Poltni urad 9021 Celovec — Vcrlagspostaml 9011 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Ersche.nungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1.10 Sil., mesečna naročnina S šilingov Ji m Letnik XXVI. Celovec, petek, 11. junij 1971 m Štev. 23 (1508) ZAČELO SE JE NOVO OBDOBJE VESOLJSKIH RAZISKAV: Prvi vesoljski laboratorij s tremi sovjetskimi astronavti kroži okoli Zemlje Sovjetska zveza 'je ponovno zabeležila prodoren uspeh pri vesoljskih raiziskavah: od nedelje naprej kroži oko® našega planeta prva Vesoljska znanstvena postaja is tre-rrvi člani posadke. Vesoljska ladja »Soijuz 11 ”, kr so jo v nedeljo iz-stretii® v vesolje, se je namreč spojko z vesoljsko postajo .Saljut", katero je že od 19. oprita tega leta krožila okoli Zemlje. S spojitvijo o-beh vesoljskih ladij je nastalo za sedanje pojme in 'izkušnje izredno velika vesolljska postaja, ki je dol-go več kat 20 metrov, njen največji Premer znaša 4 metre, tehta okoli 25 ton in ima okol'i 100 kubičnih Petrov koristne 'prostornine. 'Posadko te prve vesoljske znan-s^vene postaje sestovljdjo -podpolkovnik Georg »j Dabravaljslki, ki je ^ratii tudi poveljnik, ter letalska Inženirja Vladislav Volkov in Vik-ler Pocojev. Naloge vesoljske podaje „Saljut” in njene posadke so raziskave sistemov upravljanja orbitalne -postaje ter opravljanje Znanstvenih poskusov, ki ndj 'bi ko-rwWi 'tudi gospodarstvu. Rojstvo prve »pildtirane dalgo-žlve orbitalne postaje", kot se ta naprava imen uje v uradnem jeziku, v Sovjetski zvezi razumljivo zabeleži® s primernim poudarkom, pa b*di upravičenim ponosom. Gre vse- Luna naj služi miru V sklopu najnovejših vesoljskih c*°godkav so v Moskvi dali primeren poudarek tudi predlogu, ki ga te zunanji minister Gromiko v imena sovjetske vlade 'posredoval Slavnemu tajniku OZN U Tanfu, da b' na prihodnjem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov razpravljali o pravni ureditvi na Mesecu. Po mnertju sovjetske vlade je beba zdaj padvzeli korake za nadaljnji razvoj 'in 'konkretizacijo med-narodno-pravnih norm, ki bodo u-rejevale delovanje držav na Me-Secu. Mesec kot edini naravni satelit Zemlje 'igra važno vlogo pri raziskovanju in osvajanju vesolja, Zato bi ga smeli izkoriščati izključno le v interesu miru 'in v blaginjo ^ega človeštva. Treba je prepre-da bi delovanje držav na Me-*ecu postdlo žarišče mednarodnih sPorov; to ndlogo bi ilahko uresniči s sklenitvijo ustrezne mednarod-ne Pogodbe. Sovjetski načrt takega -med-na-r°dnega dogovora temelji na predpostavkah, da Ije pri delovanju na "^®secu treba upoštevati interese *®danjiih in prihodnjih človeških rodov, da |je iroba no Mesecu prepovedati uporabo sile in da nosnega zemeljskega satelita nihče r'6 sme izkoriščati v vojaške na-*n®ne. Mimo tega bi bilo treba za-9otoviti varstvo Mesečevega na-f°vnega okolja ter določiti, da si nobena država niti mednarodna or-p°nizaoilja ne more .prisvojiti" ka- eSo dela Meseca. . končno naj bi tak dogovor ure-lovat ifudi sodelovanje držav pri 'Jsoh vprašanjih, ki se nanašajo na ®lovarrje na Mesecu. kakor za bistveno nov dosežek, s katerim se začenja nova doba v osvajanju vesolja; gre za -največji uspeh sovjetske vesoljske znanosti in tehnike, s katerim si je priborila Sovjetska zveza veliko prednost v vesolljSki te-kmii z Ameriko. Sovjetski strokovnjaki so ta u-speh označi® kot prvi korak pri Za tesnejše stike med manjšino in matičnim narodom V petek minulega tedna je bila na obisku pri Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem veččlanska delegacija iz občine Radovljica na Gorenjskem; v njej so bili zastopniki Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenih organizacij. Pri občinski konferenci SZDL v Radovljici imajo že dalj čosa posebno komisijo za zamejske Slovence. Ta komisija je izredno agUna ter je dala že marsikatero pobudo za poglobitev odnosov med zamejskimi Slovenci ter matičnim narodom. Utrjevanju teh odnosov je služil tudi nedavni obisk radovljiške delegacije pri ZSO, katere predstavniki so člani delegacije podrobno seznanili s položajem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, z njenim delom in njenim bojem za dosego vsestranske enakopravnosti; predvsem pa je bito govora tudi o možnostih čim tesnejše povezave med Slovenci tu in onstran meje ter o oblikah pomoči, ki naj bi jo matični narod nudil svoji manjšini. ustvarjanju 'stalne vesoljske postaje, ki naj bi 'krožila oko® Zemlje iln na kateri naj bi se -naselila posadka znanstvenikov. Z oziram na možnosti izkoriščanja te naprave 'strokovnjaki poudarjajo, da se uresničuje človeški sen, da bo čloevk zavladal nad stihijo narave. S stalnim nadzorstvom, infrardečimi žor-kli ter radijskim žarčenjem zemeljske 'površine lin njenih -prvih plasti bi namreč .Salljuit" lahko ugotovil nastajanje neviht, orkanov, potresov, povodnji, dat alarm in rešil celle miillijane 'ljudi pred najhujšimi prirodnimi nevarnostmi. Pravočasno meteorološko ugotavljanje nastajanja orkanov in neviht bi omogočilo vse potrebne ukrepe, da se preprečijo P® vsaj ublažijo njihove posledice. V tem smislu bi limelo od tega ''korist tudi kmetijstvo in s tem človeštvo na področju proizvajanja živil. Tudi astronomsko pomeni „Sa-ijut” pomemben korak naprej, saj bodo zvezdoslovci 'lahko proučevati ozvezdja in planete z večjo natančnostjo. Nadalje predvideva program radijsko in elektronsko o-blajevanje naprav. Poskušali bodo tudi spajartje kovin -in drugih materialov v brezzračnem 'prostoru. Ti poskusi bodo osnova za gradnjo izvenplanetarnih vesoljskih postaj. Končno pa omenjajo tudi še možnosti celega sistema krožnih postaj v 'izvenpianetarskem prostranstvu, kar bi bilo — čeprav tega doslej še ne omenjajo — itudi izrednega strateškega pomena. Novi podvig Sovjetske zveze pri osvajanju vesolja so kot edinstven uspeh komentirali tudi v zahodnih državah (le za avstrijski rodio in televizijo, ki o ameriških dosežkih vedno zelo 'izdatno poročata, tokrat očitno ni kaj povedati!), kjer se 'bavljo tudi z najrazličnejšimi ugibanji 'in daljnljih načrtov sovjetske vesoljske znanosti in 'tehnike. Ne le formalna toleranca temveč sožitje enakopravnih narodov Zadnjo soboto je bila v Gradcu konferenca 'štajerskih sindikatov, katere se je udeležil tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek. V svojem pozdravnem govoru je naglasil dobrososedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, pri tem pa zelo odločno zavrnil pojave revanšizma, kot so prišli do izraza n. pr. lani pri odkrivanju spomenika in objavi knjige „Toten-gedenkbuch“ v Gradcu, prav tako pa je njegova izvajanja mogoče razumeti tudi kot odgovor določenim krogom na Koroškem. Pri graditvi številnih stikov ob mejah s sosednimi državami — je naglasil Tone Kropušek — smo zmeraj izhajali in še danes izhajamo iz dejstva, da miroljubnega sožitja ne moremo vzpostaviti z razmišljanjem o mejah, ki so dejstvo, temveč le s konstruktivnim in vsestranskim sodelovanjem na vseh področjih gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Zahvaljujoč prav takim dobrim odnosom se je meja med Avstrijo in Jugoslavijo skoraj zreducirala zgolj na formalno črto. To visoko stopnjo odnosov, ki so bili doseženi s skupnimi prizadevanji in skupno dobro voljo, je treba obdržati in ne samo obdržati, temveč sodelovanje v vsebinskem pogledu še nadalje krepiti. Politika aktivnega miroljubnega sožitja, ki jo odločno uresničuje Jugoslavija, ne vsebuje in ne more vsebovati nikakršnih teritorialnih pretenzij; zato pa povsem upravičeno pričakujemo, je dejal Kropušek, da njih tudi nihče drug ne bo gojil na račun Jugoslavije. „Mednarodno sodelovanje, zlasti med dvema sosednima državama, bo uspevalo in se razvijalo naprej le, če bo obstajala pripravljenost odpraviti vse, kar moti odnose in jih zavira,“ je potem posebej poudaril Tone Kropušek. „V interesu naših in vaših delovnih ljudi je, da notranji in meddržavni razvoj ustvarja vzdušje za resnično svobodno življenje vseh ljudi, ne glede na njihovo narodnostno pripadnost, vzdušje, v katerem ne bo več le pripravljenosti za formalno tolerantnost, temveč za dejansko sožitje enakopravnih narodov." Predstavniki Slovencev v Italiji pri predsedniku dežele Furlanije-Julijske krajine Predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Atfredo Berzanti je v petek prejšnjega tedna sprejel delegacijo slovenske manjšine v Italiji, ki ga Ije seznanila z glavnimi zahtevami Slovencev ter ga prosila, da bi pri predsedniku 'italijanske Vlade Colombu posredoval za čimprejšnji sprejem predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti. Slovenska delegacija, v kateri so bili predstavniki tržaških, goriških napovedmi glede na- in beneških Slovencev, je predsedniku deželne uprave obrazložila poglavitne zahteve, ki so 'jih Slovenci Slovenski gledališki praznik v Trstu Zaključek letošnje sezone v Slovenskem gledališču v Trstu je 'bil hkrati pravi slovenski gledališki praznik, kajti Ob tej priložnosti so počastili tudi 25-letnico nepretrganega povojnega delovanja te najvišje kulturne ustanove primorskih Slovencev. Svečana proslava srebrnega jubileja -je bila zadnjo nedeljo dopoldne v Kulturnem domu, kjer so se poleg gledališkega ansambla ter zastopnikov slovenskih organizacij in ustanov v Italiji zbrali tudi številni visoki predstavniki -iz Slovenije in Italije. Med častnimi gosti so bili tudi -predsednik tržaške pokrajinske uprave dr. Zanetti, tržaški župan inž. Spaccini, podpredsednik deželnega sveta Pittoni, pomočnik sekretarja za prosveto in kulturo Izvršnega sveta Slovenije dr. Berčič, predsednik komisije za manjšine pri SZDL Hartman, prvi svetnik jugoslovanske ambasade v Rimu dr. Močilnik, generalni konzul v Trstu Trampuž in mnogi drugi. Slavnostna govornika sta bila predsednik upravnega sveta Slovenskega gledališča v Trstu prof. Josip Tavčar in ravnatelj gledališča Fiiibert Benedetič, ki sta nakazala stoletno gledališko tradicijo med -primorskimi Slovenci, orisala zadnjih 25 let -nepretrganega delovanja ter naglasila veliki pomen te kulturne ustanove tako za slovensko narodnostno skupnost v Italiji kakor sploh za vse Slovence. Predsednik tržaške pokrajinske uprave dr. Michele Zanetti je v svojem govoru izrekel pohvalo in priznanje Slovenskemu gledališču, 'ki da -predstavlja »medsebojno bogatitev soživečc skupnosti in ustvarja širše horizonte kulture", kajti Slovensko gledališče je sicer etnično bogastvo, je pa tudi 'bogastvo celotne skupnosti mesta in pokrajine. Dr. Zanetti je spregovoril tudi o obveznostnih oblasti do Slovenskega gledališča in odločno poudaril, da bodo te obveznosti