OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVL CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 8, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 176 KASTELIC o Večmesečni mučni bolezni ^ soboto zjutraj na ^omu Jennie Kastelic, %n^ A Poneha, stanujoča na od Ave. Doma je biia • Vida nad Ljubljano. ^^PVŠča soproga Fran-^ Mi's. Jennie Brum- sest^ ' Frank ml., vnuke in greb Novak. Po- 9 'Vršil danes zjutraj ob zavn^^ Bollinger pogrebnega cerk Denison Ave., v w ^ Ignacija ob 10. uri ter pokopališče Calvary. ^^TUrk Little Sisters of the TRST NAJ BO INTERNACIONALEN! VSE ZALEDJE K JUGOSLAVIJI! OKROGLICA, 7. septembra—Predsednik Jugoslavije maršal Tito je govoril na zborovanju primorskega ljud stva. Število udeležencev se ceni na 250,000. Tito je predlagal, da naj se spremeni mirovna pogodba z Italijo tako, da se mesto Trst z luko stavi pod mednarodno nadzorstvo, vsa zona "A" in "B," torej tudi ozadje Trsta, ki je sedaj upravljano po anglo-ameriški okupacijski oblasti, pa da se priključi k Jugoslaviji. Zborovanje je bilo pripravlja-'*" kjer se je nahajala zadnji roor, j ., Marv včeraj zjutraj 5^,- v rojena Koren, sta- ca na 1601 E. 41 St. Doma je ^ ^ Žužemberka, odkoder v Ameriko leta 1895. ^^^nica društva sv. Ane, Maccabees. Biij„ zapušča soproga Johna, v hčer Mrs. Anna Go-^ ® iri vnuke, dva brata, Leo Franka in Louise Pavlick. Po-iu ^ četrtek zjutraj (a ^ Grdinovega pogrebne-1053 E. 62 St., v te;, _ ^ ^^Gzmadežnega spočetja ^ o na- pokopališče Calvary. ^tis H VERTOŠNIK l(e^ domu na 9215 Lonig Ave. je umrl v petek odijg^j, . ®^^tpšnik, ki je bolphal, pred štirimi leti ope-i% Y Možganih. Doma je bil Legjj^^ pri Krškem, fara Aingj..y^^' odkoder je prišel v "Hšti ^eta 1910. Bil je član 18 Cirila in Metoda, št. "^kai Ces^ r • ^^Pušča soprogo Fran-Mrg Germ, sedem otrok: Joseiji Zakrajšek, Frank, K«.. ' ^rs. Julia Swenar, Mrs. no v največjem obsegu. V soboto zvečer so zagoreli kresovi. Kakih 4,500 bivših partizanov, ki so se bojevali na tem ozemlju zoper Italijane, je bilo odlikovanih. Tržaški železničarji so stopili v stavko, da bi tako onemogočili Slovencem iz Trsta in okolice udeležbo na zborovanju. Angleške in ameriške čete, ki so nastanjene v zoni "A," so bile zaprte v vojašnicah in v pripravljenosti. Predsednik Tito je naglasil naslednje miisli: Trst kot mesto in luka naj pride pod mednarodno komisijo, ne umaknejo. Tito je ironiziral Iz zone "B" se Jugoslovani italijanski očitek, češ, da hoče Jugoslavija anektiratl ozemlje "B" k Jugoslaviji. "Mi smo že tam," je dejal Tito. Tito je nadalje naglasil, da Jugoslavija razpolaga z močno in moderno opremljeno vojsko, katere pa ne bo uporabila, razen, čepjo pi-isiljena. Pozval je Italijo, naj preneha z provokacijami. Med vojno je Italjia hotela dati Hrvatski svojega kralja, Črno goro pa priključiti Italiji. Jugoslovani ne bodo dali nikomur niti koščka svoje zemlje, kar naj si Italija zapomni. Kakor znano, se je poskušalo rešiti tržaško vprašanje v pogajanjih med Rimom in Beogradom na razne načine. Beograd je predlagal med drugimi tudi skupno jugoslovansko-itali-jansko upravo, kar je Italija odklonila. Najnovejši predlog je sedaj nevtralizacija frsta. Tir, 1 V----------------- ^^•nock, Louis in Mary, y br>ata^^*^y ^ ^tari domovi-^ Pavi' in sestri Julijo "laneg Pogreb se je vršil ob 9. uri iz Grdi-62 ^°Srebnega zavoda, 1053 ^ato jj ' ^ cerkev sv. Vida in ^ pokopališče Calvary. bolehanju je umrl ^%tar - po domače pri star 69 let, stanu-Leroy Center Rd., Ohio, kamor se je J P^Gselila pred 12 leti. ^•52 g! ^žina bivala na 1365 ^®tice jj> j® bil iz vasi Gra-k fara pri žužem- ^^ela zapušča brata Mi-• Marijo Zupančič. ^ 3e bij ! je nahajal 48 let %. &. društva Carniola v, gi. ' uiusLva L,arnioia O-■ ^^88 TM in društva fuka^' 159 WOW. ^P^^ča soprogo Jo-ftil ^Gcak, tri otroke: ^^ole ^°seph in Mrs. Jean %r.' vni se vrši v sredo ^^V(xk iz pogrebne ^2 ^ oaeph žele in sinovi, cerkev ^1 U ^ spočetja, E. 41 ^ Ave., ob 10. uri (TN.^.P°kopališče Calvary "a 2. strani) Italijanska vlada v Rimu označuje ta Titov predlog za neumen Izjava DuUesa o Trstu WASHINGTON, 8. septembra—Državni tajnik John Foster Dulles, ki se je vrnil iz Den verja, je glede Trsta podal sledečo izjavo: Združene države nimajo kake uradne spremembe svojega stališča do Trsta, da namreč podpirajo predlog iz leta 1948, da se Tržaška cona vrne nazaj Italiji. Toda Združene države so pripravljene sprejeti vsak predlog glede Trsta. Predlog, ki bi bil sprejemljiv tako od strani Jugoslavije kakor Italije. Redna seja Jutri zvečer, 9. septembra, se vrši važna redna seja društva Collinwoodske Slovenke, št. 22 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Prosi se vse članice, da gotovo pridejo. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile po 15 letih pri Mr. in Mrs. Frank Prah na White Rd., Wickliffe, Ohio. V družini imajo hčerko, staro 20 let, in sina, starega 15 let. Čestitamo! PRAZNIK DELA-TRIUMF DELAVSTVA! o pomenu ameriškega praznika dela so govorili politiki in delavski voditelji. Predsednik Eisenhower je imenoval ameriško delavstvo za neporušljiv branik svobode in za živo pričo ameriškega standarda življenja. Unijski voditelji so se bavili z obstoječim stanjem sedanje ameriške socialne zakonodaje. Predsednik unije A.F.L. George Meany je označil zadnje zasedanje kongresa kot negativno. Demokratska vlada zadnjih dvajsetih let je bila vlada za ljudstvo, sedanja republikanska vlada pa je vlada profita neka-ternikov. Kongres ni rešil nobenega perečega notranjega vprašanja. Predsednik Meany je povzdigoval vzhodno nemške unij-ce, ki so z golimi rokami napravili v komunističnem zidu veliko razpoko, Podpredsednik unije A.F.L. Carey je spopolnil Meanya in je konkretno označil, kako gre sedanja vlada res za profitom ne-katemikov. Tovarne za sintetični gumij, 28 po številu in v vrednosti $1000,000,000, je prodala nekaterim privatnim družbam za piškave dolarje. Skori Iščanje vode, slapov Niagare je HaVa v roke privatnemu kapitalu. Sedaj je na tem, da da v privatne roke tudi patente o izkoriščanju atomske energije, ki je bila odkrita in razvita z denarjem davkoplačevalcev. 'Ameriške kapitalistične družbe izkazujejo v letošnjemu letu ogromne dobičke, ki so tudi 25% višji od lanskih; |oda na drugi strani je republikanska vlada dosegla rekord—višek cen življenskim potrebščinam. Praznik dela je služil tudi v to, da se je povdaiiila misel združitve vseh glavnih delavskih unij. Naglasilo se je, da unij A.F.L. in C.I.O. naj ne pustita ob strani unije rudarjev, katere vodi John Lewis. Bivši predsednik Truman je govoril v Detroitu o pridobitvah ameriških delavcev za časa demokratskih vlad. Predsednik unije C.I.O. Reuthei' je hastopil v Akronu, kjer ga je poslušalo 35,000 domačih unijcev. Polemiziral je s taktiko senatorja Mc-Carthya. Vodja rudarjev John Lewis je na dan praznika dela začel zidati ^ svoje rudarje v Kentucky v Harlanu in Pikeville dvoje velikih bolnišnic, ki bodo stale do 15 milijonov, bodo najmodernejše, vsaka s tisoč posteljami. ZGODBA O GNILI VLADI... Vzhodno nemška komunistična vlada je ves čas volilne borbe v Zapadni Nemčiji vodila propagando, da bo kancler Adenauer in njegova stranka na tleh. Nedeljske volitve in njihov izid so bile naslednjega dne predmet vsakodnevnih razgovorov tudi v vzhodnem delu Berlina. Dva prijatelja gresta po ulici na poti na delo. "To je res ena gnila vlada," je dejal prvi, pa ga je nekdo takoj pograbil za roko. "Napovedana vam je aretacija," je dejal stražnik. Bil je namreč stražnik, ki je delavca ustavil. "Zakaj naj bom aretiran?" je protestiral delavec. "Ker si rabil izraz o gnili vladi." "Pa jaz pri tem nisem imenoval konkretne vlade, ki naj bo gnila." "To ni noben izgovor. Tu v Vzhodni Nemčiji je samo ena gnila vlada, kar je tudi tebi, tovariš, dobro znano," je dejal stražnik in delavca odpeljal. Milijon za Iran WASHINGTON, 7. septembra—Zadnji teden so Združene države dovolile Iranu dvoje izdatnih podpor. Prva podpora je znašala $23,400,000, gre pa iz fonda, ki je določen