici častne dvorne dame gospe Fran je Tavčarjeve se vrše v Ljubljani razne svečane prireditve. Njih spored je sledeči: Na predvečer rojstnega dne 7. L m. ob pol 20 priredi Zveza pevskih društev ju-bilantki podoknico. Naslednjega dne ob 11 dopoldno se poklonijo slavijenki deputacije ljubljanskih in vnanjih društev in korporacij. Pripravljalni odbor prosi, da pošljejo društva po dva do tri zastopnike. Zvečer ob 20 se vrši v veliki dvorani Kazine na čast jubilantki častni večer. Sodelujejo vojaška godba, kvartet Matičarjev, operni pevki ga. Pavla Lovše-tova in gdč. Vera Majdičeva ter ga. N. Neben-fiihrerjeva. Vmes govori zastopnikov društev in korporacij. Proslave se udeleži >о<Ц уеб odposlank ženskih organizacij iz Belgrada in Zagreba. G 25 letnico poroke sta obhajala na Svečnico v ožjem domačem krogu g. Martin P 1 © 6-ko, solastnik ljubljanske spediterske tvrdke »Slovenia-Transport«, in njegoova soproga Rezi. Iskrene častitke! G Redna javna seja občinskega sveta bo v torek 7. februarja 1928 ob šestih popoldne. G Pravljice se bodo prijvovedovale danes popoldne ob 4 v Akademskem domu. Na svidenje! Kršč. žen. društvo. G Razstava Hodnikovih slik r JakopHSe vem paviljonu. V turističnih krogih že dobro poznani pokrajinski slikar Valentin Hodnik, katerega zimske slike ga ločijo precej od drugih naših slikarjev, je razstavil v Jakopičevem paviljonu večjo kolekcijo smijih slik. Osnutki teh slik datirajo od 1. 1920. naprej. Hodnik je namreč prvotno absolviral kiparstvo pri goep. proi. Repiču, nato presedlal pod vplivom prof. Vesela na slikarstvo in se nato spo-polnjeva) na Akademiji umetnosti v Zagrebu pri gg. prof. Babiču, Kljakoviču, Kovačeviču, Krizinanu, Valdecu in Panki ter drugih. Razstava je odprta samo do 12. t. m. Prijatelje dobro uspelih planinskih in zimskošportnih slik naših gora izpod čopiča našega rojaka opozarjamo na to razstavo, ker j >n nudi ugodno priliko, da si oskrbe za nizko ceno originalne okraske za svoje domove. G Vesela igra o žalostni prineerinji v Rokodelskem domu. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov, ki nudi svojim članom in prijateljem tudi vedro zabavo, je priredilo na Svečnico gledališko predstavo, katera je občinstvo, zbrano v lepem številu, v vsakem oziru zadovoljila. S tremi pevskimi točkami pod spretnim vodstvom prof. M. Bajuka je na stopil moški zbor, ki je pokazal prav lep napredek. »Zamorec, ki mora v Benetke,« je originalno zamišljena in futuristično izvedena burleska Shakespearjevega Othela. Vzbudila je Ralve smeha, ki je bil predhodnik še veselejšega razpoloženja, katero je povzročila »Vesela igra o žalostni prineezinji.c Kdor pozna Milčinskega, ve, da je njegov humor neizčrpen. Tej veseli Igri je dodal še režiser J. Novak svoje s svojo igro in ž njim vsi drugi tako. da Je bila res podana kakor je treba v največje zadovoljstvo občinstva. — Dane« s« prireditev ob polosmih zvečer ponovi. Kdor rf* -{ЛЛ Prav! „Florlon" LlOp* Izdelule samo F> a & tv. E. Deras In drug 1 LJubljana, Dunajska c 33. Pazite na lo firmo, ki je ozua-je najboljša že- čena mi vsaki sipklenlci s pravim i lodćua oreučica. „FLORIANOM". bi ga dobil pri blagajni, vse naslednje obroke pa točno isti dan, ko zapadejo. Poenostavljenje in pocenitev uprave je zahtevala, da sc vpelje povsod nakazovanje. Ujema v Mariboru je bila kvarna, ker je delavstvo, ki je od tam prešlo k drugim podružnicam, čutilo in sc razburjalo vsled različnosti uprave v istem uradu. Povsod, tudi tam, kjer je več delavstva na sedežu podružnice kot v Mariboru, n. pr. v Ljubljani, je delavstvo zadovoljno z nakazovanjem. To dejstvo in pa zadnja tatvina v Mariboru sta bila neposredna razloga, da je urad tudi v Mariboru ukinil osebno izplačevanje. »Delavska politika' priobčuje zasebno pismo, ki ga mi je poslal član ravnateljstva g. Ošlak v tej stvari. Izgleda, kakor da so s tem mariborski socialisti započeli gonjo proti novi odredbi. Prepričan sem, da gosp. Ošlak stvari ni premislil, ker sicer bi moral uvideti, da je izprememba stvarno utemeljena, da je delavstvu in delavskemu zavarovanju le v korist. G. Ošlak grozi, da bo mariborsko delava stvo započelo akcijo za samostojni okrožni urad v Mariboru. Prepričan sem, da bi delavstvo v Mariboru od delitve imelo zgolj škodo. Vendar če smatrajo, socialisti delitev OUZD za pametno, kdo jim brani, da propagirajo to misel? Toda če bo samostojni okrožni urad v Mariboru hotel prav ravnati z denarjem, bo moral povsod, tudi v Mariboru samem, izplačevati potom čekovnega urada. Tako delajo zavarovalni zavodi na vsem kulturnem svetu.' S tem hočem reči, da se problem izplačevanja prav nič ne tiče rprašanja dcl'tve OUZD in je gola demagogija, če se to dvoje spravlja v zvezo. Mariborsko delavstvo nima nič od novega urada in novih udadnikov. njemu bo poma^ano, kadar mu bomo mogli dati več zdravilnih in higienskih naprav in zbolj-šati organizacijo zdravniške službe. To je naloga OUZD v Mariboru in sedanja uprava bo vse storila, da se v tej smeri stori korak dalje. Mihael Krek, predsednik OUZD. Zagreb 310, Milan 549, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart B79.7, Toulouse 392, Hamburg 391.7, Kalovice 422, Frankfurt 428.6, Bruo 441.2, Rim 450, Pariz 458, Oslo 461.5, Lnngenberg 468.8. B?rlin 483.9, Daventry 491.8, Dunaj 517.2, Miinchen 535.7, Budapest 555.У, Varšava 1111. Nedelja. 5. februarja. Zagreb: 00 preuos iz opere: »Nikola Šubic Zrinjskk, opera v 3 dej. (Iv. pl. Zajec). — Milan: 21 prenos iz opere: »Fedora«, opera (Giordano) — Breslau: 20.15 vesele pesmi in kvarteti s spremljavo orkestra. — Barcclona: 21.20 koncert kvinteta. — Praga: 20 koncert, prenos iz Plzna. Men-delssohn: škotska simfonija, op 56, a-moi — Beethoven: Klavirski koncert, c-mol, op 37 — Suk: Serenada za godal, orkester, op 6. — Leipzig: 19.30 prenos iz draždanske opere: »La Boh6me«, opera (Puccini). — Stuttgart: 16 koncert zabavne glasbe, 19.30 koncert ruskih pesmi in urij. Mus-sorgskij- arije iz »Borisa Godunova« (Kako tesno mi je, Pustite me samega) — Alabie\v. Klavček — Čerepnin: Uspavanka — Grečaninov: Noč, Ujetnik — llimskij-Korsakovv: Himna na solnce iz »Zlati petelin« — Borodin: arija kneza Туогја iz »Princa Igorja«; 20.30 »Pastirske pesmi«, simfonija v g-du-ru (Friderik Veliki), nato prenos opere iz Frank-furta. — Toulouse: '21.15 prenos iz opere. — Hamburg. 20 zabaven program. — Katovicc: 20.30 prenos koncerta iz Varšave in Krakova. — Frankfurt: 1G.30—18 komorna glasba, 20.30—22.30 operni večer. — Brno: 20 koncert Dvorakovih skladb. — Rim: 21 prenos iz gledališča. — Oslo: 20.30 koncert. — Langenberg: 19.30 prenos iz opere »Ar-dienne«, opereta v 3 dej. — Berlin: 20.30 zabavni koncert. — Dunaj: 15 komorna opera »Vragov delež«; 19.15 komorni večer; 20.10 »Le korajžno«, burka s petjem. — Miinchen: 20 Scene iz opere »Marta«, uverture. — Varšava: 20.30 koncert. Ponedeljek, 6. februarja. Zagreb: 20 Mladinski večer Prosvetne zveze. — Broslau: 20.10 Glasbeni spomini na Dunaj. — Praga: 19.15 »Cirkuška princezinja«, opereta (Kal-man). — Leipzig: 20.15 Plesni motivi iz operet. — Stuttgart: 16.15 koncert. Fortuna marš — Valček iz »Vesele vdove« (Lehnr) — Adagio iz 4. simfonije (Beethoven) — Uvertura iz »Vesele žene \vindsorske* — Fantazija iz »Hoffmannovih pripovedk — Melodije iz »Cigan baron« — Odlomki Iz »Fridericus Rex« (Rland) — Koračnica; 20.15 prenos koncerta iz Frankfurta. — Toulouse: 21.45 »Mala Marica«, komična opereta v 3 dej. (Lecocq). — Hamburg: 20 koncert. — Katovicc: 20.30 prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 20.15—22.15 koncert. Bach: Partita v e-molu — A. Berg: Sonata, op. 1 — SchOnberg: Suita. op. 25 — Busoni: Toccala, Prva sonatina, Perpetuum mobile — Over-lura k »Egmontu« — Beethoven: 4. koncert zn klavir in orkester, g-dur — Andante — »Rossi-nutna«, suita za orkester. — Rim: 20.45 koncert lahke glasbe. — Lang^nborg: 18—19 komorna glasba, 20.15 »Dr. Funkius«, veseloigra. — Berlin: 20 Dr. Bredow predava: Sedanje stanje radio-tohnike. — Daventry: 19.45 lahka glasba (kvintet, sopran in bariton). — Dunaj: 16 pop koncert, 20 05 koncert dun. simfoničnega orkestra Sibelius: Ka-relia, op 40 — J Rinaldini: Pesmi za en glas s spremljavo orkestra: Bierbaum: Ljubavna pesem v jeseni; Hesse: Marijina pesem; Hesse: Pomlad — Mozart: Koncert ob kronanju — Dargomiški; Fantazija — Beethoven: 4. simfonija. — Miinchen: 20—22 Robert in Bertram, burka s petjem v 4 delih (G. Rttder). — Budapest: 19.40 koncert ogrskih filharmonikov. — Varšava: 20.30 koncert Čhopi-uovih skladb. Gospodlinfe: so obupane ko po prijetnem kosilu pogledajo na kuhinjsko mizo, prenapolnjeno z raznimi predmeti, ki čakajo, da jih osnažijo saj, ostankov mastnih in raznih drugi jedi. Premišljeno mora gospodinja zložiti posodo po vrsti, kakor jo bo snažila, eno z milom, drugo s peskom in tretjo zopet s šmirkovim papirjem. Potem takem ni čuuno, ako se gospodinja pritožuje nad mučnim delom v gospodinjstvu in ako se želi v tem oziru olajšanja. Tovarnarji dobr znanega proizvoda BLux" so sklenili, da tudi v tem pogledu pomagajo gospodinji in nudijo sredstvo, ki ne pozna izjem, ter snaži vse: počenši od kozarca pa vse do mastnih in sajastih loncev in sploh celo kuhinjsko posodo. To je „V i m" prašek za snaženje. Zato zahtevajte in rabite „V i m", ki ga dobite povsod v omotu kakor tudi v praktičnih dozah za sipanje, ki omogočijo štedljivo vporabo. Zahtevajte od tvrdke Norbert BViss. Zagreb, Trg ,.,V" bi. 5 za poskus brezplačno en mali omot „Ftm" praška za snaženje. „V I M" proizvajan v tovarnah ,,Lux" iz milovih kosmičev. Spori OBILO USPEHA! V St. Moritz gredo naši smučarji. Tekmovali bodo s Skandinavci in s Švicarji Skandinavci imajo od najnežnejših let smuči na nogah, Švicarji bodo tekmovali doina. Tisoč metrov višji je St. Moritz kot Kranjska gora, zrak je redkejši in ostrejši, smučanje težavnejše. Malo bo časa za akliniatizacijo. Iu vendar mislimo, da bo uspeh boljši kot je bil pred štirimi leti v Chamnnix. Pridni ste bili m resni ste in zavedate se, da gleda vsa domovina na vas, ožja in širja. Z vami gredo naše želje, da si izvojujete v St. Moritzu obilo uspeha! * * * • SK Jadran. Redni občni zbor se vrši due 19. febr. ob 9.30 dopoldne v Narodni kavarni z običajnim dnevnim redom. -- Odbor. KOLESARSKA ZVEZA KRALJEVINE SHS. Državne prvenstvene kolesarske dirke za leto 1927/28 so se završile sledeče: Tekmovali so pododbori :>Zagreb<, »Bjelovar«, »Ljubljana- (s klubi Sava, Ljubljanica in Zarja) in .»Ljubljana mest« (s klubi Ilirija. Primorje. Sora in Disk). Prvo kolo, tri dirke na kin 50, 75 in 100: Pododbor Zagreb: 1. Batiek Anton. 