spoštovane in da bodo — »ker to hočemo" — še nerešena vprašanja rešena za okrepitev in učvrstitev vse kulturne skupnosti. Priznanje matične dežele je izrekel -pomočnik sekretarja za prosveto in kulturo izvršnega sveta SR Slovenije dr. Branko Berčič, ki je dejal, da v zgodovini naroda in človeštva 25 let res ni dolga doba, da pa je zato v življenju Slovenskega gledališča v Trstu -pomen tega 25-letnega jubileja v njegovem 'poslanstvu, ki ni sa-mo v tem, da posreduje gledališke dosežke lastnega naroda, temveč tudi dosežke velikih drugih narodov, zato je deležno ne samo priznanja svojega občinstva, temveč tudi matičnega naroda. Slovensko gledališče v Trstu je bilo ob svojem srebrnem jubileju deležno tudi neštetih pismenih in brzojavnih čestitk, med njimi tudi čestitk Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, članom umetniškega im tehničnega kolektiva gledališkega ansambla so za več kot 20-letno neprekinjeno delo podelili zlate spominske kolajne, potem pa je sledil kulturni spored, v katerem se je ansambel gledališča predstavil s skrajšano koncertno izvedbo Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove -pravice", medtem ko je pevski zbor »Jacobus Gallus" izvajal Karla Pahorja slkladbo »Oče naš hlapca Jerneja". Ob srebrnem jubileju svoje ustanove pa so člani gledališča opozorili tudi na svoje težave ter pozvali javnost, da podpre njihov boj za pravice in potrebno podporo Slovenskemu gledališču v Trstu. posredavali -rimski vladi v obsežni -spomenici od 3, decembra 'lanskega 'leta. Opozorili so, da na to spomenico sploh niso dabi® odgovora in da ne morejo biti zadovoljni z ravnanjem, 'kakršnega so deležni kljub številnim obljubam, 'ki -so 'jih doslej doli razni predstav-'ni-ki dežele lin države. Predstavniki Slovencev so poudarili razočaranje, ki so ga doživeli ob ustanovitvi avtonomne dežele, ker so bili prepričani, da se -bodo v tem okviru njihovi problemi reševali hitreje, v resnici pa se je Rim postavil na stališče, da za globalno reševanlje vprašanj narodnih manjšin ni pristojna dežela, marveč o-s-rednja Vlada oz. parlament. Priznali so, da se 'je v deželi sami odnos do Slovencev v zadnjem času precej izboljšali, toda v Rimu doslej niso našli razumevanja za svoje 'težnje. jPo petindvajsetih letih, kar -nam ustava priznava pravico enakopravnosti i-n narodnostne zaščite, pa smo še vedno v pričakovanju konkretnih 'in globalnih zakonov," ■so -poudarili. »Tega čakanja smo -res utrujeni, zato vas naprošamo, gospod predsednik, da napravite vse korake, ki so potrebni da se naša odprta vprašanja dokončno in temeljito rešijo." Predsednik Berzanti -je nato izjavil, da so zahteve Slovencev u-temeljene in da bo dežela -prav zaradi tega z zadovoljstvom podpirala njih uresničitev. Obvezal se je, da bo posredoval pri predsedniku vlade Calombu, da čimprej sprejme slovenske predstavnike. Podčrtal je, da dežela upošteva potrebe slovenske manjšine -in da je navzočnost Slovencev no tem področju treba ocenjevati pozitivno. v-e da bi omenjena organizacija lahko koristneje delovala, če bi se otresla prevelike odvisnosti od programa OZN za razvoj (UNDP). MOSKVA — V okviru velike slovesnosti v moskovski stolni cerkvi je bil prejšnji teden ustoličen novi poglavar ruske pravoslavne cerkve patriarh Pimen, ki je na' sledil lani spomladi v starosti 93 let umrle* ga patriarha Alekseja. Slovesnega ustoh' čenja so se poleg cerkvenih dostojanstveni' kov iz cele Sovjetske zveze udeležili tudi številni vodilni predstavniki pravoslavnih cerkva na svetu in najvišji funkcionarji mednarodnih cerkvenih organizacij iz Evrope, Afrike in Amerike; kot osebni odposlanec papeža Pavla VI. je bil navzoč kardinal Willebrands. Novi poglavar ruske pravoslavne cerkve patriarh Pimen je med drugim tudi član svetovnega sveta za mif in je na zasedanjih tega zbora odločno zastopal stališča uradne sovjetske zunanje p°' litike. NOVI SAD — Konferenci Zveze študentov Jugoslavije, ki je bila v Novem Sadu, je svoje pozdrave poslal tudi predsednik republike Tito. Izrazil je pričakovanje, da bodo študentje v svojem prihodnje^1 delu posvetili vso pozornost idejni vzgoj1’ »da bo mlada inteligenca zmeraj v močn oporo naši samoupravni socialistični druzt^ in posebej bratstvu in enotnosti vseh 11 A ših narodov in narodnosti". V družbi, A* jo gradimo — je poudaril predsednik Ti* . — morata znanje in strokovnost prihaja® do vse večjega izraza kot proizvajalna S1‘ samoupravne družbe. t NEW YORK — Glavni tajnik OZN V Tant je odločno podprl nedavni predl°» generalnega sekretarja KP Sovjetske zve* Leonida Brežnjeva, naj bi obojestrans*!. zmanjšali vojaške čete v Evropi. Sovjef5.^ predlog je U Tant ocenil kot korak, ki / v skladu z resolucijo glavne skupščine težnjo OZN po popuščanju mednarod napetosti. v-exyc/rvws & DRUGIH LISTOV: SVi edini primeri Bilo je na glavni šoli za fante v Pliberku pod Peco. Šolski zvonec je ZJ oznanil konec zadnje ure, vendar ne vsem. 19 fantov, prijavljenih k dodatnemu pouku slovenščine, bo ostalo v šoli še eno uro. Med njimi le tudi Silvo, starejši izmed dveh sinov matere samohranilke iz Tržiča. Fant je nič hudega sluteč pristopil n mlademu predmetnemu učitelju zemljepisa. „Ko sem ga vprašal, če Zfem lahko k uri slovenščine,“ je Silvo še isti večer pisal materi na Štajersko, kjer je bila takrat zaporna kot točajka, „me je hudo uda-ril in poslal na prostor. Začel me je Zmerjati, da sem navaden smrkavec, £apitalversager, Tito, cepec in kaj se vse! Saj me razumeš, ker si moja mati? Tega nikoli ne bom pozabil, Sal nikomur nisem nič storil.“ Silvo ni razumel. Tudi ni mogel. Komaj kdo še to lahko razume. M a šoli ni bilo mogoče dobiti ob-z&zložitve niti izjave učitelja ali ravnatelja. Pač pa je bilo moč zvedeti, da je pliberška šola ena najbolj zglednih dvojezičnih šolskih ustanov na avstrijskem Koroškem. Če Silvovo pismo po naključju ne "t prišlo v prave roke, bi najbrže tudi ta žalostna zgodba izpod Pece Zaspala v snu kralja Matjaža. Tako Pa je pismo prek deželnega šolskega sveta romalo do deželnega glavarja Sime. , Za mladega fanta, ki bo te dni končal zadnji razred glavne šole in le moral na tako bridek način spoznati stvarnost nacionalne nestrpno-J?‘> se je zavzel inšpektor za marijansko šolstvo Rudi Vouk. Predmetni nedelj, doma iz Celovca, je dobil Pismen ukor za svoje ravnanje. Kot *e je za zdaj še neuradno zvedelo, bo na osebno posredovanje deželnega glavarja premeščen. Silvovega primera gotovo ne kaže Posploševati kot del organizirane diskriminacije proti Slovencem, a žal osamljen. To terja dosledno odločnost odgovornih oblasti v vseh Podobnih primerih ter končno spoznanje avstrijske države, da v pobojih psihičnega pritiska na manjšino ne zadostujejo pozivi k sožitju, tem-fffč da je potrebno pripadnike manj-ffnskega naroda tudi zakonsko zasititi. Tu pa Avstrija svojih dolgov 12 7. člena državne pogodbe še ni po-Ta,vnala. DelCi ijUbijana PREJŠNJI TEDEN V CELJU: MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL 25 mladinskih zborov s približno 3000 pevci se je zbralo pretekli teden za tri dni v CelJju na mladi inski pevski festival. Za 25. obletnico tega festivala je Jurčku Vreže-tu, glavnemu organizatorju dosedanjih festivalov, uspelo pridobiti zbore iz Avstrije, Madžarske in Italije (ter prvič tudi mladinske zbore iz Finske 'im Romunije. Letošnji festival Ije bit’ posvečen 30. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov. Osrednja točka mladinskega pevskega festivala je bito tekmovanje jugoslovanskih mladinskih zborov. V štirih tekmovalnih koncertih 4. in 5. junija so tekmovali v treh skupinah, v skupini A predmulacijski zbori, v skupini B pomotacijski zbori 'in v skupini C dekliški zbori. Zbore je ocenjevala strokovna žirija priznanih jugoslovanskih glasbenih pedagogov. Prvo nagrado v letošnjem tekmovanju je odnesel zbor iz Slovenije, in sicer mladinski zbor iz Maribora, ki ga vodi Branko Rajšter. Strokovna žirija mu je prisodila 97,5 točk im zlato plaketo. Drugo mesto je zasedel mladinski zbor »Razvigorče" iz Skopja, tretje mesto pa zbor glasbene šole »Vat-roslav Lisinski1” iz Zagreba. Festivali se je začeli' 3. junija zvečer s slavnostnim koncertom v Narodnem domu. Goste je pozdravil v imenu celjske občinske skupščine Gustav Grobelnik. Po tekmovanju v petek je v soboto popoldne in zvečer v Narodnem domu nastopilo še 10 izbranih mešanih pevskih zborov. Mladinski ipevski festival v Celju so zaključili v nedeljo z množičnim koncertom združenih zborov na Muzejskem trgu. Tisočgilavi zbor je zapel pod vodstvom Vida Mar-cena 2 pesmi s spremljavo pihalnega orkestra železarne Štore. Pozdravne besede je spregovorila predsednica skupščine Olga Vra-bičeva, slavnostni govor pa je imel generalni sekretar Zvezne konference SZDL Beno Zupančič. V okviru mladinskega festivala je bila v domu JLA razstava glasbene literature itn dvodnevno posvetovanje 'jugoslovanskih glasbenih pedagogov. V MODERNI GALERIJI V LJUBLJANI: 9. mednarodni grafični bienale Preteklo soboto so v prostorih Moderne galerije v Ljubljani svečano odprli 9. mednarodni grafični bienale. Ljubljanski bienale šteje med največje likovne prireditve na svetu. Takrat se predstavlja 352 umetnikov z 976 grafikami. Razstava vključuje tudi retrospektivne razstave nagrajencev 8. mednarodnega bienala Giuseppa Capogros-sija, Jirija Anderleja, Lourdes Castrove in Janeza Bernika. Poleg običajnega kataloga, ki je v svetu postal zelo pomemben spričo svoje dokumentarne in raziskovalne vrednosti, so 'letos prvikrat 'izdali tudi še mapo originalnih grafik petnajstih slovenskih avtorjev. Da bi dali nekoliko večji poudarek ob praktičnem tudi teoretskemu Umrl je Gyorgy Lukacs V Budimpešti je 4. junija umrl v 86. letu starosti ugledni madžarski Marksistični filozof, književnik in'kritik Gyorgy Lukacs. Komunističnemu 8'ibanju se je pridružil 1918 in leto pozneje aktivno sodeloval v revoluciji. V Kratkotrajni vladi Bela Kun je bil imenovan za ljudskega komisarja. Ukvarjal se je z več področji. Zelo cenjena so njegova deila iz filozofije, kritike, estetike in književnosti. Lukacs je napisal številne študije, zavoljo katerih je veljal za enega najuglednejših marksističnih teoretikov današnje dobe. Med njegova najpomembnejša dela šteje knjiga „Zgodo-vina in razredna zavest", ki je izšla leta 1923 v Moskvi. delu, so za 7. in 8. j unij na Bledu pripravili simpozij pod naslovom »Grafika danes in jutri”. Ker so v času bienala v Ljubljani prisotni ljudje tudi iz tujine, so v Mali galeriji v Ljubljani pripravili razstavo najnovejših Slikarskih del Janeza Bernika, na Bledu pa dve osebni razstavi, in sicer Osebni profil Gabrijela Stupice ter Cikel' magičnih dimenzij Rika Debenjaka, medtem ko je v Mestni galeriji v Ljubljani razstava na terno Trije aspekti, kjer so prikazani nekateri nagrajeni projekti arhitektov, nadalje 'izbor del Kiartja Meška in dela nekaterih mlajših Slovenskih 'likovnikov. V okviru tiskovne konference so v soboto sporočili javnosti imena 'letošnjih nagrajencev bienala. Častno nagrado je prejel Riko Debenjak, profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, prvo-nagrajenec bienala grafike v Tokiu ter dobitnik prve nagrade za grafiko v Sao Paolu. Grand prix bienala je prejel japonski grafik Ki-mura Kosilce iz Osake, drugo ’Edu-ardo Chilllida iz Španije, tretjo pa Francoiis Moreltet iz Francije. Po-delilli so tudi še vrsto odkupnih nagrad. Objava slovenske gimnazije Državna gimnazija za Slovence sporoča: 1. Učenci 4. razreda ljudske šole, ki so zreli za 1. kategorijo (1. Klassenzug) glavne šole, lahko vstopijo v 1. razred gimnazije brez sprejemnega izpita. 