zaostalim krajem. Znesek $45,000,000 je določil predsednik Eisenhower kot nujno ameriško pomoč Iranu v namenu, da se Iran ne priključi Sovjetski zvezi, v notranjosti pa da ne doživi gospodarskega in finančnega poloma. Ta znesek gre iz fonda medsebojne zavezniške in varnostne pomoči. Poleg teh vsot in pomoči uživa Iran še naprej ameriško tehnično in vojaško pomoč, ki se tam že izvaja. "Treba je ustanoviti v Iranu, stalnost in dati podlago za večjo stopnjo standarda tamošnje-ga ljudstva, za boljše gospodarstvo in socialno stanje." Tako lomentira Bela hiša v Washing-tonu ameriško pomoč Iranu. Iran se je zahvalil Washing-tonu in izrazil upanje, da bo v bodoče dobil še več podpore. * V Teheran v Iran se je vrnila iz Rima kraljica Soraya. Sprejeta je bila z vsem pompom. Iranski radio v Teheranu je istočasno objavil iranskemu ljudstvu vest o ameriški pomoči in tudi napovedal, za kaj se bo ta pomoč uporabila. Država naj se opomore in notranje konsoli-dira. Podtalni elementi, ki so do sedaj to konsolidacijo preprečevali, morajo postati brez moči in vpliva. Iran bo z ameriško pomočjo dvignil kmetijstvo in industrijo ter gradil stanovanja za siromašno prebivalstvo. (Značilno je, da se sedanji iranski vladi ne mudi s procesom zoper Mossadegha. Tudi ni bilo javljeno, v kakem stanju se nahaja preiskava. Baje vlada čaka, da Mossadegh popolnoma ozdravi in da se zdrav in v vsej moči zagovarja pred sodiščem). Popolna zmaga kanclerja Adenauerja; Adenauer razpolaga z absolutno večino NACISTI IN KOMUNISTI SO BILI IZTREBLJENI BONN, Nemčija, 7. septembra—Včerajšnje volitve v Zapadni Nemčiji so prinesle kanclerju Adenauer ju, ki je pro-ameriško orientiran, veliko zmago. Njegov blok je do bil pri volitvah 1949 216, sedaj pa ima 306 sedežev v parlamentu. Po volilni geometriji so socialisti sicer dvignili število poslancev, ki so jih imeli 1949 130, na 150; pri tem pa je povdariti, da ni izvoljen noben komunist. Komunisti so imeli do sedaj v parlamentu 14 poslancev. Računa se, da je šla večina bivših komunističnih glasov sedaj na socialiste. Značilno je nadalje, da so popolnoma propadli tudi nemški nacisti tako, da nimajo v parlamentu niti enega poslanca. Za presojo sedanjega politič-* nega položaja v Zapadni Nemčiji je značilno, da je silno napredovala lastna stranka kanclerja Adenauerja krščanski demokrat-je, ki so odnesli 4,611,205 glasov. Socialisti so dobili 2,865,194 glasov. Druge koalicijske stranke kot svobodni demokratje 1,-070,928, nemška stranka 387,-039 glasov. Nemški nacisti so dobili le 96,850 glasov. V procentih izraženo so dobili krščanski demokratje nad 45% oddanih glasov. Pri zadnjih volitvah so jih imeli 31%. Približno v enakem razmerju ste na-predovali obe koalicijski stranki in nemški stranki. Nemški socialisti so po številu oddanih so dobili 29.02%, letos 28.1% glasov. Gotova nemška mesta kot znani Frankfurt, ki je pedež ameriške okupacijske oblasti, so veljala do sedaj kot trdnjava socialistov. Frankfurt je volil kanclerja Adenauerja. Kancler Adenauer sam je bil izvoljen v Bonnu, kjer je sedež zapadno nemške vlade. Vodja socialistov Ollenhauer pa v mestu Hannover. Nemški politik Dr. Josef Wirth, znan levičarski krščanski demokrat in bivši nemški kancler, zagovarja ožjo zvezo* s Sovjetsko zvezo. Kandidiral je v mestu Karlsruhe. Dobil je 833 glasov, njegov protikandidat uradni krščanski demokrat pa 54,166 glasov. Zadovoljstvo v Zapadnem bloku Zadovoljna nad izidom nemških volitev je v prvi vrsti Amerika. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles, ki se nahaja v Denverju pri predsedniku Eisenhowerju radi posvetovanj o zunanji politiki, je dejal, da ga izid nemških volitev ni presenetil, ker ga je pričakoval. Nemci so ^e torej odločili za oborožitev, za soudeležbo pri skupni zapadno evropski obrambi. Kancler Adenauer sedaj v svojem parlamentu ne bo imel nobenih težav, ko bo ta program izvajal. Izid nemških volitev pa, glasov lahno jje, tudi opomin Franciji, da se o skupni zapadno evropski obrambi tudi s francosko soudeležbo jasno odloči. Amerigko državno tajništvo izdaja komentarje k nemškim volitvam; ti komentarji so polni največjega zadovoljstva. Zapadno evropski tisk, kateremu se pridružuje tudi ameriški, označuje kanclerja Konrada Adenauerja kot največjega državnika v sedanji zapadni Evropi. Istočasno pa povdarja, da je politika Moskve do Nemčije doživela poraz, kakršnega najbrže niti sama ni pričakovala. Nemci in atomska energija da bo sedaj Adenauer zahteval od zapadnih zaveznikov dovoljenje, da Nemčija pristopi k produkciji atomske energije. Zapadni Nemci imajo na razpolago 15 ton urana, pripravljen kader znanstvenikov in sposobnih tehnikov, potrebne laboratorije z vsemi opremami, ki so potrebne za produkcijo atomske energije. Atomsko energijo bodo Nemci uporabili v civilne namene. Program Adenauerja BONN, 8. septembra—Kancler zapadne nemške vlade je imel nagovor na množico in je trdil, da bo njegova politika ta, da osvobodi 18 milijonov Nemcev v Vzhodni Nemčiji izpod sovjetskega jarma. Nadaljna naloga pa bo, da pride do združene Nemčije in združene Evrope. LEVI—ČETVORČKl TORONTO, Italija, 7. septembra—V mestu gostuje cirkus. Pri predstavah nastopa levji par, levinja Mary in lev Tarzan po imenu. Za en dan je bil nastop levjega para odpovedan, ker je levinja Mary povrgla če-tvorčke. Poročila i? Nemčije, katera je potrdil tudi London in ki so prispela v Ameriko, vedo povedati, PREBIVALSTVO DOMA IN DRUGOD Seja direktorija Nocoj ob osmih se vrši redna seja direktorija Slovenskega narodnega doma n& St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeleže. Na dan Praznika dela je bilo v Združenih državah 63,408,000 delavnega ljudstva. V to število pa ni prišteti gospodinj, otrok, bolnih in starih nedelavnih ljudi. Število govori o pravih delavnih rokah, ki si le z dcl«tn služijo svoj kruh. Za leto 1975 je napovedano, da bodo imele Združene države 901 milijonov ljudi. Osrednji statistični urad v W^ashingtonu pa ima še drugo napoved; Če se bo ameriško prebivalstvo množilo po sedanji hitri lestvici, leta 1975 v Združenih državah ne bo samo 190, marveč 221 milijonov ljudi. DosegR bomo porast kar za 61 milijonov! * Velika Britanija ima 50 mili-jonoy prebivalstva. Trenotno je tam sedem milijonov delavnih ljudi, ki morajo iti v pokoj in se zadovoljiti s tedensko pokojnino v dolarski valuti $6. V naslednjih 24 letih bo imela Anglija deset milijonov takih upokojen cev, katerim pa je prišteti še dva milijona državnih upokojencev, skupno torej več kakor 20% prebivalstva, sami upokojenci. pada število rojstev. Posledice so jasne: na eni strani veliko število' upokojenih, ki ne smejo več delati, na drugi strani zmanjšanje produkcije delavne sile, a Velika Britanija sili k produkciji in k izvozu. Po sedanjem zakonu je tudi v Veliki Britaniji določeno, da se morajo delavci, ki dosežejo 65 let starosti, umakniti v pokoj; delavke pa že s 60 leti. To prisilno normo so uvedli britanski socialisti. Popre je je bilo delavcem na izbiro, ali še delajo ali pa gredo v pokoj, ko dosežejo določeno starost. Britance je razgibal, nastop protestantovskega nadškofa iz Yorka. Škof Garbett je drugi po cerkveni stopnji v Angliji. Britanska zveza za boljše znanstvo je imela v Liverpoolu svoje zborovanje, na katerem je nastopil tudi nadškof Gabertt s sledečo trditvijo: "Kvaliteta življenja je bolj važna, kakor pa število." S tem se je nadškof odkrito zavzel za to, da se število rojstev omeji Istočasno opazujejo Angleži, da tudi v Angliji. Pozdravi-z Ljubljane Mr. Marian Mihaljevich, ki vodi svojo pptniško agencijo na 6424 St. Clair Ave., se nahaja na obisku v stari domovini. Pošilja najlepše pozdrave z Ljubljane, kjer se mudi par dni. Piše, da je Jugoslavija lepa dežela. Na vlaku se je srečal s 15 ameriškimi študenti, ki so se nahajali na potu v' Jugoslavijo v svrho svojih študij. Spremil jih je do njih bivališča v hotelu. Mr. Mihaljevich se je podal v Evropo po trgovskih opravkih, posebno pa, da dobi natančne podatke o carini na paketih in drugih