TftČilj I- Ljubljana, meseca novembra 1873 (za juni). List ().
nabiraj, poto.,
Letna plača 1 for. .00 kr. v ^t	Učitelji in nepremožni
Drnžtvemki dobivajo	kmetovalci plačajo
list brezplačno.	le po 75 kr.
Slovenska čebela.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
v
po Kranjskem, Stajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg Opravila pri čebelnjaku meseca junija. — Čebeloredivne cveteče rastline meseca junija — Beseda o napravi čebelnjaka, panjev. — Čebelarstvo po Avstrijanskem. — Čebelarsko
poročilo iz okoljice Buda Pešta. — Življenjepisne Črtice. — Nekaj o Cipriski čebeli. _
Kraji razuih čebelnib plemen. — Nekaj turškega za kratek čas.
Opravila pri čebelnjaku meseca junija.
R. — Letos je vetrovno in deževno vreme vse obilne nade. ktere smo zarad mile spomladi imeli, skoraj da ("isto vničilo. O takih letih se kaže posebno in očitno velik dobiček delovanja s premakljivim satovjem. Pač se tudi naredi roj iz našega dozdaj navadnega panja; al s kako težavo! Ne drugače, kakor da mora čebelar le z veliko silo in bobuanjem čebele v nov panj pregnati; če se pa ne posreči. ter matica v starem panji ostane, je vse težavno delo zastonj; narejen roj gre drugi dan spet v matern panj nazaj. Nasproti pa kako lahko in prijetno je delo s premakljivim satovjem! druzega ni treba, kakor sat, za satom vun vzeti, dokler se matica najde; navadno kraljuje bolj pri sredi panja; tisti sad se dene v za umetni roj namenjeni panj. se doda po potrebi in imetji nekaj čebel in — roj je gotov. Zamore se mu delo polajšati. če se mu da nekaj praznega satovja. Še bolj se roj podpora, če se mu da kak sat z zalego; s potrebno previdnostjo se zamore sat iz vsakoršnega čebelnega panja vzeti. Tedaj mislimo . da vsaki umen čebelar lahko spozna veliko prednost in korist Dzierzonovega panja s premakljivim satovjem.
Kakor pri umetno naretih rojih, tako lahko delo je tudi pri družili potrebah: u. pr. kdor hoče slabe panje s čebelami močnih podperati; ali kadar panj matico zgubi, kar se tolikokrat primeri; al kadar hoče čebelar nepotrebue roje zabraniti, ker druzega ni treba, kakor nepotrebne matične celice izreza ti-t. d. Tu moramo opomniti, da tu in tam zelo razširjena misel, kakor bi panj. kteremu se je prva matična celica pokončala, tisto leto več nove matice ne za-legel in ne rojil, je napačna; pač pa je očitno, da se s tem roj saj za deset in tudi več dni zadržuje in večkrat popolno zabraui, ker dobra paša dostikrat jenjuje. tedaj tudi čebelam nagon zaplodnega množenja preide. Naj še tu opomnimo, da, kadar slabemu panju čebele dodajamo, je naj boljše, jih ne iz istega,
ampak kakega sosednega čebelnjaka vzeti. Deuejo se z malo medom v kak hladen kraj, n. pr. v klet kake do dni. potem se k slabemu panju kar stresejo. Da se bolj prijazno sprejmejo, je dobro oboje čebele z otisnjenim sokom melise, kteremu se malo vode prilije, poškropiti. Ni reči. ktera čebele bolj Vtolaži, kakor melisa, ktera skoraj povsod raste. Tudi je dobro panj za roje s tem zeliščem lahno namazati. Še enkrat pa vsem čebelarjem živo priporočamo, naj staro kopito popustijo, ter se umne čebeloreje s premakljivimi sa tniki popri mej o; ker le tako koristno ži va-lico prisilimo, da nam služi k večem pridu in vesel j i.
Čebeloredivne cveteče rastline meseca junija.
Drevje in grmovje: Pravi, Kostanj-castanea vesca (med); maline rubus idaeus (med in vosek); kopinje, rubus fruticosus. tudi razno drugo robi-devje (med in vosek); razna osladja ali skalne jagode spirea salicifolia . sp. filipendula, sp. ulmaria in dr. (med); glog, Crataegus osiyacantha ("med); kutina, cydonia vulgaris (vosek); divja olika, eleagnus angustifolius (med); kozje češnje, motuljeve češnje, draka. rhamnus cathartica (med); koščikovna ligustrum vulgare (med); divji dren, psikovna. svibovna, cornus sanguinea (med in mana); srebotina clematis, vitalba. cl. erecta (med); divji kostanj, javor i. dr.