2. Učenci 4. razreda ljudske šole, ki so zreli za 2. kategorijo [2. Klassenzug) glavne šole, morajo delati sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine in matematike, če hočejo vstopiti v prvi razred gimnazije. Prijave za sprejemne izpite naj starši oddajo vsaj do 30. 6.1971 na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Sprejemni izpiti bodo v četrtek, 1. julija 1971, s pričetkom ob 8. uri. Izpraševala se bo snov 4. šolske stopnje. 3. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem gimnazije. Ravnateljstvo Bogat kulturni spored za glavno sezono v Radencih Kulturne, zabavne, športne in druge prireditve v zdravilišču Radenska so si pridobile doma in v tujini dober sloves, saij kolektiv pri sestavljanju koledarja prireditev ne varčuje z denarjem. Naj opozorimo samo na vrhunsko kulturno prireditev, kof ‘je tradircionailni festivali sodobne komorne glasbe z mednarodno udeležbo. Sicer je nekaj letošnjih radenskih Glasbeni forum v Osojah V dveh tednih se 'bo pod geslom „Prvi, drugi, tretji svet? — Svetovni jezik glasba" začel 3. mednarodni glasbeni forum Osojsko jezero. 230 sodelavcev iz štirih kontinentov in 13 narodov bo od 25. 6. do 5. 7. predstavilo romunsko, indijsko in a-rabsko glasbo, jazz in pop glasbo, klasiko in avantgardo. Jazz bodo reprezentirale skupine kot John Surman Trio, Da ve Pike Set, Joe Zasviinulova nova skupina Weather Report. Posebne atrakcije: madrigalni zbor iz Bukarešte, indijski gitarist Arvind Parikh s spremljevalcem Shashi Bellare, Arabci s skupino „Groupe litorgique de Tunis" in Beduini s skupino „Groupe folklorique de Tunis", ki bodo skupno z jazz-solisti izvajali tudi razne improvizacije. Pop glasbo bodo zastopale skupine Tangerine Dream, Limbuš, Anima Sound, The Messengers in Pink Floyd. Friedrich Gulda, ki je v tem letu odpovedal vse klasične koncerte, bo v Osojah igral Beethovnove sonate in Mozartov koncert za klavir KV 467. Razen tega je napovedal še premiero desetih lastnih manjših klavirskih kompozicij. dogodkov že za nami, glavne prireditve pa bodo na programu v poletnih in prvih jesenskih mesecih. Tako bo še la mesec javna radijska oddaja, ki jo bosta že drugič pripravila skupaj RTV Ljubljana in radio Kbfn. Najbolj privlačna prireditev so nedvomno volitve radenskih src. Letos 10. julija bo 'to lepotno tekmovanje minilo v znamenju celovečernega programa ansambla „4 M”. Za goste in domačine pa bo nedvomno privlačen tudi nastop ansambla „Balalajka” iz Moskve, ki bo gostoval v Radencih 21. julija. Druga na seznamu največjih zabavnih prireditev je tradicionalna »Radenska noč”, ki bo letos 7. avgusta. Kot posebnost na tej prireditvi napovedujejo veliko modno revijo podjetja »Rašica” ter nastop ansambla Mihe Dovžana s kvintetom Gorenjci ter pevko Ivanko Krašovec. Tudi 'tradicionalni mednarodni plesni turnir Angliija-Sloveni-ja (22. avgusta) spada med vrhunske dogodke v Radencih. Kot posebno presenečenje v mesecu septembru napovedujejo velik piknik pri gostišču »Jež” v okolici Radenc, 'kjer bo nastopil »kralj” Ciganov Sandor Lakatos iz Budimpešte s svojim sedemčlanskim ansamblom godbenikov. Seveda bo tudi letošnji glavni kulturni dogodek mednarodni festival sodobne komorne glasbe, na 'katerem bo poleg vsakoletnih izvajalcev iz Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške prvič nastopil komorni kvintet 'iz Nizozemske. TONE SVETINA 74 0 JISF 0 ifc llllli, lili SIP it' ti DRUGA KNJIGA . Dren in Gorazd sta se že pogovarjala o katastrofi “Italijana in iskala izdajalke. »Nismo še dorasli taki surovi in prefinjeni taktiki so-yM,žnika, dragi moj Dren," je dejal Gorazd. Že spomladi 42 je delal kat okrajni sekretar Osvobodilne fronte na °brrvočju blizu mesta, kjer so prek gostilničarke Doris prvič Postavili stike z gestapovskim majorjem, ki se je izdajal *a nemškega komunista in je bil pripravljen pomagati ^Vobodiilnemu gibanju. Z njim se je nekajkrat sestal vpri-nekaterih drugih voditeljev osvobodilnega gibanja. ^ Prva mu je bil všeč in ni niti dvomil' o iskrenih namerah človeka, ki so ga bojda le čudne okoliščine pripeljale °ko daleč, da se je neprostovoljno znašel v gestapu, in 0 Po valji voditeljev nemške komunistične partije. . »To je pošastna 'igra, ki se še ni končala. Morda bi jo nhko povezali s tragedijo tvojega bataljona. Vendar je to tako prekleto zamotano lin nejasno in nevarno. rOv odleglo mi je, 'ko so me po prvih mojih pomislekih, 'je vse skupaj le ukana, takoj prestavili v vojsko." »Dokler bom živ,” je dejal Dren, »se bom trudil, da , krijem krivce pokola bataljona. Samo za 'las je manjka-' nisva oba s 'komisarjem Stojanom izgubila glave. , -»Ul kotali — Mijvu uuu j nvzmijvji |— ^ sedaj se ne počutim varno, čeprav so mi spet zaupali fon. Potem se je Dren ustavil, se naslonil na drevo in se globoko zazrl v oči komisarju, kot bi preudarjal, ali naj zaupa človeku, k'i ga pozna samo iz bojev. Nato se je odločil: »Nekaj me teži, Gorazd. Zaupal ti bom, če 'boš molčal. In razmišljaj o tem. Če bi bil izrekel te pomisleke na zaslišanju, me najbrž ne bi bilo več tukaj. Res sem napravil napako, ko nisem poslal močnejših patrulj. To je moja krivda prav toliko, kakor krivda člana brigadnega štaba, ki je bil dodeljen bataljonu in je vso pot dajal naloge, ko da nas ne bi bilo v štabu. Ne veš, kaj se mi mota po glavi: lega ne upam razpravljati z nikomer. Res, bojim se, čeprav se ti morda zdi smešno," je Dren malce zadržal glos in komaj opazno pobledel, da ga je Gorazd začudeno pogledal. Žareče rjave oči so se mu zameglile, postale mokre, odsotne, preplašene. To je bil spomin na katastrofo v hotelu. Sedaj Gorazd ni več dvomil, da si je Dren nameraval sam vzeti življenje. »Meni lahko zaupaš, Dren, to me zelo zanima,” je dejal Gorazd zaupljivo. Želel je prebiti led nezaupanja. Že nekaj mesecev je bil Dren pretirano zaprt vase in zamišljen. »Čudim se, zakaj so naš bataljon sredi decembra v globokem snegu poslati na Pokljuko, z nalogo, da se ustavi v Lovčevem hotelu. Čemu smo šli iz Primorske — dva dni smo pešili — mimo Bohinja, kjer smo napravili veliko prehranjevalno akcijo in opozorili nase? In čemu naj bi bil šel bataljon sredi zime na Koroško v neznane kraje? Zakaj so nas tisti, ki so bili dobro oboroženi in so tičali le dvajset minut od nas, pustili izkrvaveti? To so vprašanja, ki me motijo in mi dajo misliti. Je to vojaška logika? Čemu so ukrepali tako, kat ne bi jaz sam nikoli Ukrepal? Kakor črvi mi vrtajo po glavi ita vprašanja in menda nikoli ne bom odkril resnice.” Glas mu je še bolj drhtel, čelo se mu je orosilo z drobnimi kapljicami in roka, s katero je prijel Gorazda, se je tresla. »Molčati moram, dokler ne napoči čas, ko bom lahko govoril.” »Name se lahko zaneseš, Dren,” je ponovil Gorazd. »Saj se zanesem. Veseli me, da si zaupava, saj deliva odgovornost za ljudi. Oba morava paziti, da se nama spet ne pripeti kaj podobnega," je dejal že nekoliko umirjen Dren i'n nadaljeval: »Premisli, Gorazd. Pokljuka pozimi ni 'kraj za Izvajanje kakšnih uspešnih akaij. Kamorkoli greš — cesta, železnica in postojanke, posejane tako na gosto, da si praktično uklonjen. Razumel bi, če bi bili ostali v Bohinju in bi imeli za zaledje Jelovico. Tako pa Pokljuka... Ne bom je prebolel in ne pozabil. Tudi vedenja nekaterih ljudi ne razumem. Na primer: Gaber, rajonski partijski sekretar, nas je takoj poslal iz vasi v sredino gozda. Prav nič se nas niso razvešiliili terenci. Čutil sem, da smo jim odveč. Potem pa ti zboli še načelnik brigadnega štaba in se s kurirjem vred zabije v vasi. Pomislil Na sodišču pa je najostreje zahteval Stojanovo in majo smrt. čigavo krivdo bi oprala najina 'krti? To me res zanima." Gorazd je zamišljen zrtl v težke sence okoli Drenovih oči. Ni se mu čudil, da je bil tako postaran, čeprav je bil njegovih let. Gorazda 'so Drenovi pomisleki obremenili z novimi slutnjami. Ni vedel, kaj bi rekel Drenu, da bi ga pomiril. Čutil pa je, da nekaj mora reci. Preudarno je dejal: »Prav imaš, Dren, ti pomisleki res niso za vse. Mislim, da bataljon ne 'bi bil šel na pot, če Svarun ne 'bi bil v bolnici. Zato govori z njiim. Morda je sprožil idejo za premik bataljona operativni oficir, major Hrast. Ta si je izmišljal taktične manevre enote, ki so j'ih potem razbili 'in uničevali V-e/Ck-C/AA^ Slovenska mladina z Goriškega JE BILA NA OBISKU NA KOROŠKEM Pri študentih na Dunaju S spoznanjem, da na Koroškem ni mogoče isti dan organizirati dve mladinski prireditvi, se je zaključila zadnja nedelja. Spet enkrat se je nazorno pokazalo, da je razdelitev na dva tabora med Slovenci umetna in nesmotrna, če sta obe organizaciji zgrajeni na isti podlagi in se v narodnostnem oziru in delovanju bistveno ne razlikujeta. Ljudi namreč bore malo briga, katera organizacija prireja kaj, skorajda isti ljudje hodijo na prireditve tako prve kakor druge organizacije. Še bolj očitno pa je to pri mladini, kjer prihaja med obema mladinskima organizacijama, za kateri velja isto kot zgoraj, kvečjemu do ljubosumnega snubljenja ljudi in neproduktivnega pričkanja. Druga reč je seveda, če so pri reševanju slovenskega narodnostnega problema na Koroškem bistveno različna gledanja na načela; odločilna pa je vsekakor praksa. Da se loke načelne nejasnosti in del o vno-prog romske nezmožnosti odražajo v organizacijskem delu, je jasno. Konkretno se je to pokazalo v nedeljo, ko so prišli na izlet na Koroško mladinci z Goriškega. Poleg objektivnih težav pri organiziranju ljudi za tako srečanje zamejske mladine — v Selah je bil mladinski dan farne mladine, kjer se je zbral velik del slovenske