podrobnostih, da bo mogel svojim odjemalcem še bolj točno postreči pri pošiljanju paketov in drugih pošiljk v staro domovino. Pozdravi Pozdrave sorodnikom in prijateljem pošiljajo Mr. in Mrs. Tom in Anna Jereb in hčerka Anna Mae iz 9115 Columbia Ave., ki se v družbi Mr. in Mrs. Matt in Josie Krašovec iz 1156 Norwood Rd., nahajajo na obisku Niagara Falls. Mr. in Mrs. Jereb danes obhajata 25-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Še na mnoga leta! Seja Sokolic Radi praznika se snoči ni vršila seja društva Slovenske So-kolice, št. 442 SNPJ, vrši se pa nocoj ob 7.30 uri v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vabi se vse članice, da se udeleže, ker je več važnih stvari na dnevnem redu. 45-letnica poroke V krogu svoje družine sta včeraj obhajala Mr. in Mrs. Frank in Julija Ivdnčič, 1241 E. 61 St., 45-letnico svojega zakonskega življenja. Otroci in njih družine ter prijatelji jima želijo zdravja in sreče, da bi dočakala zlato poroko! Na obisku K Mr. in Mrs. Frank Rode na 6310 Carl Ave. so prišli na obisk iz Los Angelesa, Cal., hči Jennie, vnukinja Milka in vnuk Richard Habich, ki je prišel na dopust od vojakov. Upamo, da se bodo tu dobro zabavali! ti ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. »231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndeicon 1-5311 — HEndeison 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays ' SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 _ 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 . 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 TRST IN BALKANSKI MIR Pred nekaj dnevi je italijanski ministrski predsednik Giuseppe Pella pozval diplomatske predstavnike "Treh Velikih" na konferenco in sklical izredno zasedanje svojega kabineta. Vzrok?—diplomatska kriza z Jugoslavijo zaradi Trsta. Na razgovore je bil tudi pozvan general Mar-ras, šef italijanskega generalnega štaba. Povod za vse to razburjenje pa je dalo poročilo "Yugo-pressa," da maršal Tito namerava priključiti cono "B" Jugoslaviji. Cona "B" pa je skoraj izključno slovenska in zato so dogodki zadnjih dni za nas izrednega pomena. Iz italijanskih krogov prihajajo poročila, da ima Pella namen poslati svoje divizije na mejo, če bi Tito uresničil svoj namen, in, da bo podvzel "protiukrepe." Mi Slovenci se samo sprašujemo, katere divizije bo Pella poslal na mejo, saj ima veliko izbiro. Pošlje lahko tiste, ki so se slavno borile proti neoboroženim Abesincem, ali tiste, ki so prehodile v rekordnem času puščave od E1 Alameina do Tunisa. Morda pa bo izbral za to važno nalogo divizije, ki so po "krvavih borbah zavzele TRDNJAVO Vič pri Ljubljani" v drugi svetovni vojni. Vsi se še dobro spominjamo italijanske politike pred zadnjo svetovno vojno, ko je takratna vlada pod Mussolini jem preselila na tisoče Slovencev iz Julijske krajine globoko doli v Kalabrijo in na njihova mesta naselila Italijane, da bi tako lahko vedno dokazala italijanski karakter spornega ozemlja. Trdovratneži so bili postreljeni, mučeni in žejo so jim tolažili z ricinovim oljem. Med vojno so nas pobrali na desettisoče in pospravili v razna koncentracijska taborišča. Italijani so vojno izgubili in to dejstvo je dajalo Slovencem upanja, da bo končno pravica zmagala. Čas pa je potekal hitro in prav kmalu se je Slovenec spraševal, kdo je prav za prav zmagal v zadnji vojni. Dokler je bila Jugoslavija prijatelj in zaveznik Moskve so bili tudi italijanski komunisti za to, da se Trst priključi Jugoslaviji. Nenadoma pa je prišlo do preloma med Titom in Stalinorn, in ravno tako hitro so italijanski komunisti zahtevali, da Trst dobi Italija nazaj. Signor Pella, ki sedi na majavem stolčku predsednika italijanske vlade ,se naaja v zelo nezavidljivem položaju. Na eni strani je Italija skrajno siromašna ih dezorganizirana kljub milijonom ameriške pomoči, ki izginjajo neznano kam, na drugi strani pa število komunistov raste iz dneva v dan. Signor Pella se dobro zaveda svoje slabosti in šibkosti svojega položaja v luči milijonov italijanskih komunistov. Ve pa zelo dobro, da si bo pridobil sodelovanje komunistov v svoji politiki proti Titu, kateregai komunisti še bolj sovražijo, kakor pa Angleže in Amerikance, ker se je uprl pravemu komunističnemu "bogu Stalinu" in njegovemu "nezmotljivemu komunističnemu katekizmu." Signor Pella tudi očividno soglaša s pokojnim Mussolini-jem, da je bolje živeti en dan kot lev, nego sto let kot ovca. Samo pripetiti se mu zna, da bo živel le en dan, ampak kot—ovca. Ko premišljujemo, kaj bi se dogodilo, če bi nenadoma prišlo do oboroženega spopada med Italijani in Jugoslovani brez tujega vmešavanja, se sprašujemo, kje bi se italijanski "bluff" razblinil—pri Padovi ali šele v Rimu...? Dejstvo je, da velika večina Italijanov Trsta in tako-zvane Julije krajine ne pozna in skoraj brez izjeme smatrajo ta predel za tuj—ne-italijanski. Italijanski narod nima niti najmanjšega interesa v teh predelih, ker so predvsem gosppdarsko pasivni. Trst sam je po tridesetletnem prizadevanju Mussolinija in potomcev sedaj res pretežno italijanski, za Italijo pa predstavlja le oporišče za nadaljnja prodiranja na vzhod. Avstro-ogrska monarhija je izgradila Trst kakor ga poznamo danes, saj je štirideset milijonska država potrebovala dober, izhod na morje. Mesto je takrat imelo sijajno industrijsko zaledje, in je postalo izvozna luka vse srednje Evrope, V mesto, ki je raslo kakor gobe po dežju, so se naseljevali v glavnem italijanski delavci, saj je Italija že takrat imela nebroj želodcev, katere sama ni mogla prehranjevati. Ti emigranti so preplavili Trst, dočim so vse kmetije v okolici obdelovali Slovenci, ki so se takrat le izjemoma izseljevali v mesto. Avstrijci, ki so bili takrat gospodarji, so bili večinoma na vseh uradniških mestih in mnogo se jih je izselilo, ko so po končani prvi svetovni vojni Italijani dokončno Trst obdržali. Trst je z ostalo "Julijsko krajino" v kaj čudnem razmerju, saj ima mesto skoraj toliko prebivalstva, kakor njegovo zaledje. Novi grobovi (Nadaljevanje z 1. strani) ANTON AVSEC Nagloma je podlegel srčni kapi v petek zvečer Anton Avsec, samski, star 67 let, stanujoč na 5608 Carry Ave. Doma je bil iz vasi Pudob, fara Stari trg, po domače pri Kranjcu. V Ameriki se je nahajal 40 let in je bil član samostojnega podpornega društva Ložka dolina. Tukaj zapušča nečakinjo Mary Palčič, nečaka Anton in Ernest Palčič ter druge sorodnike, v stari domovini pa sestri Franco in Rozo Gerbec. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8.15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. MIHAEL SEBBEK V Cleveland Clinic bolnišnici je umrl v nedeljo zvečer po enotedenski bolezni Mihael Sebrek, star 53 let. Stanoval je na 8118 Harvard Ave. Rodom je bil Hrvat. Bil je član društva* sv. Nikola, št. 22 HBZ. Tukaj zapušča sestro Mrs. Caroline Kortovich, v starem kraju pa sestro Lojzo, brata Andreja in Mirka ter več drugih sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. * ROSE MOLLIS V Huron bolnišnici je umrla v nedeljo potem, ko se je podvrgla težki operaciji, Rose Hollis, rojena Picely, stanujoča na 1133 E. 147 St. Rojena je bila v Clevelandu in je bila stara 37 let. Tukaj zapušča soproga Bernarda, sinčka Robert in George, in mater Mrs. Rose Ribar na 316 E. 161 St. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 10. uri iz Brick-man & Sons pogrebnega zavoda, 7208 Superior Ave., v cerkev sv. Jožefa in nato na pokopališče Calvary. Ameriški prispevek kZN WASHINGTON, 3. septembra —Afera uradnikov ameriške delegacije pri Združenih narodih, ki so bili vsled sumnje zveze s komunisti odpuščeni iz službe, pa je posebno upravno sodišče ZN razsodilo, da jih je sprejeti nazaj, oziroma jim po izberi plačati odškodnino, se nadaljuje. V kongresu bo o tej točki nadaljnjo zasliševanje, menda enkrat na jesen, ^a drugi strani pa grozijo pristaši McCarthya, naj Združeni narodi vedo, da nosijo Združene države 35.12% vseh upravnih stroškov, ki so v zvezi z organizacijo in delovanjem Združenih narodov. Če bodo rekle Združene države, da ne plačajo odslovljenih uradnikov, kdo jih bo plačal? Sicer pa bo o tem zanimivem vprašanju razpravljalo prihodnje zasedanje Združenih narodov. NUNE V RIMU STRADAJO? Angleška časopisna agencija Reuter poroča iz Rima naslednjo zgodbo: Dvajset nun, sicer zaprtih visoko v svoji celici, je imelo sestanek. Sestanek je dovolil papež. Sestanek je veljal vprašanju, kaj ukreniti, da nune ne bodo izpostavljene pomanjkanju. Padel je predlog, da se napravi v Italiji zveza 37 kapucinskih ženskih samostanov. Bogatejši samostani naj pomagajo revnejšim in naj se vrši izmenjava ter delo med posameznimi samostani tako, da se naročila za posamezna dela med samostani izmenjavajo. Reuter tudi poroča, da so se nune, ki so bile redoma zaprte vsaka zase, na tem sestanku komaj slišno med seboj pogovarjale. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE VSAKDANJI DOGODKI Umor iz usmiljenja PHOENIX, Ariz., 7. septembra—Herman Nagle, star 53 let, je upokojen stražnik mesta New York. Pred petimi leti se je naselil v tem kraju. Žena mu je umrla pred 14 leti, zadeta od srčne kapi. Nagle je imel 28 let staro hčerko, ki je bila enako hroma. Oče Herman ni mogel gledati svoje hčerke, kako se muči vsled ohromelosti. Odločil se je, da napravi konec njenim mukam. S pištolo ji je pognal kroglo skozi levo sence, nato pa oddal na vrh glave še drug strel, da bi bil popolnoma siguren, da je hčerka mrtva. Oče Herman stoji pod obtožbo premišljenega umora. "Umoril sem hčer, ker sem jo imel rad. Ta dan, ko je nehala trpeti, je bil za mene jasni dan," je bil zagovor Hermana Nagleja. SODNIK VINSON UMRL WASHINGTON, 8. septembra — Predsednik ameriškega vrhovnega sodišča Vinson je danes zjutraj, kmalu po tretji uri umrl, zadet od srčne kapi. Vinson je bil star 73 let. Nato mesto ga je postavil leta 1946 bivši predsednik Harry Truman. Za njegovega naslednika se imenuje tudi Warren, sedaj governor Californije, ki je ponovno zatrdil, da se ne bo potegoval več za governersko mesto. ŽRTVE POČITNIC Dosedaj je bilo v treh dneh počitnic 441 oseb-ubitih v prometu; 75 jih je utonilo, 95 pa šlo v smrt vsled drugih okol-nosti. Država Ohio ima 22 smrti radi prometa, šest jih je utonilo, dva sta pa mrtva radi drugih nesreč. Včeraj je jezero Erie zahteva lo ^et žrtev. Dva ribiška čolna je veter prevrnil. Pri tem je našlo pet oseb smrt. Oglašajte v Enakopravnosti Italijanska vlada je v gonji za Trst zelo nedosledna. Na eni strani moleduje Zapad za pomoč, čes, da ne more prehranjevati ogromnega prebivalstva. Potem zopet roti razne države in predvsem U. S. A., da bi dqvolile vselje-vanje Italijanov. Na drugi strani pa bi si izredno rada natrpala prehranjevanje še nekaj stotisoč ljudi v Trstu in dodala svojemu dobremu milijonu brezposelnih še nekaj desettisoč Tržačanov, ki istotako ne morejo najti zaslužka v od industrijskega zaledja odrezanem mestu. Italijanska vlada je dovolj brezsramna, da se upa protestirati proti vojaškemu sodelovanju zaveznikov z Jugoslavijo. Kaj pa ima Signor Pella nuditi zaveznikom, česar Jugoslavija ne more? Mgrda tiste junake, katere je nekaj sto partizanov gnalo po Sloveniji, tako, da si še do danes od živčnega šoka niso opomogli? Signor Pella pa besni predvsem zaradi nedavnih vojaških razgovorov med zavezniki in Jugoslovani in razburja ga nadalje dejstvo, da bo velika in močna jugoslovanska armada v kratkem imela manevre na mejah Trsta, pri katerih bodo navzoči zavezniški vojaški opazovalci. Morda pa je Signor Pella poslal dve diviziji v Gorico le da proslavi desetletnico zmage osmega septembra 1. 1943. Dogodki naslednjih dni bodo to hipotezo nedvomno pojasnili. E.M. (Hamilton, Ont.) Kam smo prišli s plačami za razna dela, nam kažejo novice, ki jih čitamo in—pozabimo. Kako bi bilo mogoče drugače, če se vsak dan na tem svetu toliko novega dogodi, da ni mogoče več zasledovati. Zato gre človek kar površno s časopisom, pogleda se glava (naslov)—če kaže kaj zanimivega, se človek ustavi pri tem ali onem odstavku—potem pa hiti zopet dalje. Res je, da se, časopis tiska in izdaja zato, da ga ljudje čitajo. Ampak, prosim vas, kdo bo pa precital recimo nedeljski časopis velike oblike, ki ima po sto in več strani. Navajen sem sicer velikih časopisov, kakršne premorejo velika mesta, kakor je New York. Samo malih oglasov je nad 40 strani. Ves časopis pa nanese več ko sto strani. Kar je oglasov, se seveda izpusti. Ampak tukaj in tam se le pogleda. Čitam postavim tri vrstice oglasa, ki naznanja svetu "plumberja," ki se ponuja za vsa dela, spadajoča v to stroko. Seveda ne za "boglonaj," ampak reci in beri: za štiri dolarje na uro. Za osem ur torej znese 32 dolarjev ali toliko, kolikor smo dobili začetne plače primeroma vsi, ki smo prišli semkaj pred 40 leti in sicer na mesec. Prosim vas, mi smo delali po deset ur na dan, šest dni v tednu in bili plačani po sedem ali k večjem osem dolarjev na teden. Pa so bili nekateri, ki so dobivali še manj. Ne gre mi iz spomina "sijajna plača," ki jo je dobival prijatelj Lunka—reci in beri: po sedem centov na uro. To pride za desetumo delo po 70 centov na dan, na teden za šestdnevno delo pa—reci in beri: štiri dolarje in dvajset centov. Večkrat grem malo okoli, pa srečam tega ali onega soseda. Ali ga poznam ali ne, to je vseeno. Nagovorim ga in zdi se mi, da je vidno vesel. Tako se dela znanstva, zakaj drugič, ko se srečava, si že tako "helojeva," kakor da se poznava še iz ljudske šole. Pa pridem na to ali ono vprašanje. Omenim, kako so se dvignile delavske plače in sled nji mi potrdi, da je res. "Ampak, če hočejo plačati ta ko, zakaj bi človek ne vzel?" mi pravi ta ali oni. "Pa obrniva drugače—recimo, da rabiš ti sam ali jaz človeka kot je 'plumber' ali elektri-kar, pa da ti računa po štiri dolarje na uro." "To je res, da se človeku zdi taka plača prevelika. Slednji prizna to—ampak dokler plaču jejo—" "Se jemlje, kajne. Kadar pa ti plaču ješ, je pa preveč." Migne z ramami in doda: "Tako je. Zato pa je najboljše, da si človek kar%^am naredi vse, kar rabi zase. Ali si opazil razstavo pred par tedni, ki nekako rešuje taka vprašanja?" "Nisem," mu priznam. "Veš, med narodom se je začelo čisto posebno gibanje, ki stremi za tem, da si vsak človek pomaga sam. Razstava je imela vse mogoče najnovejše orodje in pa material, kakor se ga rabi pri hiši. Vse dobro in čedno izdelano, da ni treba človeku drugega, kakor prijeti v roke pa začeti. Delo gre samo naprej in če si dopoldne neroden, boš popoldne pa že tako spreten, da se boš čudil. In še nekaj. Začeli so odpirati proste tečaje, koder uče ljudi vsega, kar je potrebno za dom in življenje. Tako si svet pomaga." Jaz sem bil od nekdaj za to, da se človek poprime vsega, kar ga sreča v življenju. Je tako. Izdajal sem "čas" in prejemal med drugim tudi razna vprašanja, kako bi to ali ono najboljše rešili. Da ljudem res svetujem kaj pametnega, je bilo treba, da najprej sam naredim. Z vsem sem začel in vse mi je šlo—eno malo boljše, drugo še zmiraj bolj nerodno. A šlo je vendarle. In to mi je v življenju zmiraj prav prišlo. Posebno je to veljavno danes, ko se res kmalu ne bo izplačalo imeti hiše ali doma, če bodo morali ljudje plačevati tako ceno. Veste, je tako: Mogoče se na veliko izplača tudi, če so visoke plače. A na majhno—nak. Kar je na veliko, delajo vselej stroji—kar je majhno—se dela po meri. Kaj se to pravi, se lahko prepričaš sam, recimo pri žagi. Vzemi ročno in električno—pa boš uvidel, kaj pomeni stroj. Ker govorim o plačah za delo, bi rad povedal še eno: Naša gledališča prednašajo včasih kaj takega, kar je res dobro. Zadnje čase se razširja po Ameriki slika od Houdinija, ki je bil eden izmed največjih čarovnikov svojega časa. Je res dobro, celo tako dobro, da je mesto Las Vegas v Arizoni dobilo slike. Mimogre-V Ne vadi dobilo slike. Mimogrede povedano, Las Vegas je kraj kakih sto milj od našega Los Angelesa čisto v puščavi. Bilo je zidano takorekoč po vzorcih. Zakaj denar so dale milijonar-ske kompanije z namenom, da skubejo ljudi. Vse mesto je namenjeno enemu poklicu: da se ljudi