r.
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto • . -	$6.00
Za pol tela.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
i
i
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian D Ay in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 headers.
TZLEJrON; C0RTLANDT 2876.
NO. 155. — ŠTEV. 155.
*nUrsd u Isoond 01— Matter, September 11, 1903, at tli« Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congrwa of March Sf 187V.
TELEFON: G0RTLANDT 287«.
VELIKANSKI NAVAL SILNA DRAGINJA V NOVIH PRISELJENCEV! NEMŠKI REPUBLIKI
Z ensjstimi parnilri je dospelo v | Najcenejši par čevljev stane pol New York 11,482 priseljencev. • miijona mark & približno tri Azijski oddelek je že presegel ] dolarje. — Velikanski val dra-
me jo svoje kvote.
New York, 2. julija. — President Wilson, pa rt) i k znane Cosu-lieh črte. ki vozi me«I New Yor-kotu, Italijo Dubrovnikom in Tr-htotn in kateremu poveljuj** kapi-tu Robert Sttiparič, j«* zmagal v tekmi med parniki. ki se je vr-hiia včeraj.
I)»«,<*t parnikov so je vdeležilo if t»-knie po ožinah ob vbodu v n.-wvoriko pristanišče in President Wilson je bil prvi parnik, ki je zapustil karantenska postajo ter prista^ob svojem jkomolu. Neki }n,tnik tega ptirnika, tVsare Literini iz Tridentu, star osemnajst let, je bil prvi, ki je prišel •-kozi inkvizicijo na Ellis lslandu ter se izkrcal na Ratterv.
Kapitan Stuparič je izjavil, <la sta godba in pivo r veliki meri pripomogla k izvojevanju zmage. Dejanski pa je imel največje za-*Iuge pri tem pilot, ki je spretno poved el parnik sk<tzi ožine. Stuparič pa pravi. da bi parnik nikdar ne zmagal v dirki, če bi ne moral izprazniti na poti petih ti-m>č litrov piva in če bi pri tem žalostnem dejanju ne igrdla ginlh;;.
President Wilson je prišel v Ciravesend Bay v soboto ob petih popoldne ter se je zasidral v bližini Sta t en Island obali. Te obali st parnik i ponavadi izogibajo radi močne plime. Tekom popoldneva je dospelo v zaliv .še deset na-daljnih parnikov in malo pred dvanajsto uro jo odplul President Wilson naprej, pričel voziti v vijugasti smeri, da pusti svoje tek-meee za seboj ter prvi preplul mejo.
Angleški parnik Aquitania je dospel le šest minut pozneje na karantensko postajo.
gin je je zadel celo deželo.
POLJSKA IN ROMUNSKA IMATA 51 ARMADNIH ZBOROV.
Berlin, Nemčija, 2. julija. — S pričet kom aneseea julija je bilo složno opaziti velikansko podra-ženje vseli življenskih potrebščin v vseh delili Nemčije in niti enega živila, niti enega koristnega predmeta, ki je v vsakdanji rabi. ni. ki bi ne bil prizadet od tega splošnega podraženja.
Zunanji svet je le sla!>o in povr-' šno informiran o tem, kako de-I janski živi prebivalstvo Nemčije. Tako je nan rimer berlinska družba pouličnih železnic zopet podvo-jila svoje dosedanje cene. Električne poulične železnice zahtevajo sedaj 2200 več kot v časih pred izbruhom vojne. Taksiji zahtevajo 15.000-krat več kot v časih pred vojno.
Poštna uprava je potrojila že itak visoke pristojbine. Pismo v inozemstvo stane sedaj osemsto mark. Navaden telefonski pogovor stane 300 mark. Vse tovorne pristojbine na železnicah so ser po-t rojile.
Hleb kruha stane 10,000 mark in navadna zemlja T>00 mark. Od J sobote naprej so se cene vseh ži-| vil in drugih neobhodnih potreb-, šein podvojile. Najcenejši par čevljev stane j>ol miijona mark. Ce-|-tie živil pa rastejo neprestano.
Največji upi i v na položaj pa imajo vremenske razmere, kajti splošno prevladuje po Nemčiji deževno, mrzlo vreme. Trava raste sicer dobro, a soeivjc slabo in sadje vod»«io. Letina krompirja se bo zakasnila, a obeta dober pridelek. Žito ne bo posebno dobro obrodilo, soglasno z izjavami poljedelskih izvedencev.
Poročila v tem smislu prihajajo z vseh strani, iz juga, za pada in severa nemške republike.
Berlin, Nemčija, 1. julija. — Ko je obiskal roonunski kralj Varšavo, je objavilo časopisje prese-neljive številke o moči poljske in romunske asrmade. Izza časa, ko je Iloinunska anoktirala Bukovi -no, Transilvanijo in iiesarahijo, ima ]»od orožjetm 21 armadnih zborov, Poljska jih ima trideset. Obe armadi sta opremljeni z najmodernejšimi ubijalnUni sredstvi.
300 PRISELJENCEV V BLACK ROCK.
Buffalo, N. Y., 2. julija. — Včeraj je dospelo nad 300 priseljen-j cev preko mednarodnega mostu iz Kanade v (Združene države. Priseljeniške oblasti .so jih preiskale i v Black Rock. Večinoma vsi so I prišli iz Anglije, Škotske in Sved-1 ske.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
as potom nais banks izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
VteraJ as bile nak cene sledeče: Jugoslavija:
BaapoUlJ* ua zadnje poŠte ln Izplačuj« "Kr. i*ofitnl fekornl Brad" ln "Jadranska banks" ▼ Ljubljani, Zagreba, Beogradu, Kranja, Celju, Maribora, Dubrovnika. Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je paC za hitro Izplačilo najugodneje.	. . _
1000 Din. .. $12.00 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.80 .. K 8,000 5000 Din. .. $59.00 .. K 20,000
Pri nakzsUlft, ki snaftejo manj kot en tisoč dinarjev računlme posebej se IS centov «a peitnlne In drue« etroike.
Italija in	»indent	ozemlje:
Razpoilljs na zadnje poŠte ln Izplačuje	"Jadranska banks" v Trsta, Opatiji ln Zadrc.
200 lir ................$ 9.00
300 lir ................$14.55
500 lir................$25.75
1000 lir ................$46.50
Pri nakazilih, ki znatajo manj ot tO« lir ratunlma poeebej po IS centa« za pettnlne In druae etroike.
Za psiiljfilvs. ki presecsj* znesek pet ttsol dinarjev sil ps dratlsei lir devoljujeme ps mogočnosti fte posebni popust.
Vrednost dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja ae večkrat ln nepričakovano : lz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnsprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
Gl*de Ispistil v smerižkih dolarjih glejte poseben oglas v Um Ušla.
Densr asa je podati najbolje po Domestic Money Order sli pa New York Bank Draft.
HtANK SAKSEE STATE BANE
82 Cortland* Strset	New York, H. T.
Glavno zastopnUtvo Jadranska Banlft
NEW YORK, TUESDAY, JULY 3, 1923. — TOREK, 3. JULIJA, 1923.
BORBA ZA PRVENSTVO.
VOLUME XXXI LETNIK XXXL
PARIZ VZTRAJA Ni SVOJEM STALISCU
Francija se izogiba direktnemu odgovoru glede ruhrskega vprašanja. — Poslanik je dobil naročilo, naj odgovori Angliji ust-meno ter dvoumno. — Belgi ja in Francija soglašata glede pasivnega odpora. — Glede jamstev za odplačanje odškodnine si nista na jasnem.
Slika nam predstavlja profesijon ^Ina'pretepača Toma Gibbonsa in .Jaeka Dempseva če bo dovolj denarja, jutri spoprijela v Shelby, Mont. Gibb on s je najbolj sedanjega svetovnega šamp j ona Dempseva.
PROTI TLAČANSTVU
Vsled postavnega praznika
JETNIKOV V ALA.^ "Proglašenja Neodvisnosti",
d^3 ne izide jutri 'Glas Naroda'. Cerkvene kongregacije v Alabami	Prihodnja številka izide v
so naslovile na zakonodajo po- četrtek, dne 5. julija, ziv, naj vprizori akcijo proti	Uredništvo,
sedaj veljavnemu srednjeveškemu sistemu.
Birminham, Ala.. 2. julija. — Duhovniki iz cele Alabame so protestirali včeraj proti nadaljnemu obstoju sistemu, vsled katerega daje država Alabama sv:»je kaznjence v najem privatnim nrerao-garskim in drugim kompanijam. ki jih do skrajnosti izkoristijo.
Alabama je zadnja ameriška postojanka tega sistema, soglasno s sodnikom Fortom. načelnikom državnega komiteja za odpravlje-nje tega zloglasnega sistema.
Več kot dva tisoč duhovnikov vseh veroizpovedanj je bilo na-prošenih, naj dajo izraza svojim nazorom glede sistema tekom nedeljskih pridig.
Protest proti sistemu. — tako izjavljajo voditelji gibanja. — je presegal njih najboljša pričakovanja, kajti vsi duhovniki so se odločno izrazili proti temu sistemu.
V različnih središčih so se vr-so odlični govorniki zahtevali odpravljanje najemalnega sistema. •Sprejete so bile tozadevne resolucije.
Tukajšnji voditelji so izjavili, da bo predložena zakonodaji predloga, s katero se bo odpravilo ts. zločinski sistem in da bodo vodi-
GENERAL GOURAUD JE DOSPEL V AMERIKO
London, Anglija, 2. julija. — Francoski poslanik v Angliji, de Saint Aulaire, je dobil od ministrskega predsednika Poineareja navodila glede francoskega odgovora na angleška vprašanja, tikajoča se Rubra m vojne odškodnine. -o se je izvedelo danes iz avtoritativnih diplomat ičnih virov.
Soglasno z informacijami, katere so dobili časnikarski poročevalci, so ta navodila povsem nesprejemljiva za angleško vlado Ln vsled tega je tudi ]x>večana možnost popolnega angleško-francoskega spora glede repara-eijskega vprašanja.
V prvi vrsti ho odgovor ust-men, ne pa pismen, kot si je želel angleški ministrski predsednik Baldwin. Drugič pa ne bodo Francozi odgovarjali točko za točko. ko si žele Angleži, pač pa bo obstajal celi dogovor iz cele serije splošnih pripomb, ki bodo v večji ali manjši meri omalovaževale posebna stavljena vprašana.
Glavna točka, katero bo pml-vsem povdarjal francoski poslanik, se bo glasila, da ne more biti nobenega vprašanja glede kakega skupnega zavezniškega odgovora na zadnjo nemško reparaeij-sko poslanico, dokler ne preneha nemški pasivni odj>or v Ruhr o-sko razočaranje vsled stališča,' kraju, razven če bi tak skupni katero je zavzela reparaejska ko- odgovor zahteval takojšno prene-misija napram Madžarski in hanje tega pasivnega odpora. Ta-
ki se bosta, resen nasprotnik
MADŽARI OBJOKUJEJO PRETEKLO GLORIJO
Poročilo reparcijske komisije, ki je prišlo v Budimpešto, je vzbudilo tam velikansko razočaranje.
London, Anglija, 2. julija. — V budimpeštanskih vladnih in drugih krogih je opaziti velikan-
General Gouraud, kateremu ni mogoče odrekati osebnega poguma, je dospel na propagandnem potovanju v Ameriko.
General Henri Joseph Eugene Gauraud je bil včeraj oficijelno sprejet od mesta New Yorka. "Lev Argonov", pod kojega poveljstvom se je borila ameriška Rain-
radi stališča taikozvane "male an-tante". obstoječe iz Čehosl o vaške, RumuiLske in Jugoslavije.
Madžarski politični krogi so še vedno prožeti z nekdanjo slavo, — če smemo to sploh Imenovati slavo — ter si žele povratka starih fovor^ kot ta P°sel>ni del, tika-
keami koraku pa nasprotuje politika, katero očividno zasleduje sedanja londonska vlada.