2 Kranjc Ivan, 3. Koržinek Lucian. Pododbor Zagreb: 1. Lamza Drago, 2. Ljubič Stjepau, 3 Šumandl Josip. Pododbor Ljubljana: 1. Gjorgjevič Fran jo, 2. Stepan-čič Stanko, 3. Turk Alojz. Pododbor »Ljubljana mesto«: 1. Kosmatin Ivan, 2. Kosmina Alojz, 3 Valant Ivan. Semifinale na km 150. Pododbora Zagreb in Bjelovar: 1. Banek Anton, 2. Kranjc Ivan, 3. T.ruban Rudolf, 4. Lamza Drago, 6. Koržinek Lucian. Semifinale obeh ljubljanskih pododborov: 1. Kosmatin Ivan. 2. Šolar Josip, 3. Abul-nar Franc, 4. Zanoškar Srečko, 5. Gjorgjevič Fr. Zaeno s semifinalno dirko sta razpisala ljubljanska pododbora »Cestno dirko za prvenstvo Slovenije«, katere se je udeležilo 27 prvorazrednih dirkačev Slovenije ter velja zgornji rezultat za prvenstvo Slovenije. Finale za državno prvenstvo se je izvršilo na progi Zagreb, Sveta Nedelja, Samobor, Bregana, Novo mesto, Metlika, Karlovec, Jaška. Zagreb; celotna proga 190 km. Končni rezultat: Državni prvak za leto 1927/28 Banek Anion, Motokotu-raški, Zagreh, 2. Kosmatin Ivan, ASK Primorje, Ljubljana, 3. Kranjc Ivan. Orao, Zagreb, 4. Lamza Drago, Sokol, Bjelovar, 5. Trubau Rudolf, Orao, Zagreb, 6. Zanoškar Srečko, ASK Primorje, Ljubljana, 8. Ljubič Stjepan, Sokol, 9. Valant Ivan, Ilirija, Ljubljana, 10. Šolar Josip, Ilirija, Ljubljana. Finale za državno prvenstvo juniorjev se je izvršilo na progi Zagreb—-Jaška—Zagreb km 60 z naslednjim rezultatom: 1. Beneka Ivan, Motokotu-raški, Zagreb, 2. Matijašec Stjepan, 1 asi n vi ca, Vel. Gorica, 3. Toplak Tomica, Gradjanski, Bjelovar. Za državno prvenstvo juniorjev je v prvem kolu tekmovalo olsolu 30 kolesarjev Slovenije, kateri se pa vsled tehničnih težkoč niso mogli udeležiti finalne tekme. V bodoče bode treba vsekakor omogočiti tudi juniorjeni tekmovanje v finalu, zlasti ker imamo ravno v Sloveniji zelo veliko število dobrega in krepkega jyniorskega naraščaja. FRANCIJA SE PRIPRAVLJA ZA DAVIS0V POKAL. Mednarodne prvenstvene tekme ua Francoskem v letih 1926 in 1927 so pokazale, da nima Francija nobene tehniške naprave, ustrezajoče zahtevam glede igrišč in prostorov za gledavce. Primera z Wimbledonom ali s Forest Hillom jo bila za Franooze zmiraj neugodna. Sedaj, ko je Davisov pokal prišel v Francijo, че bo zadnja runda vršila na francoskih tleh. Seveda bo prišlo veliko mednarodnega občinstva zaključne tekme gledat, in nastane zato za Francoze nujna potreba, da napravijo za prireditev dostojen okvir. Več kot mesec dni popravljajo sedaj stari stadion Jean Beuina in ga bodo spremenili v napravo za tenis, z igrišča in tribunami po najmodernejših zahtevah. »Center Court« je 4S m dolg in 22 in pol m širok. Odvodna naprava, po novean načinu zgrajena, bo odvajala vodo s prostora, ki je 60 cm pod okolico. Letos bodo napravili provizorične tribune za 20 tisoč gledavcev, drugo leto jih bodo nadomestili s stalnimi betonskimi tribunami. »Center Court« je obdan s štirimi manjšimi prostori, treniranju namenjenimi. Vse skupaj bo dograjeno do srede maja; zraven bo še klubski dom, restavracija in bar. Tako bosta imela Pariz in Francija stadion, ki bo vreden Davisovega pokala Od 20. do 22. julija se bo vršil v njem zaključen boj obeh pasov, od 27. do 29. julija pa borba med zmagovalcem pasa in med Francijo, braniteljico pokala. Zanimanje za pokal je veliko. 31. januarja je bil zadnji dan priglasitve, pa je bilo že teden prej priglašenih 27 narodov; Čakali so še na Švedsko, Romunijo. Kanado in Kubo. Štirje priglasi za ameriški pas so: Zedinjene države, Mehika, Kitajska, Japonska; 23 priglasov za evropski pas: Nemčija, Avstralija, Avstrija, Italija, Grška, Velika Britanija, Poljska, Švica, Ogrska, Češkoslovaška, Ho- I landska, Jugoslavija, Norveška, Finska, Chile, Filipini, Portugalska, Belgija, Južna Afrika, Argentina, Španija, Irska, Danska. RADIO potrebščin v nafvečji issblri stalno v?,ajo(| FRANC BAR. J-jubfjana, Cankarjevo nabr. 5 Telet. Športni teden Jutri odpotujejo naši smučarji v St. Moritz. Požrtvovalne in pridne športnike spremljajo v Švico tše želje, naj bi dosegli tam najboljše uspehe! i nas že začeli upoštevati. V Cortini d'Amperzo ao v holm dosegli tretje mesto, in pišejo: »Pri igoslovanih sta se udeležili tekme tudi dve dami moramo znto njih uspeh označili kot posebno iber. Dijaški kongres v Cortini (Francozi, Itali-ni, Švicarji, Norvežani, Čehi, Poljaki) je sklenil, ij se vršijo dijaške zimske tekme odslej naprej vsako drugo leto in ne vsako četrto. Priredili bodo tudi drugi mednarodne dijaške tekme, letos n. pr. od 11. do 24. avg. v Parizu (nogomet, atletika, plavanje, sabljanje, tenis). — Včeraj in danes v Davosu svetovna prvenstva v hitrostnem drsanju, kot nekakšen igrokaz za SI. Moritz. Skandinavci in Amerikanci pošiljajo v boj vso svojo elito, O Ame-rikancih beremo čiindalje lepše uspehe, Joffe n. pr. 1500 m 2:27.7, 5000 m 8:42.2, pa je Kanadec Gormaii že boljši. — Večkratni evropski prvak v umetelnem drsanju Borki si je v Opavi prilioril na uovo evropsko prvenstvo. Njega uajresnejši tekmec Grafstrom v Opavi ni drsal, trenira v Št. Moritzu za olimpijske tekme. V treningti se je ranil nu kolenu: zdravnik mu je rekel, da ga bodo morali operirati, pa ne mara In trenira naprej. Prvenstvo dam v Opavi si je izvojevala gdč. Melita llninncr, prvenstvo parov pa Brunnerjcva in Wrede. — Naslov švicarskega smuškega prvaka si je priboril Rulii, pred Julenom, Wendejem in Glassoni. Ju len, nova zvezda, ki je predrsal nedavno 50 km v zelo težkem terenu v 4:27:20, je tik pred ciljem padel. Prej ga niso uvrstili v olimpijsko moštvo, po zadnjih uspehih so ga pa lo, a je imel takoj smolo: izvil si je levo ramo. Sicer so mu jo dali lepo spet nazaj, a je vseeno dvomljivo, če bo mogel nasloniti v olimpijski borbi. — Vojaških patrol tekmovalk bo v St. Moritzu devet; Čehi bodo prvi smučali, tako je določil žreb. -V hoekeyu na ledu so Švedi premagali Fince 8:1, Avstrijci Angleže 7:3 in 6:2. Vršovice so povabljene v Kanado, Slavija za Veliko noč na Malto, Moravska Slavija je odpotovala na Grško. — Admira na Dunaju ima 21 točk, Vienua iu \Vacker po 17, Rapid 16 itd., naš ljubljenec Simniering že tri. — V 4. rundi angleškega pokala je gledalo 406.000 gledavcev. povprečno več kot 25.000- vstopnine so plačali 32.000 funtov. — Angleškemu klubu Aston Villa preti nevarnost, da zdrsne dol v drugo ligo; kot lani Everton se brani leios Aston Villa ua vse kriplje te nevarnosti; iz-bornega igravca Mac Groryja od kluba Celtic Glas-go\v vabijo k Astonu in ponujajo Celticu za njegovo prepustitev 10.000 funtov (2,760.000 Din); 2000 funtov bi dobit Grory sam. — Klub Barcelona je postal katalonski prvak, pred Evropo in Espanolom. — V Italiji: Lazio-Napoli 2:0, Torino-Padova 4:0, Genova-Milano 1:1, Juventus-Roma 3:0: drugo je brez pomembno. — Argentinci bodo prišli v Amsterdam (30), Perovanci pa ne; vlada bo dala podporo samo bokserjem in plavačem, ne pa nogometašem. — 11. in 12. t. m. bo zborovala Fifa v Kolnu (prvič po vojski na nemških tleh); 25. in 26. maja bo kongres v Amsterdamu, 1. 1930. se bo vršil kongres v Berlinu. Angleži bodo izstopili iz Fife; njih nazori o amaterstvu so čisto drugačni kot nazori kontinentalcev. — Drugo glej »Slov.« 21. jan. t. 1. V rugliyju so v Belfastu (Irska) premagali Irci Francoze 12:8. Warati so se borili proti Londonu 0:0. Francoskim trem B se v Avstraliji ne godi posebno dobro, že vsi trije so bili premagani, Bo-rotra, Brugnon in Boussus. Menda jim tamošnji raketi ne prijajo. — Pri angleški zvezi tenisa je za bodoče sezijo priglašenih 208 iger, od teh samo v avgustu 64. — V miznem tenisu v Stockholmu je zmagala Ojrrska. druga je bila Avstrija, tretja Anglija; torej tako kot lani. Francoska družba telesne vzgoje (Soeićte d' šducation physique) se je z 200 zastavami poklonila »neznanemu vojaku« in ga je počastila z enominut-skim molkom. — V Newyorku bodo zgradili Stadion za 200.000 gledavcev in bi radi, da bi se leta 1932 vršile olimpijske igre tam in ne v Los An-geles. — Od pričetka olimpijskih iger (1. 1896.) naprej so dobili Amerikanci največ zlatih kolajn. 102; za njimi so Angleži, Finci. Švedi, Kanadei, Francozi itd. — Kakor vemo, se bodo vršile po olimp. igrah v Amsterdamu tudi ol. igre gluhonemih; holandski ol. odbor je dal v to svrho novi stadion za en teden na razpolago, brezplačno. — Avstralska vlada je rekla, da bo dala za Amsterdam dva tisoč funtov, če bodo zložile organizacije 5000 funtov. — Izborili nemški športnik dr. Schnurr je dobil v priznanje prvovrstnega znanstvenega delovanja Liebigova ustanova. — Francoz Mangc je prehodil 15 km v 1:16:53, 20 km v 1:43:45; Ame-rikanec Lloyd Hahn je v halli pretekel 880 y v 1:53.8, Američanka Kat. Donovan pa v 2:38.4. V Stuttgartu je dobil Houben sprinterski troboj: Do-bermann je skočil v halli 7.05 m daleč, pa jc dejal, da bi bil več skočil, če bi bil imel daljši zalet; Dob. tudi kroglo dobro meče, 12.09 m. — Lowe jo na Kitajskem in bo prišel v Amsterdam; v Ameriko so ga povabili, a noče iti, vsaj pred olimpijskimi igrami ne. Haller in Hipfinger, poltežka teža. sta res izvrstna atleta: poteg z desnico 80 kg. sunek z desnico 100 kg, obojeročni poteg 100 kg, oboje-ročni sunek 140 kg. Sadni izbor z? Slovenijo v besed! m sliki Izdalo in založilo »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani«. Cena v celo platno vezanemu izvodu 95 Din. Dobi se pri društvu in v knjigarnah. — Komur je znano, kako velike važnosti za dobičkanosno sadjarstvo je pravilna in izbira sadnih plemen in sot kdor se zaveda, kako ogromno škodo imajo naši sadjarji baš zaradi tega, ker se premalo brigajo za to važno vprašanje, ta bo vedel ceniti prizadevanja Sadjarskega in vrtnarskega društva, in bo z veseljem segel po tem delu, ki je vrhutega pivo te vrste na slovanskem jugu. Knjiga obsega 40 umetniško v naravnih barvah izdelanih slik in sicer 20 sort jabolk, 10 sort hrušek, ]>o 8 sorte črešenj, sliv in breskev ter 1 sorto marelic. Te slike so pojasnjene z natančnimi opisi, ki obsegajo 72 strani. Toleg glavnih v barvanih slikah zastopanih sadnih plemen in sort, je opisano in s podobami v tekstu pojasnjeno tudi jagodičasto in lupinasto sadje. Notranji praktični in prikupljivi uredbi odgovarja tudi sijajna zunanja oprema. Knjiga v velikem formatu (28 X 20 cm), tiskana na najfinejšem papirju, z velikimi, modernimi črkami, trdno vezana v celo platno s sliko na naslovni strani ter z zlatim napisom na platnici in na hrbtu — je res tako lepa, da je vsakdo izuenaden, ko jo prvič vzame v roke. Zalo pa z mirno vestjo lahko priporočamo lo delo predvsem praktičnim sadjarjem, ki hočejo napredovati v tej panogi. Ker pa marsikdo res težko utrpi toliko denarja, naj bi si jo omislila vsaj vsa prosvetna društva in gospodarske organizacije, da bi bila po vseh knjižnicah na razpolago uknželjnim bravcem. Prav isto velja za šole, za katere je prirejena posebna oprema v obliki stenskih tabel (Cena tako prirejenemu izvodu z besedilom vred 115 Din.) Kdor knjige še nima, naj pohiti, ker ie naklada majhna in na razpolago le Se nekaj stoiin izvodov. Darujte za Ljudski sklad SLS! Cel/e Somišljenike SLS v Celjul Strankin sestanek se vrši v ponedeljek, dne 6. t. m., ob 8. uri zvečer v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. Z ozirom na važnost poročil, ki jih bodo dali naši občinski svetniki o mestnem proračunu, pozivamo vse somišljenike in prijatelje, da se sestanka zanesljivo udeležijo. & Na dan z dokazil Včerajšnje »Jutro« je v rubriki »Iz Celja« brizgnilo svoj smrad na SLS na način, ki je dandanes že zloglasen in je karakteriziran že z imenom »Jutrov tisk«. Pod naslovom »Volk menja dlako . . psujc »Jutro« SLS s konfidentstvom .Da govori o nekih vohunskih pisarnah izza vojnih let, ni čudno in celo za »Jutro« razumljivo. Zato na tisti zastarel očitek ne reagiramo. Zahtevamo pa, da nam določno pove, kdo v Celju sestavlja proskripciisko listo, in tudi do'kažc, da jo res sestavlja. In tudi to naj pove, kaj se govori po mestu o zlorabljanju politične moči. Mi vemo, da je nekaterim demokratskim gospodom sedanja pozicija naše stranke zelo na poti. Navajefii, da so živeli in napredovali bolj od milosti svoje stranke, kot pa po zaslugi v službi, se kajpak nerodno počutijo danes na razsulu in popolni izolaciji SDS. Ako morda »Jutro« pod proskripcijsko iisto meni seznam onih, ki so nacionalizem istovetili z orjunaštvom ter z bojem proti nam in ki jih nimamo kot politična stranka niti najmanj povoda za njihovo delo nagrajevati, potem ima prav. Točno imamo v evidenci one, ki so skozi leta na našo stranko pljuvali in svoj položaj v škodo naših ljudi zlorabili. Nikdo radi tega ne bo ob kruh, tega sc od demokratov nismo znali naučiti. A tega naj ne pričakujejo, da jih bo po njih obrekovana stranka podpirala, v kolikor stranka za njih stremljenja sploh pride v poštev. Orlovska telovadna akademija. Kakor običajno vsako leto priredi orlovski odsek v Celju tudi letos svojo veliko telovadno akademijo. Vršila se bo danes teden, t. j. dne 12. februaj-ja, ob 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Spored akademije je sledeči: I. Mladenke: vaje leta 1928. 