obira za denar. Ni drugega, kakor sam "gambling," podnevi in ponoči, na veliko in malo v vseh mogočih oblikah. Zato so med dobro-došleci cenjeni posebno tisti, ki imajo debele taške, polne sto-takov in tisočakov. Ljudi se vabi z neizmernim bogastvom, fi-neso in mnogimi udobnostmi, katerih ne najdete v navadnih krajih. Toliko o Las Vegas, če vas kdaj pot pripelje mimo. Torej ta Las Vegas je iznašel, da je Hou-dini v premikajočih slikah tako nekaj posebnega, da bi se izplačalo, da se pokaže to delo tudi tam. Ampak ne tako, kakor so ga vprizorili v Hollywoodu—to je bolj, kakor bi se reklo—je bolj za kmete. Las Vegas hoče imeti nekaj nenavadnega, posebnega, kar se ne najde nikjer drugje. Pa so se obrnili na upravo, ki posoja HouAinijeve slike. Toda mesto premikajočih slik bi radi videli, da nastopijo igralci, ki so bili najeti pri slikah. Dva imata posebno važne vloge. Če bi se ta dva dobilo, da bi proizvajala tisto, kar je na slikah. Ostalo bi se posnelo pa iz filma. Zmenili so se in sklenili, da so pripravljeni plačati 60 tisoč dolarjev za 14-dnevno predstavo. Vse je izgledalo tako, da bodo gostje v Las Vegas res imeli nekaj posebnega, kar je važno zlasti za tiste, ki veliko izgube pri igrah. Mislili so v Las Vegas, da kaj takega ne premore nobeno drugo mesto v Ameriki. Plačati dvema osebama za štirinajstdnevno predstavo Houdinija kar 60 tisoč dolarjev, ni kar si bodi. Ampak—delali so Vačun brez krčmarja. Zakaj tista dva slavna igralca sta naznanila odboru v Las Vegas, da se jima ne izplača. Da ni denarja v tem. Ni denarja? Šestdeset tisoč dolarjev je velika vsota celo v razmerah kakor so danes, ko obcestni berač sedi v Cadillacu za miloda-re. Ko plumberji in podobni računajo na uro po štiri dolarje— čezurno delo pa mora prinesti osem rajnčkov. Vse to sc lepo sliši, dokler ni Las Vegas dobil uradni odgovor od zastopnika obeh umetnikov. Tam je bilo pisano tako ali vsaj podobno, kakor sestavijo zdravi možgani, ki so vajeni številk. Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi bil pisal nekako tako-le: "Dragi rojaki. Z veseljem smo prejeli od mesta Las Vegas velikodušno ponudbo, da se vpri^on znani film Houdini s pogoje*, da bosta dva glaVna igrale® osebno pokazala vse važne točke v slikah. Vsota 60 tisoč dolarjev se na prvi pogled zdi kar lepa, če bi ne bilo tega in onega-To se pravi: Uncle Sam zahteva svoje in od plače 60 tisoč dojar jev pride njemu v roke 40 tisoč dolarjev. Zakaj—tega ne vp^ šajte. On vendar rabi denar, ® podpira Evropo, pred vse® Nemčijo, ki je prinesla na* eni generaciji dve svetovni vop in na stotisoče žrtev. Poseb^ na glasu so bili od vselej Nemci, ki so zdaj pod Rusip so baje do dobrega lačni. Za je šlo 15 milijonov iz posei skladov, da se napravi pa akelce z dobro vsebino in se jih med vzhodne Prusjake, da D bodo izgubili svojega podivjan ga junaštva. . "Torej ostane še 20 tisoc larjev. Ampak, če mislite, da to čist denar, se tako ^ kakor tisti, ki pridejo mislijo, da bodo dobili. ritev take predstave, kakors zahtevate, bi veljala naj* 20 tisoč dolarjev, kar vam P nese skupno 60 tisoč. morala oba igralca delati stonj. Ker pa ima danes denar, razven mene, ki sem presario za oba umetnika, & tovo ne boste zamerili. Če za . • Irar vam svoje, oziroma, Kdi . gre. Deset odstotkov od 60 znese šest tisoč dolarjev. "Če zdaj slavno mesto Vegas vse skupaj sešteje, bo ^ bilo zanimivo številko: bi beri šest in šestdeset tisoc larjev. Z drugimi besedaci^ se reklo, da bi morala umG doplačati iz svojega—šest dolarjev. _ . "Ne vem, če bi Houdi^ ^ pravil iz tega dobiček, dasi velik čarovnik. Če bo hotelo . stv Las Vegas videti dini, bo moralo pač gledati ^ ke, ki so samo senca tega, imenujemo življenje, pa Kdor ne verjame, kaj so ^ ki, naj si domišlja, da jg leto en milijon dohodkov. . toliko srečen, da .T # Yorku, koder so najvišji v naših državah, b^ svojega žepa dodati nad 1 dolarjev, če bo hotel pokn ' kar gre državam. Pravijo sicer, da bodo cirali dohodke in stroške bodo takse znižane. Kdor ži vero v srcu in resnico v tisti bo odšel z dolgim Pa naj hodi srečno! PREDOLG ZA POSTELJO LONDON, 7. o-i-- (^oo gestindvajsetletni Arthur septeOi^^ K je poročil Margareto Beck. in thur je visok šest cev osem inčev, Margareta P čevljev in dva inča. Par J® gostoval konvenciji legionarjev, je dancS ostro napadel Sovjet^k" in imenoval njeno P' Nemčije "škandal." , . d" Oglatejte ♦ * ^ Enakopra^" * ^ A ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 ŠENK; na obisku v domovini g sem Vam obljubila, / Vam bom poročala tudi o fncertu, ki ga je dne 20. junija Jiredila Slovenska izseljenska ^tica na čast rojakom, ki se ^ v "starem kraju." Kon-vq j® vršil v dvorani Slo-® filharmonije na Kon-] in se ga je ude- o okoli 400 ameriških roja- s svojimi sorodniki. g^j., ibesedah je tov. P^^isrčno pozdravil ro-Pen^ 'rojakinje, ki jih je hre-]q P° rojstni deželi prigna-želer ^ Slovenijo, in jim dnn,' v^^-' dobro počutijo na "^(ih tleh. ''ojakov se mu je pri-Lo ° ^^hvalil za pozdrav rojak jjjj^.^v®tik iz Clevelanda. Za lien ^ ®^®topil, burno pozdrav-,^«^ski oktet, ki je bil tlim • ^a^ienjen na pevsko Ifj ^ USA, in zapel rojakom smi: Triglav, Popotnikova (očkT ^o®fiovini. V naslednji lega f grupa Sindikal- Zjj,. ,, ^turnega društva "Nova Ij jj ^ Darodnih nošah izvaja-®^®^®"ska narodna plesa: ®Pl6t in pa Gorenjski »o ^ kar so želi obil- ^^odobravanje. Z močnim Vz^°v nagrajen tudi Gf.j Vohune, ki je recitiral ^fJiov "Zemlji," in pa Pre- ®&a "Povodnega moža." pevci pojavili na odru spet lo pj ^Venskega okteta, ni bi-le ne konca, ne kraja. grl so vrele melodi-slovenskih narodnih prelivale v srca po-^PeU si utirali solze. ih H ^osarsko. Nocoj pa tri ljubice, Ti lumpej in pa zna-% vse priljubljene ''Rib-^ So jo morali ponoviti, ^bjio to pesmijo še po- j% . ^vdušeni naši rojaki, ki ®^la zibelka v Ribnici, Oj teh ^ treba poudarjati. Pod poznala v dvorani ^0 'p t«v ovaKovO) L/&ro- ki^ ^®^o in Louisa Levsti-L vsi naši "Ribenčajni." ' gostje bi še in še po-Pevce in priljubljene % Jj ® ®o dokazali z neneh-^odali Zato so fantje ''oŽice«.^^ "Kje so moje ^iveii D dragi rojaki pre- '1 Sgg^^^^tne urico kot bratje ^ prisrčnem vzdušju ^ večera. Po kul-'i v ^^ogramu pa so se zbra-prostorih Filhar- '(ijie k P^storih Filhar-^^avnemu delu tega ^j®r so bila na raz H so bila na raz-j®dila in pijača in t ^ ill ples. Toda %reg številen obisk, na i^®'^®ke m Slovenske izse-2 računal, je bi- ^ bi g_ dvorana premajhna, ""Ofali n vse goste in so V ]{j.^ ateri, na žalost, oditi, f- času se je v dvo-^ te' ° °^lično razpoloženo j® pripomogel tudi v zabavni pro- ^terem je sodeloval haf Avgust Stanko b slovenske na-sta peli priljub-? »CVr« Danica PilipiS ki sta močno L ^'°slušalce. S svojim in šalami je w^^®lavec tudi znani Radio M Milčinski, ali h ' T ga kličemo oik skrbel kvartet opL za "poskočne" in tie. aši posebno ki jim jih ^^^jatelioi • v spomin na ""odniK J večer. Dekleta v raz i jim jih >0^ ° pripenja le ; kakor ^'ibniško suho „ ^ skaffira..