Soglasno z nekim tukajšnim. dobro informiranim angleškim virom bosta oblika francoskega ml-
raamer.	t*r;
V Bivdimpešti je opaziti bolj kot v kateremkoli drugem evrop-
joč se francoskih zahtev, nespre-
jemljiva za angleško vlado. Angleški min. predsednik Baldwin ni pokazal nobenega oslabljenja v svoji želji, da naj bo odgovor, če ne dejanski pismen, vsaj točen in stvaren t«*r se tikal vsake posamezne točke, vsebovane v njegovi poslanici.
Soglasno z istim virom se hoče francoski- ministrski predsednik Poincare izogniti direktnemu in stvarnemu odgovoru predvsem radi tega, ker bi tak odgovor pokazal veliko razliko v mnenju, ki obstaja med Francijo in Belgijo glede teh vprašanj.
Obe dt-želi soglašata glede nemškega pasivnega odpora, a precej razlike v mnenju obstaja glede jamstev za odplačanje vojne odškodnine in glede drugih problemov. ki so spojeni s temi vprašanji.
Angleži so mnenja, da skuša francoski ministrski predsednik prikriti dejanski spor z Belgijo, z ustnim sporočilom kot odgovorom na angleško poslanico, s katerim bi dejanski ničesar ne povedal.
Bel gijskj poslanik ni dobil iz Bruselja Se. nikakih navodil glede odgovora na angleško poslanico.
Frajieoski poslanik pa ni dobil od svoje vlade že nikakih navodil glede časa. kedaj naj sporoči angleškemu ministru za zunanje zadeve, lordu Ourzonu, ustmeni odgovor na angleška vprašanja. Vsled tega domnevajo v diploma-tičnih krogih, da se bosta angleški minister za zinnaje zadeve ter francoski poslanik sestala jutri na ta velevažni pogovor, ki pa bo ostal najbrž brezuspešen vsled velikih razlik v mnenjai.
bow divizija, se je sestal z župa-jske™ -lavnem mcstu splošen ne-r.om Ilylanom in drugimi občin-,71"1'' ki ^ v	posledica
skimi uradniki ob ^ldvanajstih. I Vogojtv, katere je stavila repara-	' lhZ"\ ']
Po številnih snreicmih v New CIJska komisija. Splošno je opa-.. /	.. J
»n	^»icjtiuiu \	. . _ . ^.iizmucen. Resnično ol
Yorkii katerih ho iwl^l^il n-. Zltj najg-lobje razočaranje. Turisti	. ,
iorKu, Kattiin s t, do udeležil, na-	J v	, pa njadete edmole v
merava general odpotovati v src- v hotellh morali poslusati tu-
db v Washington, odkoder bo od- robne	zvene v ušesih
potoval V Indianapolis, da se ude- j <1<*ro-poučenih naravnost smešne.
leži dne 15. junija velike parade! Me(1 dril^im ^Hajo ti ljudje,
42 .infanterijske divizije.	| kl se Krnatraj° predsta^teljem
General Gouraud je dospel v naJvi»je civilizacije;
New York s paznikom France'J ~ MI smo re*[U ETr0I>0 Proil
Trdnjava ob vh(xlu v newvorsko; Turki in to je na*a lia^ra<la- (P°-
pristanišče ga je pozdravila z 2lJmisliti r»a	^ ^ bilo v
streli. Francoski konzul in števil- j Srednvp<ku' UJkom voin Pro', »	, , , -
. „, . _	_	{; Turkom koin i i d vi aVi tri mi Angorska vlada je naročila vsem
ni člani francoske newvorške ko- AU1 K(>m k'>m«|J (l%d Tri
ter iz Dunaja v Budimpešto, se mu predočuje nehote velikanska razlika, ki obstaja med temi mesti. Praga je upapolna, živahna je resigniran, obupane ljudi pa njadete edinole v Budimpešti.
Madžarska propaganda, ki je znana po celem svetu, je skrajno patetična stvar.
Turčija je odločno nastopila proti obiskovalcem.
Carigrad, Turčija, 2. julija. —
VEDNO VEČ BLAZNOSTI V PENNSYLVANIJI. .
telji gibanja napeli vse svoje si- zciravijo generala, le, da bo ta predloga tudi v res-'
lonije^o se peljali b posebnem j ^ P™'ih mongolskih Madža- s™jim agentom v inozemstvu, da
čolnu parniku nasproti, da po- H in <U S° VSe v<^ne	^	vsi mozemci, ki ho-
1 kom izvojevali zasužnjeni Slova- c'eJ° Pntl v Turčijo, dovoljenje ni). Vzeli so	__an gorske vlfide.
Pittsburgh, Pa., 2. julija. — Število blaznih v občinski umobolnici je neprestano raslo izza uveljavlenja prohibi<yje, soglasno z izvajo F. E. Shaugnesseva, ma-nagerja zveze proti prihibicijske-mu amendmentu.
Število blaznih je neprestano raslo od leta 1918 do 1922 ter se je tekom zadnje imenovanega le-t;-. povečalo za skoro 2000.
Tekom tega leta je bila prohi-bieijska postava najstrožje izvedena v vseh delih Pennsylvanije.
ZBOROVANJE LIGE NARODOV
Več kot tisoč veteranov stare
nam vsp, — našo
niči sprejeta	ter potrjena. V pri- ra i......ti	it I zemljo, ki je v izobilici proizva
1 , .	divizije je čakalo na obali,, . ,	. v , .
vatne svrhe,	je bila podaljšana u- £ ■> r •	, ,	------ --------- ---------
. , , „ ' . , 1 ,	kjer so poesdravili svojega nekda-
il/^ l»*ta 10"' /	ii in lin mnralti- a/L	.
do leta 1927, a jo bo morala od-i. •	i
' .	i njega poveljnika,
praviti ter razveljaviti že sedanja
administracija, če bo volja naroda izvedla primeren pritisk.
Sedanji -govemer baje ni pripravljen od pravit i sistem tekom svoje vlade ter hoče zvrniti vso odgovornost za izpremembo na! ..
bodočo administracijo. Če pa ho ! »ko posta j<» 24letnega Jerrv
jala koruzi, naše rudnike in naše gozdove. Našo armado s<womejili'
DRAGOCENE KNJIGE.
DETEKTIV OBSTRELIL DE-ZERTERJA.
Včeraj so prevedli na Oak Sf.
i	•	-.-i j a variffa. ki je pred kratkim de-. i- j-
izveden nanj primeren pritisk, se «	. J 1	_	1 ljudi
zertiral iz mornarice
na 30,000 mož. Naš narod strada. Mi nimamo nobenega pristanišča. Niti enega sanatorija nimamo za bolne. Čehi pa imajo, Karlove vare.	_
•F
To so prismojenosti, ki se povsem prilegajo duhu madžarskih imperijalistov, megalomanov in
ki sploh ne morejo pojmiti
bo pač moral udati ter ugoditi I 4,1-1	Združenih! duha novega časa ter se uživeti v
splošni narodni zahtevi.	i držav' V VOŽI se Je lztr-al Polici'
Številni duhovniki so imeli -1 stom 17 rok ter ^egnil na cest^.
London, Anglija, 2. jidija. — Danes je bilo prodanih na dražbi 10 knjig iz knjižnice pokojnega Earla Carvforta. Knjige so bile prodane za svoto 375,000 dolarjev. Za eno samo sv. Pismo je plačal Amerikanec Rosenbach $47,000.
Ženeva, Švica, 2. julija. — Svet Lige narodov, je otvoril danes tukaj svoje zborovanje. Navzoči so se ves dan posvetovali o predlogu lorda Roberta Ocila in o poročilu komisije, ki je preiskovala razmere v Saar okraju.
razmere ko-t dejanski obstajajo. Življenje v Budimpšeti je v
DOBER PLEN.
mastrota obsojen na smrt.
nedeljo pridige, v katerih so oži- j P«'tektiv F IIara ^ ^al nanj 1 splošnera razočarljivo. Hotelski!
štiri strele ter ga nevarno ranil.
gosali sistem najemanja kaznjen cev.
Neki pastor je zahteval v svo-! de razmer v takih jetniških tabo-jem govoru takojšno odpravlja; bori^Ul dejanskim razmeram, nje "tega krivičnega sistema, si Razmer v Alabami ni hotel opi-katerim se daje v najem človeške so vat i, ker živi še premalo časa v duše nečloveškim< korporacijam"
Neki drugi pastor je rekel, da je prišel po dvanajstih letih last-
državi, a napadel je sistem najemanja kaznjencev na odločen način ter dal izraza svojemu trdne-
nah izkušenj v nekem jetniškem mu prepričanju, da bo l^malu od-taborišču v Floridi do prepriča- pravljen, če so kapitalistični inte-nja, da odgovarjajo razkritja gle-} resi proti temu.
uslužbenci so mrki in pusti ter oči vid no trpe na pomanjkanju hrane. Človek se nehote vprašuje. če bi mesto kot tako z veseljem ne po-zdravilo drugega sovjetskega režima.
Otioci izgledajo (manj .zdravi ■kot otroci na Dunaju. Težko je sicer ustvariti si tekonn Kratkega obiska utis glede duha in razpoloženja tega ali onega kraja, a če potuje človek iz Prage na Dunaj
Brooklvnsko sodišče je spoznalo krivim Albigia Mastrota, ki je
--umoril svojega strica Jamesa Ma-
St. Louis, Mo., 2. julija. — V,stroto- 19- av&usta bo umrl na pisarno United Railway Company j električnem stoleu.
je dospelo pet zakrinkanih mož. Ko so ustrahovali uslužbence, so odnesli $16,090 v bankovcih. Pobegnili so v avtomobilu. Policija nima o njih dosedaj še nobenega sledu.
ROJAKI. NAROČAJTE SE HA 'GLAS NAHODA', NAJVEČJI SLOVENSKI di^VRlK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
turki prete z nasiljem.
Carigrad, Turčija, 1. julija. — •Predsednik komisarjev Reouf bej je izjavil v nekem svojem govoru: — Zavezniki morajo sprejeti naše predloge gle^e jpjačevanja. Če jih ne aprejmejo, bodo naše armade pokazale, kako se vsili mir.
GIiAS NARODA, 3. JUL 1923
"GLAS NARODA"
OwnMf and PubliiM by
Pnbliahin* Owiux
LWII SKNBDIB«
L A« NAHODA* (VMrn «f <M P»W)	^
»Ttry Pay Km—pt »«md«y
Ca Naw Y«rk sa
i Aliste i
Subscription YMfty K.M
iwKaJa v—ttl d>n Iwimll o«<U Iw
M M »rioMujajo. D«aa» Pri aprunenM kraja naroCnJkor. MraUUa baanaiil. da hltrcja
«« L A • NARODA1* Borougn *f Manhattan, $ TMphoiw: CcrtUndt UTS
4. JULIJ
5?	-
Skoraj lf>0 I«*t je minulo izza on epa znamenitega julijskega ilne. kt ji* zavzela Anirrika svoje mesto umi narodi kot neodvisen »"lan.
Dolp boj ,it* s1«mU1 pomembni odločitvi onih prvotnih domoljubov, prmirm bil«- njih -.hiij«* r»*sni<"ne in njih cilji doseženi, a oni j»o gradili trdno, in na trdni ptwilapi. katero so položili, se je Ame-roka dvipnila do najvišjega mestu med narodi sveta.
Po vojni za neiKlvistiost je spravila ustava, ta značilni dokument, posamezne omaiiujoee kolonije. v pravo unijo držav. Z ustavo vred pa je bila uveljavljena oblika vlade, ki se je izkazala kot ; najbolj uspešen poskus v demokraciji, oblika vlade, ki bo najbrže trajala v svojem bistvu v nedosledno lM*loe.nost.