2. Članice: vaje leta 1928. 3. Mladci: vaje leta 1928. — 4. Člani: vaje leta 1928. 5. Člani: simbolične vaje na bradlji. 6. Člani: lahkoatletske vaje. — Nato govor in odmor. — Po odmoru dekla-macija. — 7. Članice: »Za materjo.« Simbolične vaje s petjem 8. Mlade': Skupinsike vaje. 9. Člani: vaje na drogu. 10. Članice: rajanje. II. Zaključna skupina. — Ves spored spremlja celjska železničarska godba. Vstopnice se v predprodaji dobijo v Mohorjevi knjigarni. — Opozarjamo na to reprezentačno orlovsko akademijo žc danes in priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. Akademije se radi ugodne zveze z vlaki udeleži tudi daljna okolica Celja. »opisi Jesenice Kamniški godalni kvartet, ki bo koncertri-v petek, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v Delavskem domu na Savi, je po svojem postanku mlad, toda ee je v kratkem času povzpel na umetniško višino, ki je redka pri amaterjih. Sestavljajo ga g. R. Vrančič kot I., g. S. Janko kot II. vijolinist, g. E. Rus kot vijolinist in jeseniški domačin g. SI. Savinšek kot čelist. Zanimivo je, da kvartet igra predvsem modernejšo muziko in ima tokrat na programu Italijana A. Bazzinija, ki je njegov kvartet izredno melodijozen, Ceha A Dvoraka, ki je zastopan s svetovnoznanim »Amerikanskim kvartetom« in Francoza B. Crodarda, ki je lansko leto silno ugajal po fini izdelavi in krasni melodiki na koncertih v Kočevju in Ribnici. Zato smo Jeseničani hvaležni »Kanin. god. kvartetu«, da nas poseti, nam pokaže, kaj zmore dobra volja doseči tudi pri nepoklicnih godbenikih in smo prepričani, da bodo Jeseničani, znani po svoji muzikalnosti (saj imajo kar tri popolne godbe) porabili to priliko in v petek zvečer za dve uri prišli poslušat lepo muziko, ki naj jim pokaže, kaj bi tudi Jeseničani lah- Cfublfansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 t»efer Nedelja 5. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20. uri: KAN-DIDA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 6 februarja: IDEALNI SOPROG. B. Torek, 7. februarja: Zaprto. •Sreda, 8. februarja: MNOGO HRUPA ZA NIC. D. OPERA Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja. 5. februarja ob 15. uri: BAJADERA. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. I*ven. — Ob pol 20. uri: GROFICA MARICA. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih ce-nan. izven. Ponedeljek, 6 .februarja: Zaprto. Torek, 7. februarja: BAJADERA. Opereta. Red A. Sreda, 8. februarja: BALETNI VEČER. Red C. Četrtek,9. februarja: ZALJUBLJEN V TRI ORAN-že, Gostovanje v Zagrebu. Mariborsko gledališče Nedelja, 5. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Otroška predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 6. februarja: Zaprto. Torek, 7. tebrua/ja ob 20. uri: TAKRAT V STARIH ČASIH. Ab. C. Kuponi. Sreda, 8. februarja ob 20. uri: GLASBA. Ab. D. Kuponi. Zadnjikrat. Mariborski Ljudski oder Ob priliki petletnice društvenega obstoju bo priredil Ljudski oder dne 12. februarja ob pol 20. uri v dvorani Zadr. gosp. banke slavnostno akademijo s pestrim sporedom. Naslednjo nedeljo, to je 20. jan. se bo pa vršiln vprizoritev splošno priljubljene veseloigre »Nebesa na zemlji«. ko sami imeli, ako bi se štirje pogumni godbeniki združili in se posvetili komorni glasbi! Poroka. Konzumski uslužbeuoc g. Jožo Žerjav se poroči z gdč. Golobovo. Poročal bo ženinov brat prof. dr. Gregor Žerjav. Plešemo nn Jesenicah, da se v pravem pomenu besede, kndi. Kljub neprestanemu tarnanju o slabih časih in pomanjkanju, se veselice in maške-rude kar ne morejo zvrstiti. Dn bi pokazali nekaj novega ,so prejšnjo nedeljo priredili »Medeno trgatev«. Na svočnico so imeli obrtniki svoj bal, potem železničarji, Ciril-Melodova družba, na Javorniku Sokol, poleg drugih manjših domačih zabav ali hišnih balov. Da pa ni od ene nedelje do druge preveč dolgčas, skrbi za razvedrilo prepotrebna plesna šola, katera vzgaja našo mladino v pravem, času primernem dului. Potem pa tarnajo matere in očetje, da ni mogoče izhajati, da ni denarja za to in ono. Toda kaj zato, ako tudi gremo ua posodo iskat ali pa po Vorschuss«, samo da smo rajali. Kam bo to privedlo, si vsak razsoden Jeseničan lahko misli. Kamnik Občni zbor obrtne zadruge v Kamniku je bil, kakor se nam poroča iz verodostojnega viru, sklican pravilno. Res je bila na vabilih izostala opazka »dnevni red običajen«, vendar se je predsednik na občnem zboru opravičil. Proli odboru je nastopil en snm član, ki pa je zavrnjen od predsednika, takoj utihnil, ker so bili očitki neosnovani. Ako vidi kak obrtnik nepravilnosti v odborovem poslovanju, ima na razpolago obrtuo oblast, ki bo gotovo napravila red, če je potrebno. Občni zbor se je vršil v istem lokalu kakor vsako leto in navzoči so bili samo povabljeni. Novo mesto NovomeSka porota. Za glavne in nadomestne porotnike za prvo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestu, ki se prične dne 27. februarja 1028, so določeni: A. Glavni porotniki: Gg. Bregar Ivan, mesar v Ribnici 05: Groznik Alojzij, posestnik. Dolenja vas 1 — Temenca; Fugec Ivan, posestnik in vrvar. Višnja gora; Povšič Franc, posestnik, Bučka 8; Smrke Alojzij, posestnik, Poljane št. 0 — Mirna peč: Rozman Josip, mlinar, Radeče št. 70; Glogovšek Lovrenc, posestnik in mizar. Krško št. 52; Marincelj Matija, posestnik in gostilničar, Svetli potok 12 — Koprivnik; Pele Anton, posestnik in lesni trgovec, Ribnica 3': Jurij, posestnik. Obrh 24 — Dragatuš; Ni Г Franc, posestnik in trgovec, Sodražica 79; PavioviS Valentin, posestnik, Bučeča vas 85 pri Kostanjevici; Klun Anton, posestnik, Bukovca 6 — Dane; Bel jan Josip, gostilničar, Kočevje 236; Weiss Janko, posestnik in gostilničar, Črnomelj 190; Žgajnar Jože, posestnik, Cesta 0 — Videm pri Dobrem polju; Jakoš Janez, posestnik, Sp. Draga — Višnja gora: Colarič Martin, posestnik. Slivje 1 — Sv Križ; Mestnik Jožef, posestnik. Stična 22; Zagorc Martin, posestnik in župan, Orehovica 17; Kastelic Franc, posestnik in mlinar, Martinja vas 18 — Prapreee, s. o. Višnja gora; Žafran Josip, posestnik. Dol. Ponikve 15 — Trebnje; Petan Franc, posestnik. Vel Pece 10, s. o. Višnja gora; Rus Ivan, trgovec. Hrib 20 — Loški potok; Kovačič Anton, posestnik in gostilničar, Se-la 2 — Bukovica, s. o. Višnja gora; Skulj Anton, posestnik in mlinar, Vrbje 3 — Kostanjevica; fckarja Alojzij, posestnik in gostilničar, Mirna 17; Tomic Edvard, gostilničar, Kočevje 110; Lackner Josip, posestnik in gostilničar, Koprivnikar 9; Strubelj Franc, poffstnik. Peč 0, obč. Polica pri Višnji gori; Zunič Janez, posestnik, Butoraj 18 — Črnomelj;. Klun Matija, kovač, Kočevje 150; Bajuk Jurij, po- --;•■■: V i i »i. i ■ i, mitjii- aeetnik, Drašiči 24 — Metlika; Turk Franc, posestnik in trgovec. Draga 15 — Kočevjo; Šutej Marko, l>oeostnik, Dol. Podgora 9 — Črnomelj; (irčman Franc, mlinar, Izvirk 20 — Leskovec, s. o. Višnja goru. — B. Nadomestni porotniki: Gg. Kastelic Franc, Mačkovec 4: Korbar Franc, posestnik. Mala Bučna vas 10; Murn Gustav, gostilničar, Novo mesto 11; Vovk Ivan, pek, Novo mesto 89; Ogoreutz Josip, trgovec. Novo mesto 68; Turk Jožef, poseet-nik. Zalog 8; Burja Alojzij, žand. narednik v pok., Kundija 88: Kastelic Janez, posestnik in kovač, Žabja vas 5; ČeSnovar Karel, posestnik, Novo mesto 149. Trbovlje Iz gospodinjskega tečaja. Danes v nedeljo predava ob 3 g. dr. Cizelj o splošni higijeni. Istočasno se otvori desetdnevna razstava o negovanju dojenčka. Predavanje kakor tudi razstavo priporočimo našim gospodinjam in mladim materam. Občinska službena pragmatika. Razvrstitev občinskih namešfienrev se je izvršila te dni. Službena pragmatika je ,pa pokazala hibe, ki bodo radi njih posebno udarjeni starejši uslužbenci. Pragmutika zahteva najvišjo starostno dobo 40 let, nima pa označene s posebnim pravilnikom preti o d u e dobe za ono, ki so že v službi. Izpustilo se je celo uslužbenca, kateremu je bilo od občino priznanih 8 let službe. Te hibe bo treba odpraviti in bi -10 let starosti prišlo v poštev samo za one, ki bi bili na novo nameščeni. Šoštanj Na nedeljsko izdajo »Slovenca« opozarjamo vse one, ki si ga žele naročiti, da ga še lahko na-roče pri tukajšnjem poverjeniku g. Jošku Korenu. Zglase naj se čimpreje v ^Slomškovem domu«. Umria je dne 2. februarja g. Marija Novak v Družmirju v lepi starosti 84 let. Pokojnica je mati g. dekana Aniona Novaka v Gornjem gradu. Poroke. Ta Predpust je v naši župniji izredno živahen v tem oziru. Minulo nedeljo je bilo ok Utonili kar 19 parov, kar se že dolgo ni zgodilo. * » ♦ Šmartno ob Paki. V našein prosvetnem društvu je imel 29. januarja g. profesor A. Cestnik iz Celja zanimivo skioptično predavanje o sv. deželi. Iz temeljitega poučnego govora se je poznalo, da pride iz srca bivšega Jeruzalemskega romarja! — Na Svečnico pa je oskrbela naša kmetijska podružnica [kjučiio predavanje gg. okraj, živinozdrav-nika in okraj. gosp. referenta iz Gornjega grada. Njuni obširni in temeljiti referati naj obrode bogat sad. Ruie. Novost za Ruše je. da je g. veliki župan razveljavil občinske volitve z dne 11. dec I. 1. in razpisal nove za nedeljo, dne 11. marca. Ruške občinske volitve imajo svojo posebno zgodovino. Rok za reklamacije pri zadnjih volitvah je potekel z dnem 4. nov. Okrajno glavarstvo je hotelo občino posebej opozoriti, da naj strogo pazijo na reklama-cijski rok in da se vse vrši natančno po zakonu, Škrat pa je povzročil usodepolno pomoto: ali uradnik, ki je sestavil odlok, ali tipkarica, ki ga je prepisala na čisto, eden je pač bral inesto 4 številko 11 in tako je okr. glavarstvo nehote podaljšalo rok do 11. nov. Sestavljalcem raznih list je podaljšanje roka seveda dobro prijalo, ker so 'imeli več časa za reklamacije — in tako so v Rušah zastopniki vseh treh list SLS, SDS in socialistov večinoma še-Ie pred 11. nov. vložili svoje reklamacije. Najbolj so se še požurili socialisti, ki so večji del svo- Za zjokati se je če postane mož, katerega muči glavobol, malodušen. Temu se lahko izogne, kajti bi* t« fai nam prinesejo pri teh kakor pri drugih bolečinah brzo pomoč. - Za Ljubljano nenavadna reklama. (Več v današnjem oglasu.) "Prireditve in društvene vesli Ljubljana. Dve Toseloigri in sicer »Veselo igro o žalostni princezinji« in >Žamorec, ki mora v Benetke«, bo vprizorilo danes zvečer Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu, Komenskega ul. št. 12. Na sporedu prireditve so tudi trije moški zbori pod vodstvom g. prof. M. Bnjuka. Kdor še ni videl obeh iger, naj ne zamudi ugodne prilike in naj pride danes ob pol 8 zvečer v Rokodelski dom. Šišenska Prosveta vprizori drevi ob pol 8. uri štiridejanko »Willium Ratzlifft. Kdor hoče dobiti sigurno prostora, naj si preskrbi vstopnico v prod-prodaji ob 9. in 11. uri dop. ter ob pol 5. uri pop. v dvorani. — Dalje opozarjamo članstvo, da bo jutri 6. februarja redno skioptično predavanje o naših izseljencih. Predava tajnik Prosvetne zveze g. Zor. Za današnjo večerno akademijo Orla Krukovo-Tmovo se dobe vstopnice dopoldne in popoldne v Ljudskem domu. fzvencerkveni sestanek ima Križevniška moška kongregacija v nedeljo dne 19. febr. ob 5. uri popoldne v družbeni dvorani. Obrni zbor realčnega podpornega društva » Ljubljani se bo vršil v petek dne 10. februarja t. 1. ob J»5 v zborovalnici tukajšnje realke. Pomladek Rdečega križa V. h realke vabi na prireditev, ki bo 5. febr. (nedelja) ob 5 popoldne v Križevniški dvorani. Ker je čisti dobiček namenjen v korist P. R. K., so vsi vljudno vabljeni. Vrtnarsko predavanje. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljubljani priredi — kakor običajno j vsak torek — tiidi dne 7. februarja t. I. predavanje. Predaval bo g. prof. inž. Jeglič o dalijan , in sicer v prostoru mestne dekliške meščanske šol'1 pri sv. Jakobu. PriČetek predavanja točno ob 20. uri. Vabijo se člani in vsi ljubitelji vrtnarstva. Pogrebno in podporno društvo državnih uslužbencev Zborovanje društvenih članov se vrši v torek dne 7. febr. ob pol 20. uri v salonu restavracije pri »Levu«. Maribor. Danes vprizori Kat. (»mladina ob 5 v društveni dvorani, Cvetlična ul. 28, ljudsko igro v petih dejanjih: Tihotapec«. Med odmori igra prva godba nu pihala. Ostali kraji. Vič. Danes popoldne ima Pomladek Rdečega križa v šolski telovadnici na Glincah prireditev s petjem, deklamacijami itd. Sedeži po 5, stojišča po 3 Din. Zvečer ob 8 v Sokol, domu na Glincah družabni večer. Vstopnina 5 Din. Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince ima v nedeljo dne 12. febr. ob 9. uri v občinski pisarni svoj redni občni zbor. Člani se vabijo. — Odbor. Kat. prosvetno društvo na Bleda ponovi v četrtič na željo občinstva »Elizabeto, grofinjo 'Klirinško« v nedeljo dne 5. febr. ob 8 zvečer ob 'znižanih cenah. Cerkveni vestnik Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jožefu ima v nedeljo dne 5. t. m. ob 7. uri zjutraj skupno sv. mašo in obhajilo, ob pol 11 sejo načelstva, ob 11 pa svoj redni shod. priporočamo solidno in najcenejšo moško iu dainsko konfekcijo tvrdke Brsčaiir Si Mefač samo Seienburfjova ul. 3. Radi pozne sezije /.natno znižane rene Pristne samo v originalnem zavoju „jtbhtoUAdM". jih reklamacij oddali še do 4. nov. Okrožno sodišče se je pa postavilo na stališče volivnega zakona po katerem traja doba zu reklamacije samo 15 dni. in je zavrnilo vse prepozno vložene reklamacije. In tako so bile volitve v znamenju neizpolnjenih željil vseh treh strank. Najugodnejše stališče so imeli seveda socialisti; večino svojih pristašev so spravili v volivni imenik, njihovih pristašev pa, ki niso imeli volivne pravice, pa so bili vpisan, nasprotne stranke niso mogle izbrisati. Zato sc socialisti žo pred volitvami zatrjevali: Zmaga je naša — imamo absolutno večino! In res se je zgodil pri voltvali za Ruše nenavaden slučaj: zmagali so socialisti in Ruše so v enem dnevu postale rdeče. Izid je bil: SLS 90 glasov in 4 odbornike, SDS 102 glasa in 4 odbornike, socialisti 196 glasov in 9 odbornikov. Seveda so nastopili socialisti tudi pri volitvi župana in svetovalcev kot zmagovalci in j se niso v ničemer ozirali na želje ali pravice dru-i gih strank; izvoljeni so bili za župana socialist, čevljarski pomočnik Josip Janko in za svetovalca tudi dva socialista; zastopniki drugih stanov sploh , niso prišli do veljave. Da, izvoljen je bil sociali-: stični župan, pa potrjen ni bil. Umevno za vsa-: kogar, da so druge stranke vložile takoj ugovor i proti izidu volitev in okr. glavrastvo je imelo ugodno priliko, popraviti svojo usodno pomoto. Ia tako so bili dne 12. jan. vsi drugi novi župani poklicani v Maribor na prisego, samo ruški ne. Odlok okr. glavarstva, ki je došel 10 dni pozneje, j« rešil uganko. Rešitev se je glasila: volitve niso potrjene, celo volivno postopanje je razveljavljeno, razpišejo se nove volitve z novimi listami, novimi reklamacijami, novo komisijo za dan 11. marca. Seveda bo tokrat stališče za socialiste drugačno; zadnjič je mnogo njenih pristašev volilo, ki sploh ne stanujejo v Rušah, ampak kje v Selnici, v Bistrici, na Smolniku itd. ter hodijo v tovarne v Rušah samo na delo. Vsi ti seveda nimajo volivne pravice v Rušah in naloga ruških domačih volivcev bo, izreklamirati vse neupravičene volivce. Nove volitve bodo pod geslom: Ruše — Rušanoml Gonja mariborskih socialistov radi tamkajšnje podružnice Okrožnega urada V blagajno mariborske podružnice okrožnega urada je bilo nedavno vlomljeno in tatovi so pobrali preko 20.000 Din. To je bil za upravo okrožnega urada nov opomin, da je treba vse storita, da pri podružnicah in sploh v svojih blagajnah nima urad nobene gotovine. Gotovina pa je neobhodno potrebna, če se pri uradu samem na roko izplačujejo hranarine in druge denarne dajatve. To izplačevanje se je že pred leti uikimilo po vsej Sloveniji, samo v Mariboru ne. Delavstvo povsod drugod dobiva hranarine po čekovnih nakaznicah in je s takim nakazovanjem popolnoma zadovoljno. Pritožbe so redke in s« napake hitro odpravljajo. Ta sistem ima sledeče prednosti: 1. Delavec dobiva svoj denar na svoj naslov in mu ni treba po cele ure čakati in s« prerivati pri uradovi blagajni; 2. bolnemu delavcu je velika olajšava v tem, da mu po denar ni treba hoditi ali koga pošiljati, ker večkrat ni nikogar, ki bi v času bolezni mogel zapustiti hišo; 3. denar po nakaznici pride naravnost v liišo in je zato izključena izkušnjava, da bi ga tisti, ki bi sicer moral iti po denar k blagajni, med potjo kaj po nepotrebnem zapravil, kar se je žal večkrat dogajalo; vsote denarja stalno leže mrtve neobrestovane buje urad za celo Slovenijo pet uradnikov, če se bi pa izplačevalo pri podružnicah osebno, pa bi vsaka podružnica potrebovala za to delo vsaj enega uradnika, torej skupno nad 20 uradnikov. Vse poslovanje, ki je z izplačili zvezano, je veliko enostavnejše in cenejše, če urad na'kazuje, какот če bi osebno izplačeval pri blagajnah; 5. oSebno izplačevanje zahteva, da večje nič od novega urada in novih uradnikov, nje-v uradovih blagajnah; 6. pri uradovih podružnicah se je zgodilo toliko tatvin, da tozadevna škoda gre v sto-tisoče dinarjev, nakazovanje pa vsako tatvino izključuje; 7. delavec po nakaznici prejme denar za prvi obrok sicer naiveč tri dni kasneie. kot gospodarstvo Tarifi niso zvišani Glede naših včerajšnjih informacij smo zaprosili v Belgradu pri glavnem ravnateljstvu za pojasnila in nam je bilo zagotovljeno, da o kakem povišanju seda i ni govora niti se ne misli na povišanje za celih 100%, največ kar bi se moglo povišati je ca 3—4%. Vsn bojazen lesnega gospodarstva je za enkrat neutemeljena. Tržna poročila Ljubljana, 4. febr 1927. Les. Na losnem tržišču postaja vedno bolj živahnejše. Zanimanje s strani prekomorsklh drŽav postaja vedno večje. Tako se tudi Italija začenja v večji meri interesirati za naše in koreSko blago, ker so italijanske zaloge izčrpane in jih položaj na lesnem trgu navaja, da sedaj kupujejo, ker je pričakovati zvišanja cen. Kakor smo izvedeli, je bil pred kratkim na štajerskem zastopnik velikih tvrdk, ki jo sklenil za južno Ameriko milijonske dobave smrekovega iu jelovega rezanega lesa. Ta korak našega lesnega gospodarstva je gotovo pozdraviti, ker je velikopotezen. Blago se izdela po angleških merah in vse kaže, da bo koristno izdelovati blago po angleških merah (cole, čevlji). Kar se tiče brzojavnih drogov, se vedno lahko prodajo in celo priporočati bi bila njih izdelava producentom. Odjem za nje jo stalen. Za stavbni les je že veliko povpraševanje. vendar so cene precej visoko, ker se še ni pnčela prava sezona, ki se sedaj približuje. Vendar večjih zaključkov ni. rabi se največ drobiž. Pragovi ne gredo povsem zadovoljivo: ponudba je velika in država je na zadnji licitaciji kupovala po najnižjih cenah, edino Slovenija je dosegla nekoliko boljše cene (menda 47). Za bukovino jo nadalje dosti interesa. Kakor smo informirani, se je začel zanjo zanimati tudi London, vendar zahteva izdelavo v angleških colah. Žito. Na našem tržišču se nadaljuje dvig cen. Tako stane danes pšenica 78 kg, 2%, v Novem Sadu že 335, boljše kvalitete 337.50, kar pride v Ljubljano na 372.50. Prejšnji teden v soboto je bila novosadska cena 325—337.50. pšenica je šla v teku tedna za 10 L>in gor. Ta dvig cen je pripisovati špekulaciji. Tudi so ameriške in budimpoštanske notacije precej visoke. Kmetje ne pripeljejo skoro nič blaga, če ga pripeljejo, se hitro kupi in ga druga roka drži. Poslovanje je minimalno in blago je težko dobiti čeprav po visokih cenah Tudi ie kon-zum rezerviran in skoro ničesar ne kupuje. Tako včeraj ni bil v Novem Sadu zaključen niti 1 vag. pšenice Kakor smo že med tednom poročali, je bila v Ljubljani že zaključena madjarska pšenica. Tudi koruza ie čvrsta in je bila zaključena v Bački po 236. kar pride v Ljubljani po 271 (nova času r>ri-merno suha s kval. gar.). Vendar se blago težko dobi. Stara stane Stari Bečej 241 Din. Za februar je je bilo zaključene nekaj po 240. vendar Slovenija ne kupuje; za april-maj pa po 250 Din. Tudi v koruzi je težko dobiti blago. Moka je tudi šla gur in notira v Novem Sadu 455, Slari Sivac 460. druge znamke so pa 5—10 par dražje. Cene ovsa so nespremenjene: 260 Banjaluka. Sladkor. Cene so na domačem trgu neiz-premenjene. Kava Tendenca za kavo je nadalje čvrsta in so v telili tega tedna šle cene za ca 0 50 Din gor. Žlindra. Kakor nam poročajo, žlindre pri nas primanjkuje, ker se je inozemstvo radi uvoznih predpisov boji importirati. Tako je n pr. pred kratkim moralo iti nazaj 5 vagonov blaga, ker ni bila 18«%. Prašiči. Ta teden so cene prašičem na Dunaju naglo padle: do 50 grošev za kilogram, ker so dovozi veliki. To bo golovo privedlo tudi do iz-premenjenih razmer na domačem trgu. —o— BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Izvozna banka je prva večja banka, ki objavlja svojo bilanco za 1927. Iz bilance je posneti, da so se posli v letu 1927. razširili. Tekoči računi so se dvignili od 79.8 do 80.6 milijona dinarjev, kreditorji pa od 96.6 na 103.2 milijona dinarjev; narasla je ludi postavka vrednostnih papirjev od 1R.3 na 21.5 milijona dinarjev kakor tudi eekonti-ranih menic od 45.7 na 49 8 milijona dinarjev. Bruto dobiček banke je bil 20 milijonov nanram 21.6 milijona djnariev (zmanjšal se je dohodek od provizij in nepremičnin dočim je od obresti na-raetel). Cisti dobiček znaša na kapital 30 milijonov dinarjev 6,250.000 Din, od česar gre za nagrade upravi, nadzorstvu ler uredništvu 1,250.000 Din. Bilančna svota znaša 389.2 milijone dinarjev napram 320.3 milijona v letu 1926. Všteto pa so tu kavcije v znesku 152.7 milijona dinarjev (I. 1926. 142 milijonov), ki no spadajo v bilanco in je toroj bilančna svota samo 186.5 napram 178.8 milijona dinarjev v letu 1926. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurz. M. V. Morval, trgovino z delikate-sami, Šibenik. Likvidacije. Saobvačajno d. d.. Novi Sad. sklicuje občni zbor za 4. marec, kjer bodo sklepali o likvidaciji (družba datira iz leta 1922.), nadaije Medjunarodni transport »Vlahojanis« d. d. v Belgradu za 5. marec v svrho likvidacije (kapital družbe, ki je bila ustanovljena 1. 1922 in prevzela od 1906 obstoječo tvrdko Vlahojanis Milan, znaša 700.000 Din). LICENCOVANJE BIKOV V iasu od marca do srede maja se vrši toletno lieencovanje bikov po vseh okrajih mariborske oblasti. Ker je Iicenc>vanje bikov najvažnejši oblastveni posel na polju povzdige živinoreje, je treba zanj zainteresirati tudi širšo javnost. — Namen licencovanja je sledeči: Iz celotnega števila bikov se odbereio oni. ki po zunanjosti in po poreklu povsem odgovarjajo namenu zboljšanja govedoreje. Samo lastniki teh bikov dobijo dopustnico in s tem dovoljenje, da iih smejo vporabljati za splošne plemenske s vrhe proti primerni odškodnini. Pripuščanje nelicencovanih bikov je prepovedano in se kaznuje z denarno globo 10—250 Din. Zato je potrebno, da prižene vsakdo svojega nad eno leto starega bika v pregled in morebitno licen-ciranje. — Da so olajša onim požrtvovalnim kmetovalcem. ki drže dobre plemenske bike. za obče blagostanje prevzeto breme, so določene denarne nagrado. — Ob priliki licencovanja se vrši povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za povzdigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prireditev tudi oni gospodarji, ki sami nimajo bikov. — Največje važnosti je licencovanje bikov tudi za vsa občinska predstojništva. Met) glavne naloge občin spada tudi skrb za zadostno število licenciranih bikov. Štajerski govedoreiski zakon / dne 17 aprila 1896 določa v tem oziru sledeče' »Ako ve zadostuje v oblini število spuičalnih bikov, katere imajo zasebniki v splošno vpoiabo. dolina je isla, da skrbi za nabavo in vzdrževanje še potrebnih bikov.