Polje in travniki: Jeterčnik. veronica officin. In v latifolia (mčd): razni Črnivec melampyrum arvense in m. praetense (med); smetlika euphrasia odontites in e. officin (med); talin, thalictrum aquilegifolium in th. flavurn (med in vosek); kolužnica ali jurjevka, caltha palustris in orlica, aquilea vulgaris (miid in vosek); trpotec, plantago media (obnožje); homulica-homulje, sednm acre (mčd in obnožje); kačji koren; polygonum historta (med); plavica, centaurea cyanus (med); Nostui regrat, hieracium pilosella i. dr. (med in vosek); bobovec (kreša) — nasturtium officinale, amphibium sylvestre (med in vosek) bob raznih plemen-vicia faba (med); grašica vicia sativa (med); bodičevje. la-kotnik-genista tinctoria (med in obnožje) ogeršica sinapis arvensis (med); razna plemena detelj — melilotos albus, offic. ceeruleus in trifolium pratense. repens hybridum, filiforme i. t. d. (med); ostrožice, ajdovsko zelje delphinum consolida in elatum (med).
Po v rtih: Naperstek-digitalis purpurea grandiflora (mčd in vosek); luštrek-levisticum officinale (med); angelikararhaiigelica officin (med); razna plemena balzamin-balsamiua hortensis (med); zobnik ali volčja jagoda-hvosciamus-niger (mčd in obnožje); lastovčen koren-vincetoicum officinale (med); blušče ali divja buča-brvonia divica, razne kumare-cucumis sativus i. dr.; razne buče-cu-eurbita pepo (mčd); boraga. boreč-borago officin (zelo medena); potočnica, mač-kine oči — myosotis polustris (med); sivka razna plemenazajbela-salvia officin glutinosa. avstriaca. pratensis (med, vosek in voščena smola); razna plemena redkev-ramphanus oleiferus. sativus (med) in še veliko drugih vrtuinskih cvetlic.
Beseda o napravi čebelnjaka, panjev.
c) Notranje in vnanjc čebelnjaka.
Vnanje čebelnjaka bodi pri prosto. Kdor želi prav pri jazen pogled čebelnjaka, mu svetujemo okoli in okoli strehe (ali tudi le spredej, kakor komu bolj dopade), izrezljane dilice — kakih 9" dolge — pribiti, čebeljnak bodi vselej lesen, toraj ne iz opek, ilovke in kar je tacega; streha je vselej najboljša slamnata. ker je najtoplejša in tudi pri kaki toči čebelam naj manj nadležna. Visokost čebelnjaka naj ne bo čez 9—10'. Več kakor kakih 30—35 panjev na eni strani, tedaj kjer ima čebelnjak podobo pol pavilona. 60—70 panjev, ni pri-poročevati. Kdor lioče Čebelnjak pobarvati, naj ne jemlje prežive, ali presvitle barve, posebno ne zelene; najboljši je še rujavkasta, leseno-kostanjeva barva. Kdor želi mravljam in drugemu mrčesu vhod zabraniti. naj postavi čebelnjak na štiri štiri vogle,ne kainnje (pavilonu na šest), vsaka stran naj meri n. pr. 1J/./; med robom kamnja in sredo, kjer lesen steber stoji, naj se na vse štiri strani vseka, kaka dva palca širok in 1 '/a palec globok žleb, kteri naj bo vedno z vodo napolnjen. Po tem takem se čebelnjak nikjer tal ne dotika, in vsaka živalica bi mogla čez vodo, kar pa veči delj ne zgodi. V sili imajo čebele tudi vodo zadosti blizo.
Notranje čebelnjaka bodi zadosti svitlo; pripravna miza za vsako potrebno delo; kaka klop in posoda za prazno satovje in potrebni inerl; polica ena ali več za orodje. Tlak bodi iz dil; opomnimo le, da naj bodo dile in tramovi zadosti močni, ker sicer bi se čebelnjak stresal, kadar bi človek noter stopil, kar za čebele, ktere vsako reč čutijo, ni dobro.	(Dalje prih.)
v
Čebelarstvo po Avstrijanskem.