Z za vršen jem 147 let neodvisnosti pa ima ameriški narod pred-nost, katere ne spoznava tako jasno.
Naša vlada je preživela v svoji sedanji obliki daljšo dobo kot kaka drupa sila v Evropi, razen Anglije in Španske. Francija je doživela številne nasilne politične izpremembe, odkar je bil ustvarjen ameriški narod — revolucijo, napoleonsko cesarstvo, restavracijo Rurbonov in razne drupe preobrate, ki so se zaključili z ustanovi jen jem tretje republike
Tudi Nemčija in Rusija sta doživeli značilne izpremembe v SToji vladni obliki. Italija se je združila pod inspiracijo Garibaldi-ja, a sedaj ji vlad ago fašisti.
M«-d manjšimi evropskimi narodi je dokazala Švica vso vrednost svoje demokracije. Hodandaka in Skandinavija sta dokazali veliko trajnost.
Vse kaže, da imajo severni narodi Evrope več politične nadarjenosti kot pa latinski in slovanski.
Politični izvedenci so uveljavili številne teorije plede tepa čnd-nepa položaja, a nam ni treba pečati se tukaj žnjimi.
Vse-m severnim evropskim narodom pa je ositala skupna demokratična naprava ljudskih sestankov, ki je dobila v Ameriki obliko občinskih sestankov.
T« naprava je razvila inicijativo zanimanja za javne zadeve ter voljo pečati se z vladnimi vprašanji. Severni Evropejci so bolj demokratične naprave kot pa Cirki in Latinci. Ustaljenost njih vlad je danes najbrže direktno odvisna od tepa dejstva.
jZpodovina pa je za nas manjšega pomena kot so pa današnji dogodki. Boljše je da se oziroma v l>odočnost kot da živimo v preteklosti ter se naslajamo na uspehih prednikov.
Boljše je, da se izpremeni Amerika v smotren narod kot pa oboinje preteklost.
Amerika naj se na dan Neodvisnosti leta 1923 vnovič posveti svoji veliki in plemeniti nalogi, da namreč napravi iz svojega na-ro<la demokracijo, kot so jo zamislili pradedje, da jspopoltri svoje naprave in da ozira brey strahu m odločno v bodočnost prav kot pradedje, ki so ustvarili ameriško republiko.
Letos pišemo 192.1, a to delo so odpravki skoraj pred 150 leti. Izza, onega časa se je pojavil nov industrijalni sistem, rasviie so se umetnosti, znanstva, propadla so srednjeveška cesarstva in avto-kratične dinastije.
Amerika mora vzdržati ^troj svoje vlade v prav tako gladkem teku kot so stroji njenih industrij.
Če pa noče storiti to. se mora razvijati na vseh poljih narodnega gospodarstva, politike, socijologije in drngah modernih ved prav kot se je razvijala na polju inžinirstva.
To pa še ne zadostuje.
Da vzdrži svoj stroj v dobrem redu. mora neprestano paziti nanj. To se tiče tako vladnega stroja kot vsakepa dragega.
Pravice naroda dobe novo življensko silo, kadar je prebujeno razumevanje, kadar se narod osebno udeležuje vladnih zadev in kadar splošno razpravlja o vladni politiki. S^le, ko bodo doseženo to, bo mogla reči Amerika :
— Mi imamo v resnici vlado naroda, potom naroda in za narod.
Peter Zgaga
laimftoducts Colnc.
Walker 7300
obstanka — narodno blagostanje. Oral .je pred 40. leti takorekoč
Novice iz Slovenije.
- l| --^ «
f Gustav Pire.	; ni 'bilo povsod vselej všeč in to
Iz Bohinjskega jezera so po- le-ni bolj, ker se je Guptav Pire t ognili truplo predsednika Kine- kot novpogljiv naroden značaj lijake druabe, gen^ralneipa ravna- držal vedno gesla, da je našemu telja v pokoju Gustava Pirca. Ko malemu slov. narodu predpogoj je 25. maja ob 8. zjutraj (peljal voznik dane® Malen iz Iraškega llovta po cesti ob ježem, kanji! sam ledino slov. kmetijskega na-postali nenadoma nemirni. Vozni-1 predka bi !>oril s številnimi ku se je zdela stvar sumljiva; sto- predsodki. Premagal pa je s svojo pil je z voza in šel pogledat na- železno energijo vse težkoče in okoli. Ob jezerski obali je opazil dane« že cela vrsta kmetijskih truplo vtopljenca, o katerem je ta- strokovnjakov z lahkoto nadalju-koj verel, da je že rolgo prugretšami je njegovo delo na temelju, ki ga predsednik Kmetijske drucibe Gu- je postavil oti. kajti slov. kmet je •tav Pire. Ob 9. so truplo po tež- ravno po njegovi zaslugi postal kesn napoin potegnili iz vode in -rlno dovzeten za kmetijski naga prepeljali v ij^>kojniikovo vilo! predek. Leta 1919. je stopd Pire pri Sv. .Janezu, po sodnem ogledu i |w> tJalefcneim napornem m s sijaj-pa v Srednjo vas. Pri vtopi jeucu j nimi uspehi ovenčanem svojem našli 170 dinarjev, eno ipismo. j dolu kot gen. ravnatelj v pokoj, cigarete in nanosmk. V žepih je Že naslednje leto pa je bil izvo-
Jutri bo praznovala Amerika
svoj največji praznik.
Vse delo bo več j klel počivalo, i Vse ljudstvo bo v nekakem praznič nem -razpoloženju.
Po ulicah bo čuti tiho šepetanje.
Vse, od otroka, ki se prične zavedati, pa do osivelega starčka, vse bo obračalo oči v daljavo, pri- i eakujoč nekaj velepomembnega, nekaj prazničnega, nevsakdanje-.
Skoraj raz sleherno poslopje bo vihrala zastava. Rakete bodo pripravljene, pištole nabasane.
V	neutešenem hrepenenju bo pričakovalo veseljno prebivalstvo Združenih držav pomembnega raz-detja.
To pomembno razodetje bo dospelo iz malega nfontans-kega mesteca. Iz Shelby, Montana.
Kratka brzojavka bo, sestoječa iz dveh besed.
Glasila se ibo bodisi: ''Dempsey zmagal', bodisi: ''Gibbons zmagal".
V	tistem usodep<.lnem trenutku bo dospelo navdušenje do svojega viška.
Godbe bodo igrale, topiči bodo pokali, narod bo norel samega veselja.
Dan neodvisnosti bo dostojno in svečano proslavljen.
SugnfiUmaitsba
Ustanovljena 1. 1898
ICatai. Iteilmnta
Inkorporlrana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki: Presednik: RUDOLF PERDAN. E. 1S5 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOL'IS BALANT, Box 100 Pfruil Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BitOZICH. Ely. Minn.
Blagajnik n-iscplafanlh smrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12tb Av«. East. Dulmh, »linn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. CRAHKK. 303 .American State Hank Rid«., 600 Grant SL at
Sixth Ave., Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK. Room 20C Bakewell Bliijf., cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh. Pa. MOITOR MLADIt'. 1?34 AV. 18 Street. Chirac. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLAPODNIK, Box 4S0. Elv. Minn. GREGOR T. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 7S0 London Rd . N. E„ Cleveland. O. PAULINE ERMENC. ."30 — 3rd Stre.-t. La Salle. 111. JOSIP STEP.LE. 404 E. Me«=a Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CEI.AKC, 53S Market Street. Wauk^nan. 111.
Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda".
Vse stvari tiknjoC-e se uradnih zadev kakor tudi denarne pngiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnepa odbora. Prošnje za sprejem novih flnnov In bolniSka sprif-evala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva .T. S. K. J. 7.a ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S člani aH članicami.
Izpred celjske porote.
Rop v Sv. Lenartn.
D

opisu
FarreU, pa.
V sredo bomo obhajali 1471e4-nieo ameriške neodvisnosti. č>trti julij ja pojatu (Lux velike svobodne, neodvVne Amerike. Ta dan je lue prostosti Združenin državam v Severni Ameriki. Zato j* tudi 4, julij prarcnovan s tolikimi »«lxvTKMLn« v*=ako leto.
F*red 147. leti do te<ra amerUcan-zffodorrioakoira dne 4. julija je pospodariia po amerikaaakih kolonijah aamnjpajino Anglija. S ev»jo kruto in owilao mko je nalagala ameriškim kolonijam visoke davke in jih ošabno »korišee-vala. Ljudstvo je nekoliko časa prenašalo trda .bremena, ki mu jih j* nalagala Anglija. Protestiralo a Anglija ga je ipreziB-ala in aa-tirata vnpern. SJednjiJ. ko je bila
mnrn kri vie polna, m> araeriske kolonije dvignile, se uprle in oSab-
- . j i
ni Angliji napovedale boj. Ta uptr je Angiija hotela zatreti s svojim mečem, a dosegla je ravno narobe. Am<T-i.ške koAcvnije ao iz-šJe zmagovite k boja.
Od svojega začetka pa do danes je naša velika republika jadrala že .skozi nebroj viharjev, »koza katere je še vedno inpšla zmagovita. ker Aimeruka v eeli svoji zgodovini še iiiti eaiskral ni potegnila svojega meea krivičnim potom. V vsaki vojni, daai jih je rojevala izven ki v notranjosti svojih mej že mnogo, ni biLa' nikdar napadal-ka, ampak vedno braniteljica pravice ki resnice. Zato je tudi redno na njeni strani stala sreča junaška. Qa, Amerika, ki je po Eatdu-gah svojih velikih mož, kakor je bil Washington in IiinroJn, zraat-la tako mogočna in. velika, je p« pri' tem tudi dobra mati tolikih.
imel kamenje. Na glavi je imel več ran, ki so izvirale očavidno od prometa vain j a trupla ob ska lovi t i bree;.
ilJutro" piše o pokojniku sledeče: Gt'ii. ravnatelj (Justav F^i^e je bil nedvomno eden največjih nabili kmetijskih strokovnjakov. Z njegovo oseix> je tesno spojen skoraj ves tehnični napredek v kmetijavii na Kranjskem v zadnjih desetletjih. Xjegov sloves in vpliv pa je segal tudi preko mej naše ožje domovine. Pokojnik sel je rodil leta 1859. v Škof j i Lioki. Po kmetijskih študijah in kmetijski praksi na Češkem jp bil štiri leta učitelj na deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu, dne 1. februarja 1884 ipa je postal tajnik Kmetijske družbe in potovalni učitelj in <tf<»pil leta 1919. po 35-letnem nadvse us^iešneni i it po-žrtvovalnem delovanju v pokoj kot generalna ravnatelj. Z nastopom Gustava Pirea kot tajnika Kmetijske družbe se je pričela za slovensko kmetijstvo nova doba. Zavel je nofv duh moderaega pospeševanja vseh stnok kmetijstva .s pennočjo najožjih stikom s kmetijskimi stoji. Družba je pričela že leta 1884. izdajati svoje uradno glasilo "Kmetovalec", čegar prva urednik je bil pokojni Pire. Od 1. 1889. do 1891. je kdajal kot prilogo "Kmetovalcu" tudi "Vrtnarja". S "Kmetovalcem" in ne-brojem predavanj je pokojnik vzdrairuil naše kmetiško ljudstvo in ga kmalu pridobil za načela modernega kmetijstva. Njegovo odločno in brezobzirno nastopanje za kmetijski napredetk seveda
revežev, katere je Evropa prepodila z rodnih taL Amerika pa jih je .sprejela iza svoje sinove in jim dala vsakovrstnih prilik do boljšega življenja in napredka. Med temi jo tudi mnogo sinov ki hčera slovenske zemlje, kateri hvaležno dvigajo svoje desnice k prisegi za zvestobo naši zveednati zastavi.
Frank Mavc.
Delhi, Iowa.
I^etina prav dobro kaiže, toda če ne bo v kratkem easu dežja, ne bomo dosti pridelali.