« — Ker se bo v tem pogledu strogo postopalo, bodo imele občine velike izdatke, h katerim pridejo še stroški za naknadno licenciranjo takih občinskih bikov Zato nai pridobi vsaka občina čimveč zasebnikov za držanje bikov, katerih jo treba na vsakih 80—100 krav najmanj po enega. — Licencovanja se vršijo po podrobnem sporedu, katerega sestavi okrajni odbor, odnosno sreski poglavar. Ta spored se objavi po vseh občinah. * * * Trgovinska pogodba z Estonsko. Dne 4. t. m. je bila v Belgradu podpisana trgovinska pogodba med našo državo in Estonsko, ki vsebuje samo splošni del brez tarifnega ter je izdelan na bazi največje ugodnosti. Bimine kondicijo v Avstriji. V zvezi z znižanjem oficielnega diskonta ie ie tudi obrestna inera pri bankah znižala in znaša sedaj: takojšnja odpoved 4%, odpoved na mesec dni 4 'A%, na 8 mesece pa 5%. Švicarski sejem v Bastn. V Baslu sc vrši od 14 do 24. aprila 1928 Švicarski vzorčni semeni. Vozne karle, kupljene od 12 do vključno 24. aprila 1928 za navadno vožnjo od švicarske meje do Basla veljajo, če' jih žigosa urad velesejma, tudi za nazaj Razliko za potovanje z brzovlaki pa je treba plačati celotno tako za vožnjo v Basel, kakor tudi za nazaj. Brezplačno vožnjo za nazaj z žigosano karto ie opravili v šestih dneh. računajoč od datuma žiga, najkasneje pa 24. aprila 1928. Horsza Dne 4. februarja 1928. Ta teden je d e v i zn i promet znašal samo 9.9 milijona Din napram 16.87 milijona Din v prejšnjem. Skupno je v januarju t. I. znašal promet 80.36 milijona Din napram 77.16 milijona Din v decembru 1927. Prva dva dni je bil promet znaten, dočim i je bil 1. in 3. t. m. minimalen. Kakor smo že včeraj naglasih v poročilu o baznem položaju, so devizni kurzi vsak dan višji; zlasti v petek so se napram sredi Izredno dvignili in celo deloma prekoračili pariteto. Tako so bili v petek zaključki (v oklepajih v ponedeljek); Berlin 1358.26 (1366.80), Curih 1094.93 (1094.03), Dunaj 802.25 (801 72), London 277.50 (277.34), Ne»york 56.895 (56.85), Praga 108.80 (108 48) in Trst 801.56 (801.17). Istočasno je dinar v Curihu stabilen, dočim so vse druge devize šle gor. Kaj namerava Narodna banka, sedaj ko popolnoma obvlada devizni trg, je težko vedeti. Ali hoče pri deviznem poslu zaslužiti finančno ministrstvo ali pa namerava kaj drugega? Zato je postala razumljiva rezerviranost denarnih zavodov. Na e f e k t n e m tržišču eo bili državni papirji čvrsti tn stuluo napredovali: V Ljubljani je bila Ljublj. kred. z kliučevana po 135, Kranj. ind. je nazadovala od 335 den na 315 den., Strojne blago 80. V Zagrebu je na tržišču bančnih papirjev omeniti gibinje kurzov Hrv. esk. tn Iiipobanke; kurz Hrv. esk. je nazadoval od 75—76 na 52, Ilipobanka pa se je učvrstila od 60—65 na 65. Delnice sc bodo zamenjale v relaciji 5:4 t. j. za 5 delnic Hrv. esk. (500 Din nom.) se dobe 4 delnice Iiipobanke (200 Din nuni ). Med industrijskimi papirji se je radi čvrstoče na Dunaju učvrstila Trboveljska ter so se radi zvijanja kapitala (za 5 milijonov Din novih delnic) dvignile delnice Vevč od 152 na 155. Na Dunaju ee je Trboveljska radi nakupov iz Ženeve iu Pariza učvrstila od 63.5 na 67.5, dočim je Kranj. ind. po prehodni oslabitvi na 40.50 bila po 43. Ruše ne-lzpremenjene 35. Za blago glej »Tržna poročila*. DENAR. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 1358.25, Curih 1094.93, Dunaj 802.50, London 277.50, New-york 56.89, Pariz 223.75, Praga 168.80. Trst 301.30. Zagreb (Prosti promet.) Berlin 135«, Curih 1094.75. Dunaj 802.50, London 277.10, Ne\vyork 56.88 I Pariz 223.75, Pr ga 168.75, Trst 301.25. Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 124.02, Budimpešta 90.90. Buknrešt 318, Dunaj 73.23, London 25.325, Newyork 519.50. Pariz 20.4225, Praga 15.16, Trst 27.49, Sofija 3.18. Varšava 58.25. Madrid 88.70. Trst. Belgrad 33.28—88.25, Curih 862.25— 364.25, Dunaj 263 . 269, London 92.05 -92.07, Nevv-york 18.87—18.88, Pariz 74.20-74.30. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4725, Kodanj 189.97. London 84.585, Milan 37.535, Newvork 707. Pariz 27.89, Varšava 79.65 Valute: dolarji 707 25, lira 37 52, Češkoslovaška krona 21.02. P rasa. Devize: Lira 178.75, Belgrad 59.30, Pariz 132.50, London 164 40 ,Ne\vyork 33.75. Dinar: Nev\york 1.7575, Berlin 7.86, London 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zazreb. (Prosti promet.) Vojna odškodnina 426—429. Trat. Adria 207, Assicurazioni Generali 6670, Cosulieh 185, Rlunlone adrintica 2235, Tripcovich 256, Spi i I cement 284, Trž Lloyd 205, Oeeania 93. Dunaj. Podon -savska-jadr. 83.10, Živno 113.65, Hrv. esk, 6.30, Hipo 7.80, Alpine 42.50, Greinitz 3. Leykam 11.25, Trbovlje 67.20, Kranjska iudustr. 4o, Slave* 12.75, Slavonija 1.28. BI.A(iO Nori Sad. Pšenica bač. 320—330, potiska 327.50 —337.50, ban. 3'.-0—330, gor. ban. 317 50—327.50, sr, 330—330, rž bač. 295-805, ječmen bač. 270 280, mac. 220—222.50, oves buč., ban., sr , slav. 250—260, koruza bač. stara 240—245, lebr. 240—245, inarec-april 242.50 —250. april-maj 245—252.50, ba{. bela 237.50—247.50, ban. febr. 232.50 240. marec-april 242.50—250, ban. stara 240- 245, sr. febr. 240- 245, marec-april 242.50—250, moko 0 g in gg 465—485, št, 2 430—450, št. 410—430, št. 6 340- 860, žt. 7 290 - 800, št. 8 220—235, otrobi bač., ban., sr. 210—220, slav. 2(4)—210. Budimpešta (terminska borza), 4. febr. Tendenca čvrsta. Pšenica m.irec 31.62, 31.76, zaklj. 31.76 —81.78, maj 32.16, 82.32, zaklj. 32.30-32.32, okt 29.76, 29.84, zaklj. 29.82 — 29.84, ri marec 29.84, 29.78, zaklj. 29.84-29.86, maj 29.92, okt. 24.82, '24 74, zaklj. 24.82-24.87, koruza maj zaklj. 26 16-2t>.20. — Iznašla je novo sredstvo za pomlajevanje.« — O, kakšno le? — Jako enostavno, ona pripoveduje vsakomur, da je stara šele 30 let. Ali so to Cicnhi? poke ? Џ-> noge ? -> oči? ušesa ? w>-nos? HH zobje? glava? — Ali b-čete tukaj prp"»i"'ov>'<" — Ne. Odpotovali bi moral pred več nego tremi meseci, — toda bojim se grozno trenutka, ko se mi bu predi ,iu Ali ie ee'o 'elo. katero V». muči in pov-zroču e bo i? Ako Va« ilrnii v srlu. ako čuiite mrj otu » nogah, leda ie dana mdi Vjm prilika, iln se osvedoi ite. v kako kratkem času aliko odstranile н starim prilj >btjenepn tlin, v ilvoinih po :i Din, alt kpoelJalntb po 2tt Din. Akti nuroeite direktno pu pokti, tedai Va* ttlanr H ptiiz-knsnih stehlnuic ali « ilvnjnili lili 2 Speci laln! « Din i omotom in poAttiino vred Nasprotno pu 27 poizktistr b ali 18 livojniti ali Г> Speci alipli suni" 13!i Din, Naslov oznanite пвпо lekarnarju B tIIOEM V rCLLER STU0ICA DONJA Elsalrg 134 ifrva.sha V IA 3 J Na puooineiSl STOE WEH šivalni stroii a iivilie. uro ste U' c«»-liari« ei n r«dc» u nabav, ttro . egtt-ta il to iztennoe ori tvrdki L. BARAGA i* obi hiio j«lenbn:gov< ulici si. 6Д. irczpiactnoouk lit. ami. Tolvton «t«v »HO II ZVITKE (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi LUB. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulieti 6/1 Telefon štev. 2980 ff Inserirajte v „Slovencu"! t Hermina MeguSarJeva, učiteljica, javlja vsem znancem, da je umrl dnncs ob 13. uri po dolgi, težki bolezni, v starosti 29 let, njen bivši najdražji učenec, gospod Јапгк ČerfTč profesor I. moške drž. gimnazije v Kragujcvcu. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 6. febr. uo 14, uri iz mrtvašnice deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Kriiu. Kamnik - Ljubljana, dne 4. februarja 1928. v" : ' fc;.:-!,.^^- t Potrt globoke žalosti naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok, vnukov in pravnukov, da jc moja dobra, ljuba žena, mati, stara mati in prababica, gospa flarija kuheti roj. Sekula posestnlce danes 4. februarja v 40. letu starosti, po dolgotrajni bolezni, previdena s tv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. 'Kostanjevica, 4. februarja 1928. Janez Kuhelj, mož. So! sv. Boka za noge Otrdela koža Zmrzlina. Potenje rok Oteklina. n0g Utrujenost Izpahnenje. Poškodbe in pekoče noge. ozdravila noge. Ako raztopimo malo množino sob sv Roka za nogi v topli vodi. dobimo vodo, ki ie nasičena / okeige iom. ki iudovito dobro učlnkuie na bolečo uogo le ustavi bolečine, ki eo se poiavile vsled »iSčanji ■evliev Ozdravi najboli zastarele ozebline, neznosni srbečico, ki io povzroča ozeblina, in vsako rano m-nogi Pri daljšem namakanju postane io kur ia očesi to trda kožo tako mehka da ee moreio odstranit brez noža ali britve Prav gotovo ie. tla sol sv Roki ia noge popolnoma uredi nniboli zanemarjeno nogo )zki. eelo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi iih nosili že več let. I^ahko poljubno bodite in ve ur stojite ua enem mestu, ne da bi občutili nai inuoiše bolečine ali utrujenost Velik zavoj sv. Roko soli za noge stane Din 16'— Dobiva ee v vsaki lekarni in drogeriji. Ako je pa ne bi dobili, obrnite se na krajevno zalogo Oregorif ..Samlcs" dragerlia Lubllana. ** v чт w pohištva Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. tovarniSka zaloga oohMtva ANDREJ KREGAR $1. VID nad L|ubl|ano (nasproti holodvora Vizmarlel I S B £ s a w B e O t (Л 9 s Pozor! Pozor! Kmetijske zadruge In prcprodeialcl! Predno se odločite kjerkoli za nakup rudninskega ali kostnega smmmm zahtevajte ponudbo od nas! Garantiramo prvovrstno kakovost! Cene brezkonkuren?neI Zahtevajte povsod le Suporfostat znamke „DANICA" „Danica" a. d. za Kemične proizvode zostop Llubltano, Langusova ulica 7. * < » a a t s o Ж n 3 rt (© J. y/ // / dveh. 1ВШИРВ? VWGDieH3 Prvo pismo Sven Hedina iz Mongolije Slavni Švedski raziskovalec Sven Hod in se nahaja, kakor znano, že več kot pol leta na znanstveni ekspediciji v Mongoliji. Sedaj je prejela njegova sestra od preteklega poletja prva pisma od njega. Napisana so v severni Mongoliji meseca oktobra in začetkom novembra. Ekspedicija je prepotovala v tem času več kot 1000 km na poli proti zahodu. Znanstveni uspehi te prve etape so po sporočilih Sven Hedina prekosili največja pričakovanja. Tudi zdravje vseh udeležencev eks-pedicije je bilo kljub veliki vročini in pomanjkanju vode izvrstno. Začetkom zime je ekspedicija zapustila dne 8. novembra Gašun Nor in hoče doseči najprej mestece Hami v provinci Sikiang Ekspedicija se je radi tega razdelila v tri oddelke. Prvi oddelek je točno po načrtu dosegel Hami v dvajsetih dneh, toda Hedin, ki si je izbral daljšo pot, katero je cenil na štirideset dni, po poročilih nemških udeležencev ekspedicije, še do Rožiča ni dosegel mesta Hami. Velik požar v Fallriverju v Ameriki Na Svcčnico jc pogorel ves trgovski del mesta Fallriver pri Bostonu. Škoda znaša več milijonov dolarjev. Radi požara je ukinjen ves telefonski promet z mestom. To jc bil eden največjih katastrofalnih požarov zadnjih časov v Ameriki. Zupan in policijski šef cenita škodo na 7 do 12 milijonov dolarjev. Zastopniki zavarovalnih družb pa so mnenja, da zna škoda znašati do 25 milijonov dolarjev. Človeških žrtev ni bilo. Le nekaj gasilcev in drugih oseb je bilo od gorečih ruševin lažje ranjenih. Iz bližnje in daljne okolice, da celo iz oddaljenega Bostona ter Providence so prispeli gasilci, da pomagajo pogasiti veliki požar, ki jc trajal celo noč. Pogoreli so trije hoteli, šest bančnih poslopij, dve gledališči, ena cerkev, ena tiskarna in več trgovskih hiš. Radi požara je prišlo 2000 oseb ob kruh. Požar je nastal v neki tekstilni tovarni, kjer so sc vnela z oljem polirana tla. Največji kino Najnovejša kino-palača Rosky" v Ncw-Yorku na Broadwayu jc najdražji in najdragocenejši kino na svetu. 