koroške mladine — se je pokazala še neizkušenost organizatorjev in nezmožnost, dati temu srečanju drugo vsebino, kot jo je imelo. Odvijalo pa se je takole: 35 mladincev iz Gorice in okolice se je pripeljalo v nedeljo z avtobusom na Koroško. Dva tovaniša-mfodin-ca sta jih pričakala na meji v Meg-varjah in jih potem vodila po južni Koroški. Najprej je šlo na razgledni stolp na Krofasti gori pri Hodišah, od koder je bil krasen razgled od Ziljske doline do Podjune ter od Karavank do Visokih Tur. Svoj delež je prispevalo tudi vreme, saj se je po kratkem deževju na meji spet razjasnilo. Po kratkem obisku na Gosposvetskem polju je bilo kosilo v Dijaškem domu SŠD v Celovcu, odkoder so se mladinci hoteli peljati v Sele, da bi se tam na mladinskem dnevu sestali z večjim številom koroških tovarišev. Zaradi raznih težav z avtobusom pa so se VABILO V soboto 12. junija ob 20. uri zvečer bo priredilo katoliško prosvetno društvo v Šmihelu KONCERT pevskega zbora „Radko Smiljan" iz Lenarta v Slovenskih morali ustaviti že v Bajtisah, kjer so se do odhoda v Bilčovs zadržali v družbi domačinov in mladincev, ki so prihajali iz Sel. Po večerji je biil pri Miklavžu v Bilčavsu kulturni spored. Po dobro naštudiranih re- citacijah in po pozdravnih govorih so zaigrali Goričani veseloigro »Jezični dohtar Petelin", ki so jo gledalci' — ni jih bilo preveč — nagradili s prisrčnim smehom itn aplavzom. Pozno ponoči so se Goričani spet vrnili domov v Italijo. Ne moremo reči, da je bila organizacija koroškega dela programa zelo uspešna. Treba pa se je tudi vprašati, če so toki izleti, ki imajo tako neobvezen značaj, res smotrni 'itn ali res pospešujejo skupen boj vseh zamejcev. Bolje bi bilo, narediti delovne sestanke, ki ne izključujejo družabnosti, kjer pa se v skupnem delu obravnavajo Skupni problemi in vprašanja dela med mladino. goricah. Vabljenil Ledince — Pečnica V zadnjem času smo se na pečniš-kem pokopališču v dokaj enakomernih presledkih poslovili kar od šestih občanov. Po daljši bolezni nas je mirno in tiho, kakor je živela, zapustila Helena Kunčič. Stanovala je pri Cva-jarju na Produ tik ob Rožanski cesti. Dočakala je visoko starost 85 let. Billa je ena tistih skromnih in požrtvovalnih žena, ki nikoli ne mislijo nase, marveč le na svoje drage. V beljaški bolnišnici je umrl 77 tlet stari gostilničar Anton Schoff-marrn iz Malenic; na željo so ga prepeljali na farno pokopališče pod Peč-rtico. V starosti 64 let je prav tako v bolnišnici zaključil svoje bedno življenje Janez Repar iz Čavja. Vse življenje je delal kot drvar in zadnja leta kot dninar, vendar mu ni bilo usojeno, da bi na stara leta prišel do rente in do urejenega življenjskega večera. Z neko domačinko, ki si zdaj že nad deset let v Nemčiji sama služi svoj kruh, je imel 10 nezakonskih otrok; sedem jih še živi in vsi so pošteni in delavni člani družbe, večinoma so se raztepli po svetu — šli so s trebuhom za kruhom. Po kratki bolezni je potem umrl 64-letni Poldi Gruzei, ki je stanoval v starem mlinu blizu Baškega jezera; iz druge svetovne vojne se je vrnil tako pohabljen, da ni bil več sposoben za delo. Na tragičen način je 2. maja zgubil življenje 154etni učenec ledeniške šole Mihi Miki. Z bratom in dvema sošolcema se je podal pod Rjavo peč, kjer ga je kamen tako nesrečno zadel v glavo, da je še prej, preden je na kraj nesreče prispel oče, zatisnil svoje mlade oči. Fant je bil vajen gora in planin, saj je ze od najmlajših let spremljal svojo mamico, ko je nabirala jagode pod Karavankami. Na binkoštno soboto smo se poslovili od Motija Šturma. Kot bivši delavec si je postavil majhno hišico ob robu gozda v Zgornjih Borovljah, kjer je užival zasluženo rento. Zaradi prijaznega in veselega značaja je bil med domačini splošno priljubljen. Dokler je bil čilega zdravja, se je rad lotil vsakega dela, popravljal je celo ure. Po dolgi bolezni, v kateri mu je skrbno stala ob strani ljubeča žena, je umrl v starosti 82 let. Po nedavnem obisku predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwittra pri študentih na Dunaju (o obisku smo v našem listu poročali — op. ured.) je prejšnji teden obiskal Klub slovenskih študentov tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginald Vospernik. O njegovem obisku smo prejeli naslednje poročilo: Obisk predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev pri študentih na Dunaju je pokazal, kako onemoglo išče dostikrat vodstvo slovenskih političnih organizacij po novi, morda rešilni poti. Vospernik je popolnoma potrdil izsledke slovenskih zgodovinarjev in sociologov glede zgodovinskega razvoja in trenutnega položaja koroških Slovencev. Njegove besede o narodnostno-političnem stanju koroških Slovencev se skoraj docela ujemajo s pogledi ZSO. Tudi o notranjem organizacijskem delu in delu na podeželju so gledanja enaka. Vsa ta spoznanja pa do sedaj niso privedla do nobenih vidnih konsekvenc. Dr. Vospernik je študente seznanil z vlogo, ki sta jo NskS in ZSO naslovila na zvezno vlado in ki jo je dežellni glavar Sima menda označil za »politično romantiko". Predsednik NskS je vprašal, kako je „z našo življenjsko voljo"; mimogrede se je dotaknil slovenske gimnazije, vendar o kvaliteti gimnazije ni hotel govoriti; v skopih besedah je prika- zal delo NskS in orisal naloge organizacije. V diskusiji so bila zanimivejša le nekatera vprašanja. Med drugim je študente zanimalo razmerje med Mohorjevo družbo in NskS. Ko je predsednik Narodnega sveta razlagal, kako je decembra lani potekal razgovor v uradu zveznega kanclerja, so študentje menili, če taki razgovori že niso »klepet", potem so kvečjemu vrsta monologov, nikakor pa ne razgovori v pravem pomenu besede. Nadaljnji razgovori naj bodo funkcionalni tudi za manjšino, k razgovorom naj se pritegne zastopnik mladine, vztrajati je treba na najosnovnejših formalnostih in skuša naj se v bodoče doseči terminiziranje razgovorov in rokov, do kdaj bo kaka obljuba izpolnjena — to so bile 1® nekatere želje poslušalcev. Govora je bilo tudi o ljudskem štetju, o delovanju Vospernika v klubu OVP-jev-skih deželnozborskih poslancev, o razmerju NskS do mladine, o položaju, ki je nastal, ko se je Vospernik po poročilu deželne tiskovne službe moral »na poziv" dr. Hauerja distancirati od določene akcije komiteja za odkrivanje zakritih konfliktov itd. Odločno pa so študentje tudi zahtevali, da pride v Celovcu čim-prej do ustanovitve znanstvenega inštituta. Po razgovoru s predsednikom NskS je med koroške slovenske študente prišel tudi bivši deželni glavar Ferdinand Wedenig. Šmarjeta pri Pliberku RAZPIS Zveza slovenskih organizacij na Koroškem razpisuje mesto sekretarja snujočega se študijskega in dokumentacijskega krožka. V poštev pridejo mladi koroški Slovenci —avstrijski državljani z visokošolsko izobrazbo, ki so pripravljeni pričeti z delom na popolnoma neraziskanem in neobdelanem področju. Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje s kratkim življenjepisom je treba poslati do 31. julija 1971 na naslov: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Gasometergasse 10, 9020 Klagenfurt. Pred nedavnim smo se na' šmarješkem pokopališču poslovili od Filipa Stefana, pd. Haninovega očeta v Šmarjeti, kii je umrl v ilepi starosti 87 'let. Pokojni je bil vse življenje marljiv ter je s trdim delom služil kruh za svojo številno družino; žena mu je umrl« že pred mnogimi leti. Kljub temu, da mu je usoda bolj skopo odmerila zemeljske dobrote, nikdar ni klonil in si je obranil svoj lepi značaj. Vedno je bil pripravljen pomagati, kjer je Je mogel. Rad je pripovedoval o starih časih, ki niso bili rožnati. Ravno težke razmere so ga tudi privedle do tega, da je znal skoraj vsako delo. Med drugim je bil tkalec in 'ko so kmetje še pridelovali lan, je bilo pozimi vedno dovolj dela tudi za Haninovega očeta, ki je izdelovdl izvrstno domače platno. A razvoj je šel naprej in prišli so boljši časi. Tudi kmetu se godi danes bolje kot nekdaj. Haninavemu očetu pa je modernizacija odvzela delo, bil je menda zadnji pri nas, ki je znal opravljati tkalsko obrt. Bil je tudi ljubitelj lova in narave in bil je veselega značaja« kar mu je gotovo pomagalo, da j® doživel lepo starosl. Predvsem P° je bil zaveden član naše narodno družine in je v tem duhu vzgajal tudi svoje otroke. Tudi med zadnjo vojno se je postavil na stran tistih« ki so biti preganjani in zatirani ter je po svojih močeh podpiral borce za svobodo. Naj bo Haninovemu očetu šmarješka zemlja lahka. Svojcem pa Izrekamo naše iskreno sožalje. RAZSTAVA SLIK Dijaki slovenske gimnazije Franc Krištof, Dušan Schlapper in Jank° Pečnik bodo razstavljali svoje slike v Diozesanhaus pri Kapucinski cerkvi v Celovcu, Waaggasse 18. Ra*' stava bo celodnevno odprta od 8-do 17. ure in sicer od 17. do vkijui' no 20. junija. Prisrčno vabljeni! Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: W Nemci. Sedaj je mrtev. Tudi brigadni komisar Grf, ki je zastopali Svaruna, je mrtev. In nam ne preostane nič drugega ko domnevati. Domnevanje brez dokazov je za tistega, ki ga proglaša za resnico, lahko bolj nevarno kakor nemška krogla. Zato je bolje, da o tem ne premišljujeva. Rajši čakajva na dogodke, ki bodo pojasnjevati preteklost. Če sva na to pripravljena, se bomo v bataljonu lahko branili." »Prav imaš," je pritrdil Dren. »Zase vem, da bom ukrenil vse, da me Nemci itn tudi kdo drug ne bo nikdar več presenetili." Zatopljena v pogovor sta prispela do četnih položajev. Kurirja, ki je gazil sneg pol streljajo pred njima, je že ustavil stražar. Prišla sta tedaj, ko je borec, ki je bil' zaspal na straži, v globeli pod njima skopal jamo. Segala mu je že do prsi. Ustavila sta se In gledalo. Z majhno nemško lopatico je počasi in naveličano metal umazane grude prsti v sveži sneg. Sprva nista mogla doumeti, za kaj gre, ko pa sta med drevjem zagledala dva stražarja s puškama v rokah, jima je billo jasno, kaj se dogaja. »Menda sva prišla v zadnjem trenutku. Nič ne bi bilo čudnega, če bi dal Orlov na lastno pest ustrelili dekle. Tudi tega je zmožen, samo da bi se izognil nevšečnostim. Verjetno se boji, kaj bo preiskovalcem povedala punca o njem," je dejal Dren. Gorazd pa ni bil njegovih misli. Zmajal je z glavo in dejal: »Čeprav je samovoljen, tega si ne upa. Ne poznaš go, Dren. Pred VOS in pred partijo ga je hudo strah. Če kaj pride, dvigne roke in prepusti, da ukrepajo po svoje." Preden sta poiskala četno poveljstvo, sta si v spremstvu dežurnega ogledala položaje. Oba sta zadovoljno priznala, da je Orlov vojak in da tudi njegovi borci nekaj veljajo. Položaji so bili zelo smiselno