ZASEDANJE POROTNEGA SODIŠČA V CELJU. Dne 26. avgusta se je pričelo v Celju letošnje porotno :?asedanje. Posilstvo. Kot prvi je prišel pred porotnike mladi, 191etni Anton IVtlaker, ki se je zagovarjal radi posilstva. Mlaker je dne 15. julija t. 1. izvTŠil grd zlocin nad omoženo M. K. iz Vita.•aja, ki se je vračala omenjenega dne iz Celja ter prisedla ;na voz k dvema voznikoma, od ikojih je bil eden obtoženi Mlaker. Obtoženec je svoje dejanje pred poroto priznal, snakar je bil obsojen radi posilstva na eno leto težke ječe. Uboj na božji poti. Pred porotnike je prišel zlo^in, ki se je odigral dne 29. maja 11. na božji poti med Rajhenburgom in Zagorjem. !Na božjo pot v Zagorje so se odpravili iz Dobove pri Raj- Vienjburgu raed drugimi tudi zakonca Franc in Frančiška Ivrajnc in 201etni njun sorodnik Franc Kozole. Po sv. opra- •/ilu 90 sedeli slcupaj v gostilni in tudi nazaj grede so ostali '>kupno v družbi. Med moškima pa je kmalu nastal prepir rter sta se nazadnje pričela z dežniki pretepati. Franciška iKrajnc ju je polagoma pomirila, nakar so šli slnipaj ter se a-azšli pri nekem križpotju. Ko pa sta dospela Franc in fraTičiška Krajnc skozi gozd do hlevov planinske graičine ¦v Globokem, se je obdolženec razgovarjal z nekim hlap- »^em. Krajnc ga je pozval, naj pride bliže, ako ni več jezen. INeka priča trdi, da je izzival obdolženca na korajžo in auf- ibiks. Kozole se je jezen pridušil, da mu b>o že pokazal, se rnato pridmžil zakoncema ter šel z njima do neke gostilne. V to ga je spravljal Krajnc, <5eš, naj da za liter vina. Kozole pa je odgovoril, da mu bo že pokazal liter, ter je nato po- tegnil nož ter začel z njim groziti. Začelo se je zopet ruva- »je in pretep. Franoiška Krajnc in neki Vovdko sta sicer lazjarjenega Kozoleta zadržavala, ta pa je naenkrat stekel proti gozdu, pobral grčav bukov kol ter je udaril z njim Krajnca s tako silo po glavi, da se je ta zgrudil nezavesten pred njim na tla. Ko je Krajnčeva žena za božjo voljo pro- ?ila obdolženca, naj tega ne dela, je še naskočil njo ter jo z <|vema udarcema laliko ranil, grozeč ji, da jo bo ubil. Pri- stopil je nato zopet k nezavestnemu Krajncu ter mu priza- vlejal še en smrtonosni udarec odzadaj na tilnik. Zabranil je vsako pomoč ier razjarjen tresel svojo žrtev. Frančiško Krajnc je še pozval, naj se odstrani, da bo to prokleto du- §o popolnoma stolkel in zmlatil. Obdolženec dejanje pri- ?nava, a se zagovarja s silobranom. Obtožnica pa opozarja cia dejstvo, da je Kozole tekom prepira stekel v gozd po kol ter imel dovolj prilike se umakniti, ali pa počakati, ali ga bo Krajnc še napadel. Kozole pa je dobil le 10 mesecev ječe, ker so porotniki potrdili vprašanje silobrana. Kravji tatovi. Med našimi kmeti so posebno na slabem giasu živinski tatovi, ki kradejo posestnikom iz hlevov živLao ter isto prodajajo. Sicer se je z uvedbo živinskih potnih listov ta tatvina zelo omejila, toda kljub temu je danes še dovolj takih slučajev. Pred celjsko poroto sta se dne 30. avgusta zagovarjala dva taka tioka in sicer mesarski pomocnik Anton Jevšenak iz Št. Jerneja pri Konjicah, in čevljar Vinko Jeral iz Viča. Oba sta bila radi tatvin že predkaznovana. Seznanila sta se, ko sta bila skupno zaprta v mariborski kaznilnioi. Dne 23. januarja sta se sešla v Celju ter se pogovarajla, n-a kak način bi se dalo priti do denarja. Zmenila sta se, da bodeta šla krast živino. Anton Jevšenak je omenil posestnika Franca Močnika pri Sv. Jakobu na Kalobjoi. Do noči sta dospela do Močnika in ko se je stemnilo, sta se splazila v njegov hlev. Čakala sta v temi, da je gospodar opravil živino ter odšel iz hleva, zaklenivši ga za seboj. Nato sta hlev na tihoma odprla, odvezala od jasli dve najlepši kravi, jim nadela telege ter jih nato vpregla v voz, na katerega sta vrgla še kup sena. Z vozom sta se nato odpeljala preko Št. Jurija ob južmi žel., Šmarja in Podčetrtka v Veliko Trgovište na Hrvatskem. Na potu sta bila varna, ker ju noben orožnik ni vprašal, odkod je živina in to zato, ker je nista gnala proste, ampak vpreženo. V Velikem Trgovištu sta odgnala ukrave Antonu Glubiniču, odkoder so bile nato prodane naprej. Anton Jevšenek v takih tatvinah ni bil novieec, ker je že veckrat izvršil slične stvari. Dne 7. septembra 1926 je s pomočjo svoje žene odgnal posestniku Antonu Kampušu iz Lemberga lcravo ter jo tudi odgnal v Veliko Trgovište Antonu Glubiniču. Oba obtoženca sta prišla pred porotnike iz ječe, kjer pravkar odslužujeta kazen in sicer Jevšenek dveletno ječo, Jeral pa 18mese«5no ječo radi raznih tatvm, katere sta izvršila v zadnjem času. Radi kravjih tatvin pa sta dobila še novo porcijo in sicer je dobil Jevšenek še tri leta, Jeral pa 18 mesecev na vrh, tako da bodo imeli ljudje za nekaj časa mir pred tema dvema dolgoprstnežema. Radi zavarovalnine požgal imetje. Dne 31. avgnsta je stal pred poroto JosLp Horvat-Kiš, pristojen v Lobodo pri Zlatarju na Hrvatekem, sedaj posestnik v Konjiškem okraju. Zagvarjal se je radi čina, ki se je žalibog pričel tudi pri nas precej pogosto pojavljati. Jos. Horvat je 1. 