Pred kratkim je umrla rojafci-nja Ana Pimat. .Zapustila je 11 otrok. Najstarejša je star osemnajst let, najmlajši pa štiri tedne. Zapušča tudi soproga Franka Pir-nata fpodomaoe Jerainor) iz Borovnice.
PozdraV!	Naročnik.
* Zagonetni umor orožnika pri
(l . ..	. .	' Šoštanju.
Dnr 9. junija se j»' zagovarjal
Možje junaki, ki so pred 147. le-j pred porotniki :i01etni samski ru-[ P< rot no sorlišče je stavilo gledč
ti podpisali svojo drzno izjavo dar France Višnikar iz Trbovelj, i obd« l/.eneev Tan seta. Božiča. Pod-
Neodvisnosti, se bodo kot na ko-j Dne 2. novembra 11V20 ]e potrkal i b^nika in S<-hwaiv.a. ki su dne 4.
mando obrnili v grobeli . . .	» "a okno Antona Haeeta v Sv. 1^-e-i febtnarja im žeb-zniški pr«»gd med
* $ •	nartu v trboveljskem okraju in gaj Pesjeiu in Stštanjem
I z Londona prihaja kratka, to- P™**1 ZH r^eu<K-iŠee. Po večerji
UlHMLlii O-
rožnika Huberta Luž-nika. 29
sta le«rla oba. spat. Že rano zjutraj vprašanj, tiisoeih se hndodeLstva
uui^rn, ul>oja ali težke telesne po-Kkodhe. Porotniki so po dveurnem
da j a ko značilna brzojavka :
Iy.vrševalni odbor delavske 'V^1 tu'w; tažiti-stranke je sprejel resolucijo, ki	V	^ ^
izjavlja, cla so kralji v sedan jem ^^ (Klp,,*al Wek' da P-vKovanju glede času nepotrebni.
Brzojavka je bila v
Ijen za predsednika razširjene Kmetijske družbe za Slovenijo, katere predsedni je ostal do svoje tragične smrti. Pokojnik je spisal več izvirnih gospodarskih knjig in brošur, mnogo pa jih je prestavil iz drugih jezikov. L. 1S84. je izšla knjiga "Mlekarstvo", 1. 1888. "Vrtnarstvo", 1. 1902. "Go-•-ifH kdarske razmere na Kranjskem". dalje brošure "Prašičereja ""Govedoreja ", " Poglavje o govedoreji na Kranjskem", "Določanje tolščobe v mleku" in tako dalje. Svoje plodov it o sti*o-kovno literarno delovanje je začel pokojnik v "Novicah", kjer je priobčil velezanimrve spomine s potovanj po velikih posestvih na Ruskem, Češkem in v Šleziji, dalje je razpravljal o treh glavnih ovirah v napredku slov. kmetijstva, nato o redil ni h snoveh v zemlji, o amerikanski sadni sušilniai in koruzni uši ter je priobčil krasen članek "Kdo je res ud Kmetijske družbe?" V tem članku odgovarja sam: "Vsak, kdor ljubi kranjsko deželo in .slovensko ljudstvo. " Tega načela fte je pokojnik sam držal ter fell po svoji izredni a-gilnosti znan po vsej Sloveniji. Tudi v drugih političnih listih je priobčil tekom 30. let celo vrsto strokovnih člankov in feljtonov. pa tudi polemičnih razprav in notic; Prav posebno pa je še omenjati njegovo dolgoletno požrtvovalno delovanje v prospeh slov. gledališča. Bil je okoli 20 let marljiv in vztrajen odbornik "Dramatičnega 'društva", predsednik, oziroma blagajnik "Gledališkega podpornega društva" ter nekaj sezon tudi intendant. Pod njegovim vodstvom je začelo gojitr njir še gtletlaUšee v Ljubljani veliko opero. Tn pokojni Pire je bil, ki je angažiral celo vrsto izvrstnih ee-fftih in poljskih opernih .solistov in solistk. V zgodovini sh>v. gle* dališča ostane ime Gustava Pirca zabeleženr> za njegovo nesebično d<*lo hvaležen spomin. Za njegove velike zasluge za povzdigo kmetijstva r Sloveniji ga je kmlj Aleksander odlikoval 1. 1921. z redom sv. Save 3. razreda. Energičen, rezek, vea?=wh nagel je bil pokojnik, a imel je blago srce. Nehvaležnost pa je plačilo sveta. To bridko reft-nico je občutil Pire v obilni meri j "ravno zadnje mesece.. TVxia z go-j dmina slovenskega ljudstva mu bo gotovo pravičnejša, nego maj je bila sedanja generacija. Bodi i zaslužnemu možu ohranjen -ča-^ sten spomin!
vzel iz njega jabolka, ga je Viš-n.itkar udaril z malo sekiro s tako newyor- ^ S1.]0 ^ tjiavi, da mu ie prebil loškem ' kapitalističnem časopisju j banjo in je padel Har-e nezavesten tako stisnjena med oglase, da jo:na tla. Ko je prišel zopet k zave-je bilo težko opaziti.	js,Ti, se je potajal pred nasilnežem,
Če bi bila pred petdesetimi le- ki ga je vrgel v posteljo v mne-ti sprejeta v Angliji taka resolu-jnju, da je že mrtev. Ko pa se je cija, bi na kraljevo povelje ro-| ITace pod odejo, s katero ga je na-mali vsi, ki so jo podpisali, v do- j padalec ogrnil, čez nekaj časa smrtno jeoo.	premaknil, ga je Višnikar vnovič
V sedanjem času je pa drugače. Kralj lepo molči in sline požira.
Niti dokazovati se mu ne lju-bi, da je kralj potreben, kajti kaj	m razne	stvari in
takega pri svoji najboljši volji ne '""SH1^-
bi mogel dokazati.	j Višnikar je na današnji razpra-
• m *	i vi svoje dejanje tajil. Ker pa lla-
* Jutri od pluje proti Evropi naj-' kot edina priča ni prišel k raz-veeji ameriški parnik Leviathan, pravi, je bila Ista preložena. To je največji in najbolj mo-
vsekal z besedami: ''Hudič, sedaj b'š imel pa vendar zadosti!" Nato mu je pobral denar, uro z ve-
prvih treh «/bt<*zeneev ^'iglasno zanikali v.st vprašanja, glede Sehwarza ]>a so potrdili s--glasno vprašanje glede hudodelstva težke telesne poškodbe. nakar so bili prvi trije oproščeni. Sehwarz ]>a <il)sojen na tri in pol leta težke ječe. Po obsotlbi je Sehwaiv. razburjen zatrjeval svojo nedolžnost.
R€ JAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.

PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! Zaščitite se
Proti naJez*niu
Nihmvitf si najboljšo zui'ito
PREPRE»_BA za MOŠKE Velika tuba 3&c. Ktt (O) $1 Vii lekarnarji ali San-Y-Kit Dept: B 92 Bfekmtn St.. New York Pišite 7.a okroinico.
lerno opremljeni parnik na svetu, i Xa poskusni vožnji je presegel | vse sedanje rekorde.
Nemci so lahko nonosni nanj. * * *
Ellis Island je prenapolnjen. S Xa tisoče in tisoče priseljencev je dospelo ter čaka vstopa v zlato prostost.
Pred dnevi je odšlo iz Kanade v Rusijo osemnajst finskih družin. Naselili se bodo v najbolj rodovitnem delu, boljševiške Rusije | ter začeli strokovnjaško obdelo- j vati zemljo.
Bog ve, kakšen odgovor bi dobil človek, ki bi po desetih letih vprašal te Fince, kaka se jim godi?
Ali če bi po desetih letih stavil isto vprašanje osemnajstim družinam. ki so dospele dne 1. julija v Ameriko?
* * *
V oglasu čitam naslednji značilni stavek:
List Edinost je last slovenskih
katoliških delavcev v Ameriki. * - *
Bog ve, odkdaj se frančiškani prištevajo med slovenske delavce v Ameriki?
Sedaj je čas za nove vloge.
Pocetkom 1. julija prične se nova doba za obrestovan je vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. JULIJA, obrestovati že s
1. julijem
na
special interest account
cc
Vporabite to priliko in vložite Vase prihranke pri nas, kjer so varni in Vam nosijo —
4% na leto.
Frank Saftser State Bank
82 Cortland! St., New York, N. Y.
Glasno zastopstvo Jadranske Banke.
NOVA MITVi OOIOA
NA KRVAVIH POLJANAH f
jpiMU ItID ITIKUOC

50
'iP KPLENJE in" strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem tiporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebnje 270 strani in 36 slik iz vojne.
"GLAS NAS0DA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y./
..ar : .. 7im >



.	-..Ivi' . -i	•


i i
GLAS NAHODA, 3* JU L. 1923

MTR PONE VIHTI.
Policist in lopov.
Preti nekako osmimi leti so poročali li»fi, da se je smrtno ponesrečil poročnik Edaard Fitzgerald, član detektivskega urada v mestu N. pri železniški kata^ftro-fi K državi Kjansa*. Njegovo »strašno razmesarjeno truplo so prevedli v dotično mesto ter ga pokopali z vsemi častmi. Nobenega dvoma ni bilo glede identič-n<Niti trupla. Sprevodnik vlaka je i/povedal, da se je še par minut j.re nesrečo zabaval s FitzegTal-dom. V. žalostjo se je spominjala :tspešnega uradnika ne le njegova družina, fremveč tudi njegovi tovariši.
* * *
Poročnik Fitzgerald je vodil nekega pu>tdovca. ki je bil aretiran v N. v mesto Sr. Louis. Na po-vratkn proti domu je dobil v Kansas City brzojavko svojega predstojnika, naj skuša zaslediti dohroznanega band itovskega voditelja John Malone-ja, ki je u-strelil v N. dva policista ter nato najbrže pobegnil v Kansas.
Fitzgerald ga je par dni zaman iskal v Kansas City ter sklenil nato [»eljati se domov. Ko pa je stopil v kadilncm vagonu vlaka na stranišče, je zapazil človeka, v katerem je spoznal Motane-ja. čeprav je nosil Med nji brado ter črna očala. Nobenega drugega potnika ni bilo v kadilneui vozu.
Fitzgerald je ptrfegukl revolver ter stopil k Malone-ju rekoč; Roki kvišku!	4
Morilec se je pokoril ter pri t«iu vzkliknil: Sto hudičev! Kdo pa mislite, da sem?
— Jaz nič ne mislim, temveč vem, kdo ste. Vi ste . . .
Tega stavka ni dokončal. Strašno pokanje je naKtalo. Revolver mu je padel iz rok, m omanrl je v naročje noža, katerega je hotel aretirati. V na-dednjeni trenutku sta priletela po celi dolžini vago-aa ter bila takoj po-kopana poti maso razvalin, zvitih železnih drogov ter kosov lesa.
Nato pa so sledili strašni prizori. Med razvalinami je izbruhnil požar, in plameni ho objeli vlak.
Gosti oblaki vroče pare so neprestano jtoganjali nazaj rešilno moštvo. Zrak »o polnili kriki ranjenih ter stokanja umirajočih.
FitzgeraM in Malone sta bila zadnja, ki so ju spravili iz razvalin. Fitzjreraldoro truplo je le še masa obžgan»'ga mesa. Pod njim pa je ležal John Malone. Tudi on je bil močno poškodovan, a je še dihal. Zdravniki so se čudili, da je sploh owtal živ. Para mu je ob-žgata lice tako, <ia mu je višek) m »--o navwilol. Obleka <nu je zgorela na teb»su, in pokrje bil z opeklinadfni.
Zavitega v bombaž, fwepojen t oljeiu. so prevexlli v bolnico, kjer le le/al par tednov, ne da bi ga spoznali.