razporejeni, vkopani in spretno zamaskirani. Šele ko sta se pogovorila z borci, kako je v četi, sta se napotila h komandirju. Orlov, ki je imel zajčje spanje, se je prebudili, še preden ga je dežurni poklical. Planil je pokonci, neverjetno hitro je bil opasan, zravnan in oborožen, kat se spodobi. Stopil je k Drenu In mu poročal. Potem je pokazal na bolnega komisarja. Pajk se je motno smehljal, ko so si podajali rake. Na vprašanje, kako se počuti, je odgovarjal po svoji navadi mirno 'in presenetljivo vdano, sprijaznjen z vsem, kor je bilo 'in kar jih je še čakalo. »Vojska je in nič ne pomaga." Gorazd mu je dejal, da bi ga radi poslali v bolnico. Pajku pa so se stemnile oči, razočarano je zategnil ustnice v grenak smehljaj. »Saj me je divizijski zdravnik proglbsiil za srmulanta. Toliko da me niso imeli za dezerterja, ko sem v idrijskih gorah nad Vojskim omagal 'in zaostal za bataljonom." »Ne bodi tako občutljiv, Paljk. Ne poznamo se med seboj, zato se tudi ne razumemo vedno," ga je skušal potolažiti Gorazd. Nato je vprašal Dren Orlova, kdj kaplje mož v globeli. Komandirja je vprašanje spreletelo kot očitek. »O, prekleto. Saj sem pozabil nanj. Hujša kršitev discipline, zaspal je na prednji straži. Ne maram, da bi se nam pripetilo kaj takega, kot se je bataljonu na Pokljuki." Dren je pobledel in nastala je mučna tišina, ki 'jo je presekal Gorazd: »Tovariš komandir, gotovo ti je znano, da četa ne sme izvrševati smrtne kazni." Orlov, ki se je zavedal, da je po svoji nerodnosti brez potrebe 'in nevedoma zadel Drena, se je skušal opravičiti. »Seveda vem. Menim, da sem prav ravnal. Za nekaj časa je treba zaostriti budnost v četi d'o skrajnosti." Spustil so se v globel in se ustavili na robu jame« je segala borcu skoraj do ramen. »Nehaj kopati," mu je ukazal Orlov. Fant je obstal smrtno bled, potne kaplje so mu zalival® oči lin brazdale (lica. V nekaj urah kopanja se 'je postara za deset let. Vdal se je bil v usodo in pričakoval najbujš®' Gledali jih ije molče, kot prikazni, z globokim razočaranjema in zaničevanjem v očeh. Orlov, ki je pričakoval, da bo lan padel na koleno, se je zmotil. Nenavadna upornost, ki j® bliskala liz oči, je komandirja presenetila. Orlov je ukazal: »Takoj zlezi iz luknje in se javi v de' setirri Travnikarjevega v Vojkovem vodu. Tam te bodo naučili discipline." Fant se je nenavadno urno potegnil 'iz jame, tako Pr®' senečen, da ni spravil niti besedice iz ust. Dežurni mu j® vrnil puško in pas. Zategnil si ga je okoli shujšanega tele50' vrgel puško na ramo in kakor mesečnik odtaval iz globe na položaje. Med potjo se je nekajkrat kot pijanec zalet® v deblo, nazaj pa sploh ni pogledal. Z mešanimi občutki so obstdli na robu jame, ki je bU0 podobna grobu. »Tovariš komandir," se je zravnal četni dežurni J® resno vprašal Orlova, če naj oznani vsem po položaju, 0 je latrina nared. Orlov se je zmagoslavno zakroholdl: »Ni še. Stražo11)® noj si premigata ude in ndj jo dostojno zamaskirala, pr® den bo vsem na voljo." Dren in Gorazd nista vedela, ali bi se smejala ali sojala nenavadne Orlove metode za vzdrževanje discip^, ne. Nihče mu ni mogel oporekati, da higienski ukrep n koristen in priporočljiv za varnost četne skupnosti. \l „Teden srečanja" v Celovcu Pfed dvema 'letoma se Ije začelo kat eksperiment, kar je letos že o-Wednja kulturna prireditev v Celovcu: „Teden srečanja". Letos bo |° Prireditev v dneh od 13. do 20. jomiija. Celovški župan kot predstavnik mesta Celovec, ki skupno s Slovensko prosvetno društvo »Danica" v Št. Vidu v Podjuni Vabilo na uprizoritev igre ..BEGUNKA" v nedeljo 13. junija ob 8. uri *večer pri Voglu v Št. Primožu. Nastopili bodo igralci Slovenskega prosvetnega društva Radiše, s katerim ima na-*e društvo tesne prijateljske stike. Vabimo vas, da se predstave udeležite v čim večjem Številu. Odbor celovškim radijem prireja ta teden, 'Cer želi, kakor je povedat na tis-, °Vr>i konferenci, da bi bil teden ** srečanje med prebivalstvom in s°delavci tedna. Vendar pa lahko *®temo, če si ogledamo program, a mu ta želja ne bo izpolnjena, ®r_Se bo tedna udeležil kvečjemu ^°jben del mestnega prebivalstva, ločina prebivalcev, posebno tisti, ne po svoji krivdi — nimajo l5je izobrazbe, se za kulturo kaj j^Plo brigajo in jih 'tudii ne žarnima kako, kakšno bodočnost ima ^^sba ali kakšna bo literatura v Plodnosti. fVvi trije dnevi1 bojo posvečeni ^cjsbi in njeni bodočnosti. Razen . &n koncertov bojo trije simpoziji, . 'Sicer na naslednje teme: »Glasba ;ra'v Je dober mitraljezec. Ni vredno, da bi govo-' 'J® Orlov malomarno zamahnil z roko in pljunil v sneg. »No, no, Orlov, ne bodi tak. Spomni se, kaj vse si mi ^ '°ri'l o njej. V zvezde si jo koval. Sedaj pa nenadoma r . ° Proti ... Primož je prvi zasumil, da je z njo nekaj na-•y7' Če bi biti mi 'bolj spretni, bi bili stvar razkrili prej. v!°i Pravični bodimo, vam pravim, daisli nikogar ne zago-Jarn," ije končal Gorazd. js Orlov se je hitel opravičevati: »Zmotil sem se o njej, er Pa se motijo tudi drugi. Zato mi je sedaj tem bolj Se]Vfa*na' Pečina v četi pa ji daje potuho. SmiCii se jim. 6 bom v brigadni štab in prosil za premestitev.” Orlov je že dalj časa sumil, da mu Gorazd, ki dobiva 'rirnoža obvestila o njem, ni kaj prida naklonjen. Ne-°$no ga je peklilo, ker so mu vohljati po četi In brskali njegovih ukrepih. Idi mogočne krošnje golih bukev in smrek je posi- 5qj° rne<^° sonce in jiih ogrelo. Posedli so po obronku okoli Dren je obrazložil četnemu poveljstvu, da bodo ^ oll® v nekaj dneh izpopolnjene z novimi borci, oskrbljene lW0^ern 'n strelivom, ki ga bodo odvrgli Angleži iz letal, je bosta obe diviziji udarili v idrijsko kotlino. Nemce reba napadati dan in noč, je dejal, da se bodo utrudili in potrošili čimveč municije. Med drugim je ukazal Orlovu, naj četa v širokih pasovih zaseka obe cesti, kii vodita iz kotline v gorovje. Orlov je poslušal in neverno kimal z glavo, loko da je Dren z negotovostjo razlagal, kar je slišal na brigadnem štabu, ter je že manj prepričljivo ponavljal. Gorazd je opazil, da Otlov potiho nasprotuje tej razlagi položaja; zato ga je vprašal' — ko je Dren končal — če ima morda kakšne pomisleke. »Pravzaprav nobenih. Kdo pa ise zmeni za to, kaj rečemo mli v četah. Vem samo to, da je vajisika zbita, mokra, lačna, da nima murticije im da iz dneva v dan bolj godrnja. Nismo navdušeni nad zavzemanjem Idrije. Če javita na brigado ali če obdržita zose, vama povem, da je to pretrd oreh za naše mlečne zobe. Drugega ne bo kot velike žrtve. Če bi jo le zavzeti, je ne bomo obdržali. Nemci je ne bodo dati, dokler bo fronta v Italiji in bodo potrebovali rudnik.” »Kdo pa vas bo vprašali, Orlov, če ste navdušeni za napad ati ne. Če bi bili odvisni od navdušenja vojakov, bi se vojna kmalu nehala," ga je nevoljno zavrnil Dren, ki ni marali kritičnih pogovorov o načrtih poveljstev, čeprav je tudi sam dvomil o marsičem, kar so proglašali za nujnost. Odkar je bil obsojen na smrt in nato pomifoščen, je bil še bolj občutljiv in oprezen. Naposled je pribil, da ga prav nič ne briga, kaj bo in kaj ne bo, da pa bo skušal do potankosti Izvesti vsa povelja. Gorazd je preusmeril pogovor na svetovno politiko in na konec vojne, katerega so komisarji napovedovati že vsa leta nazaj, da bo napočit čez tri mesece, in spet podaljševali rok, kakor je ustrezalo položaju. Pomenek, kako bodo minile težave in se bo življenje zvedrilo, jlih je sredi mračnih idrijskih gozdov mnogo bolj zanimal in ogrel. Zamotili so se in pričakali patruljo. Orlovu se je povesti nos, ko se je batatojnski komisar odločil, da se bo som pogovarjal z Ano. Medtem ko se je Dren zapletel v pogovor z Vojkom in Primožem, sta dekle in Gorazd izginila med drevjem. Orlov je zaničljivo strmel za njima, Iskrica sovraštva pa je zagorela v nejasnem sumu. Daleč v gozdu, kjer nista več videla položajev čete, sta se ustavila in sedla na deblo drevesa, ki ga je bila podrla zima. Dekle je bilo vznemirjeno in prikrivalo strah pred prodornim Gorazdovim pogledom. Vedno se ga je bala in se ga ogibala, morda tudii zaradi tega, ker jo je bil Wolf večkrat posvaril, naj se ogiba komisarjev, in ker ji ga je bil Orlov očrnili. Skušala se je umiriti lin zbrati. Slutita je, da bo v boju za goto življenje pomembna vsaka rtjena beseda. Vdala se je v usodo in tiho poslušala Gorazdov uvod in vpra-šanjai Kmalu pa je premagala nelagodnost. V njem je zaslutila človeka, ki se mu lahko 'izpove, kot se je Primožu 'in Vojku. Morda jo bo skušal razumeti v stiski, v teh grenkih urah negotovosti, ko se boji vseh lin vsakogar, ko se ji je življenje postavilo na glavo In ne vidii nobenega izhoda več. Roke je sklenila na kolenih lin ga pogledala v ožgani obraz in oči, ki niso sijale prav nič sovražno in niso mogle skriti neke začudenosti nad njo in občutka, ki je presegal meje zasliševatca. Povedala mu je o sebi vse, ne da bi skušala karkoli o-'lepšaiti ali zamolčati. Ni se izogibala krivde. V njenih opisih dogodkov ni bilo ne opravičevanja ne prošnje za odpuščanje. Nijen bledi obraz je bil negiben, oči vlažne, turobno zamišljene, govorila je tiho, toliko da je premikala ustnice. Gorazd Ijo je pozorno poslušal s prikritim gonom radovednosti za odkrivanje tujih skrivnosti. Redko jo je prekinit in jo vprašal za kakšno pojasnite. Prepričan je bil, da pg mmm France Bevk: f>iv/l mož Tiste čase, ko se je godila ta pripovedka, še ni bilo naše vasi. Tam, kjer danes ležijo njive in senožeti, je bila planina. Le visoko pod Kojco, na njenem severnem pobočju, je stala siromašna koča, ki je že zdavnaj ni več. V tisti koči sta živela oče in mati, ki sta imela sinčka edinca. Ta je pasel edino kozo, ki je obirala grmovje, on pa se je igral ali piskal na piščalko. Povsod se je upal, povsod je smel, le ne v bližino Divjih robov. V enem izmed njih je bila votlina, v kateri je prebival Divji mož. Deček ga še nikoli ni videl, kdaj pa kdaj ga je le slišal, kako hojka v vrhu Kojce. Nikoli ni komu česa žalega storil, vendar se nihče ni upal v njegovo bližino. Nekoč se je pastirček tako zamotil z igro, da je izgubil kozo. Iskal jo je po vsem bregu, v vseh grapah in globoko v gozdu. Zavil je tudi okoli obronka in se nenadoma znašel pri Divjih robeh. Prestrašil se je, a hkrati ga je obšla radovednost. Ker je bila radovednost močnejša kot strah, je stopil v votlino. Ta je kot rov peljala naravnost v hrib. Zagledal je neko svetlobo in šel proti nji. Nenadoma je stal pred Divjim možem, ki je imel plamenico v rokah. Deček je bil ves trd od strahu. Strmel je v poraslega velikana, ki je bil le za silo oblečen v živalske kože. Na prsi mu je padala siva