A'. Ne moremo prezreti, da se čebelarstvo sploh zarad prizadevanja posameznih umnih čebelarjev čedalje bolj povzdiguje, in da mala državna podpora marsikaj dobrega rodi; al pomanjkanje vsakoršnih .statističnih izkazov zadržuje zdatno pomoč. Vlada je resnico tega spoznala že pred 60 leti. Tednik ministerstva kmetijstva (1. 1870 str. 431) pravi: ..Leta, 1807 se je skušalo statistiko za čebelarstvo vpeljati, zato je Češko deželno vladarstvo tirjalo spisek ali izkaz vseh čebelarjev in'števila panjev, kterc navadno imajo. Pa skoraj da niso vedeli s tem kaj začeti, iu zapoved je bila 20. januarja 1827 spet preklicana. Od tega časa ni bilo dolgo (27 celih let) nobene vladne naredbe, ali zank az a zarad čebelarstva". Tii vladni tednik očitno spozna potrebo in vrednost statističnih zapisnikov, le čudna je, zakaj po vladnem zaukazu okrajne gosposke ne tirjajo dotičnih izkazov od sreujskih predstojnikov? Gotovo bi se to lahko zgodilo brez velikih težav. ker tako se tudi drugod dela. L. 1870 je čebelar Deichert, v Griiningen-u po vseli čebelarskih časopisih klical in priporočal, naj
se po vsem Nemškem po izvedenih čebelarjih taki zapisniki delajo, da se potem
*
izve, koliko je pridelka v domaČi deželi; koliko in kje čebelarstvo s premakljivim delovanjem napreduje ali zaostaja; da se tedaj ve kje. komu in kaj pomagati. Z napredovanjem čebelarstva bi pa ne dobival le kmetijski čebelar veči dobiček, ampak izbujevalo in napredovalo bi gotovo tudi obrtništvo. Kdor iz dotičnih spisov ve, kako po Nemškem iu zlasti Francoskem obrtništvo med pridelajo, ter bogate dobičke iz takega pridelovanja vleče, se gotovo čudi, da je Avstrija pri vsi svoji vgodnosti za čebelarstvo v dotičnem obrtništvu tako zelo zaostala. Res za vse reči se družtva snujejo in vsi pridelki se obrtniško pridelujejo, le z barautijo in pridelovanjem medu in voska se nobeden drugi ne peča kakor lecetarji iu svečarji. Naj bi bila tedaj tudi pri uas čebelarska statistika skoraj vstanovljena, da bi na njeni podlagi po potrebi vedno in povsod vedeli pomagati, dokler bi se tudi pri nas na štirjaško miljo 1000 panjev uaštevalo (kakor n. pr. v Rinski Hasiji), ne pa. kakor zdaj komaj 150", Z združenimi močmi!
Čebelarsko poročilo iz okoljice Buda-Pešta.v
Od župnik» v Bogdani g. A. Prikosowitz-a.
Na Ogerskem sc navadno za vse oddelke kmetijstva ljudi jako marljivo pečajo, le za umno čebelarstvo se nikdo ne zmeni. To spozna tudi profesor Kriesch v svojem z darilom poslavljenem spisu o umnem čebelarstvu. V svojem predgovoru pravi, da je Ogerska dežela od dobrotljivega stvarnika z naj boljšo čebelno pašo bogato obdarvana, pa vkljub vsemu temu se kmetovalci z čebelarstvom silo malo pečajo, ter se po zanikernosti vsako leto več milijonov pridelka zgubi. Naši navadni čebelarji so umni posestniki. duhovniki. učitelji, vrtnarji in logarji i. t, d. in vendar starega kopita bedenj ali slamnatih pletenic z nepremakljivim satovjem ne morejo zapustiti.
Stari gospod župnik v Aksi je marljiv čebelar, ter ima več panjev, pa vsi so slamnate pletenice. Poznam luteranskega pastorja, ki je že star čebelar, pa svojih pletenic, žvepljanja ne more opustiti. Večkrat sein mu že dal razne čebelarske časopise in knjige, sem mu pri svojemu čebelnjaku pokazal panje z premakljivim satovjem, al — vse zastonj. Tudi naj umiiiši naši čebelarji stare šare ne zapustijo. Tako sem n. pr. pregledoval o kratkem čebelnjak g. dr. Er. Enc-a, vodja vinorejske šole v Pešti, kjer se zraven viiioreje iu sadjoreje dejansko uči tudi čebelarstvo, pa menda le, kako se pletenice delajo. Iu res tam druzega nisein našel, kakor Oettl-ovega Klavs-a čebelarja s Češkgea 4. natis str. 435 itd. kjer se popisuje, kako se take pletenice delajo, ktere so pri nas še prav jako drage. —
Sole za umno in dejausko čebelarstvo so pri nas neznane reči; ravno tako ni duha ne sluha od podučnih knjig in spisov, od pripravnih, ne predragih panjev in druzega potrebnega orodja. Naša vlada se za vse to malo briga, da-
siravno bi lahko milijone vrglo. Kako bi naprava i zgled nega čebelnjaka in šol zlasti v Peštanski okoljici čebelarstvo pospeševalo, kjer je toliko sadnega drevja in vinogradov; toliko cvetlic travniških in kostnih! Le škoda, da dragi rokodelci zadržujejo zdelovanje panjev s premakljivimi satniki.