Končno pa je vendar zmagala njegova /ivljenska sila, in zdravniški so »izjavili, da je ušel sni rt i. Ko je mogel Lzpregovorrti par be-sexl, so ga vjirašali. kako se piše Metianično k<4 otrok je o*lgovo-ril na vsa vprašanja.
Ril je John Malone, banditski voditelj, morilec, katerega je iskala policija v N.
Pripovedoval je, da ga je hotel Fitzgerald baš aretirati, ko se je pripetila železniška nesreča.
Zdravniki so proglasili, da je okreval. Policija v N. je bila obveščena. m vklenjenega ho ga privedli nazaj. Ni se branil. Njegov odpor je bil zlomljen. Priznal je, vse, ničesar zatajil, in sodišče mu je presitrbelo zagovornika, ki mu je svetoval, naj ne "spoana krivim.
Sodišče je vpočtev&lo njegovo telesno stanje, ter ga je obsodilo
na dosmrtno ječo,-• • •
V jetnuwiiei se je John Malone odlično obnašat. Mehanično je o-pravtja! vse svoje, posle, ves polomljen star mož, kojega obraz je bil pokrit z neateviinim brazgo-naaai. Hodil je oklj«če«o, imel > tete, ia n^for polled je
kot odsoten plaval v daljavo. Vsi, ki so ga jMiznali prej, so se čudili j njegovi ponižnosti, in končno je postal zaupnik kaznjencev.
Pred par meseci so hoteli jetniki vdreti iz jetnišnice. Več sto jetnikov se je oborožilo s kladvi n drugim orodjem ter planilo na | par paznikov v obed niči. Skoraj tri ure je trajala bitka dokler niso zmagali končno pazniki.
Kot vedno v takih slučajih, je stopilo par jetnikov na stran o-blasti, a tudi v tem boju je bilo J ost i izgub.
Ko je izbruhnila bitka, je bil Malone med jetniki in pazniki. Ko -.o pričele letati po zraku raz-i lične stvari, je stal med dvema j ognjema. Velika skleda mu je pri-J letela na glavo in nezavesten sej je zgrudil na tla.
Dolgo je divjal boj preko nje-j M* »vega. trupla, a kmalo je prišel! k zavesti. Vrgel se je z nadčlove-j ško močjo v boj ter pomagal paz-: nikom.	J
Ko so bili jetniki končno pre-j magani ,ter so jih odvedli nazaj v eeJice, je krvavel Malone Lz številni ran.	- j Tedaj pa se je zgodilo nekaj j čudnega.
Po završenem boju je postal
Zatiranje malarije,
...
Državna bakteriološka staniea v Skopi ju v Srbiji je meseca malega travna ambulantno pregle-
dala 2JH oseb, od kateri** j« bilo na malariji bolnih	je
potrošila 6 in kg kinina za le-čeiije teh bobiUvov. Zdravilo se jih je brezplačno.
Pred kratkim je navalila silna ljudska množica na jetniSnico v Savannah, Ga.! v namenu, da se pola sti ill linca nekoga zamorca, ki je onečasfil tridesetletno belo. omoženo žensko. Šerif ie pravočasno poklical ojačenja ter s tem preprečil zavzetje jetnišnice. Slika nam kaže nar<*l-nega miličarja. ki straži pot preko j>okopališča v Sa\annah. Onstran pokopališča se nahaja jetnisniea.
Drago osmrčenje v Maribora.
Morilec Rczman končal na vesalih
Alojzija Rožman, češ, "to prekleto kurvo naj pošlatajo!" Na tan'" lit-j s eg a pa ni nič povedal. Tudi . ona se je sama tresJa od razburjanja. Ko so ji povedali, da je po-milosčona, ni ni(4gla niti podpisati
Na dvorišču okrožnega sodišča našli n< benega denarja, čepi..v« tozadevnega zapisnika. Mariboru » izvršili to leto že ga je prej imela. Pa tudi dr. Bmi- Dne 24. maju zjutraj se je pri-
uk raxlm i h mnogo peljal v .Maribor zopet krvnik
bilo
Malone, ki je bil uzoren jetnik, drugi, just-ifikaeija Obesite so 36-jeetu je eden največjih U[>ornikov. Ni se ' letnega zidarja Antona Rozmana' stvari v skupni vrednosti 11 tisoč Mausjier, ki je tudi zadnjič opra-lio<el pokoriti predpisom ter za- j \z Jurove pri Ptuju, ki je bil 22. kron in njegova potna košara. V vil justifikaeijo nad Lik-hiemvail-htevai, da sme prijateljsko obče-j junija .preteklega leta pri poroti umivalniku je bilo precej moških neurjem. Predsedstvo okrožnega vati z pazniki. Pri vsaki priliki je! radi roparskega umora TOletne in ženskih la«, iz česar s:> sklepali, sodišča pa ie izdalo to pot samo 25
starke obsojen na smrt na vešalih.'da sta bila pri umom udeležena stopnic na moreče in sploh
skušal pobegniti.
Odvedli s<> ga k wardenu, ki Njegov zagovornik je proti f»odbi mu je skušal ljubeznjivo prigo- sicer vložil ničnostno-pritožbo, ka-varjati. a Malone mu je odgovu-	-i'* ST<>I *"dmoriee v Za-
ril, da je pokriviei zaprt. Rekel jc.^iebu zavni;1 ™ tu4i kralj mu m
i a on ni bandit Malone, pač pa
detektivski poročnik Fitzgerald.
Ker je pomagal oblastim pri za t rt j u upora, ga ni hotel warden
dal pomiloščenja. Dne 24. maja (»poldne je mari *nat pod predsedstvom liatisv
sploh ukre-
moški in ženska. Policija pa je te nilo strožje odredbe kot zadnjic, lase izgubila, tako da je najvaž- S';>di<šče v . že navsezgodaj zastra-liejši dokaz pri ra^ravi manjkal, žili orožniki. Po razglasitvi obsod-Razmere v stanovanju dr. lSn-n-l be justifikaeaje ao Rozmana začeta je na j bel j poznala Alojzija .stražili štirje orožniki z nasajeni-
h »pol dne je mariborski kazenski Rozman, ki je bila kratko poprej	mi bajoneti. 24. maja zjutraj j
svet-j pri njem strežnica. Stanovala je	Rozman zajutrkoval čaj in četrt
uika Ste r g ar j a sporočil Roam aim, ■ pri neki Ani' Stembaehovi. kjer se	vina. Pcflxiidne je imel velik ape-
kaznovati nač tra ie na noslal vV^ Zi"lj	r<*itve in tla na~j Je seznanila z Antonom Rozma-	tit in je pojedel dva hleba črnega
' 1 i, i i • • U^nJ1 *laT1 5»a.ia) ^ sedmihInom, ki je ravnokar prikel iz kaz-	in en hleb belega kruha Za ve-
opazovaJni ' cxktelek jetnišnice., zjlldraj obešen. Rorman je bil vjnilnice. Postala sta kmalu intim-	čerjo je zavžil "pečenko z belim
jea- se nahaja se sedaj.	: |>rvem hipil nad tem konstemiran. i na prijatelja, čeprav je bila Rož-	kruhom. Vso noč ni nič spal. Zju-
. . * *	. . ; n,'kaJ trenutkov pa je začel j man ova poročena. Njen ljul>Ček	t raj je prišel na morišče popolno-
/naciino je pismo, ki ga je pi- bwdka jokati in klicati, da je ne-j Rozman pa je naeaikrat sklenil:	ma miren. Pred njim je šel fran-
sal governerju:	j dolžen, češ, da je vsega kriva le( Maribor zapustiti ter se z Rožma-	čiškau. ki je glasno molil. Rozman
— Jaz podpisani	vašo j v jezova pomočnica 461etna Aloj- novo navidez skregal in izginil,	pa je imel objokane oči. Ves čas
1'kscelenco ponižno, da vpoateva- f zija *Rr»žman, delavka iz Male Ne-J Njegov odhod pa je bil dogovor-	ni spregovoril besedice. Ob 6. uri
te mojo prošnjo. V prilogi prila-ldelje pri Ljutomeru, ki je bila pri ■ jen z Rozmanovo, ker se je potem	48 minut je javil krvnik Mauser,
gam naslednje dokaze fv prepi-j P<>i°ti ž njim vred obsojena na 1 pri pre^kavi dokazalo. Rozman	da je sodba izvršena. Tudi zdrav-
sih : 1. protokol coronerjevega za-	pa so j? dne 24. maja sporo- je odš-el v Ljubljano, kjer je 18.	nik je kon.stat.iral sinit. Sodni se-
slišanja gletle železniške katastro-' cla J*' pomiloSSena v dosmrtno januarja preteklega leta stopil v	na t: srnini nadsvetnifk dr. Stergar
fe v Kansas; 2. pričevanje glav-	službo fpri "Slovensdci stavbni	in okrajna sodnika dr. Senjor Ln
n«a zdravnika bolnice v Kansas Zločin Antona Rozmana in nje- družbi" in stanoval pri Neži Le-	dr. Lešnik. Truplo Rozmana so Oitv: 3. protokol sodnijske obrav-i ^ ^ je izvršil lani b»*ovi v Prisojni ulici. s zvečer odpeljali na pobre«ko po-
- __ j___■ , - _ 1 .. v Manbofru m je vzbudil tedaj Tri dni rvneiH liTnorom
nave v zadevi države proti Johnu Malone-ju; 4. poročilo ward ena
jetništiice gbxle obnašanja kaz njenca John Malone-ja.
Tri dni pred umorom pa je Roz- kopališče. Na dvorišču se je zbra-r. gromu o razburjenje. Dne 21. fe- niana	v Mariboru Štefanija, lo precej ljudstva, ki ga je justi-
danji finančni svetnik dr. Ljude- ,.at(i ^ j; je <\o]žsw. On pa se
bru ar j a lanskega leta je prišel te- Krater, ki ga je hotela dati areti-' fikacija silno pretresla.
. . .	v* Hrence, sedaj član upravnega	^ io j>raVočasno izmuznil. Polirju
\ ,KMl,K>ro moje prošnje naj i ^^ v Olju, okrog pol 8. zve-	v LjuWja,ni je Rf>zmail rekeL da Drobna evetka leži v prahu>
služijo naslednja sredstva.	čer v svoje stanovanje v Cvetlični	^ na štajersko po olileko in je Hotela je slediti metulju.
1 repnean s,-m. da so pravilna, vdici m opazil, da zunanja vrata	iZ(>stal iz s]wžbe od 18. do 22. fe-
Dne 21. februarja je v
Naprodaj imam celo vrsto hiš.
Jaz. Fitzgerald, seim hotel are-	niso zaklenjena z varnostno kiju- hruaria
tirati Malone-ja. ko se je pripe-	čavuieo. V predsobi pa je manj- u,,odni	veg strank opazilo v' V	• -
tila nesreča. Potegnil sem revol-	kala na obešalniku modra suknja, kritičnem času neznanega moža m 1>lm ,td'	v sloveoski na"
ver, ko mi je zaklical morilec:	Vrata v spalnico, ki so bila sicer' ne,ko'žcnsko ter ^ p(>35^eje \L njj.	Alexander Place, kakor
čati stavek, se je z*odila nesre-! d'1 straŠen	™ ^ bilo kri- ^ ko je šla po stopnjah v do-
ča. Dobil sem »dar«- na glavo in ! ^ ^tano. obleka, perilo, o-	fiižo Tudi neki ^ je ne_
izgubil spomin	mare m kredenca vlomljena, po-■ ka stran.ka v kritLčnem ža3U sli_
V moji Ozavesti na so ostale' °V',razrezan,. Na *ala v dr. Rrencetovem ^anova-rnLJiT ^	Z ^ . postelj J>a je ležala umorjena dr. , nju ne da 4>i to ri njej rabudiIo
misl, ki so mi švigale po mozga-, Rrftncel 70ietna strežnica A^j v^jo pozornost. Najptej so areti-
Ž? h0tefl t*9™* arCtf- ^ i- zadrgnjena ral5 Alojzijo Rožn„, ker je cij« la podzavest pa ni ohranila------- 1 1 j * * 1	' J
ničesar drugega kot vtis, katerega sem doibil o Johnu Malone-ju. Poznal sem ga že leta in leta ter
tudi njegovo prejšnje življenje. | udarec s kakim topim predmetom. Hotel sem izgovoriti ime. Malone. I » čimer jo je morilec najprej omako sem dobil -udarec ter izgubil raii- l7mrla pa je radi notranjega
spomin. V možganih mi je ostala le še slika moža, ki je stal v onem trenutku pred menoj.