2e sam vestibul jc veličasten. Težki stebri iz črnega mramorja nosijo kupolo v modrem in zlatem. Kupola je z ozirom na svojo višino in konstrukcijo kopija kupole ccrkve sv. Petra v Rimu. Cel Labirint širokih mramornatih stopnic z debelimi smirn-skimi preprogami, dolgimi hodniki, okrašenimi s starimi holandskimi in italijanskimi slikami, vodijo v čakalnico, kjer čakajo oni, ki pridejo najkasneje. Te čakalnicc so opremljene z originalnimi stoli v stilu Ludvika XV. in Ludvika XVI. ter so okrašene z dragocenimi slikami in svilenimi preprogami. Kaj šele prava dvorana! Kako ogromen prostor! Tisoč svetilk, skritih v pozlačenem lesu, s katerim jc obložen strop, skrivnostno razsvetljuje 5000 stolov. Na mehkih naslonjačih v sivoplavem žametu pazljivo sedi 5000 gladavcev — nikjer praznega mesta. Dnevno sc vrše štiri predstave. Vstopnina znaša 75 centov. Predstave trajajo tri ure. Orkester je večji od onega pariške opere. Najprej nastopi zamorska skupina z originalnimi plesi ob spremljevanju jazz-godbe. Nato sledi balet, petje ruskih in amerikanskih zborov. Film pride šele zadnji na vrsto. Vsak točka je spremljana z drugo svetlobo, da sc lažje pozabi na monotonost m glupost same predstave. Ravnatelj »Roekyja« pozna dobro duševne zahteve svojih posetnikov. Zato jih skuša vedno zadovoljiti. In res pride teh 5000 obiskovalcev zopet vsak drugi teden in plača svojih 75 centov, da vidi novi program. • Prijatelja tudi v nesreči Ameriško časopisje poroča o dveh resnič-•ih prijateljih, kakršnih je v današnjem materialističnem času prav malo ali skoro nič. Edgar E. Daviš in Frank A. Seiberling sta se sprija-teljila že v mladosti. Daviš je kasneje šel na Sumatro, kjer si je z ustanavljanjem in prodajanjem gumijevih plantaž pridobil precej denarja. Ko se je po desetih letih vrnil v domovino, je vložil ves svoj denar v petrolejska polja v Texasu. Kljub vsem vrtanjem niso dospeli do petroleja. Vsled pomanjkanja tehničnih sredstev je moral ustaviti vrtanje. S tem podjetjem je. zgubil vse svoje premoženje. V tej nesreči pa mu je priskočil na pomoč njegov prijatelj Seiberling, ki mu je stavil na razpolago ves J svoj kapital, 57.000 dolarjev. Daviš jc zopet ! pričel z vrtanjem in sedaj so tudi dobili pe- j trolej, mnogo petroleja. Daviš je prodal svoje posestvo Standard Oil Сотрапу za 12 mili- | jenov dolarjev. Medtem je ustanovil Seiberling j tvrdko Seiberling Rubber Co., ki se jc že šest let mučila, ne da bi ji uspelo, da bi prišla na zeleno vejo. Sedaj pa je priskočil na pomoč Daviš s 6 milijonskim posojilom brez vsakršnih obveznosti. Tudi sedaj je bilo prijateljsko delo uspešno. Seiberling Rubber Co. je imela zadnje leto 1,356.707 dolarjev dobička. Pred nekaj tedni je Seiberling že vrnil svojemu prijatelju celoten znesek. Čelada malega Mainbrino V tramvaj cestne železnice v Milanu sta pred nekaj dnevi vstopili dve ženski s štiriletnim dečkom, ki je nosil okoli glave turbanu podobno zavezo. Dečko je jokal tiho predse, toda spremljevalki se pa za to nista dosti brigali. Ko so začeli nekateri potniki mrmrati in zahtevati, najbrž iz sočutja do trpečega dečka, pojasnila, sta jih ženski zavrnili, da naj se nc brigajo za reči, ki jim niso nič mar. Ker so pa nekateri zavzeli napram njima sovražno stališče, je ena z oodločno kretnjo strgala otroku obvezo z glave. Nudil sc jc smešen prizor. Dečko jc imel na glavi globoko čez ušesa po-veznjeno nočno posodo. Ženski sta pripovedovali, da jc dečko poveznil med igro to čelado na glavo, da je pa kasneje ni mogel snet!. Ker tudi poskusi starejših niso pomagali, ni preostalo materi in teti nič drugega, kot da sta iskali zdravniško pomoč. Pri prvi zdravstveni postaji sla izstopili. Zdravniški pomočnik jc odstranil posodo in jima dal dober svet, da prvič ni treba dajati malemu takih posod za igračo in da se da drugič pri eventuelnem takem slučaju pomagati tudi brez zdravniške pomoči z navadnim razbitjem posode. Otok Bouvet Radi angleško-norveškega spora za gotove antarktične otoke, ki so ogromne vrednosti za ribolov, jc vzbudila knjiga Norvežana Bjarnc Aagaarda »Fangst og Forskning i Sydishnvet« (Lov in raziskovanje v južnem ledenem morju) velik interes. Eno poglavje sc peča z v dccem-bru prejšnjega leta od Norveške okupiranimi otoki, katere zahtevajo zase tudi Angleži. Aagaard poroča izčrpno o tem spornem objektu: Otok jc bil pred približno 200 leti odkrit po Francozu Bouvetu. Stara pravljica o veliki rodovitni deželi v južnoatlantskih vodah ie bila povod za ekspcdicijo, ki je bila 1. 1738. poverjena Bouvetu de Loziersu. Podjetje je financirala Vzhodnoindijska družba, ki jo jc znal prepričati, kako važno jc, da se odkrije Gon-nevillesova Južna dežela, o kateri se je domnevalo, da se nahaja pod 44° južne širine. Slovnica ptičjega jezika Profesor Patlerson iz Coluinbia-univerze v New Yorku i<; izdal slovnico ptičjega jezika. Najprej je profesor Patterson ugotovil, da tako zvano "petje« ptičev ni nobeno petje, ampak pomenkovanje ptičev med seboj, in siccr s tako bogatim »besednim« zakladom, da so uporabljajo nekatere »besede« samo enkrat tedensko ali pa še redkeje. Po tej teoriji se mora torej smatrati, da je petje ptiča v kletki samogovor. S svojim finim sluhom je Patterson poleg tega še ugotvil, da so vokali pri ptičjem jeziku mnogo bogatejši, kakor pri ljudeh. Vsak vokal vsebuje namreč še celo vrsto variacij, kakor ee, kratki i in o, oo, u s poudarjenim rr itd. Najvažnejši konzonanti so: w, y, ch, hw, h, z, zh, d, r, 1, p, j ln k. Poleg imenovanih pa je še cela vrsta glasov v ptičjem grlu, za katere nimamo v človeškem jeziku nobenega znamenja. Po ugotovitvah Pattersona izgleda ptičji pogovor, prenešen v človeške glasove, približno takole: ty-oop-ti-di, chee-vvee-chi-ri, choo-chee-vvoo, chi-ri-o-ko-ch-ur. Prestava temu slavku seveda ni pride-jana, četudi profesor Patterson zatrjuje, da je njegov ščinkovec ta stavek največkrat ponovil. Pattersonove ugotovitve bodo pač rabile dosti kritičnega pregleda Gotovo pa je, da rabijo živali glasovna znamenja, ki vsako nekaj pomeni in služijo v medsebojnem občevanju kot svarilo, izraz jeze, ljubavi in sploh kot sporočilo za življenje važnih stvari. Ljubezniva policija V Tokiju, glavnem mestu Japonske, je policija na vseh vidnih krajih in vogalih nabila velike lepake, katere mora vsakdo videti, kdor gre mimo, ki pa veljajo vozačem avtov. Besedilo lepakov je približno tole: »Ljubi avto! Ti si lep, ti si hiter, ti si mogočen. Glej, da ne boš napačno izrabil svoje moči, lepote in brzine. Misli malo na tvoje manjše in manjvredne brate, to so, pes, konj in pa pešec. Pes ima strah pred tvojo pneumatiko, katera bi ga lahko zmečkala v nič. Pusti mu nekoliko prostora, toliko da bo mogel mimo tebe. Konj se boji tvojega ropota, tvoj dim mu ne ugaja in vonj, ki ga izpuhtevaš, mu tudi ni všeč. Ne puhni mu torej vsega ravno pod nos. Pešec je zate najzadnji. Toda imej kljub temu usmiljenju z njim. Pomisli, da bo ta mogoče že jutri sam avto-vozač.c Lepaki imajo primerne okraske in ilustracije, tako da se šoferji avtomobilov nehote ravnajo po teh prijaznih navodilih. Poljski klativitez V Los Angclesu jo pred kratkim umrl polkovnik John S o b i e s k i, kateremu se je po žilah pretakala prava kraljevska poljska kri. Bil je gentlenian, pustolovec in srečo-lovec Bil je šesti direktni naslednik Jana III., poljskega kralja. Vtihotapil se je na vojno ladjo ;,"Constellation« in prispel na ta način leta 1855. v starosti 12 let v Zedinjene države. 2e par let nato je postal trobentač regularne Slike iz svetovne vojne. Od leve na desno: general Joffre, M. Po i nc; trd, kralj Jurij, general Foch in maršal Ilaig, ki je pred nekaj dnevi umrl. Novi Iramofki poslanik »u rimskem dvoru ц. Bean mirchais sc puda i kraljevski kočiji ua dvor uročit kralju svoja porerila- konjenice in ee je odlikoval v bojih z Indijanci. Še predno je bil star 20 let, se je že bojeval z Apašl in Kontanči na ameriškem zahodu. V ameriški državljanski vojni se je bo. jeval na strani severnih držav ter je bil težje ranjeu in se radi tega dalj časa ni mogel udeleževati bitk. Predsednik Lincoln mu je kasneje osebno dal izvršiti ležko vojaško nalogo. Proti koncu državljanske vojne se je Sobieski moral splaziti v nasprotno trdnjavo Richinond in tam dobiti podatke o vojaških silah v trdnjavi. Sobieski se je res splazil v trdnjavo in dobil tam kot poljski plemič stike s predsednikom Davisom, s člani provizorične vlade južne konfederacije in celo z generalom Robertom E. Leem. Po treh mesecih ве je splazil So-bieski iz trdnjave in sporočil Lincolnu, da je trdnjava po njegovem mnenju nezavzetna. Severne čete se temu mnenju niso pridružile in so Richmond napadle ter zavzele. Takoj po državljanski vojni je Sobieski odšel v Mehiko, kjer se je udeležil tamkaj, šnjega boja na strani predsednika Juareza proti cesarju Maksimilijanu habsburškemu. Kmalu nato je bil Maksimilijan ujel in obsojen na smrt. Sobieski je bil tedaj polkovnik mehikanske armade in je poveljeval zadnji straži Maksimilijana ob njegovi usmrtitvi. Kot majhen dečko je bil Sobieski izgnan s svojo materjo iz Milana in sicer na ukaz istega Maksimilijana, ki ga je sedaj vodil v smrt. Ko niu je to omenil, je odvrnil filozofski Maksimijan: »Da, čas izenači vset« Sobieski je izročil strelcem lastno pištolo, s katero je dobil Maksimilijan milostni strel t glavo. Malo pozneje bi postal Sobieski skoro sam plen smrti in sicer radi svoje usmiljc-nostl prod ujetnikom. Protestiral je namreč proti usmrtitvi 22 francoskih ujetnikov in je bil radi tega obsojen sam na smrt Tedaj je prejahala hči mehikanskega generala Castena 1000 milj daleč, da je izprosila pomilostitev Sobieskega. Ko se je republika Mehika uredila in je prenehal notranji boj, so Sobieskega obsipali s častmi. Ponudili so mu 10 tisoč oralov dobre zemlje, vendar pa je to odklonil. Vrnil se je v Zedinjene države, kjer je preživel svoja zadnja lefa, ne sicer v krvavih, pač pa v ostrih strankarskih bopli. Umrl je v 87 letu starosti Mesto z 10 milijoni prebivalcev Zdravstveni urad v Newyorku je popisa) decembra lansko leto vse njujor.ško prebivalstvo. Po tem popisu ima notranje mesto 6 milijonov prebivalcev. Celo mestno področje, ki se razprostira na prostoru -10 kvadra trnu milj, če se vzame kot središče Cityhall, pa šteje 10 milijonov prebivalcev. Torej je Newyork največja ljudska naselbina na svetu. Prebivalstvo Newyorka presega število ljudi kakršnekoli ameriške države, razen države Newyork. Pa tudi veliko evropskih držav se ne more meriti z njim. Temu razvoju mesta odgovarja tudi dejstvo, da se desetina vsega narodnega premoženja Zedinjenih držav nahaja v tem mestu. Brzina, s katero se mesto razvija, povzroča mestni upravi ogromne skrbi. Nedavno se je vršila anketa strokovnjakov, da zavzame stališče v tem pogledu. Mestna uprava je pod-vzela najrazličnejše ukrepe za vzdrževanje reda v tein mestu, o katerem se misli, da bo r najkrajšem času doseglo 20 milijonov prebivalcev. Zlato pod morjem Ko je divjala krimska vojna, je potopil nekoč strašen vihar na Črnem morju večji del brodovja zaveznikov (Francozov in Angležev), Med ostalimi je propadla tudi ladja »Beack Prince«, ki je nosila velike množine zlatega denarja za vojaške plače. Od tedaj se je že večkrat poskušalo najti zlato, toda vedno zastonj. Ladja je pokopana pod celo grmado skal, katere je besneče morje odtrgalo od obrežja. Preteklo leto je poskušala srečo neka japonska družba. Družba je potrošila ve-liko denarja, toda po štirih mesecih napornega dela je morala delo ustaviti. Potapljači so v tem času odstranili 2000 ton kamenja. S pomočjo posebnih sesalk so odstranjevali Japonci pesek od tam, kjer sc je mislilo, da se nahaja ladja. Potapljači so sicer prinesli nekaj inventarja na površino, toda do zaže-Ijencga denarja niso prišli. Vsega skupaj so dobili Japonci na dnu 4 angleške in 1 turški zlatnik. Sovjetska vlad?