Le združenje umuiših čebelarjev bi zamoglo tu kaj pomagati, zato hočem tudi po lepem vodilu naše čebelarske družbe „delati, nabirati in pomnoževati" ne le pri svojem čebelnjaku, ampak posebno pri naših čebelarjih, da jih pridobim kot ude za čebelarsko družtvo in za umno čebelarstvo.
v
Zivljenjepisne črtice.
K. Kes je prava radost življenje in mirno delovanje moža popisovati, kteremu se ima napredek umnega čebelarstva toliko zahvaliti; zasluge Schmid-ove je baron Berlepš s kratkim besedami: „Njemu, (slava) kteri nas je vse združil" dostojno opisal.
Zc je preteklo 40 let, kar Schniid za znanstveno in dejansko čebelarstvo neutrudoma dela. Ponižen in priljuden v svojem zadržanji, pokoj in v svojem dejanji in delovanji je vedno si prizadeval nasprotne misli, razjasnovati in zedino-vati. Prijazen vseui čebelarjem, z nešteviluinii v. dopisih, je vedil čisto nasprotne mnjenja za čebelarstvo porabiti, ter vse presodke pregnati. In ravno to njegovo spravno posredovanje je v zadnjih 20 letih toliko blagega stvarilo za umno čebelarstvo, čebelar Vogel poroča, da je Schniid že leta 1837 prve panje tako rekoč na ogled v Eichstädt-u izpostavil, ter semeniške učence k opazovanji in delovanji navduševal. Po teb učencih — poznejših učiteljih — se je pozneje čebelarstvo po Bavarskem naglo razširjevalo , zlasti ker so imenovani učitelji veči del čebelarska družtva po deželi vstanovili in vodili, ter tako ljubezen do umnega čebelarstva v duhu Schmidovem vedno gojili. Gotovo je bila pa ena naj večili zaslug Schmid-a, vstanovljenje čebelarskega časopisa „Bienenzeitung" 1. 1844. Brez tega časopisa bi gotovo takega napredka ne bilo-iu naj brž bi bilo še marsikaj temnega in nedoločenega ostalo, kar je zdaj popolno jasno. Tudi shodni zbori čebelarjev zdaj v tem, zdaj v drugemu večemu mestu so njegovo delo; od prvega zbora v Arnstadt-u 1. 1850 do zadnjega v Solnemgradu 1. 1872 je bil Schniid stalni podpredsednik — razun dveh pri vseh nazoč — središče vsili!
Tako je bilo Schmid-ovo duševno delovanje za čebelarstvo; poglejmo še njegovo osebnost in pripoznanje njegovih zaslug. Mož srednje velikosti, z visokim čelom iu bistrim očesom je Schniid prav vljudnega in prijaznega zadržanja. Gotovo je častni ud več ko 50 čebelarskih društev. Tudi vlade so pri poznale njegove zasluge s pohvalo, in denarno podporo. Bavarska mu je zraven tega podelila vitežki križ Bavarskega Mihaelovega reda; veliki vojvoda Hasije pa mu je poslal red Ludovika 11. razreda. Sklenemo življeujopisni načrt slo-večega čebelarja in pravega strokovnjaka čebelarstva s srčuo željo, naj bi bila
častnemu udu našega čebelarskega društva milost podeljena, da bi upokojen še dolgo in mirno živel, ter še za naprej s svojo vednostjo za čebelarstvo z bla-govitim vspehom delal!
Nekaj o Cipriški čebeli.
Iz prijateljskega pisma našega dražnika do predsednika.