Malone je bil ubit. Njegovo razmesarjeno truplo »o pokopali mesto mojega. Jaz pa sem se vdal ideji, da sem John Malone ter vsled tega tudi sprejel kazen, izrečeno nad Johnom Malone-jetm.
V svoji podzavesti pa sera ostal policist. Celo v kaznilnici nisem mogel zaničevati postavo kot jo je John Malone, kajti slednji ni bil vzgojen kot varuh postave in reda.
Na to so pa hoteli jetniki pobegniti. Skleda, ki me je zadela na glavo, je odstranila pritisk na možgane. Takoj sen pozabil na ulogo John Malone-ja ter se apom-*
zadušen ja. povzročenega z za drgnjenjem rjuhe. FVi umorjenki ni-
s posteljno rjuho, v katero je ime- bila že ita(k (predkaznovana radi la ovito tud, glavo. Poklican. \	ddiktov in je najbodj po-
zdra\Tnk je potem ugotovil, da je 7nala (}v Brencetovo stanovanje.' dobila Silak na levo stran čela	(>z nekaj tednov ^ prijeli
v Ljubljani tudi njenega prijatelja Rozmana, ki je prinesel iz Ma-1 ribora ttižko, potno košaro že na dan umora zvečer.,V dotieni ko-, šari. la«ti dr. Rrenceta, je ljub-: ljanska policija našla razne stva-j ri, la^t dr. Breneeta. Oba abso-l jenea sta do porotne razprave trdovratno tajila, kar pa jima ni nič ^pomagalo.. Šele pri porotni razpravi je Rozman spremenil svoj zagovor v tem smislu, da je na večer pred umorom res prišel v Maribor, se sestal prihodnji dan z Rožmanovo pod železniškim mostom v bližini dr. Brencetove-ga stanovanja in dobil od nje dr. Brencetovo obleko, ki ao jo pozneje našli pri pjem v Ljubljani, ne da bi bil vedel, odkod je Rozmanova te stvari dobila.
Ko je aenat Rozmanu 24. maja javil jmtafikaeijo, je Rozman venomer	da je vsega kriva lo
nil, da sem Fitzgerald, detektivski poročnik in kot tak sem se vrgel v boj proti upornim jetnikom.
Prepričan sem, da sem obrazložil svoj slučaj povsem pravilno. Dovolite mi, da se vrnem k družini in prijateljem.
Jae sera poročnik Fitzgerald.
Prosim vas, da ..verujete mojim besedam, kajti drugih dokazov nimam.	t
Vdani vam
EdWard Fitzgerald. # ♦ *
•Governer je uvedel preiskavo, ki je dognala* da,jer v pismu vsebovana resnica.
Fitcgeralda ao
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bosto ustregli vsem ~
Uprava "Glas Naroda"
= v
h* v
Preženite bolečino I
j Okorel« rama, lotrpljena miftica, natego jen sklep— tm (o spremlja BOLEČINA. Toda Tdrgaite nekoliko
DR. LORENZ
€42 Penn Ave^ PITTSBURGH, PA.
■orni aoviNva novonači znuvmi
ftPKCUALiav MOiKIN ULKZNI. Maj« «*r*ka J« stfravtjMje mkutmth In kronUnlh bttail. ju ■am ka zdravim nad B M tar Imam akuftnja v v»h bolaanmi ta fcar anam slavanaka. sata vaa moram popolnoma razumeti m a*oa vala ko Mean, da vas ozdravim tn vrnem mo4 In zdravja. Ckaal tS lat
arldobll mwtnc akuftnj# prt ozdravljanju motklh bolezni. Zato ■« mi____
pc pol rtoma kanaatl na aiana, moja. akrb pa J«, da vaa popolnoma aadra-»trn. No odlatajto, ampak pridno eimproja. « azdravlm zaatrupljane kri, ma^utjp In Um po Uloau. belacnl v prla. ta. raoanjo taa. bolaCtna v koatah, otararono; oolabo4ost< Slvčno In bet ozn 1 v mahu-ju lad Ictte* lotrah. želodcu, rtnenko ravmatlzam^ katar: zlate Me* naduha Itd. Uradne vre: ▼ ponedeljek: sredo ln pot* od ». dopoldao do •. popoMnel r torek, Sotrtok tn aobota od t dopoldao do t. aro«or; v aadaHak tB ^romniklta od 1«. dnpril^i do % popoldne.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob AleSovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. del. Vsi zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje Da kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predoeuje ljudstvo resnivno tako. kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	.50
Juan Miseria. Spisal P. L. Colonia.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	.60
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	.65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje ^ slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	65
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po- ** ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	.50
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.
Globočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani,
o
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienea.,
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu- * je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- * si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorie in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne grašeake in junaško umirali mučeniške smrti.
Vsebuje 378 strani,	^ .7]
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., New York
.25
* * -K * -K +
Nuga-Tone
Uspehi v taefe ali pa vrne
Proizvaja bogato rdečo kri, mota« stanovitne živce, življenja polne možice in ženske.
Ce ste slabega zdravja in pri rlabi moči, če se vam' spomin mrači m vaše te!o nirači. Če ste se že nave-
Učmlt j «n a ti pomirljiva in narkotiEr.a sredstva, potem posku-jbite Norm-Tone, in fep—videR bo,te. Icmlco Ihitro >e bosta ertul drugačnega čloV^kal Devet desetin človeikifc bolezni, kot Bpehmvsnje. »namija, revmatične bolezni, glavobol, nevralffija. napnmer slabi tek. neprebava. vetrovi in kolcanje. zaprtje,
pomanjkanj« energije, pomanjkanje živahnosti, nervozno*t. ne-
moči. redke zvodenele krvi
•> slabe krvne cirkulacije.
»"»k® ddovanje telesa ie odvisno od ilvine sHe za avoie Wvljeiye .n delovanja Živina moč je poglavitna stvar ca Modec.
utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nuia-Tone te najbolj aspeino zdravilo za nervozne m fistCno izdelane. Zakai?J aer sestoji la os mera valnib sestavin, ki vračajo zdravje ter iih( predpiaoiejo naj.Uvnej*! zdravniki. — Nuw-Ton. j. Wrt W telesa m fosforja — ter je hrana krvi in iivcem.
• j«ug»-Tone proizvaja Življenje v Jetra, ter oiainia redno deljajejo. Oživlja led ice ter fi^ja te n jfhstru^" £ ^V'f*- Nič ve« vetrov in koleanja. težke sape in roknte^a Ni« ve« boleim in brezni! Nur»-Tone daje iudovrti tek dobro prebavo, stanovitne iivce ter atbavo okreplujoče »panje.
®	kri. uiedi krvno cirkulacijo ter priXene žarenj«
adravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in rostavne može idra-
V vsebuje omamljivih sredstev, ne zdrivil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripravsn zavojček.
PAJN-EXPELLERJA
Vsaka ateklenica vsebuje devetdeset ieat tka tal j. teats
Nm.ToBf Je I tablet, pola«
•U-Usaice. Vi labbe
na bolečo porrkino, Ik bolečina bo hitro izginila. Pnln-Expeller fla
bolečisa ita si mrtmrniUka. Dobite So dane« steklenico pri svojem lekarnarja, 35e. in 79e. Glejte, d* bo na zavojčku trorniika snam-ka 8IT>RO. 'Zavrnila vse ponandbe. F. AO.
___oortatei—5 -
■assčao adravfjeaje za	_____ ___
I----*---Tt imun ■ ihirth
---------izrabiti ?riti penija. — SJEj
prodaj pri vsib dobrih lekarjai p« eaaU MSl
. Mh», da na morate !
ie na
takof vndH
riziko. Nun-Tem
UL
KO NAROČATE, SA POSLUZ1TE TEGA KUPOMA.
NATIONAL LABORATORY, S. 2C. MIS So. Wabash Ave, Cbieaae. W.
Ceepodje:—Prosim, dobite priloieno. Steklenic Nuca-Tone.
.«a kar mi peOjite.,
Cesta te ttv. ali K. F. D.


46
SOSEDNJA HIŠA.
A. C. GREEN. Za "Glas Naroda" preval O. P.
(Nadaljevanje.)
V	svojem veselju, da imam zopet begunko in da so potrjene vse moje domneve, sem dala Kitajcu nekaj denarja ter povedla Miss Oliver k vozu, ki je že čakal zunaj.
Ko je Lena stopila naprej, da mi pomaga, sem ji rekla :
—	To je tvoja uestrična, ki je pred paT dnevi pobegnila. Ali je ne spoznaš več?
Lena.me je dobro razumela ter takoj odvrnila:
—	l)a. to je ona. Zelo me vesel videti jo zopet.
Nato je pomagala bolni v voz. Jaz sem sedla poleg nje ter rekla Leni, naj sede poleg kočijaža.
Odpeljali smo se domov.
Tekom polovice vožnje je počivala glava bolnice na moji rami Ni se niti premaknila in tudi mrzlica se je povečala. Ko smo se bližali Gramercv parku, je pričela postajati nemirna in le z največjim naporom se je posrečilo meni in Leni preprečiti ji, da ni skočila iz voza.	,
Ko se je voz ustavil, se je njeno razburjenje še povečalo. Za noben denar ni hotela sedaj izstopiti. Napravila se je trdo in ni je bilo mogoče spraviti z mesta. Fasada moje hiše je bila precej slič-na fasadi Van Btirnamsove hiše. Misel, da bi morala zopet stopit hišo, v kateri je doživela toliko strašnega, je morala biti grozna za njo in ker sem videla, da so vsa moja -prizadevanja zamaa, sem naročila kočijažu, naj odpelje pred hišo Miss Spicer.
Osemindvajseto poglavje.
V	tej noči je* bolnica še bolj trpela kot v pretekli Nisem imela Tasa pečati se s kako drugo siva rjo kot z njeno oskrbo. Šele proti jutrn se je pomirila. Ker sem vajena imeti vse stvari v redu, sem vzela klopčič zmedene pa vole ter ga pričela uravnavati. Ko sem dovršila to delo, me je predramil krik s postelje. Ženska je pričela kričati in prenehala je šele tedaj, ko sem klopčie odložila ter j dala pomirjevalne medicine. Vse je kazalo, da se mladi ženski kaj slabo godi.
Naslednjega jutra, ko sem prišla navzdol, sem se počutila po vsem svežo, kljub čuvanju. Bila se zadovoljna kot je človek, ki j< izpolnil svojo dolžnost.
Od trenutka naprej, ko je Kitajec »poznal Ruth Oliver, je bi Jo dokazano, da Ma ona in Mrs. James Pope ena in ista oseba ij da je prišel vsled tega Howard z njo, ne pa z Mrs. Van Burnams \ domačo hišo. Nobenega člena ni manjkalo sedaj v verigi dokazov Kada bi sicer še našla prstane žrtve, a jaz sem bila že itak dosit: ponosna na .svoja razkritja in nestrpno Bern čakala prihoda Mr Grvce-a.