« namerava sedaj sama iskati potopljeno zlato. Žalosten rekord Statistični urad v Budimpešti jc izdal zanimivo statistiko porok in razporok. Leta 1927. je bilo v Budimpešti sklenjenih 9865 zakonov. V 25 odstotkih zakonov je imela zaslužek tudi žena. Statistika tudi kaže starost novoporočenih žensk. Poprej je bila na dnevnem redu poroka 15 letnih deklic, dočim sta bila v preteklem letu samo dva taka slu-I čaja. No, namesto tega stopajo sedaj pred ol-1 tar tudi starejši pari. Najstarejšemu paru, ki , se je preteklo leto poročil, nc moremo oči-j tati nezrelosti; ženinu je bilo namreč 84 let, nevesti pa 83. Iz iste slatistkie je pa tudi razvidno, da se je prejšnje leto ločilo 2026 zakonskih dvojic, torej ena četrtina števila novoporočenih. Niti eno mesto na svetu se ne more postaviti s tako žalostnim rekordom. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D.. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo РгОШ)Ш domači in inozemski zn domačo * kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst. Koks Hvarniškl, plaviarski iu plinski. Brikete. Prometni zauod za premog d. d. u Ljubljani, ЛШиШвуо 15/1. Pozor neveste! ЈШШ^ Шшш ш /„<■>. .T- naznanilo! Pričel sem obratovati na parni žagi v Trnovem Ljubljana, leranova ulica št. Vi ter sprejemam razen les v žaganje po zmernih cenah. — Priporočam se zlasti lesnim trgovcem. Matko Curk, Mirje 1—3. Шет s 1. aprilom dobro idočo fgustiliro m feiif&t v najem, v večjem mestu Slovenije, Provzamem tudi inventar. - Ponudbe do 10. ieb uarja 1928 na upravo »Slovenca« v Mariboru. Ing Gvidon Gultč : Parni stro' šn oarna turbina. Navodila za stromike in obrntovodie parnih obralev — Vezana knnga Mane 80 Din jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. HI f П kupim, 2 do 3 sobe z vrtom, v trgu ■ w " ali v bližini mesta in železn. postaie v Sloveniji. - Ponudbe s ceno upravi pod št. 890. Cene->e vo» m* RAZPRODAJAH se aob■ vsakovrstno manu/akiurno btaqo samo n-IRPlN MARIBOR, amon, tro ' lev. 1'/ RAZPIS Cerkveno-konkurenčni odbor v Pod četrtku razpisuje r.azna popravila pri župnijskih poslopjih v Podčetrtku pod zelo ugodnimi pogoji Do 1. juli|a t. 1. morajo biti ta dela izgotovljena. Prijave je nasloviti na župnijski urad v Podčetrtku do 25. februarja 1928. Tam sc dobe tudi vse informacije. 965 Prvovrstne emajHraraa posoda in vsa druga kuhinjska oprava se dobi najceneje pri tvrdki Uerovšek trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16. nizttne cen« pri -tuiDUNA«. ,,.. g*. .\lH'Uice, ne lumndite uprodne prilike. ila si osrlc- ~— det,* veliko izlntti vsakovrstnih otroftlcih vozičkov ivrraluih vozičkov stolic, holender 'i'V. malih uvo koles in trieikliov Sivalinb strojev in dvokules 1'osehni oddelek zn popravo dvukiles, molorjev šivamib strojev, otroških vozičkov itd. KiuhJII ran c 7. ognjem. [Colcsn se starini ujejo tudi preko zime. Ceniki franko. TRIBUNA" f.Ii. L., tovarna dvokoles. otroških vozičkov. Ljubljana. kariovskn 4 Francoska linija — French Line Cie. lile. Transafianlique Za Severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzoparniki Hnvre — Newyqrk samo 5'/2 dni čez morje V Južno Ameriko, Argentino, Chile, Avstralijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije: Cie. Chargeurs Retmis, Sud - Atlantique, Transport Macitiines. Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik l""""".....""....."MllllllllllT Mteresantno broJuroo uspešnem iolčnih^ka^nnoo Vam. pošlje brezplačno lekarne pri Odreseniku РгвдаЦMuŠehredska №. 1 n и 1 in/m m 1 n 1 mu nfii iTii 1111111 Drva m kur auo bukova in hrastova, bi kupili večjo množino sečnje 1926/27 Trgovci z lesom in producenti, ki imaio naprodaj dr a, naj jih ponudijo na naslov. Piivrcda a. d. Beogiad. V ponudbi ie treba točno in detajlno naznačiti: nakladalno postajo, količino, etno rok dpbave, vrsto drv in liačin plačila. 868 Najstare.ša tovarna pohištva 1V3N HRfiREH, Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 3>3. I. I. Naglas v Ljubljani, Turiaški trp Stev. (i priporoča svojo veliko z.alogo vsakovrstnega pohištva, žimaic. z.ol, foteljev u t. d. po zelo nizkih cenah. Poceni prodam: S^už^l 2 m visoko. 50 cm široko. Dvokolico železno za skladišče. Plug železen, dvolemežm »Amag« se-salko, novo, dvojno. Dva- ijdijaka, žekzna (Aus-guss). Vago dccimalko za lot) kg. Vitlo lAufzug-rolle), 30 cm premera. »Kugilkloset« (Austerlitz pat.) Vrtno klop, železno. Kotel brzoparilnik »Alfa« za 1C0 litrov. Dva soda za bencin, železna, škarje, težke (Hebclschere). Škarje krožne (Kreisschere). Stružnico, železno, 1 m doldo. močno (Drehbank). Elektr. svetilke za omarice. 60 m železne ccvi 3/8, za vodo. 11 komplet, Saluzij za okna. 90 cm široka. 3 kompl. spalnice, fine, trde. Kompletna jedilnica. FRANC ŽUŽEK - BLED L Celjska mestna hranilnica v Celju razpisuje službo uradnika popolnoma izvežbanega v vseh strokah hranilničnega poslovanja. Lastnoročno pisane, s potrebnimi podatki in prilogami opremljene prošnje, se sprejemajo do 20. svečana 1928. LJUDSKA POSOJILNICA reglstrot/ana zadruga z neomejeno zavezo u i. ubl,ani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev • Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, iamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim lamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne t/loge znaša o nad 120 m Si onov dnarjev h Kupim stalno vsako množino kostanjevega tani^skega lesa šk^ekc°e7e in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja. v dobrem stanju, po najvišjih cenah Akreditivno plačilo. FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol. •cev; Vi ste mol, hi M iščem! „Rnbim človeka. ki dobro ohladi ipnike. kaiti mo:a trpežna t iuoz m«lYoni rasle i vsakim dnem Piepričnn *hii da me hod'te sado>otjili, kajti Vaša d plon a nn dokmuje, oriti brati ln pi«nti kakor inozemec. obenem je z»bavna in zanimiva kajti učna snov ie vzeli' iz iujp liternture ter opisuje trgovino in promet v tuji deželi. Ob sklepu pouka la> ko napravile izpit. Diploma meiode Toussaiut-Lan»enscheidt Vam olajša dokaz našega znanja. Prepričajte ee sami o dobroti te Lsngenscheidsche l/erlagsbuchhand ung Prot. G. Lsngenscheidt G. m. b. H Ssrll.i SthSiiecerg meiode: Prejmete bre/.plačno / in neobvezno posle šu o ko- / lekcijo, nko pošl.ete poleg / presto oči odrez.ek izpoln en s m, kol tiskov no na naše /'v^Vsla založil šlvo S eri te pa / „onu l>e to še danes. —- Za /' »Siov n o" ,„|n .„ „ri nn- /' lek ijozii po- uiie ei in pn na . skušnjo ŠPl leč 'Jlll j« po - / trebno nanj e/j^ikaV^znla^M nemščino. - • / poštnine proelo la / iicotivoz.no. -/Ime......................: ,/ 273 ГокНе .............. Kraj ln p................... J J.__J.'1. Sir H. Rider Haggard: 53 1 Kleopatra, egiptovska kralica. Zviti Delij še vedno ni odgovoril, ampak je stal tam kakor iznenaden. »Kaj ti je, plemeniti Delij, da ne govoriš?: je vprašala Kleopatra. »Ali si tako dolgo potoval po Aziji, da tvoja usta ne poznajo več rimske govorice? I Kateri jezik govoriš? Povej ga in mi bomo govorili i v njem — zakaj vsi jeziki so nam znani.« Nato je naposled izpregovoril z mehkim polnim j glasom: >0j, prizanesi mi, predražestna kraljica Egipta, ako sem lako onemel pred teboj, ampak prevelika lepota ohromi jezik kakor smrt in nam vzame | naše čule. Oči njega, ki pogledajo ogenj poldanskega ! solnca. so slepe za vse drugo, in tako je nenadni pogled na tvojo lepoto, kraljevska Egipčanka, prevladal mojega duha in me pustil broz pomoči, (ia se nisem zavedal ničesar drugega!« »Resnično, plemeniti Delij,« je odgovorila Kleopatra, ; tam v Ciliciji imajo dobro šolo za laskanje. : »Kako pravi pregovor tukaj v Aleksandri,ji?^ je odvrnil dvorljivj Rimljan! »dih laskanja ne more doseči oblaka.* Ampak, da pridem k svoji nalogi. Tukaj, kraljica Egipta, so pisma, pisana in zapečatena po plemenitem Antoniju, ki obravnavajo gotovo državne zadeve. Ali je tvoja volja, da jih javno preberem?« »£lomi pečate in beri,« je odgovorila. Nato se je priklonil, zlomil pečale in bral: ' »Triumviri Reipublicae Constituendae po trium- * Z drugimi besedami, človeška hvala ne more doseči onega, kar je božansko. viru Marku Antoniju pošiljajo pozdrav Kleopatri, po milosti rimskega ljudstvo kraljici Gorenjega in Dolenjega Egipta. Ker je prišlo da naše vednosti, da si ti, Kleopatra, zojer svojo obljubo in zoper svojo dolžnost pomagala po svojem služabniku Alienu in po tvojem služabniku Serapijonu, guvernerju Cipra, upornemu morilcu Kasiju zoper orožje plemenitega triumvirata. In ker je prišlo do naše vednosti, da si šele nedavno pripravljala veliko brodovje v ta na-men, Te pozivljemo, da odpotuješ brez odloga v Ci-lici.jo, da se snideš tam s plemenitim Antonijem in osebno daš odgovor glede leh obdolžb, ki so izrečene zoper tebe. In opozarjamo te, da sloriš na svojo nevarnost, ako se ne odzoveš temu pozivu. Zdravstvuj.« Kleopatri so se bliskale oči, ko je poslušala to visoke besede in videl sem, da so njene roke tesneje prijele za glavo zlatih levov, na kateri so počivale. •Najprvo smo slišali laskanje,« je odgovorila, sedaj pa smo dobili protisredstvo, da se ne bi pre-nasitili s slaščicami! Poslušaj, Delij: obdolžbe v tistem pismu ali prav za prav v tistem uradnem pozivu so krive, kakor nam je lahko vse ljudstvo priča. Vendar ne bomo ne sedaj ne napram lebi branili naših dejanj vojsko in politike. Tudi ne bomo zapustili našega kraljestva in odpotovali v Cilicijo in tamkaj kakor ubog prosilec zagovarjali svojo stvar pred sodiščem plemenitega Antonija. Ako hoče Antonij z nami govorili in nas vprašati glede teh važnih zadev, mu je morje odprto in njegov sprejem bo kraljevski. Naj pride semkaj. To je naš odgovor tebi in triumvirahl, Delij!« Delij pa se je nasmehnil, kakor človek, ki bi rad olajšal pezo srda, in je i/nova izpregovoril: Kraljica Egipta, ne poznaš plemenitega Antonija. Resnoben je na papirju in vedno napiše svoje misli tako, kakor da bi bilo držalo, s katerim piše, sulica, pomočena v kri ljudi. Ko boš pa pri njem, boš ti, prva izmed vsega sveta, spoznala, da je on najboljši vojnik. Daj si svetovati, kraljica, in pridi! Ne pošlji me s lako srditimi besedami odtod, zakaj ako zvabiš Antoni ja do Aleksandrije, potem gor je Aleksandri ji, ljudsivu Nila in tebi, velika kraljica! Zakaj potem bo prišel oborožen in dihajoč vojsko in Irda bo predla tebi, ki zoprvaš zbrani moči Rima. Zavoljo tega to prosim, odzovi se njegovemu pozivu. Pridi v Cilicijo, pridi z miroljubnimi tlarovi in ne z orožjem. Pridi v Svoji lepoti in oblečena v najboljša oblačila in ničesar se ti ne bo Ireba bati od plemenitega Antonija.« Po teh besedah je umolknil in jo pomenljivo pogledal; jaz pa sem čutil, da mi je kri vrela v obraz. Tudi Kleopatra je razumela; videl sem jo, da je uprla brado ob roko in v očeh se je prikazal oblak zamišljenosti. Tako je sedela nekaj časa, zviti Delij pa jo je radovedno opazoval. Tudi Karmion, ki je z drugimi dvornicami stala poleg prestola, je uganila njegove misli; obraz se ji je razjasnil kakor se poleini oblak zvečer razsvetli, ko žari za njim solnce. Nato pa je postal zopet bled in miren. Naposled se je oglasila Kleopatra. »To jc tehtna zadeva,« je rekla, »in zavoljo lega, plemenili Delij, moramo imeli časa, da tiaša sodba dozori. Odpočij se tukaj in zabavaj, kolikor dopuščajo naše skromne razmere. Tekom desetih dni dobiš odgovor.« Poslanec je nekoliko časa razmišljal, nato pn se je nasmehnil in odvrnil: »Dobro, kraljico; deseti dan osorej se oglasim in pridem po odgovor, enajstega pa odjadram odtod, da se pridružim svojemu gospodu Antoniju.« Iznova so na dano znamenje Kleopalre zabučale trobente in Delij je preklinjajoč odšel. i a m < i сч x j« — a, -r s> -4 — 2 M .o m a T x j w - - 1 ič g 3 S F 5 s- И £f " .r ~ « IS p 5 S t ф » ; tj" и X — 5 5 g ** £ £ 5 Г * 2 8 « 3 в Q a t> > u S 3 K 3 5 i Z S c i 3 Гз 5 § .s 3 -« "3 I x Je , I n •tfl •i 2 « s -s 5 - a Џ - < C - а x « v e N " T. 5 1 i „ s R ~ I t .