__ , t' -Bene u poslika- 0 "kuhovn- nameravali ne- sti s seboj fantje slovenskega okteta na pevsko turnejo po Ameriki. Rekli pa so, da bodo do druge spomladi, ko so (trdno prepričani, da potujejo, pripravili rojakom še vse kaj lepšega. Zabava je potekala v res nad vse prijateljskem vzdušju. Seveda ni manjkalo tudi zdravic: "staremu kraju" je nazdravil rojak Bokal, lepim Slovenkam rojak Perušek iz Clevelanda, mlada Američanka slovenskega porekla Miss Josefine Mišičeva pa se je ojUnačila jn nazdravila vsem "fejst" slovenskim fantom. Ko sem opazovala zbrane rojake, sem videla, da se je dobra volja zelo hitro širila od omizja io omizja. Posebno dobro so se zabavala omizja okoli rojakov Johna Močnika, Peruška, Levstika, Bokala in drugih. Dobro razpoložena je bila tudi gospa Albina Novakova, glavna tajnica Slovenske ženske zveze, ki je J rojakinjo Mary Zabukovčevo, Alice Zeleznikovo in s sorodniki jn znanci sedela pri mizi blizu odra. Tam v bližini sem. opazila Uidi omizje naših "Argentin-cev." Rojak Fur lan s soproge 'n sinčkem iz Buenos Ariesa se tudi mudi že dalj časa v domovini. Začudila sem se, ko sem na drugem koncu dvorane opazila rojakinjo Kolarjevo i z Minne-iOte v družbi z njenim bratom in namesto smeha,—solze na njenem licu. Ko sem se ji približala, se mi skozi solze le nasmeje in reče: "Nič ni hudega. Zi bratom le še vedno jokava od veselja, da sva se po dolgih 46 'etih vendarle še enkrat videla n tudi zadnjikrat." Ko sem ju skušala potolažiti, da čez par 'et že zopet lahko pride na obisk, je odmajala z glavo in rekla: "Kje neki, ali ne veste, ia sem morala za to potovanje trdo hraniti denar skoraj dese'i let? Tega sedaj ne bi več zmogla!" Njena iskrenost me je globo-'to ganila. Spomnila sem se na pogovor dveh ljubljanskih "na-vnežev," ki sta pred pošto čakala na tramvaj in po svoje komentirala "petičnost" ameriških Slovencev. Sem in tja sem ujela besede: milijonarji, lagodno in brezdelno življenje, luksus, itd. Tema dvema in najbrže še komu ni znano, da je velika večina naših rojakov, tovarniških delavcev in obrtnikov, ki morajo v osemurni delavnik vložiti še enkrat več svojega dela, kot pa je zaenkrat to pri nas in da so morali mnogi od njih resnično par let hraniti, da so. lahko obiskali rojstno domovino in sorodnike, oziroma starše, kdor je še tako srečen, da mu živijo. Na tem sprejemu Izseljenske matice sem se tudi seznanila z rojakom Mirkom Cindričen iz Kalifornije, ki je doma iz Bab-nega polja. Njegova soproga, ki je Američanka, mi je na moje vprašanje, kako ji ugaja Slovenija, odgovorila, da je Slovenija "a beautiful country and the people are very nice." Nemalo pa sem se začudila, ko mi je rojak Cindrič ves navdušen pripovedoval, da je govoril s predsednikom Titom. Ker je s seboj iz Amerike pripeljal tudi svoj avto, je imel možnost, da je lahko veliko več potoval po Sloveniji in Jugoslaviji. Tako ga je pot zanesla tudi v Istro v času, ko so tam proslavljali desetletnico osvoboditve. Ob tej priliki je tu govoril tudi maršal Tito. Ko je zaključil govor, je rojak Cindrič pristopil k njemu in mu izročil pozdrave slovenskih izseljencev iz sončne Kalifornije. V Sloveniji smo imeli prav tisti čas že daljšo dobo prav deževno vreme. V tem smislu mu je maršal Tito tudi odgovoril: "I nama bi trebalo malo kalifor-nijskog sunca." Lepo se mu je tudi zahvalil za pozdrave in se dalj časa padržal z njim v pogovoru. Zunaj se je noč že polagoma odmikala dnevu. Dvorana se je počasi praznila. Malo bolj zgodaj so odšli tisti rojaki, ki so se prijavili za "Putnikov" avtobusni izlet po Sloveniji, naslednjega dne popoldne. Ker sem se tudi sama udeležila izleta, vam boitt popisala to potovanje, ki je trajalo deset dni in obsegalo vso Slovenijo, jugoslovansko cono Trsta in Kvar-nersko riviero. (Dalje prihodnjih) 80-LETNICA CELJSKE CINKARNE Cejska Cinkarna praznuje 80-letnico svojega obstoja. Med kovinskimi podjetji v celjskem okolišu je starejša le železarna v Štorah. Sprva so nameravali postaviti Cinkarno v Rimskih toplicah, kjer je bila že nekoč topilnica svinca. Toda takratna mestna občina v Celju ter njen župan sta uspela, da so jo začeli graditi v Celju. V začetku je Celjska cinkarna predelovala rudo iz rudnika v Rablju ter rudo iz rudnika v Rablju ter rudo iz nekaterih manjših rudnikov na Koroškem in Tirolskem. De-stilajskim pečem je šele v našem stoletju sledila gradnja pražar-ne, v kateri so proizvajali tudi žvepleno kislino. Leta 1888 je začela obratovati valjarna. Oddelek za modro galico, ki je bil yjgrajen med prvo svetovno vojno, so že prva leta po vojni opustili. V letih po prvi svetovni vojni je Cinroma hitro rasla in se večala. Razširili so pražarno ter zgradili obrat za cinkovo belilo (1. 1930—1931). Zadnja pridobitev Celjske cinkarne pred začetkom minule vojne je bila brusilnica cinkografskih plošč. V letih med okupacijo so okupatorji tovarno le izkoriščali. Namesto štirih je delala ob koncu vojne le ena destilacijska peč. Tudi naprave za proizvodnjo žveplene kisline so bile med vojno skoro popolnoma uničene. V osmih letih po osvoboditvi je postopoma začelo obratovati vseh io destilacijskih peči, kar se je zgodilo prvič od ustanovite tovarne. Osemdeseto obletnico ustanovitve Celjske cinkarne praznuje njen delovni kolektiv z velikimi uspehi. Razen modernizacije obratov jim je uspelo povečati proizvdnjo surovega cinka od predvodnjo 4000 na skoraj 13,-000 ton letno. Pri tem pa so zmanjšali štdvilo delavcev od 1200 (leta 1948) na 900 ter nameščencev od 180 na 45. Odkar upravljajo podjetje delavski sveti, je uspelo zbrati kolektivu zadostna sredstva za gradnjo novega keramičnega oddelka z najmodernejšo mehanizacijo ter obrata za predelovanje žveplene kisline z zmogljivostjo 65 ton na dan. Ta naprava za žvepleno kislino bo stala okrog 300 milijonov dinarjev in bo po vsej verjetnosti gotovo v prvih mesecih prihodnjega leta. Kljub tako visokim izdatkom pa je v delova-vanju stanovanjske hiše s 45 stanovanji, ki so jo začeli graditi julija. V okviini proslav 80-letnice Celjske cinkarne bo v Celju več prireditev. Med temi so najpomembnejše prve športne igre metalurgov iz vse Jugoslavije, na katerih sodeluje 20 delovnih kolektivov z nad 600 tekmovalci. M. B. "JOJ STROP!" In napočil je tisti strašni dan. Že v jutru so žvižgale krogle v šmavrsko hosto. Kdo bi vedel odkod? Cesta je bUa natrpana z Nemci. Prodirali so od Žužemberka skozi Dobrnič, Vrbovec, Rdeči kal na Mimo peč. Ko so prišli pod Šmavrske gorice, so jih partizani, obsipali z rafalom. Bilo je, kot bi se odprl pekel. Bilo je, kot bi se odprl pekel. "... Če pridejo tudi sem . . .?" žena nemirno bega z očmi po počenih šipah. Pust ne verjame: "Na samoti smo. Pa če; ubijal nisem!" "Mama", kaj tudi ubijajo?" "Tebe menda ne bi. Otrok si se. In ljudje so kot mi. Doma imajo hiše, krave, kokoši in prav take majhne punčke, kot si ti; ali pa fantke." "Tudi mačke in Murija ne bi?" Otrok s široko razprtimi očmi gleda mater. "Seveda ne! Kaj ti hodijo po glavi take neumnosti?" Mati se s trudom nasmehne, toda skrbi ji nočejo s čela. Mimo oken brenčijo krogle. Od detonacij se uda-ja pod. Šipe slepeče jo. "Križ božji, kako bobni! Saj se vse ruši!" Pust pogleda skozi okno in je bled kot stena: "Tu so, hudiči! To je konec!" Krog hiše se gnetejo zelene uniforme. Iz mitraljeskih cevi nenehno skačejo kratki, rdeči plamenčki. Streha je v hipu v ognju. Pust plane iz hiše, za njim hoče družica. Pred vrati je zid mitraljeskih cevi. "Banditen! Marsch!" Pust se sesede ob peči na klop. Iz izsušenega grla ne more spraviti glasu. Ko bi imel.vode! Vode in zraka. Strop prasketa. Skozi špranje sili vedno bolj črn dim. Po steni zapraskajo krogle. Otroka brezmočno ječita in si s pestmi otirala oči. , "Kje ste, dragi moji ?" Na pragu kleca stara mati. Rada bi se dotipala do domačih, toda v nogah nima več moči. Pade. Hip nato steza roke po podu. S prsti vse počasneje razgreba žerjavico, ki se je usula iznad podbojev. "Mama, kako peče!" Najmlajša stresa z glavo. Strah jo je s preti iskati po laseh. Velika, rdeča iskra je spet kanila s stropa in se ji zapletla med rumene kodre. "Bodimo skupaj, dragi moji! To je naša zadnja ura." Pust sega z ožganimi rokami po družini. "Joj, strop!" Pogorišče se je še dolgo kadilo. Pust in njegova žena sta sedela ob peči, a hčerki zraven. Stara mati bi rada k družini; ležala je čez prag z desnico na podu. Cesta iz Dobrniča v Mirno peč žge kot žerjavica. V zraku visi soparen julijski dan in trije oblački nad šmavrskimi goricami. Spet bo dež! Pred špringer-jevo zidanico je kup s plevelom preraščenega kamenja. Stal je tam nekoč Pustov dom, Pustov ponos in Pustova sreča. Malo ljudi pešači v vročih popoldnevih po razbeljeni cesti. Tu pa tam se kdo ustavi in začuden strmi v kameno groblje. Kdo je živel tu v samoti? So se ljudje morda izselili?