Pri za jut reku pa me je čakalo veliko presenečenje. Lena m je prinesla pismo .ki je bilo poslano na moje stanovanje. Pism< je pisal Mr. Gryce ter se je glasilo:
—	Spoštovana Miss Butterworth:
Oprostite naše vmeševanje. Našli smo prstane, ki naj po vašem mnenju uveljavijo dokaz krivde one osebe, pri kateri bi se jih na šlo. Z vašim dvoljenjem bo vsled tega še danes aretiran Franklin Van Burnams.
Obiskati vas hočem krog desrte ure.
Vdani vam
Ebenezar Gryce.
Franklin Van Burnamsa hočejo aretirati f Ali je bil osumljen umora 1 Kaj naj pomeni to? O njegovi krivdi nisem našla doseda; še nobenega sledu.	*
oras nteodx, x mri. vm"
—	Domnevam. Miss Buterworth. da ste sedaj zadovoljna?
S temi besedami me je pozdravil Mr. Gryce, ko je stopil onega jutra v moj salon.	%
—	Jab naj bom zadovoljna? — sem vprašala ter zrla zagonetno nanj.
—	Ha, nvi že morate oprostiti. Rad vrjamem, da bi bili bolj zadovoljni, ee bi me počakali, dokler bi nam vi ne navedli krivca. Tega pa žalibog nismo mogli storiti.
—	Tako, tako.
—	Sami ste določili najin pogovor za danes, — je nemoteno nadaljeval. — Brez dvoma ste upali pridobiti še en dan, da zbe-rete nadaljne dokaze krivde Ce pa smo istočasno z vami našli prstane v uradu Franklin Van Burnamsa, vas to gotovo ne bo oviralo, da sedaj vse priznate. Izvrstno ste postopali in mi smo pripravljeni pridati to.
—	Ali res?
—	Omejiti sem se morala na brezpomembne vzklike, ker nisem vedela, kaj naj rečem. Sporočilo, ki sem ga ravno dobila, me je zelo presenetilo. Gryce je domneval, da že vem za razkritje prstanov ali da sem celo jaz prispevala k temu. Nisem si upala Spregovoriti prenagljeno besedo, da bi ne zapazil, kako nevedna in presenečena sem.
—	O razkritju smo molčali ter upamo, da niste tudi vi in vaša hišinja z nikomur govorili o tem.
—	Moja hišinja?
—	Vidim, da vam ne ugaja ta pripomba. Ženskam pa je zelo težko ohraniti za se skrivnost. Konečno pa je prav vseeno, kajti danes zvečer bo nedelo že celo mesto, da je imel starejši, ne pa mlajši brat prstane pri sebi.
Tedaj pa sem se vendar ojunačila.
—	Previden in pameten človek ste, Mr. Gryce, in vsled tega domnevam, da morate imeti še druge razloge za aretaeijo Franklina razen prstanov. Rada bi izvedela, kakšni so.
Mr. Gryce je odgovoril:
—	•Težite se, ker vara nismo pustili najti prstanov.
—	Mogoče, a med nama rečeno: gre le za to, kdo je bil prvi na licu mesta. Nikdar nisem pričakovala, da bo policija odstopila meni na korist.
—	To je res. Posebno še, ker ste imeli skrivno zadovoljstvo, da ste spravili policijo na sled prstanov.
—	Kaj mklite s tem?
~	sreeo, da smo prvi položili roke na prsta-
ne. Vi. ali pravzaprav vaša hišinja pa nam je pokazala kje jih moramo iaJa^ifc^ —~ -
—	"ropPt moja hišinja.'	^
a ^ (Dalja prihodnji*.) _ J; % \
Prebrisan vlomilec.
Dne 11. junija se je zagovarjal pred porotnim -sodiščem mlad vlomilec Adam Valičeveč. Obdolženec je služil kot lilapec pri raznih gospodarjih, a nikjer ni ustavil svoje službe kot poštenjak. Drž. pravduištvo ga je tožilo radi .sledečih ieliktov: da je !pri posestniku Gašperju Boltetu vzel iz zaklenjenega prostora gotovino v znesku 52,000 K, Mijotu Rudarju v Jakši 2450 K in v Zemunu .«svo-jemu gospodarju Štefanu Kulun-žiču 2-400 K. Ko je bil obdolženec v Karloveu aretiran, so našli pri njein skoro vse ukradene predmete, a okoli 16,000 K je že zapravil. Obdolženec vsa dejanja priznava, trdi pa, da je bil od nekega neznanca zapeljan. Ta njegov zagovor pa ne drži, ker je dognano. da je obdolžence očdvidno nevaren tat in goljuf, ki se ne strasti nobenega sredstva, da pride do zločinskega uspeha. Ker so porot-
Severov J zrtr.n 11 a vrdr zujeio idtavje v družinah
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
Severa's
Balzol
(prej zu%n kot Življenski Balsam>
Priporočen za
■eprebarljanje, zastarela za pitja in oslabelosti.
Cena 50 in 85 centov.
VpraiaJU sanj v ltkarruh.
ROYAL MAIL
PooblaUMa od Juaoslovanak« vlad«.
Hitra, direktna služba mad
New Yerk — Cherbourg - Hamburg
iMfW.MUUmi. veličastnimi "O" paniki. Moderni v Tiedoiirib. — PogMta odpluti*.
"OHIO'*, "OtCA", "0RDUNA", "ORBITA"
v V Evropo:	CENE	tz Evrope:
ii m	n m
$130 in več $103.50 Ham's $130. in več- $102.60 $125 in več $ 90.0« Cherbg $125. in več4100.00 ...»---- $106.35 Zagreb.......... «105.0*
Skoxiakn priratM kabine v trat jam rmucdiL VAŽNOiNe izgubljate časa s nakupom tlketov za »a>» sorodnike » Evropi. Nova kvota prične 1. jul.
Za navodila vpraftajta pri lokalnih agenti* ali pri
ROYAL MAIL STEAM PACKET COI^ANY
2€ Broadway	New York City
NAZNArflLO.
W. F.	SEVERA	CO.
CEDAR	RAPIDS.	IOWA
Naš stari zastopnik JANKO PLE&KO, ki je svoječaano potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave.t Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Rojakom ga topm priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem. naznanjam vsem
hodnikom, prijateljem in znan-nrtu vsa stavljena jim vprašanja^	vest, tla je knita
potrdili, je bil Adam Valičevič ob-j^ wetra^ nit življenja moje-
sojen na 2 leti težke ječe.
Poskusen umor.
Tragiko vaškega rod b iraškega:
mu nad vse ljubljenemu soprogu ANTONU BERGOČU. j
Dne 2."». junija t. 1. je £el zdrav in vpKel na delo v rov Puritan
življenja je podala druga obrav- ('oko Co< ah Predn0 & kak vozi-nava 11. junija. Pred >]>ok-otiiike'4"(;k mcl('žl1- "iX ^ newe*a zadf*lil sta stopili dve priletni ženska: Ro-11,1	kol,k<vr mnSXa do"
zalija Medvejšek in Marija Xov-)*Jia,li na s^«*1' način: Prvi vozi-ljan. Dne 5. februarja 1922 se jeh'ek- ki ^ voznik .s konjem prijetna obdolženka Rozalija Med-ijal do lica	Je sk(H"*il vejšek poročila s 271etnim Konra- s tra*'ni<' m Pri tei» izbil stropno dom Medvejškom. Se pred poreko• P^P«™; »at<> ^ vsula plast rau je obljubila, da bo "pripisala j ^k'rlovi polovico premoženja na njegovo ime.. Ker pa po poroki Rozalija svoje obljube ni hotela izpolniti, je bil mož tako raztogoten, da se ni hotel lotitii nobenega dela. Ker mu je žena vedno očitala brezdelje, ^50 v družini vladali neprestani prepritf. Konrad Medvejšek pa je ženo tudi neusmiljeno pretepal,
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh, —
mali oglasi
v 44 Glas Naroda".
rasne m pri tem je opora pokojnega zadela ravtu> po glavi, pri! tem je zadotbil tudi notranje poškodbe, taiko da je po enournem groznem trpljenju, ne da bi k zavesti iprišel, za vedno zatisaiil oči.
Pokojni je bil rojen leta 1877. v vasi TmjevpH Št. Petru na Notranjskem. Pogreb se je vršil 27. junija po katoliškem obredu na
VLAHOV
da je bil radi tega pred sodiščem1 pokopališče y Leckrone, Pa. Tu-v Litiji obsojen na tri dni zaipora. j ka-i Zi»pušča mene žalujočo vdovo Ker so se prepiri tudi poslej naJs šestero nepreskrbljenimi otWi daljevali, se je mož hotel ločiti m|v »taro*ti <*1 17 mesecev do 12i je odnašal svoje stvari k starhseni' let» l>oJe« zapušča tudi nekaj bra-v Trbovlje. Dne 20. februarja mi--trancev' r stari domovini pa nia-nulega leta se je zopet vrnil k že-Jter' ^ga brata in tri st-itre. Poni, da odnese še ostale stvari. Ob : koJni	<"lajl čustva Trdnja-tej priliki pa mu je žena postavila1 va St* 101 v Grays Land-1 na mizo kos kuhanega prekajene- Pa » k«t^rega člani so ga z ga mesa, češ, da noče, da bi hodil | društveno zastavo spremili k zad-lačen od njene hiše. Ko je Konrad n.ien»l počitku.
pojedel me^o, mu je kmalu podalo ^ Hrčno se zahvaljujem za krasne sJDLno slabo. Takoj je slutil, da je' darovane vence dinžinain in posa-zastrupljon. Podal se je iz Rodež' veznim: botrom Mr. Anton Sirca, k zdravniku v Trbovlje, ki mu je<Mr- h\ °nr>reic ter Mr. bi izpral želodec. Zastnipljena svi-|Mrs-	T>elx> ^ zahvailjujem
njina se je nato preiskala v kemič- tu<li	in Min. Stulae. Mr. in
nem institutu ljubljanske univer-'	Trojčeik, kakoi* tudi Mr. Mi-
ŽELODČNA'
GRENCICA
Dala Jo ln apr&Tljtf ▼ ateklanlea v
ZADKU (DalmMtta)
od lata 1M1
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po ink
Lakarnah. dallkataaak In aracarUaii.
■dlnl acaatl sa tana drtara.
V. LANGMANN, Inc "
97-99 Sixth Ave., IW*. A. Naw York. N. Y
ze. kjer se je ugotovilo..da izl>lju-vano meso ne vsebuje niti arzena, niti strihnina in sorodnih alkaloidov. Obdolženka priznava, da je imela namen umoriti potom za-struipljeaija mesa svojega moža, trdi pa, da je to hotela storiti le radi tega, ker ji je mož vedno grozil, da jo bo spravil s sveta. Njena iesfira Marija Novljan je obtežena, da je v ta namen izročila svoji <*«tri strup. Pri razpravi, ki se je vršila o4> šte^-ihii udeležbi občinstva, je bilo zaslišanih mnogo prič, ki pa niso mogle položaja povsem razjasniti.
Po govoru državnega pravdnima dr. Domeniea, ki je plediral za savratnii umor, in po temeljitem in stvarnem govoru obeh zagovornikov dr. Krejeija in dr. Kreča so poiwtniki krivdo glede Medvej-ikove zanikali z 9 proti 3 glasovom, krivdo glede Xovl j a nove pa -» 6 protii 6 glasovom. Na podlagi tega pravoreka porotnikov je sodni dvor razglasil oprostilno razsodbo.
haelu Abram, kateri so mi stali ob težki uri na strani v pomoč in tolažbo.
Piliva j mimo. ljubljeni, lahka naj Ti l>o svobodna ameriška gruda!	%
Po trpljenju dolgem že več let. Ko nisi užival naravni svet, Z Bo?om. dragi, počakaj nas, Ker mi gotovo pridemo do vas!
Žalujoči ostali: Anthonia Bergoch, soproga. John in Aloysius A., sinova. Josephine, Anna, Elizabeth in
Angela I., hčere. Puritan, Pa., 29. junija 1923.