đ 5 S S i а ^ i * ~ 2 t i r. £ d S а i 3 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica t SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oplae 3 Mi 5 Din. Oglasi tnd devet »rstio se računajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo. Izvežban organist in občinski tajnik, išče službe — Naslov pove uprava lista pod St. 833. Tesolventtnja dri dvorazr. trg šole v Ljubljani, z vcčlet prakso, z znanjem nem., ital. in slov. jezika, želi primerne službe v mestu ali na deželi. Dopise na upravo »Slovenca« ood: »Vestna« Stev. 845. ZA HIŠNIKA ~ išče mesta družina treh oseb, zmož. za obdelavo malega vrta in dom. popravil hiše. Ponudbe na upravo pod »Hišn.'k«, Samost. mlinar z večletno prakso v vajinem, umetnem in kmet-skem mlinu, izurjen po-slovania trgovine rrlcv-skih izdelkov, razpolagam z 10 000 Din, iščem mesto za takoj. Naslov v upravi lista pod št. 937. ПоНа pridna in po-UClVIC št^na. išče mesta kot kuharica ali hišna ali za vodstvo gospodinjstva v manjši, bolj-§i družini Ponudbe na naslov: Martina Luzar, Osrečie, p. Šmarjeta p:-i Novem mestu. 966 KnlinovorJkinia samostojna moč, per-fektn. slov, nem., srbo-hrv. koresp, strojepisja, občevanja s stronkemi, dobi takoj stalno mesto 7. veseljem in znnnji-m glasbe, prednost. Stn-rost ne pod 25 let Zeli se boliš«, zaupljiva moč, katera bi sčasoma na-domeslovala šefa Ponudbe pod »llniversal« št. 019 na upravo lista. Snba^n s kavcijo - in SLUOO -spreime hotel »Mariborski dvor« v Mariboru. Dnber zas|u*ek dobi vsakdo (mnški in ženske), ki je pošten in hoče de'ati. Priložiti 2 Din. - »Brernlkobolna uredu^ciia« — L'ub'lana, Poljanski nasip St. 10 a. Stanovanje 3 sob iščem. 2 osebi brez otrok. — Lauter, Frančiškanska ulica 2. 975 Odda se LEPA SOBA, električna luč, enemu ali dvema boljšima so'idni-ma gospodoma, od 15. naprej. - Poseben vhod. Sredina mesta. Naslov v upravi lista pod št. 957. """stanovanje " 3 do 4 sob s pritiklinami in kopalnico, v I. nadstr event. v bližini Tivoli . iščem s 1. maiem. - Po-nudhe na: Poštni preda! 127, Ljublfana. 841 HIŠE — MARIBOR in okolica (tudi gostilne, trgovine), naprodaj. Gostilne ln lokale tudi v naiem. Naslovi: »Maretan« - Maribor, Koroška c. 10, Proda se hiša z njivo, tretja hiša od postaje K a n d i j a Prodam ovalno salonsko mizo za 4 osebe, raztegneoa pa za 20 oseb. Naslov v upravi lista pod St. 825. postaie K and ija рп na bliž. post po 5200 D, Novem mestu štev. 68. nrodam. Ogleda sc vsak dan pri Jngip Štolfa, mizarstvo, KraS fa, p. Lu-kovica pri Domžalah. Dve češnje vi spalnici fino izdelani, kompl., postavljeni v Ljubljano ali v upravi lista pod St. 928. Patočno olje (FuselcH) nudi P. Bogdanov & Co., Sisak, PletilniTtrojT" ^»emključnl »Dubied«, % eta rabljen, cena tretjina novega, prodam - Nas'ov PletHia MizarsH pomočnik samski, z večletno prakso išče službe, nairaje s stanovanjem v hiši. Nastop takoj. Ponudbe na up'nvo lista pori Vesten St. 964. S0FFR star 23 let, išče shižbe. Naslov se poizve v upravi Slovenca pod št. 952. Trgovski pomočnik dobro izurien v usmarski stroki z do^-imi spričevali išče službo. Gre tudi na deželo. - Nas'ov pov» uprava lista pod St. 873. EKONOM ~ s prakso, vešč vseh panog kmetijstva, scciali-ziran v vinogradništvu in sadjarstvu, sposoben za urejevanje trtnice in drevesnice, išče primerne namestitve. Nislov pove oprava »Slovenca* pod: Energičen St. 909«. dobro izvežbana na stroj št. 10 za nogavice. se sprejme tnkoj. C"lo,-ška ccsta 107, Zgornja Šiška. Robpr 7aw se takoj sprejne k vene-'cija^ki. Ponudbe na F & I A. Leb<-n, val'*ni mlin in žaga. Škofja Loka. 961 Vaienca za čevljarsko obrt takoj sprejmem. - Jožef Jarc, Naklo pri Kranju št. 37. Sprejme se čevljarski vajeDec poštenih staršev. J"sip Prešeren, čevljar, L'u^-ljana, Šiška. 939 Oroanist se sprejme takoj v Limbušu pri Mariboru. Večji vrt (gorke gredice), oddam za več let — Cesta na Rožnik 19. - Istotam sc odda priprav, delavnica. Trgovina in gost'Ina sc odda v najem v Sav. dolini - Naslov se izve v podružn;ci »Slovenca« v Celju. Proda se v Kandiji pri Novem mestu ob cesti proti Božjemu grobu ležeča nova visokopritlična enodružinska hiša z vrtom na javni prostovoljni dražbi, ki se vrši na licu mesta v ponedeljek 20. februarja ob 4 ponoldne. Natančnejše se poizve v pisarni i dr. Ivene'iča, odvetnika Prodam _________ več sto tekočih metrov sistem Tovarnarji! Industrijci! Stružnica krasna, nova, moderna konstrukcija »Prazisions-Leitspindel - Drehbank« , Wolf & ]ahn. //asa obrt Sladek moSt in 12 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkoholna Produkcija« — Ljubljana, oljanski nasip št. 10/a. hrastovih kolovГ I; in rant v Novem mestu. 968 Kunci, pozor! Nov hotel v lepem trgu s 6 ora'i zemlje, novo poslopje, se takoi proda. Obrnite sc Spindelbohruno 20 mm ' popolnoma nova, še ne-za o Selitve v mestu in na deželo, strokovno in na ,wnej5e potom S I o v e n i a transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 3( Telefon št 2718 Vajenca sprejmem. Ivan Bitenc, mi/mslvo in izdelovanje čolnov, Streliška ul. 24. Dekle poSteno in pridno, vseh domačih del vajeno, se iSče v župnišče, kjer ima priliko izučiti sc v kuhanju - Ponudbe: Župni urad šestine - Zagreb I. Popolnoma samostojno PLETILJO iičem Pogoji ugodni. -Naslov v upravi JI. 929. Stanovanje ** dveh sob *"*C s souporabo kopalnicc in vrtom na Brinju ob Dunajski cesti odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Vdova po drž. uradniku — z enim otrokom — išče stanovanje z 1 ali 2 sobama in kuhinjo Ponudbe na oglas, oddelek »Slovenca« pod »Mirna stranka«. 991 V bližini sv. Mobti se prijazna SOBA tako) odda mirnemu gospodu (gospodični), ki je čez dan odsoten. Poseben vhod. -Poizvedbe v upravništvu »Slovenca« pod it. 995. Sobico s štedilnikom prazno, oddam pripro-stejši osebi. . Naslov v 1 upravi lista pod St. 958. "Večjo sobo ' prazno ter 8 posebnim , vhodom, ne predaleč od centra išče soliden gospod uglednega socialne-1 ga položaja — samo v boljši hiši. . Pogoji: Solnčna lega in električna luč. Prijazne pismene ponudbe z natančno navedbo pogojev pod »Točno in mirno« na Slovenca. Traovski lokal na ugodnem prometnem mestu Ljubljane, se odda s 1. aprilom. Vproša'i pri upravi lista pod št. 941 Dve pisarniški sobi v Dalmatinovi ulici št. 5 takoj oddati._977 Mizarska delavn^a z dvoriščem, sc ugodno odda v najem v mestu na Gorenjskem. - Naslov v upravi lista pod št. 970. Troovma brez konkurence. Stara brezkorkurenčnn trgovina z mešanim blagom v eni največjih lar v Sloveniji, se odda takoj z zalogo vred v naiem. Stanovanje v hiši takoi na razpolago Prevzem blaga 10% pod lastno nakupovalno ceno. Ponudbe ood Brczkonkurence št. 951. pek arija z lepim stanovanjem in inventarjem, se oHda v naiem Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 931. Paki. Fnorfntfln. vilo (Hišo) dobro ohranjeno, z lepim vrtom, v Maribor- iski oblasti ali drugem le- , , , . , pem kraju Slovenije, ku- 1 ™ora' nova fs.redn,e Уе." Naivcč'a zaloga podlož- ' pim. - Natančne podatke . ^ko.stl'' poceni naprodai. lfivih not _ Dravilno in ; (velikost, lega, stanje in Naslov v uPravI Pod 972' strokovnjaško izd-lanih. - cena) na upravo »Sliv.« DCD BET Stalno v zalogi razni valč- pod »Lep dem št. 910«. rtl»»lt. ki, koračnice, pesni in očiščeno za podelie, kg posebno najnovejši šla- 56 Din nudim dokler ie . Š'ški. bivša cerkev, krita z etemi- F. Juvanu valjčni mlin, lom. - ln»ormncije daic Sr. Tamellne, p. Št Vid Ivan Melek, Objekt 3. rad Lfub"ano. — Zahte- , vaj te ccnik. 978 ' Porotni orsiflni r. cađen Prcier ovo til«ca I. V -.»UovrHllK zlato huDuSr pn naivlšjih cenah erne. luvetir, Liubl an Wol'f>ri |li(!-i 5trv Kmelovke Čedna trgovina v promet, industr. kraiu, primerna za saT-o«toječo ^°^.napr0f1aj' Donaša '5000 do 8000 franko Ce- f U D,™noTn"° ' P°", lic. kupim. Ponudbe na trebno 30 000 D-n - Po DOŠ)nj preda, s,ov nudbe pod »Lahek nosel Konjice. 913 iter. 898« upravi »Slov« _______ Planino ali glasovir kupi INDUSTRIJCI! VELETRGOVCI! moderno spalnico Posestvo hiša, hlev z 9 oralov zemlje, njive, travniki, gozd in sadonosnik, s o odda v najem po ugodni ceni v RoSbahu, Miihlgraben Stev. 53 pri Mariboru. — Vprašati v Gradiški št. 18, p. Pesnica pri Mariboru. Želite gortilne (tudi dobroidočo), prodati, oddati v najem ali na račun, poslužite sc izbire resnih reflcktantov pri »Marstan« - Maribor, Koroška cesta 10. Pozor obrtniki! Obširno gospodarsko poslopje. obstoječe iz dveh velikih prostorov (skladišč), posebne shrambe, velikega hleva in p6da, se odda v najem, eventualno se tndi proda. — Ogleda sc v Zgornji Šiški, gostilna Burgcr. Naslov pove uprava pod št. 936. Nova hiša visokopritlična, 20 minut od Ljubljane, se proda -Naslov v upravi št. 682. Poslopje1 vrtom prodam v bližini trga in železnice, pripravno za manjšo tvornico ali za upokojenca, po јако u-godni ceni - Naslov pove uorava lista vod št. 3)4. Tovarno dvlrtalov, skoraj ШМП nail'neiših vrst, nnvo, za 300 kg obtežbe, iz lastnih goric, 160 X 110 veliki, »Fahr-prodaja v steklenicah po stuhl«, se zelo poceni 11, 12 in 14 dinarjev , proda. — Vprašanja na A. Sušcik, Ljubljana, Za-|upravo »Slovenca« pod: loSka cesta. 969 »Dvigalo št. 979«. Vodeb, Maribor, Gosposka ulica št. 41. Poravnaite naročnino! lagieti Jurit si«57 orlooroca miooijm ■•mburice, par-»tur«, itiunt ol« In vie otrebsiim it nt glasbila Odllkom na paniki Conllc Ггапко razstavi »e..«? uajiiuejse. uurveško ribfe olfe iz lekarne dr G. Piceoli-jn « lijubiiani se priporoča bledim -slabotnim osebam Trbovelishi premog drva. Pogačnik, Bohori. ieva it. 5. — Tele! 2059. Volna - bombaž za strojno pletenje fa ročna dela, dobite po nainižjib cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska i 1. VARD1AN SIsaK 53. Hrv. Priporoča evoje najboljše Tamburice mizarstvo Za stavbena in pohiitvena deli в» pripoioća tvrdka I k I K R Ljjbllana. Linhartova alleait. B, žimnice modroce, divane in ostale tapetniške iz. delke, izdeluiem po zmernih cenah; destava na dom. - Franc Iskra, ta-petnik, Vič 16. 763 Najlepša drva Cebin, Ufolfova ul. 1/2 Žimnice modroce postelme mreže Mcz posti lit- Iztožljive) Jtomani divam 10 drug. tapi-tniškt izdelke dobile naieencie pri RUDOLFU RADOVANU. tapelniko Kiekov trs tt 1 Ipolci; Mestnega doma). „Planinka- zdravlln Ca) prenavlja, 'isti in osve ■n le kri. i7,liott«a slaho orehavo. 4liliotno leto van ie i'tpvi'«, na'iiliova-njo oboton.ia inokruiL-np kisline, jeter, žolča in aolčnl kamen V^pn ilitija itiel I n r/.l or o ui'in kn'o nri arteriosklerozi »Planin a« aj o pristen v nlombiranili nnkeiili no Mm ir 7. napisom proizvajalca: l.eknrna llahovpc L'nhllann Kontrresnl tre i Dobi se v vseh lekarn"h) muiiio moko n rženo moko vetlno »veza, kupite zcio ugodno pri 4. VOLU, LJUBLJANA itoMlev« cesta Snežne čevlje in galoše vulkanizira strok, s stro. jem, za kar ima vsak, tudi z dežele, priliko, ker jc hitro gotovo. Popra, vila sc spreiemaio tudi po pošti. - Zalo ■ ar, Ljub-Ijana, Gosposvetska c. 8. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najccnejc direktno v naj-več]i vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Svarilo~ftri;rk Justina že od 28. di;c, 1927 ni več naša prov. potnica. Zato ni upravičena sprejemati naročila ali napla-čila. - Event. ji plačanih zneskov nikakor ne pri. poznamo. - Ponovno opozarjamo na to, da se morajo naši potniki izkazati z našim pooblastilom ter da odgovarjamo pri naročilih za slike samo za naplačila do največ 25% kupnine. - Socciali-rport Slarovec & Co., Ljubljana, Vegova 8. 918 Fran Medic naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Ivice, Minite, Franja, Fanči, Joža in Dragice tužno vest, da nas je naša nepozabna žena, mati, babica in prababica, gospa mzr)ana medic roi. Klemen danes dne 4. februarja po dolgem in mučnem trpljenju, previdena S svetotajstvi za umirajoče za vedno zapustila. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v ponedeljek dne 6. februarja 1928 ob ' uri popoldne od doma žalosti, Zrinjskega cesta 5, na pokopališče k Sv, Križu, V Ljubljani, dne 4. februarja 1928. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.