—Čas briše spomine. In tujec zamahne z roko in se napoti spet naprej po razbeljeni cesti. Po spominih Ivana Koporca. V. B. —(Dolenjski List) TOU can be the woman off the year AH fom NUtSIN«— I h # ®T«ft I* *• ■lyMrlewillMVll * • AM af MwW •I yew lewl IWIM, erjyji Društveni koledar SEPTEMBER 13. septembra, nedelja—Piknik zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 13. septembra, nedelja—Proslava Prog. Slovenk Amerike na farmi SNPJ. 20. septembra, nedelja—Klubov piknik na farmi SNPJ. 27. septembra, nedelja—Piknik in južina Ženskega odseka farme SNPJ. OKTOBKB 11. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi SNPJ. 17. oktobra, sobota—Letna veselica društva Soča št. 26 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6218 Denison Ave. 17. oktobra, sobota—Veselica društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave. 17. oktobra—sobota— Družabni večer društva Blejsko jezero št. 27 SDZ v SDD, Waterloo Rd. 17. oktobra, sobota—Kokošjo večerjo servira društvo Danica št. 34 SDZ v SDD, Prince Ave. 18. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, * St. Clair Ave. 24. oktobra, soboto — Veselica društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ, v SND, St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O. 31. oktobra, sobota—Maškerad-na zabava na farmi SNPJ. NOVEMBER 1. novembra, nedelja—Glasbena Matica poda opero "Cavalleria Rusticana" in "Pagliacci" v SND. DELO DOBIJO MOŠKI TURRET LATHE OPERATORJI Izurjeni in pol-izurjeni 1. in 2. šift ^ 53 ur tedensko Tovarna umetno prezračena ROTOR TOOL CO. 26300 LAKELAND BLVD. BORING MILL OPERATORJI To delo je za naš 2. šift Morate biti izkušeni in zmožni vzpostaviti si lastno delo. 11 ur na večer (55 ur na teden) Visoka plača od ure poleg plače za incentivno in nadurno delo. Obiščite naš uposljevalni urad od 8. do 4.30; v soboto od 8. do 12. opoldne THE OSBORN MFG. CO. 5401 HAMILTON AVE. Eisner's Flower and Gift Shoppe VENCI, ŠOPKI IN CVETJE ZA VSE PRILIKE. TOČNA DOSTAVA. 33009 VINE ST., WILLOWICK, O. — tel.: WIckliffe 3-1887 Kol znano, je poštna pristojbina na darilne pakete v evropske države znatno zvišana in so s tem sočutni dobrotniki kot pošiljatelji zelo prizadeti. Da si preprečite nepotrebne stroške pri pošiljanju, je priporočljivo, da se za naročila živil, zglasite v našem uradu, ki Vam jih preko Trsta, brez naknadnih stroškov pošiljamo, ter jih prejemnik prejme v teku 14 do 21 dni. Pošiljamo tudi denarna naročila po ;zelo ugodnih cenah, ter vsaka pošiljate v je jamčena. Prodajamo parobrodne. in a vi jonske karte, in ker sedaj ni velikega navala. Vam v kratkem času preskrbimo rezervacijo in potrebno dokumente za potovanje. Ako imate namen potovati, se prijavite v našem uradu, da Vam vse potrebno uredimo za odhod. STEVE F. PIRNAT CO. 6516 St. Clair Ave., Cleveland .3, Ohio I , HE 1-3500 Se je čas za potovanje v stari kraj! Pozno poletje in zgodnja jesen sta v starem kraju posebno prijetna. Vreme je v tej dobi leta veliko stalnejše kot v maju ali juniju. V gorskih dolinah in na planinah je dovolj hladu, ob morju pa sonca in priložnosti.za kopanje. Tudi na ladjah in letalih ni v tej dobi takega drenja kot spomladi in v zgodnjem poletju. Kdor bi torej želel izkoristiti ta čas za obisk starega kraja, naj se nemudoma obrne na tvrdko August Kollander, ki mu bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno. Gospodarska stiska v naši stari domovini še ni minula. Blaga je sicer na trgu dovolj, toda ljudem manjka DENARJA. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije po najboljšem menjalnem tečaju. Nekaterih stvari v Jugoslaviji ŠE VEDNO PRIMANJKUJE, sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander pošilja pakete po naročilu, odpošlje pa tudi tiste, ki ste jih sestavili sami, če jih prinesete v pisarno. AUGUST KOLUNDER 6419 ST. CLAIR AVENUE HE 1-4148 CLEVELAND 3, OHIO DELO DOBIJO MOŠKI TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN AND MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na K. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 EAST 152nd ST. FORD MOTOR CO. Clevelandska tovarna sprejema prošnje za delo od NOVIH ANERIlUNCEV ki so zmožni govoriti nekaj angleščine. To podjetje nudi visoko plačo, izvrstne delovne razmere, in sekuri-teto za bodočnost. Sedaj intervui-ramo kvalificirane moške za vsakovrstna dela. Prosimo, zglasite se osebno v našemu uposljevalnemu uradu na Engle Road, južno od Brookparka. Prebivalci izven mesta so prošeni, da pišejo na FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd. CLEVELAND, OHIO tapco sedaj izbira IZKUŠENE MOŠKE ZA Toolmakers Experimental Work Building Jigs and Fixtures Izbrano Toolroom Delo Arc in Heliarc Varilce Maintenance Tinsmith Machine Repairmen če boste kvalificiral^, vas izučimo na delu za Production Bench Inspection Hand Trucking Miscellaneous Machining Uposljevalni urad odprt: od ponedeljka do petka 8. zj. do 4.30 pop. ob sobotah in nedeljah 8. zj. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Thompson Products, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) Don t yamblc wi^h firc -- the oWd» L art? ciaatnM you' 53®— JANKO KERSNIK "CORPUS JURIS" LEPOSLOVNI PODLISTEK (Nadaljevanje) Starega leta dan se je bližal svojemu koncu. Trije prijatelji, študentje višjih šol, sedeli so vkup v slabo razsvetljeni sobi ter vlekli goste oblake tobako-vega dima iz dolgih pip. Videti je bilo, da čutila, ki so jih navdajala, niso bila baš najveselej-ša, a vendar je zdaj temu, zdaj temu, zdaj onemu prišla kaka burka v glavo, katero je tudi vestno prodal v splošni smeh. "Še tole pipico ga bom zmetal," oglasi se v kotu pri peči sedeči učenec Eskulapov, "potem pojdem pa na lov; morda ustrelim kakega starega lisjaka za" "Nekaj dobrih besedi, kaj ne;" norčuje se drugi, nadepoln pra-voslovec, kakor spričuje debeli "corpus juris," katerega si je porinil pod glavo morda v mislih, da pojde kaj vanjo. "Jaz bi raje prebiral poglavje o kreditor-jih in debitorjih, pa najdem preveč analogij." "Ti, corpus juris,"—taJto so dejali nadepolnemu apostolu pravice — "ti si menda že prej vedel, kaj je 'obligatio' in kaj 'pignus,' nego si jel one, kakor pravijo, neizrekljive — trgati po latinskih klopeh," čuje se zopet iz kota pri peči. "In ti, ljubi moj, si menda samo zaradi tega jel nerve študirati, da bi izvedel, kako se "nervus rerum gerendarum" in njegova jedka ozdravi," huduje se razžaljeni studiosus juris. _ "I, kaj se bosta prepirala," povzame tretji ud študentovske deteljice besedo; "danes je zabava v društvu X. Pojdimo tja, morda najdemo kako dobro dušo, ki se«-svojim finančnim ministrom še ni tako stepla in sprla kakcrf" mi. In potem—prosit novo leto!" "Ura, to je pravo," vzklikneta druga dva tovariša in mladi Es-kulap prične urno staro dijaško pesem, kateri se vse poetične lepote, samo klasični jezik ne, oporekati smejo: Ta vin, ta min,— ta vin daje življenje;— in ves trojni zbor je navdušeno ponavljal: Daje, daje življenje!— Kmalu potem je sedela trojica naših znancev v sobani društva X. pri polnem bokalu ter zrla s kritičnim očesom v sosednje prostorišče, kjer so se sukali urni plesalci z lepimi plesalkami v narodnem kolu po melodijah narodne muzike. 'Corpus juris,' zakaj pa danes ne plešeš? povpraša po dolgem molčanju naš znani zdravoslo-vec. "I, kaj če plesati," ponorčuje se njegov tovariš, "ali ne veš, da mu je prvi mož zopet ženo izne veril?" "Ne, ti pa le zgovori, ti," huduje se objekt tega dovtipa, "tvoja piška tudi še ni v ognju izkušena; tebi jo bode še drugi mož križevega pota ušel" 1912 1953 Naznanilo in zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zn.incem, da je preminula ljubljena soproga in skrbna mati Angela Okički ki je previdena s svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 18. avgusta 1953. Pokojna je bila rojena 14. maja 1912 v Clevelandu, Ohio. Pogreb se je vriil dne 21. avgusta iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajiek in sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zaduinico je daroval Rev. Victor N. Tome. Po pogrebni sveti maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojno previdei s svetimi zakramenti, zanjo opravil pogrebno sv. mašo in druge pogrebne molitve. Za vse to naš iskreni Bog plačaj. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojne ter ji tako izkazali zadnjo čast. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne. Najlepša hvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile ter mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba. Hvala vsem, ki so prišli pokojno kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru, ter vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne sv. maše, ter potem pokojno spremili na njeni zadnji poti. Naša zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba in vso poslugo, ki so nam jo dali. ^ Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob smrti naše drage soproge in matere. A Ti, ljubljena in nikdar pozabljena soproga, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje rojstne domovine; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Bog Ti daj sveti raj, nam vsem pa enkrat srečno in veselo snidenje onkraj groba. Tvoji žalujoči: FRANK OKIČKI, soprog DOREEN, hči FRANK in GREGOR, sinova Cleveland, Ohio, 8. septembra 1953. "Trpljenje je sicer božja mast, pravijo pri nas, ti si pa danes tudi tak ko celega tedna noč." Tako rekši, vstane "corpus juris" ter stopi v drugo sobano in kmalu se je sukal v krogu držeč lepo, nežno plesalko okoli, pasa. "Corpus juris" je bil čuden, jakb originalen človek; vsak, kdor ga je poznal, je trdil, da je prav za prav "pokrita rihta;" pri vsem tem pa vendar jako dobra duša. Norčeval se je rad iz vsakega, iz samega sebe pa najraje; to pa, kadar je bil sam ali pa le v majhni družbi izvoljenih prijateljev. Tedaj je mnogokrat pripovedoval, da je svoj poklic iz-grešil in da je še manj jurista v njem nego pri nas Slovencih liberalnosti; in to je res malo. Najbolj zanimale so ga "obliga-tiones" — zakaj — čitelj že ve. V urah, ko je nosil v srcu "vsega sveta gorje," je tudi pesmaril. Seveda le o nesrečni ljubezni; in zatorej naš slovenski svet njegove umotvore še tako malo pozna. Zaljubil se je jako hitro in tedaj je pel o "rožiči, ki cvete v dobravi in za katero njemu v višavi nosi srce grozno gorje" itd. itd.; je bil dobre volje, je pa sam priznal, da ga "luna trka." Danes menda je bil v tem položaju, vsaj ravno sedaj, ko je sukal svojo plesalko po okinčani dvorani. Morda se hoče na novo zaljubiti. —To je bil "corpus juris." In njegova plesalka? Srednje velike rasti je bila, obrazek ne baš zmagovalno lep, a duhovite oči so tako jasno in živo gledale izpod temnih obrvi in njen nekako mladostno divji značaj, ki se je izraževal v vsaki stopinji, si je moral prisvojiti srce slehernega. Lahkomiselno veselje, optimizem, najboljše znamenje nepokvarjenosti, in trohica sa-moljubnosti, brez katere nam ženska dopasti ne more; vse to je sijalo iz njenih oči. Taka je bila Slavika. In "corpus juris?" Zunaj v prvi sobi je ravno njegov tovariš, mladi Eskulap, postavil prazen kozarec prav trdo na mizo ter svojemu prijatelju dejal "Glej, no, glej, 'corpus juris' že spet gori. Jutri bo pa cel 'kvatir' goln njegove norosti. Bog mu grehe odpusti. Pa nekaj moramo za novo leto dobiti." "Veš li, ljubi moj," oglasi se za govorečim "corpus juris "kaj je pel moderni Lazarus v svojem mehkem pernatem grobu: "Es ist eine alte Geschichte' etc.; in ti bi moral biti grozen filister, ako bi tudi tebe ne zadela enkrat enaka usoda, kakor žuga danes meni."— "Hali, halo, je že 'dober'," vz klikneta smeje se oba prijatelja. V BLAG SPOMIN OB PETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI, NEPOZABNI SOPROG Joseph Simon KI JE ZATISNIL SVOJE MILE OČI DNE 2. SEPTEMBRA 1948. Oko mi Tvoje več ne sije, srce ljubeče" več ne bije, za Te se gorka solza lije — a zaman . . . Tebe krije grob hladan. žalujoča soproga JOSEPHINE Cleveland, Ohio, dne 8. sept. 1953. "corpus" pa ju kaznuje s tihim zaničevanjem. Sedejo v kot za mizo in—"ta vin, ta vin daje življenje" zado-nelo je v okrogu. Tudi "corpus juris" je pokazal, da čisla to filozofijo, pa vendar mu danes ni hotelo prav po godu iti. Jel je sanjariti po stari svoji navadi. Spomnil se je otroških svojih let, ko je še hodil v domači gozd ležat pod staro košato bukev. Tam je gledal v zelene veje in sanjal o prihodnosti: kako bode hodil po svetu, po visokih gorah, po daljnih širokih ravninah, kako se bo vozil po morju in povsod bode le mislil na slovenski dom svoj in na njegovo nesrečo. Da, tedaj je že nosil v srcu "vsega sveta gorje" in vendar mu je to hrepenenje po nekem neznanem idealu vzbu-jalu vesela čutila. In sedaj? Da, tudi sedaj še vedno hrepeni po— Čehi? Saj sam ne ve. In tiho v mislih ponavlja pesem, ki jo je bil skoval v enakem položaju: Bezeg se razcvita in škrjanec poje; pšenica rase; po širokem polju pa na celem svetu ni je žive duše, ki bi me ljubila. Cvetje bo ovelo, petje bo nehalo in rumeno žito bodejo požeh; mene poneso pa štirje črni moži venkaj v črno zemljo! Bilo je polnoči. Staro leto je vzelo slovo nenadoma z dvanajstim udarcem kladiva in novo leto s temno svojo prihodnostjo je nastopilo. "Bratje, le pijmo ga," je govoril nekdo prijateljem; "velja naj novemu letu." In kozarci so trčili vkup, "corpus juris" ni čul ničesar. V njegovem srcu je nastopilo tudi no- vo leto — kako — tega še sam ni vedel. Nov ideal je našel in ta si je bil prisvojil vsa čutila, vse misli, ki jih je rodilo srce našega sanjača. In tako je sedel v svojem kotu. "Slavika je že šla domov, 'corpus juris;' ali boš še plesal?" Tako ga ogovori eden izmed prijateljev. "Ali si se dobro imel?" povzame kake pol ure pozneje ravno isti besedo ,ko je naša trojica potovala proti domu. "Da, prav dobro," zategne "corpus juris." In drugo jutro so zopet vsi trije "metali" dim iz dolgih svojih pip; zdravoslovec je govoril zopet o hipotetičnih forintih, njegov kolega je računal po stari navadi, koliko mu ostaja, ali bolje, primanjkuje še za mesec, in "corpus juris?" Danes je že zopet nosil "vsega sveta gorje" v srcu, zamišljen je korakal po sobi gor in dol — ves "kvatir" je bil res poln njegove norosti. Kar vzame v roke svoj dnevnik in poetično jame deklamovati pesem, katero je bil skoval danes, domov prišedši: Oj ti ne veš, da le zate srce mi v prisih bije, in da iz tvojih mi oči nebo naproti sije. In pri peči sedeči kolega se oglasi: "Cuj, Izrael, velik pesnik je vstal med nami, corpus juris' mu je ime. Pa prišla bo zelena pomlad, gorko sonce bo ogrevalo oboke naših gora, vesel bode ves svet,—nas pesnik —corpus juris' mu je ime — pa bo hodil po ogla jenih stezah čez zelene travnike in vzdihoval bo: 'Slavika, Slavika!"' (KONEC) HUDA PROMETNA NESREČA BANJA LUKA, o. avgusta— Redni avtobus na progi Banja Luka-Livno-Split je odpotoval danes iz Banja Luke. Bil je polu potnikov. Kmalu po deveti uri je na kraju, imenovanem Slap, zdrknil z višine devetih metrov v reko Vrbas. Trije kmetje, ki so šl imimo, so pomagali nesrečnim potnikom, ki so iz avtobusa klicali na pomoč. Avtobus se je že začel potapljati, toda kmetom je uspelo rešiti skozi okno vse potnike, razen dveh dečkov in ene ženske. BmI gaaH* «ririi finih* mMi on ogoiiitl yoil ODPRAVITE VLAGO V VAŠEM STANOVANJU, KLETI ALI DELAVNIQ. PRI BRODNICKOVIH SI LAHKO OGLEDATE PRIMERNO NAPRAVO. ! Frigidaire Electric Dehumidifier Just plug this amazing appliance Into any electric outlet and stop moisture damage for good! No muss, no fuss. It takes moisture from the air, condenses it, drops It into a receptacle or down the drain. 5139 75 • Newly styled, compact • Famous Meter-Miser mechanism • Built-in air filter • Easily moved, put it anywhere • Pays for Itself Vam damo Dehumidifier na preizkušnjo na vašem domu. BRODNICK BROTHERS APPLIANCE & FURNITURE STORE 16013-15 Waterloo Rd., IV1-6072-IV1-6073 Odprto v ponedeljek, četrtek in petek od 9. do 9. V torek in soboto od 9. do 6. — Zaprto celi dan v gredo. U Zastopniki Enakopravnosti • Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76fh Street UTah 1-6888 • Za collinvvoodsko In euciidsko okrožje: JOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 • Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 f} Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokličU« A,GRDINA(