brada, a na ramena dolgi lasje. Bil je grozen na pogled, le oči so se mu prijazno svetile in usta so se mu krivila v nasmeh. „Kozo sem izgubil," je izjecljal pastirček. „Zdaj si moj,“ je rekel Divji mož, prijel dečka za roko in ga odvedel. Pastirček je molče bosopetil za njim. Od strahu mu še na misel ni prišlo, da bi skušal pobegniti. Na koncu votline je pod velikanskim skalnatim obokom ležalo jezerce. Divji mož je posadil dečka v čoln in odveslal. Onkraj jezerca je bila podzemska jama. Na ognjišču je gorel velik ogenj. Stene in strop — vse se je lesketalo od čistega zlata. Ob ognjišču je sedela Divja žena in šivala. Tudi ona je bila oblečena v živalske kože. Po hrbtu so ji padali sivi lasje, velike oči so ji gorele kot dva ogla. Divji mož ji je izročil pastirčka. „Pazi nanj!" ji je rekel. „Daj mu, česar poželi!" Zopet je stopil v čoln in odveslal. Deček je preplašeno gledal. Spoznal je, da je jetnik. Zakaj? Kaj bodo storili z njim? Pomislil je na izgubljeno kozo. A ob misli na očeta in mater, ki ga bosta zaman čakala, se mu je stisnilo srce. Obšlo ga je tako domotožje, da se ni zmenil ne za jed ne za zlate igračke, ki mu jih je ponujala Divja žena. Od tegobe je težko požiral solze. Slednjič je zajokal iz polnega srca. »Domov," je zahlipal. Divja žena je molče strmela v ogenj. „Ali imaš mater?" ga je vprašala. „0, da. Čaka me. Če me ne bo, bo od žalosti umrla." ..Razumem," je rekla Divja žena in dalje šivala. Ni bila tako divja kot njen mož. Deček se ji je zasmilil. Še bolj njegova mati. Tudi ona je imela sina, ki ga je pred letom dni raztrgal medved. Ni ga mogla pozabiti. A bolj kot njo, je izguba zadela Divjega moža. Od takrat ni bil več pri pravi pameti. Bal se je, da ne bo nekoč ostal čisto sam. Dečka je ugrabil, da mu bo za druščino, ko ona umre. Iranska modrost Neki mož, ki je bolehal na očesu, je šel k živinozdravniku in zahteval od njega zdravilo. Živinozdravnik mu je namazal oko z mažo, ki jo je uporabljal v podobnih slučajih pri živalih, in mož je oslepel. Vsa zadeva je prišla pred sodnika; ta je razsodil: »Živinozdravnik ne odgovarja za odškodnino, kajti če ne bi bil mož osel, bi ne šel k živinozdravniku." A tega ni mogla pripovedovati otroku. Dejala je samo: „Lepo ti bo pri nas. Jaz ti bom za mater." „Nočem biti tu!" je deček zakričal. Nato je proseče sklenil rolke: „0, pomagajte mi!" Divja žena ga je sočutno pogledala. »Pomagala ti bom," je rekla, ko je zopet spregovorila. »Zaradi tvoje matere, da ne bo žalostna. Moj mož je strašen, kadar se razjezi. Bojim se ga, vendar ti bom pomagala ... Tiho! Že prihaja ...“ Dečku so se posušile solze. Divji mož je priveslal s polnim čolnom drv. Pastirčka je pogledoval s svetlimi očmi, kakor da je zopet našel sina. Deček se ga ni več tako bal, igral se je s kosi zlata in zidal hišico. Zlato grudico, ki se je posebno lepo svetila, je vtaknil v žep. Po večerji je Divja žena skuhala uspavalno pijačo. Divji mož je je izpil polno skodelico. Pastirček je gledal vanj in težko čakal, kdaj bo zaspal. A prej kot je Divji mož legel k ognju in zasmrčal, so dečku od utrujenosti začele lesti vkup oči. Ob misli na beg se je bojeval s spancem, ki ga je slednjič premagal. Zahinkal je in se zvrnil po tleh. Potem ni nič več videl ne čutil, kaj se godi z njim in okoli njega... _ Ko se je prebudil, ga je sonce ščemelo v oči. Pomel si je veke in se razgledal. Ležal je na vresju in mahu ob stezi, ki jo je dobro poznal. Ob njem je stala izgubljena koza in ga Obvohavala. Planil je na noge. Ni verjel, da ni le sanjal. Segel je v žep in otipal kos zlata. Bila je torej resnica. Ali ga je medtem, ko je spal, prinesla Divja žena in ga tja položila? Tekel je domov, da so ga le težko dohitevale pete, koza je poskakovala za njim. Oče in mati sta sedela pred kočo in žalostno zrla predse. Ko sta ga zagledala, sta se od veselja razjokala. Nista verjela, da ga bosta še kdaj videla. »Kod si se potepal vso noč, da si naju z očetom spravil v tak strah?" mu je poočitala mati. Pastirček jima je vse povedal od začetka do konca. »Lažeš!" je rekel oče. Zgodba se mu je zdela preveč neverjetna. Gori, gori na planine . . misel vsaka mi leti, P Id N lile g,ori mi iz te doline duša moja hrepeni. Gori, kjer presrečna leta, mlada leta tekla so, tam se sreča mi obeta, tja nemirne misli vro. Le imejte krasne svoje vi ravnine in vrte, dajte mi planine moje, dajte moje mi gore! Josip Pagliaruzzi-Krilan »Kaj pa je to?" je rekel sinček in potegnil iz žepa kos zlata. v . To je razpršilo vsak dvom. Poslej v koči n* bilo več pomanjkanja. Pastirček se nikoli več ni upal do Divji« robov. In nihče več ni kdaj videl Divjega mo* ža ali ga slišal hojkati v Kojci. Eni so trdih* da je umrl, a drugi, da se je preselil v kak drug kraj. Vendar se še dolgo nihče ni upal v njegovo votlino. Slednjič so se opogumili ne* kateri, ki se jim je zahotelo bogastva, zaka) glas o pastirčkovi dogodivščini se je bil raznesel daleč naokrog. Toda komaj so naredil* nekaj korakov, so trčili na veliko grmado skal* ki je segala do stropa. Pot do bogastva je bila zaprta. . Ljudje pripovedujejo še dandanes, da leZl sredi Kojce jezero, a ob njem. kupi zlata. Starost kače V gozdu med Belijoškimi Toplicami in Vel' rovem je nekoč bivala velika kača. Veliko lljudi jo je bitko že videlo in vsak, Iki jo je z°' gledali, je prestrašen pobegnili. Kdor je m or ral ih tam čez goro, se je bal za svoje ž*v' Ijenje. Sploh ije bila kača huda nadloga zo vso okolico. Pa je prišel nek star mož. Pripovedoval* so mu o veliki kači. Mož je rekel1: „Če ni starejša od mene, jo hočem p*e' gnati." Podal se je v gozd in zažvižgal. Takoj 50 je oglasila tudi koča. Zdaj je mož vedel* kako je s kačo. Rekel je: »Maram izginiti, preden pride. Ona j® starejša od mene, ker se je kar oglasil0’ In že je bežat, domačini pa za njim. Ko je prišla kača na mesto, kjer je br* tujec zažvižgal in ije videla, da ni tam nO' benega človeka, je jezna švigala sem tja. Nato pa je za vselej 'izginita iz l&9a kraja. (Koroška narodna) Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: dekle ne laže in se ne izmotava za vsako ceno. Neprizadeto je poslušal ves čas, dokler ni začela pripovedovati o Wotfu. Tedaj se je nenavadno vznemirit. Opisala mu ga je in povedala vse, kar je vedela o rijem in generalu, o katerem iji je Waif večkrat pravit. Zbral je vso volijo, do je prikrit vznemirjenost, zakaj v njem se je vse lom Ud ob spoznanju, da mu je odkrita nekaj, kar je slutit in mu rni nihče verjel. V Wolfu je spoznat človeka, o katerem je pravit Drenu ... Nemški komunist v gestapu — v resnici operativni šef obveščevalno diverzantske mreže v diviziji. Človek, ki so mu Nemci dali časten pridevek »lisjak", ki se je z njim dogovoril, da bo njegovo ilegalno Ime za sodelovanje s partizani „rožca" in se je podpisoval1 na poročilih s šifro 111. Kako jih je preslepili Odkritje mu je zvihralo misli. Marsikaj, kar mu je bito v zadnjih dveh letih povsem nerazumljivo, se je pričelo svitati. Mnogi še sedaj verjamejo temu gadu. Posamezniki v vodstvu pokrajinskega odbora pa celo skušajo po vsi siti ovreči 'sumničenja, daje v bistvu spreten provokator, ki dela premišljeno »na dolgi stezi" s posebnim ciljem lin s posebnimi pooblastili. Nenadoma ise je Gorazd zavedel, da so 'bili v neznanski nevarnosti, ki pa še ni minita. To spoznanje ga je navdalo z nestrpnostjo in s strahom. Najraje bi dekle kar sam odpeljat k Pemcu na divizijo. Ker pa so mu sporočili, da pridejo ponjo takoj po napadu, je opustil to misel. Domneval je, da je v afero zapleten tudi pokrajinski komite, zato je sklenil biti previden. Odkril je samo delček velike igre — glavni ligratcii so še vedno v temi. On jih ne Vidi, oni pa so že opazili njega. Garje, če ga drugič! Zbrisali ga bodo s prizorišča. Zadovoljen z odkritjem, je končal pogovor. Ko se je z Ano vračal v četo, jo je skušal potolažiti, naj se ne bajli, če mirna še česa drugega na vesti. Dekle se je oddahnila — napetost, ki jo je komaj prenašalo, je popustita s solzami, ki so se ji ulite in nezadržno polzele po iliicih. Nekajkrat jo je pogledat od strani, ko si je z robcem brisala solze. Gledal jo je s čustvi, ki niso bila ne usmiljenje ne sovraštvo. Preveč je bit zatopljen vase. Tuj lin odmaknjen ji je postal. Ni mogla razumeti, kaj se dogaja z njiim, saj mi vedela, da mu je odkrita usodno plat njegovega življenja, ki ga je nenadoma zagledat v čudni, pretresljivi luči. Vrnita sta se v čelo. Gorazd se je morali pogovoriti na samem še s Primožem. To je znova razdražite Orlova, ki ni trpel, da bi se kdo takole pogovarjat z njegovimi ljudmi. »Primož, dober nos imaš, nisi se zmotit, čeprav smo ti tako dolgo oporekali, da Si nam skoraj verjel," je dejal Gorazd, ko sta bita sama1, Fant ga je samo gledat s svojimi velikimi, grenkimi očmi in trpkimi usti. Razklanost mu je poostrita izraz, postat je mrk iin nevarno osat. »Velike stvari se bodo razkrile, Primož. Mnogo ljudi bo vzet hudič. Bolj so pomembne, kot si moremo mislili — za gibanje in za našo divizijo." Ves iz sebe mu je razložit, kakšen Ije po-teialj, im ga potrepljat po ramenu. »V čudno kašo smo zagazil," je nadaljevat! »Vidim uspeh in nič koliko težav za nas vse. Teh pa se bojim. »Jaz se ne 'bojim nobenih" je ostro dejal Primož. Gorazd se mu je prizanesljivo nasmehnil: »Nekaterih naših ne poznaš." »Mišim, da poznam Fazana in njemu podobne." »So tudi drugačni. Napihnili bodo zadevo 'in jo zamotali. Imel boš težave. Tudi Blisk im drugi..." »Zaradi mene naj kor zapletajo- Več kot mitraljez, ki ga že imam, mi ne morejo dati. Bojim se le za Ano." »Tudi jaz. Ne zavidam ji." »Ali (jo bodo likvidirati?" je prežeče vprašal Primož. »Ne vem. Do sedaj so pospraviti vse, kar je dišalo po gestapu. To je razumljivo. Žrtve so, slabe izkušnje...” Primož je obmolknili in na ači mu je legla noč, iz kc*' tere je šinit ubijalski blesk. Stisnilo ga je v grlu, rabat0 roke so mu zadrhtele im Gorazdu ni ušlo da se je povsern spremenit. Bit je takšen, kot ga ni bit vajen in ga ni -pazite • Zato je popravit: »Morda je ne bodo. Škode nam ni P° vzrooita." Tesnobno molčanje gozda je zmotilo trkanje žotee' Prisluhnita sta odmevu, čez čas pa je ‘Primož s težavo °e' jafl* v . ie »Gorazd, prosim te, pomagaj 'ji, če moreš. Vec m* J do nje ko do sebe. Sam sem ostat na svetu. Prirasla mi J k srcu. Ne vem, če je prav ali ne, da se potegujem zanj0' toda kaj morem ..." »Poskusil bom vse, kar se bo dalo." Prijel je Primoža za roko. Vedet je, da v njem vatovij® čustva z nezadržno močjo. »Zelo se bojim, da jo bodo mučiti. Ko sta si bita 5 ^ dobra, ji je Orlov pripovedovat