POZDRAV.
Pred odhodom v stari kraj v Domžale pozdravljamo vse prijatelje v Chieagu in sorodnike, družino F. in L. Jurjove-e, F. Namora m J. Weker, kakor tudi v Rockdale, 111., in Milwaukee, Wia — Družina Dolsan.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom "Glas Naroda" ▼ državi Minnesota naznanjamo, da jib bo obiskal n*i potovalni sa> •topnik
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
X7ELIKB Taboctl aa potnika K * da Je natanko poučen o potnik llatlb. prtljagi ln drugih stvareh, ki so ▼ sred a potovanjem. Valed dolgoletne IsknSnJe nam Je mogoč« o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi urno naj-tKriJie psrnlke, ki Imajo kabine t m. taaredo.
▲ko ste se a«menili potovati t start kraj, nam pliir« ker ko te r Vašo korist
ki je pooblaščen pobirati narOft-oao aa maš list Zato prosimo ro-ja^e, da mu bodo kolikor mogoče nsklowjeoi.	UpravnJitro
Tudi »nI, M i« nlao amarlftM tfrta«. Ijanl, smaje potovati v stari kraj na oblak In (I m Ja devoljano vrniti sa. Na faija dajemo vsaksn|U ta* sa davna pojaanla.
Ur ieU debit! ssrsinlfcs aH flWM Is starcga naj nim pile ss navodila, kajti itevllo prise Ueocev Je opejeno.
Zrn. potne stroflke lsplačnje po oa-lm naročilu Jadranska banka tudi t dolarjih.
Frank Sakser State Bank
ti MMI Staseft NnrM
ROJAKI, NAROČAJTE n "GLAS NARODA" NAJ TROJI 8LOVRNSKI O ▼ SDR. DRtATAS
IZPLAGILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od
ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovijenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi
pošiljatelj lahko dolarje nazaj aU nam pa na novo naroči izplačati na-kazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-[•ovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne amerLške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih šele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobrenL
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprilik.
Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni jsotrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi s dinarJL
V	Italiji in zasedenem
oremljn —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: plačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraščajočih stroSkov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do 925. računamo po 75 ctntov; od $25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega •dolarja.
Na
aal
T
Ta pristojbina Je veljavna sa dolarska Izplačila ▼ Jugoslaviji ln
ItalijL
FRANK SAKSER STATE BANK S2 Csrtba* St, New TsdkGtj
T7T»V
ca
Kretanje parnikov - Shipping News
julija:
Homeric, Cherbourg; Rochambeau. Hav-::	Amsterdam. Boulogne in Rotter-
dam; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Albania. Cherbourg; Muenchen, Hamburg: Giulio Cesare. Genoa; Pre«. Wilson, Trst.
10.	julija:
Mauretanla, Cherbourg; Resolute. Cherbourg in Hamburg; Prea Fillmora, Bra-men.
11.	julija:
Belgenland, Cherbourg; Pre«. Monroe. Cherbourg.
2. julija:
Westphalia. Hamburg; Laconia. Cherbourg in Hamburg; Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
14. julija:
Majestic. Cherbourg; La Savole, Havre: Pres. Harding. Cherbourg ln Bremen; Veendam. Boulogne In Rotterdam.
17. julija:
Berengarla. Cherbourg; Hannover. Bre-nen; Taormina. Genoa.
8. julija:
Paris. Havre: Zeeland. Cherbourg; Pre« Van Buren. Cherbourg.
1». Julija:
Minnekahda, Cherbourg In Hamburg. 21. Julija:
Martha Washington. Trat; Olympic, -herboug: Rotterdam. Boulogne ln Rotter-lam; Pres. Arthur, Cherbourg In Bre* men.
H. julija:
Aquitanla. Cherbourg: Reliance, Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg 'n Bremen. Julija:
S. avgusta:
Tyrrheiiia. Cherbourg. Hamburg: genland. Cherbourg. Hamburg; Resolute, Cherbourg. Hamburg; America, Genoa; 1*rrs'- Adams. Cherbourg; Bremen, Bremen.
9. avgusta:
liochambeau. Havre: Finland. Cher-burne: Hansa. Hamburg; Conte Verdi. Uenoa; Argentina Trst.
11. avgusta:
La Savoie. Havre: Majestic. Cherbourg: Ar« Amsterdam. B.MiIogne; pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Muenchen. Bremen.
14.	avgusta:
Bremen*1"'"" °herb"u'K: ^ Fillmore.
15.	avgusta:
Paris. Havre: Zeeland. Pres. Monroe. Cherbourg.
16.	avgusta:
Mongolia. Cherbourg. Hamburg. 18. avgusta:
Albania* Cherbourg: Olympic. Cherbourg. Orbita. Cherbourg. Hamburg- — line	Cherbourg; Ve„,danm. liou-
21.	avgusta:
Aquitania. Cherbourg: Reliance. Cher-
'^urg Bremen:rS: ^^
22.	avgusta:
Fra,„-e Havre: Uiconia. Cherbourg; Hamburg: Upland. Cherbourg: »-resident Ruren. Cherbourg. Hannover Rre-
iU**n.
23.	avgusta:
Minnekahda. Cherbourg. Hamburg;
Cherb«Airgh.
'J' ..	...... ........ ' »TrMinrg. Hamburg; —
France. Havre: T^iland. Cherbourg: U "»tphalia. Hamburg: President Wilson ^es. Polk. Cherbourg; Seidlltz, Bremen;
Conte Rosso. Genoa.	I „	t .1
25. avgusta:
Homeric. Cherbourg; Orca. Cherbourg ITjimburg; Ta..nnlna. Cenna; Rotterdam!
26. julija:
Albert Ballin. Cherbourg In Hamburg; Croonland, Cherbourg In Hamburg. ■8. Julija:
Leviathan. Cherbourg: Homeric. Cher->ourg: Volendanj. Boulogne ln Rotterdam; loussillon, Havre.
'1. julija:
Colombo. Genoa.
1. avgusta:
Pres. Carfiel.
Roulogne; Pies Arthur. Cherbourg Bie^
men.
Cherliourg.
George Washington. Cherbourg In Bra-nen.
2. avgusta:
Suffrente. Havre: Mandchurla. Cber-■>ourg, Hamburg: Thuringia, Hamburg.
avgusta:
Lafayette. Havre; Saxfinia. Cherbourg: lyndam. Boulogne; America. Cli'bg. Itre-•nen.
Lafayette. Havre.
*. avgusta:
Mauretania, Cherbourg; Ca nopic, — "herbourg. Hremon,
Ali boste dobili rojake v Ameriko?
konzul Združenih držav v Zagrebu že nprejema proSnje za potne liste in vlzeje a. toletno kvoto. CU^ARDSKA plovba e najhitrejga na svetu. Potnikom s ?unard tiketl ni treba čakati na parnik. ker Cunard pamiki odplujejo vsakih par dni.
Cunard črta se Je pogodila z Jugoslavijo, la pomaga potnikom s svojimi uslužbenci, ii jih s tem. da jih vzamejo naravnost ia parnik. zaščitijo pred nezgodami In itrofki. To delo je brezplačno.
nadaljna pojasnila vprašajte pri kate-emkoli agentu ali pri
CUNARD LINE	j "
25 Broadway
N. Y.
28.	avgusta:
Roussiilon. Havre: .Mauretanla. Cher-lM.nrg: i »i tt Mburgh. Cherl>ourg. Bremen.
29.	avgusta:
IVrs. l"olk. Cherbourg; Keidbtz. Bre-jrnen: Conte li.^so. Cetioa. York. P.re- 30. avgusta:
Kroonland. Cherbourg.
1. septembra:
Lafayette, Havre; Majestic. Cherbourg; Volendam. H..uli»Kne; George Washington, Cherbourg, Bremen.
4.	septembra:
Berengarla. Cherljourg; Resolute. Cherbourg. Hamburg.
5.	septembra:
Belgenland, Cherbourg.
8. septembra:
Leviathan. Cherbourg: Marta Washington. Trst.
ZNIŽANE CENE
Iz NEW YORKA v TRST (preko Genove) Najboljia in najlcrajia pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parni Iti,
GIULIO CESARE 7. julija .. 18. avgusta
(NaJveCJi in najhitrejši italijanski parnik) TAORMINA .. 17. Julija .. 25. avgusta
COLOMBO ...... 31. Julij« .... n. sept.
AMERICA ....... 7. avg.......21. aept.
Udobne kabine tretjega razreda z 2. 4 In 6 posteljami za druiine In ženske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vpraAaJte nafiega agenta v vafiem mestu ali pa naravnost pri
MMMl GEHEULE IMtAKA
Italia-America Shipping Corporation
1 Stat« Street General. Agenti New York Nafil zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Sanka, Belgrad ln njen« podrufnJc«L
V ali /Z
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačane karte svojim sorodnikom za nsše črte.
White, Star Line
New York — Cherbourg Homeric 7. julija; 28. julija; 25. avg.
Majetic 14. Julija; 11. avg.; 1. sept.
(Največji parnik na avetu.)
American Line
New York — Cherbourg — Hamburg Finland 5. julija, 9. avg., 13. sept. ^Mongolia 12. Jul.; Minnekahda 19. Jul Kroonland 26. jul.; »Manchuria 2. avg
•Novi prostori tretjega razreda. Olympic 21. julija, 18. avgusta, 8. sept.
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antwerp Belgenland 11. julija«; 8. avg.; 5. sept Zeeland 18. julija; Lapland 25. julija
•11:00 A. M
Gothland (samo v Antverpen) 4. avg Začetek 11. julija odplutje 11. dopoldne'
Dobra hrana. Zaprti prostori. Oglasite «• prt krajevn»m agentu an pr» POTNIŠKEM OOOELKU Na. 1 »roadway.__New York.
New Yorlc, Plymouth, Havre, Perls
LA SAVOIE 14. julijo, 11. avg.. 8. sept. PARIS 18. julija, 15. avgusta, 12. sept. FRANCE. 25. Julija; 22. avji.; 19. sep.
LAFAYETTE 4. avg.; 1. gfcpt.; 29. sept.
New York. Havre, Paris
ROCHAMBEAU ..............7. julija
ROUSSILON ............... 28. julija
CHICAGO................i avg.
New York, VI«o [Spain]. Bordeaux LA BOUROONNAIS ........ 12. julija
FiSte a urafih Wkcbca >taH afc mm iWni mrmiz
19 STATE STREET.	NEW YORK
fAUUJHL0 III PUFOBO&LO
Cwjwia naročnikom "QUm Naroda" t driari Ohio namanja no, da jih bo obiakal nai^patoTal ii sajAapnik
Mr. AMTdlf lIMOie, {atari j« pooblaičan nabirati na Tinino aa naš list, satoraj praai 00 rojake, da mi bodo kolikoi nogota naklonjeail.
Slav eni c PnbHabmar C«
BAVHOKAS JX DEtLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilnatroTana izdaja Vsebuje 806 gtraml. EF* Otaa a pošt al no $2.— V=£ ■LOVKNIG PUBUHHIHCI OO^
Vew Tork 9tty, V. T.
Edino dir«ktno spomladno odpluti« PRESIDENTE WILSON ... 7. julija
Otvoritven« voinjs znanega MARTHA WASHINGTON . 21. Julija ARGENTINA—enoten raired—9. avg. v Dubrovnik ali Trat »102.50 ln 95. Zeleznina v notranjo.t smerna. Nobenih vl-•«•«»« ali pri
PHELPS BROS. A CO„ 2 Wert St.. N. Y.
Ko bom stal pred teboj na koncu dneva, boš videl moje brazgotine in boš vedel, da sem bil ranjen. ali tudi ozdravljen.
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
z rogom ali breg roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tiidi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN BAJK
Victor Dealer
24 Main St.. Conemaugh,
Cenike zastonj, pišite ponj.
w


L	.	T