1920 kupil v konjiškem okraju za 16.000 Din od zakoncev Juhart posestvo. L. 1924 je pix>dal polovico posestva bratoma Rogina za 7500 Din. Horvat je dal svoje goapodarsko poslopje zelo visoko zavarovati pri ražličnih zavarovalnicah. To je storil iz namene, da bo nekega dne poslopje zažgal in zavarovalnino pobasal v žep. In res se je tako zgodilo, poslopje je zgorelo, Horvat pa je mesto denarja prejel zapor. Pred sodnijo je vse tejil, toda price so izpovedale drugače. Priča Anton Cvahte izpove, da je neki Alojzij Gril takrat, ko je pri Horvatu gorelo, vpričo večih Ijudi izjavil, da ga je obdolženec nekoč nagovarjal, naj za nagrado 500 Din zažge njegovo gosjKf-darsko poslopje. Gril zatrjuje, da mu je nekoč pozimi ojbdolženec, ko sta šla iz neke gostilne j>roti domu, začel tožiti o slabih denarnih razmerah. Nato se je naenkrat obnnil proti priči, rekoč: »Veš, Lojzek, midva sva si taiko dobra, zdaj si bom dal e-a- varovalnino povišati, ako mi hočeš zažgati, Ti dam za to 2000 kron!« Prica Gril ga je odloono zavrnil, da tega ne bi storil niti za 2,000.000 Din, ker mu je poštenje vredno več, kakor denar. V navzočnosti Vinka Grilca v Črepužah je obdolženec veokrat govoril, da bo vse to (pri čemer je pokazal na gospodarsko poslopje) izročil sv. Florijanu. Ko ga je neikoc Grilec vprašal, če bo tudi on na novo pokril svoja poslopja, je obdolženec izjavil, da ne bo nič polcrival, ker raisli vse to izrociti — pri tem je z roko zamahnil v zrak. 'fudi druge priče so izpovedale, da je obdolženec pri gotovih prilikah kazal namen, zažgati svoje gospodarsko poslopje. Porotniiki so potrdili vprašanje, nakar je bil obtoženeo obsojen na, eno leto težke ječe. Požig. Podoben sluSaj se je obravnaval istega dne. Zagovarjal se je Martin Sušec radi požiga svojega imetja. Ponodi <lne 4. januarja 1926 je pogorelo Martinu Sušecu na KozjaIvu gospodar^o poslopje, njegova hiša pa je ostala nepoSkodovana. Dolgo se ni moglo izslediti, kako je izbruhnil ix>žar. Vsekakor je bilo čudno, da si je dal Martin Sužeo svoje gospodarsko poslopje in hišo zavarovati šele septembra 1925. Zavarovalnino mu je zavarovalnica »Slavija« v oeloti izplačala. Letos poleti pa je delavec Rudolf Hriberšek povedal dvema tovarišema, kako je nastal ta požar. Obdolženca Sušeo in Hriberšek tudi v polni meri priznt>' ^ata. Hriberšek izpoveduje, da ga je njegov stric Martin Sušec par dni pred požigom peljal v hlev in ga začel nago varjati, naj bi mu za nagrado 250 Din zažgal njegovo gospodarsko poslopje. Na večer požiga je Sušec ponovno prosil Hriberseka, naj podtalcne ogenj, češ, da gospodarskega ]X)slopja itak ne potrebuje. S tem, da je Hriberšek vtaknil \žigalico v seno, je res zapalil ogenj. Ko se je Hriberšek obotavljal to storiti, mu je stric še zaupal, da si je že pred \ec leti zažgal mlin in kočo, pa je ostalo vse tajno. Obtoženi Martin Sušec vse to priznava, izgovarja pa se na svojega svaka Pavla Martinca, češ, da mu je on nasvetoval, da zavaruje poslopje in ga nato zažge, da bi plačal z zavarovalnino pri njem svoj dolg. Nasprotno pravi Martinc, da je Sušec prišel na njegov dom ter zacel praviti, da namerava zažgati svojo stavbo ter da išce za to zanesljivega človeka. Vsekakor je imel Pavel Martinc interes na tem, da pride do svojega izposojenega denarja. Obtoženi Rud. Hriberšek konono priznava, da ga je Martin Sušec v letu 1926 ponovno nagovarjal, da bi zažgal še hišo, česar se pa Hriber?ek ni upal več storiti. Sujšeca in Hriberšeka je zagovarjal dr. J. Hrašovec, Martinca pa dr. Kalan. Porotaiki so glede Sušeca in Hriberšeka glavno vprašanje glede požiga in goIjufije soglasno pobrdili, glede Martinca pa soglasno zanikali, nakar sta bila obsojena Sušec na 18 mesecev, Hriberšek pa na eno leto težke ječe, dočim je bil Martinc takoj <vi proščen. S tem slučajem je bilo jesenako zasedanje celjske po^ rote končano. j