čudne stvori, kaj vse Pf ono naši z ujetimi izdajalci, če je treba Izvabiti iz nJ skrivnosti." »Orlov je bahač. Saj veš, da rad pretirava im se a® važnega." _ }l0. »S tem mitraljezom ga bam ubil, kdor ji bo storit * ,| Prav nič mi ni1, če tudi mene spravijo s sveta," je bru*10 Primož in njegovo izbočeno čelo, kjer se je rana komaj z celita, je pordelo od krvi. »Ne nori, Primoži In ne govori tega komu drvget1)° Ne bi te razumeli." »Kakor hočejo... Maj mrtvi oče naj mi bo za Pj* da govorim, kar mislim, in da bom tudi storit, kor rec Poiskal im ubil ga bom, kdor ji bo storit silo!" (Nadaljevanje sledi) €>cvshi raj ZA NEDELJSKE LOVCE Nada Gaborovič svojevrsten dan, se tudi on ni branil nove skodelice, kajti sicer bi bila sumljiva. In celo kos črnega rženega kruha si je privoščil, ker se mu je razburjenje prenašalo v želodec, kot je pojasnil. Lovci so jeli peti. In peli so lepo. ^ .... ....................Puške so. imeli zložene v kotu, psi obešeno puško. Naj le vsakdo vidi, so dremali okoli njih, speti z jermeni, kako mojstrsko znajo ravnati s to natakarice so pričele nositi na mizo Zadevo, zato jim malomarno opleta jedačo, ki so se je junaki lotili ne-boku, ker hodijo tako bahavo, navadno lakotno, kot da bi imeli za -To so tipični nedeljski lovci. Tisti, seboj že nekaj pogonov. ^ kt Hodijo lovit divjačino ob nedeljah, »Ali lovijo morda ponoči? je za-jih lahko vidi veliko ljudi. Zajci, skrbelo sina. nsice in druga divjad pa jih bolj ma- " Kdo so lovci, prav gotovo veste, tudi videli ste že katerega. Takole °b nedeljah, ko greste na sprehod, ujtrete kakega možakarja v zeleni °bleki in s peresi za trakom prav tako zelenega klobuka. Narava se Ppuaša z zeleno barvo, zato se lovci °plačijo tudi tako. Na rami imajo kajti po bregovih in drugačnih Vrtninah se lovcem nič kaj ne ljubi Potiti, zlasti ker imajo te živalice Zem urne noge in tečejo, kot bi jih P°dil veter. , No, nič hudega. Tudi za to je pomrznjeno. Da namreč lovoi ne osta-0ej° praznih rok. Lovci namreč nikoli ne smejo ostati Praznih rok. Kaj pa mislite! Lovci se Uu^rajo vrniti s celim kupom jerebic, Za]cev, fazanov in zakaj ne tudi s Kako večjo zverino. , »Pomisli,” mi je rekel nekega ne-ueljskega jutra mali sin, »naš sosed le sel 9pet na lov. Zakaj tudi midva °e greva na lov? Zvečer se bo vrnil s .Polnim prtljažnikom divjačine in uphova mama bo ves teden pekla in mukala omake, obare in pečenke.” Skomignila sem z rameni. »Midva nisva lovca." , »Potem pa vsaj pojdiva za njim, ,a bova od daleč gledala, kako in *aJ- Kadar koli ga slišim govoriti, euno se baha s svojimi lovskimi jUagarni, kot da bi bil kak bledolič-> ki je pobil vse bizone in še grizle povrh.‘‘ Ner je bil lep dan in me je mikalo naravo, sem obuzdala najinega ko-.Pčka in počasi sva sledila sosedu, a )e bilo bolj razburljivo, kajti moj ‘n bere zdaj rad pustolovske knjige 11 Vv njih je polno zasledovanja. Na , ®čo se sosedu še sanjalo ni, da ,~° zasleduje, da mu je v .Za petami, ker je lepo udobno j Zil bolj počasi kot ne in imel pri-^§ano pipo, iz katere se je gosto ka- • »Kam neki jo maha?" je zaskrbelo na, ko je lisičji rep na anteni pred kar naprej poskakoval na blat-"U. »Fant, nazadnje se lahko še zgubiva." .. »No, in kaj zato? Bova pač v div-kni prala sledove, »sem ga potolažila, h» Je gubal čelo. Toda to nama je Prihranjeno. Dospeli smo do va-i e z lepim gostiščem in planinskim ®|elom, kjer je bilo parkiranih že 1 17° avtomobilov, tako da sva se hko skrila v gneči. » "^dajle ga ne smeva izgubiti iz-k eP oči," je razburjeno šepetal sin, 0 Je sosed izstopil, si oprtal puško Pripel svojega jazbečarja, ki je v«kal in nekam neučakano vlekel a Jermen. »Ne bova ga ne," sem tolažila in T likala sva se skozi skupine v ze-. P oblečenih rejenih gospodov, ki izkT.kl°buki Vdajali bogate lovske treh nje' No, bala sva se brez po-^ be> kajti naš sosed je uzrl gručo v"cev, burno so se pozdravili, se Šost'">v smeiali ',n ze j‘H je pogoltnilo Puh^j S° Se rcpeat pred velikim Ko in b, „Počakaj, bova že ugotovila," sem ga mirila in naročila še sama kosilo. Natakarica je včasih pogledala malo čudno, da naju je kar zona oblivala, ker sva se bala, da bo vprašala, kaj počenjava tu med lovci, toda ker je bila zaripla od dela, naju je le pustila pri miru. In čas je tekel. Minila je druga ura, pa tretja, počasi so se sence zelo podaljšale, lovci so si po obilni jedači spet zapeli, da so se malo pre- gv tako rekoč Tako pravijo • Filozofija je umetnost, s katero spoznaš, kako si ob bogatem razumu lahko nesrečen. (Karlheinz Bohm) # Prav mogoče je, da se iz prijateljstva razvije ljubezen; izključeno pa je, da bi iz ljubezni nastalo prijateljstvo. (Charles Vanel) # Če ženska na vprašanje odgovori s protivprašanjem ima slabo vest. (Marcel Camus) 9 Vsaka ženska je izjema, ki potrjuje pravilo. (Pierre Cassel) • Doslednost je strašna nadlega, ki je vrhu vsega nemogoča, kajti življenje samo je nedosledno. (Michele Morgan) gibali, krohotali so se šalam, si nazdravljali in spet so romali novi Štefani na mizo. »Lep lov, kaj," je končno uganil sin, meni pa je šlo na smeh. »Zdaj morava vztrajati do konca," sem ostro rekla, kajti kdo je bil kriv, da posedava v tej zakajeni in zasmrajeni gostilni, namesto da bi dihala svež zrak in nabirala smrečevje za domov, se naužila sonca in se nahodila. Tisti hip se je skupina, v kateri je bil naš sosed, začela poslavljati in tudi midva sva se končno le lahko izmuznila venkaj. »Zdajle bo nekaj," je rekel sin in se skrival za mojim hrbtom, kajti sosedov jazbečar Fifi ga je uzrl in se zagnal z ljubeznivim lajanjem proti njemu. Srečno sva se umaknila za neki avto in oprezovala za lovci. »Pa le hodijo šele pod večer lovit." je jezno rekel sin, kajti zdaj se mu je izjalovilo upanje, da bo lahko spremljal divjo jago. Namesto odgovora sem bruhnila v smeh. Kajti smešno je bilo zares. Naši lovci s krivci za klobuki, z malomarno obešenimi dvocevkami in čistokrvnimi lovskimi psi so namreč zavili za ogel in nato proti planinskemu hotelu, kjer je velik napis o-znanjal, da si tu lovci lahko oskrbijo vse, kar potrebujejo. Ko se je meni že zelo svetlikalo, se sinu še ni. Morala sva se podvizati, da nisva zamudila lepega prizora, kajti zdaj je začelo potekati vse nekam naglo, kot bi se lovcem zares začelo muditi. Sicer pa je bilo že precej pozno, mrak se je že plazil iz doline. Za prodajalno mizo je stal v zeleno oblečen mož, prijazno je pozdravil prišlece in jim s širokim nasmehom rekel: »Kot ponavadi, gospodje?" v Naš sosed si je izbral tri jerebice, dva zajca, fazana in za nameček še kunje krzno. »Vam ga dam s popustom, dobro sem ga ustrojil," je rekel prodajalec. »Prihodnjič bom imel jazbeca, če bo vaši ženi prav. Ulovil se mi je po naključju, zato je krzno zelo lepo, nič poškodovano." »Skoda, ženi sem zagotovil, da sem ujel dihurja," je zatarnal sosed, »zelo se je veselila takega ovratnika, ker ga nobena njena znanka nima." Prodajalec se je veselo nasmejal, kajti vso zalogo je bliskoma razprodal, ostalo je le še nekaj kosov kožuhovine, in rekel: »Bomo že uredili, da bo prav. Bo dobila pa dihur- ja.“ Lovci so obesili divjačino na ramena in psi so cvileč tekli za njimi. ZA POLETNO BRANJE šil. 20.— Tone Seliškar: INDIJANCI IN GUSARJI, vesele in resne dogodivščine skupine dečkov, 168 sir. Ilustr. pl. Evan Hunter: SMEH Z JEZERA, kriminalna povesi, 128 sir. br. 4.— Aleksander Belijaljev: GLAVA PROFESORJA DOUELLA, fantastična zgodba, 132 sir. ppl. 10.— Alojz Remec: VELIKI PUNT, kmečka povesi :iz 18. stoletja, 160 strani br. 4.— B. Traven: ZAKLAD SIERRA MADRE, povest o iskalcih zllota, 176 str. br. 20.— F. R. Lockridge: NAJ POČIVA V MIRU, kriminalna povesi, 128 str. br. 4.— Honore de Balzac: IZGUBLJENE ILUZIJE, roman o usodi pesnika, dve knjigi skupaj 764 str. br. 18.— VVinston Graham: DETEKTIV PO SILI, kriminalna zgodbo, 128 str. br. 4.— Giovaoni Boccacoio: DEKAMERON, zbirka drznih ljubezenskih zgodb, 1036 str. pll. 90.— Rex Stout: POLNOČNA ORHIDEJA, kriminalno zgodba, 128 str. br. 4.— Harauo Tozieff: ŽIVI OGNJENIKI, doživljaji v vulkanskem svetu Centralne Afrike, 160 str. slik. priloge, pl. 25.— James Hadley Chase: POLOŽITE JO MED LILIJE, kriminalna zgodba, 128 str. br. 4.— Moto Lovrak: TOVARIŠIJA PETRA GRČE, povest o prijateljstvu, 140 str. ilustr. br. 6.— Aleksandre Dumas: ČRNI TULIPAN, roman iz stare Holanske, dve knjigi skupaj 276 str. ilustr. šllik. priloge, kart. 95.— H. Bai!dwin: TRIUMVIRAT, kriminalna zgodba, 128. str. br. 4.— I Matevž Hace: TIHOTAPCI, povest iz razburljivega življenja tihotapcev, 208 str. br. 15.— I John Steinbeck: NEGOTOVA BITKA, roman o poljedelskih delavcih v Kaliforniji, 246 str. br. 8.— I Branko Čopič: MUHASTE PRIPOVEDKE, zbirka mladinskih povesti, 88 str. ilustr. br. 4.— I Nikolaj Ostrovski: KAKO SE JE KALILO JEKLO, roman o sovjetski mladini, 432 str. br. 12.— I Claude Aveline: DVOJNA SMRT FREDERICA BELOTA, kriminalni roman, 96 str. pl. 15.— Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA", CELOVEC, VVULFENGASSE Vohljali so divjačino in lovski nagon se je dramil v njih. »Nič več ne čakajva, mogoče bodo šli zdaj vnovič zalit svojo lovsko srečo," je zagrenjeno šepnil sin v moje uho in pokimala sem. In res, bilo je zelo pozno ponoči, ko je pri sosedovih glasen hrup naznanil, da se je veliki lovec vrnil in da mu je bila sreča neznansko mila. RAZGOVOR NA ULICI — Gospa, mar se reš privlačna? vam ne zdi, da je ta izložba SVa°dom,“ sem pojasnila. Splazila dimSe sama v s°bo, kjer je bilo od ,a bi hrupa tako malo verjetno, rtla| 1 naju sosed opazil, kot je bilo ka 0 verjetno, da bova ujela srnja- Stisnila sva se k steni za ozko mizo gpl^fočila mleko. Lovci so si močili stiavz vinom, psi pa so glodali ko- fHeali ^fani se je bilo tako domače in kar vo ubrano, vsi so se poznali, si sem in tja in novi in novi so romali na mizo. me je pocuknil sin za rokav, dtie n'^) mal° čudni? Saj bo že pol-1 nJJm pa se ne mudi nikamor. ^ bodi neučakan, saj sva na nji-la 1 s‘.edi, »sem ga zavrnila in srebanje mleko. Ker je bil pač tak — Malik je znamenje odobravanja. Mislim, da vam je tisti porcelanasti kužek najbolj všeč, mar ne? — Kam se vam tako mudi, gospa? Če boste tako hiteli, si boste kaj kmalu obrabili vaše lepe noge! — Čudovita Slaščičarna! V njej bi lahko pojedla kakšno torto ali pa sladoled. Kaj mislite? Dajte, odločite se! — 'Poslušajte, vi! Če me takoj ne pustite pri miru, bom poklicala miličnika. — In kaj, mislite, mi lahko naredi miličnik? — Kaj vam lahko stori? Odvedel vas bo v zapor! — Toda v tem primeru boste morali iti z mano kot priča. — Saj bi tudi šla. Rada bi vas naučila spodobnosti. — Jaz pa bi policiji rekel, da ste detomorilka. — Detomorilka ... jaz? Pa vi ste nenormalni! — Pa še kako sem normalen. Na potici ji bi rekel, da ste ubili našega citraka. — Kaj pa govorite, za boga! Kakšnega našega otroka neki?! — Bodite za trenutek logični! Predstavljajte sli, da sva vi in jaz žena in mož in da ste vi ubitli najinega otroka, ki je bil star leto dni. Mar ste Vi morilka ali ne?l — Recimo tako. Pa kaj potlej? — S tem, da bi poklicali miličnika, bi dejansko ubili najinega otroka, našega Volodjo. Ali vam je všeč ime Volodlja? — VI ste res nori! — Kje pa! Pomislite, da oba sediva v Slaščičarni. Mar je v tem kaj nenaravnega? Na tisoče porov poseda po slaščičarnah. — Prav ... predstavljam si. — Malo sva posedela, potlej sva se pobliže spoznala. Dobili site vtis, da sem še kar čeden in da nisem, resnično, prav nič neumen In da znam celo lepo in duhovito govorili. — V vsem tem je kanec resnice. — Seveda! Noto bi sledilo drugo srečanje v gledališču. Kasneje sestanek v parku. Vi bi se zaljubili vame... Saj to ni nič čudnega, tisoč žensk se zaljubi v tisoč moških. Mar ni tako? — Hm ... morda je celo res. — In s tem, da se zaljubite, postanete moja. Srečna sva. In na svet pride otrok — Volodja, pravi debelinko. Sicer pa mu lahko dava tudi kakšno drugo ime, na primer Vasja. — Vasilij je kor precej obrabljeno Srne. — Prav 'imate. Vladimir je že bolje. Svojega otroka Imava rada, do ušes sva zaljubljena vanj . .. — Ker vas imam že čez glavo, svojo zgodbo hitro končajte. — Zaključek je zelo preprost: takoj pokličite miličnika in od Volodje, našega debeluščka z jamicami v debelih ličkih ne bo ostalo prav nič. lin kdo bi bil temu kriv? Krivi bi bili vi! Kajti vi ste morilka svojega lastnega sina. — Kar govorite! Toda v slaščičarno bi navsezadnje lahko zavila, saj upam, da se vas bom tako lahko kljub vsemu znebila. — Zakaj pa bi se me hoteli znebiti? Saj bi morda ta Volodlja, ko bi zrasel, postal genij! — Samo ne kričite talko. Mar ne vidite, da naju ljudje gledajo. Pojdite naprej. Glejte, tam v kotu, je 'prosta miza'... Arkadij Averčenko (Sovjetska zveza) SBa dobro voljo PREKLIC »No, kako vam ugaja moja slika?" vpraša slikar na razstavi kritika. »Hm, lahko bi bila še slabša!“ »Prekleto ste nevljudni. Takoj prekličite!" „Prav,“ odgovori kritik: »slabša sploh ne bi mogla biti!" MLADI ZAKONCI »Micka, jaz moram zvečer na sejo, zato vi poskrbite, da bodo ob devetih vsi otroci v postelji!" naroči gospodinja novi služkinji. Ko se vrne domov, vpraša služkinjo: »No, so ubogali in šli spat?" »So, le najstarejši, tisti s svetlimi lasmi, se je nekaj upiral.“ »Za božjo voljo, Micka, saj tisto je moj mož." SKUPNI IMENOVALEC — Obleke vaše žene me drago stanejo. — Kaj mislite s tem? Obleke svoje žene plačujem vendar jaz! — Seveda, dragi človek, ampak vsakokrat, kadar vaša žena kupi novo obleko, hoče imeti moja prav takšno. EN KOZAREC — Moram biti zelo previden, pravi stric Tone, igralec, gostitelju, ki ga je povabil na večerjo. En sam kozarec vina me opijani. — Kdo hi to rekel! mu pravi gostitelj, ki ga dobro pozna. — Tako je. Navadno dvajseti po vrstnem redu, mu resno odgovori stric Tone. ZA VSAK SLUČAJ — Za kateri klub navijate? je vprašal novi brivec, medtem ko je bril Branislava Nušiča. — Za tistega kot vi, je odgovoril Nušič. — Kako to? Saj ne veste, za kateri klub navijam jaz. Ne vem, toda vi držite britev v roki! mn je odgovoril humorist. Koroška in Tadžikistan hočeta poglobiti prijateljske odnose Prejšnji teden se je mudila na Koroškem dvočlanska delegacija iz Tadžikistana v Sovjetski zvezi. Prof. dr. Muha-med Asimov, predsednik Akademije znanosti Tadžiške SSR in poslanec vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze, ter ginekologinja prof. dr. Zofija Hakimova, dopisna članica Akademije medicinskih znanosti Sovjetske zveze, sta prišla na Koroško na povabilo tukajšnjega Avstrijsko-sovjet-skega društva. Spremljal ju je poslaniški svetnik Igor Ve-dernikov s sovjetskega poslaništva na Dunaju. Za goste so pripravili obsežen program, ki so ga ab-solvirali v treh dneh. Tako sta jih sprejela deželni glavar Sima in župan deželnega glavnega mesta Ausserwinkler; o-biskali so deželni muzej v Celovcu in muzej na prostem pri Gospej Sveti; pogovarjali so se s predstavniki sindikatov, s predsednikom deželnega šolskega sveta Guttenbrun-nerjem in ravnateljem pedagoške akademije dr. Krain-zem; bili pa so tudi pri deželnem vodstvu Komunistične stranke Avstrije. Med svojim bivanjem na Koroškem so gostje iz Sovjetske zveze obiskali tudi Avstrijsko družbo dravskih elektrarn ( končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo In potrebna nadaljnja navodila. Opozarjamo, da je število otrok, ki jih lahko sprejmemo, omejeno In da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav In po zdravstveni ter socialni potrebL Carinske olajšave v potniškem prometu V parlamentu je bila sprejeta novela k zakonu o carinah, po kateri bodo s 1. julijem tega leta začele veljati nove carinske olajšava v potniškem prometu. Predvsem gre za zvišanje vsote, do kate® avstrijski državljani ob povratku v Avstrija lahko brez carine uvozijo različne predmeta in blago; doslej je vrednost takega blaga lahko znašala do največ 650 šilingov, po novem P8 bo vsota zvišana na 1000 šilingov na osebo- Tudi glede brezcarinskega uvoza cigaro1 in žganih pijač so bile sklenjene nadaljnje oh}' \ šave: namesto dosedanjih 100 cigaret ali 20 cigar bo v bodoče možno brez carine uvoziti 200 cigaret ali 50 cigar, pri žganih pijačah p8 bo brezcarinska količina povečana od tričetrt litra na 1 liter. Pri vinu bo brezcarinska kok' ; čina ostala pri 2 llitrih na osebo, vendar bo poleg tega mogoče uvoziti še do 5 litrov vin8i pri katerih bo carina odmerjena s pavšalni® zneskom 20 odstotkov. Vsa ta določila veljajo seveda le za pot' niški promet, torej ne za maloobmejni profflet in ne za osebe, ki stanujejo v tako imenovane® carinskem obmejnem območju (Zollgrenzbe-zirk). Vendar nova ureditev ne bo — kakor )e bilo prvotno predvideno — vezana na dol®' čilo, da bi olajšave veljale lle tedaj, če bi bivanje v inozemstvu crajalo najmanj 24 ur. Kmečkozborske volitve bodo letos 14. novembra Koroška deželna vlada je na zadnji sklenila, da bodo kmečkozborske volitve n0 Koroškem v nedeljo 14. novembra 1971. *0 dan, od katerega naprej veljajo razil*® termini, je bil določen 15. avgust 1971. Trecevizi ja AVSTRIJA I itrll1 Sobota, 12.6.: 15.00 Kolesarska dirka po Avs' — 16.30 Za otroke — 16.55 Pes in mačka — 17.05 B0®' Club — 17.55 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aK*u' aino — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz C08 rads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki 20.06 šport — 20.15 Bilanca sezone — 21.35 šport 22.05 čas v sliki — 22.20 Dobro potovanje — Senzacija na prvi strani, kriminalni film. Nedelja, 13.6.: 15.15 Avtomobilske dirke v te MO8' — 16.15 Za otroke: Sloni v kopalnici — 16.30 Aljoš*® lov — 17.20 Petjo črni pirat — 17.25 Kontakt — i7t; Otrokom za lahko noč — 18.00 Kdo ve več? — » čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — , Kraj zločina — 21.45 Gogoscope — 22.30 čas v s1' 1 — 22.45 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, 14.6.: 18.00 Telešport — 18.20 Otr°*®£ za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije in Južne TU®* ske — 18.50 Iz začetnih dni filma — 19.16 Pre9'1 sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — Bonanza — 21.00 V boksah — 22.00 čas v sliki-Torek, 15. 6.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom 1 lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 YallC| Derringer — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v *" — 20.06 Šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Apropo — 21.50 Čas v sliki. », Sreda, 16.6.: 10.00 Kaj morem postati — j Slike zveznih dežel: Dunaj — 11.00 Senzacija na strani, kriminalni film — 12.50 V boksah 16.30 Za otroke: čarobna riba — 17.10 Mala ris®® ^ šola — 17.30 Za mladino — 18.00 Francoščina — Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrlj0 Tj 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sp0,fl ^ — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Pf®"1^ tisočev, dunajski slavnostni tedni — 21.00 Kaj 50 v ’ komedija — 22.50 čas v sliki. Četrtek, 17. 6.: 10.00 Kaj morem postali — 10.30 slo dela zgodovino — 11.50 Instrumenti tehnik0 12.00 Dialog — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otr®*® za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 llnko in _ 19.5° Neumko — 19.16 Pregled sporeda g Čas v sliki — 20.06 Šport — 20,15 Mlster Hobb» počitnicah, filmska komedija — 22.05 Civilizacij® 22.55 Čas v sliki. Petek, 18.6.: 10.00 Dunajski kongres — 10.30 obisku pri Arnoldu Clementschitschu — 11.00 Ml5^ Hobbs na počitnicah, Ulmska komedija — 18.00 f|® j iz kmetijstva — 18.20 Otrokom za lahko noč — 1 Slike Iz Avstrije — 18.41 Oddaja delavske zbo'n , — 18.50 Bunny in njegovi tovariši — 19.16 Pt00 ^5 sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 7 Komisar: Smrt trgovca — 21.15 Aktualni dogod* 22.25 čas v sliki — 22.40 Vesel konec tedna. AVSTRIJA II sil*1 Sobota, 12. 6.: 18.30 Panorama — 19.30 čas v ,fl — 20.00 Dobro potovanje — 20.06 šport — 20.10 V*0 20.15 Sladek — 21.35 Telereprize. Nedelja, 15. 6.: 18.30 Iz moje knjižnice — 1’00 m v sliki In vprašanje tedna — 19.30 Iz sveta, v k®,0rf. živimo — 20.00 šah kraljevska igra — 20.15 1 dot, lirična drama — 22.20 Telereprize. Ponodoljek, 14. 6.: 18.30 Kaj morem postali " jf Preteklost in bodočnost — 19.30 Čas v sliki ■— , Pregled sporeda — 20.06 Spori — 20.10 Vzg°l° gl. 20.15 Forumski pogovor — 21.00 Hudičev P10*' gentlnskl film — 22.35 Telereprize. f V Torek, 15. 6.: 19.00 Pola do glasbe — 19.30 sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport ^ Vzgoja — 20.15 Prenočišče, dramatična leg08 21.30 Telereprize. -|J9 Sredo, 16. 4.: 18.30 Dekalog — 19.00 Bratje v V0*O()J — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda " p. šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Winchester 73 " lereprize. četrtek, 17.4.: 18.30 Dunajski kongres — 1?' takt — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled SP0,‘T^(><, 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Konec P'00’ ob 24. url — 21.35 Telereprize. -s8- Potek, 11.4.: 18.30 Na obisku pri Arnoldu C v tschltschu — 19.00 Stikalni načrt duha — 19-3® ,, * sliki — 20.00 Vesel konec tedna — 20.06 ®P°n|ji® 20.10 Vzgoja — 20.15 Portret Ulmskega ko^P® jj.O0 Georgesa Delerua Telereprize. 21.15 Jules In Jim, til"1