..... Več ko deset let žc gojim aziatiško čebelo iz Smirne (dobil
sem jo od turka Ali Baba) in Dalmatinsko iz okolice Kotorske. Obojno pleme, posebno pa polutanke iz teh plemen, so se mi naj boljše obnašale, .faz sem si s tovaršem C., vodjem v H, (prijatlom naše rodbine, kteremu se zahvaljujem za vso čebelarno vednost) prizadeval že leta in leta, da bi kaki pan,j čebel iz otoka Cipro dobil, Več poskušinj sc je nesrečno izšlo, čebele so v Trst dospele — mrtve. Po blagovoljnem posredovanji velike kitpčevavske hiše S . . . vodja Lloyd -ovega (Lloyd ime mornarske družbe v Trstu) in konzula Larnaškega. P. «em vendar dobil 26. oktobra 1. 1. panj z matico in nekolkim čebelami. Koliko sem se tega veselil, si lahko misliš, še posebno pa zato, ker se s prijatlom C. v mnenji strinjava, da zna Cipreška čebela za nas Evropejce še imenitno pleme postati.
Vse izvrstne lastnosti naših domačih živali imajo svoje zemljepisne, ali geografične meje, za kterimi se take lastnosti več ne nahajajo. Bolj proti jugu kakor je Arabija, Španija ali Švica ni več slovečih arabskih konj, ovac, merino imenovanih in žlahtnih goved. Egiptovska čebela je manjša, kakor evropejska v Bombaj-u je še manjša — da se na otoku Cejlou in na Javi velika čebela, apis dorsata imenovana, nahaja, nam ni nasproti, ker ravno na teh otokih živi tudi prav majhna čebela, ktero domačini odgojnjejo, uc pa velike zavolj njenih slabili lastnosti (glej poročilo čebelarstva v Indiji). Cipriška čebela, ktero oto-čani kot vdomačeno redijo, je skozi in skozi rumena . zelo osi podobna , brž malo veča, kakor naša čebela in upam, da se bo kot naj žlahtniša potrdila. Veseli me — če se moje nadc potrdijo — da se bo po mojem prizadetjem v našo domačijo vpeljana.
Gotovo te bo, dragi prijatelj, zanimivalo, ko ti povem, da polutanke (mati Kranjica, uča trot, iz Azije) so se po večletni skušnji naj bolj potrdile. To me v mojih mislih čedalje bolj potrjuje, da čebelarji bodo naj bolj storili, če pri zboljšanji ali požlahtnjenji čebel tako ravnajo, kakor pri zboljšanji domačih žival. Kakor je znano, so tu in tam kar ptujo živino hotli vpeljati, pa prestavljeni žlahtni živini je v ptuji deželi ravno „tega" manjkalo, zarad „kte-rega"' seje v svoji domačiji, odlikovala in pleme je slabeje ratovalo. Potem so skušali lepšo domačo živino z žlahtno ptujo križem pariti in glej polutanska mladina je imela večji del lastnost žlahtne ptuje. Sčasoma so se te lastnosti udomačile in stanovitne postale, ter po celi deželi razširile. In uplodilo seje tako rekoč novo pleme, s kterimi so se umni živinorejci odlikovali in živino
novega plemena pozneje zarad žlahtnih lastnost za drage denarce prodajali v dežele slabejših plemen.
Tedaj mislim, da se ne motim, če tudi čebelarjem enako postopanje svetujem. Le svetujem tudi. zelo enake čebelne plemena ne križem pariti. ampak naša boljša plemena z ptujim naj boljšim. Taka plemena se nahajajo po Kranjskem, Dalmatinskem in Ercegovinskem in to pleme z naj žlahtnišini Cipriškim plemenom bi zaupljivo dajalo naj boljše polntanske delaine čebele. Če mi Bog zdravje da, bom marljivo v tem smislu naprej delal. Moj ("isti Cipriški rod bo zanesljivo le trote svojega rodu izlegel. moje Kranjske in Ercegovinske princesne pa tudi ne dobijo druzega moža, ko rumenega Cipriškega. Kako se bo obnašal polutanski zarod, ti poročam drugikrat.
Pri Smirneškeni plemenu je bila ta napaka, da. nismo nikolj popolno čistega rodu dobili, druga napaka ravno tako neprilična je hudobnost Smirneških čebel, njih zarod pa je še hudobniši, enak živim škrateljnom — sršenom je že premalo. Tudi naš prijatelj, turčin, je mož. da mu ga ni para; nič se mu sicer ne mislim prilizovati, povedati pa vendar moram..da nas je pri vsaki pošiljatvi s pridom (svojem se ve da) ogoljufal. Tedaj od Smirne nočemo nič več si išati še manj čebele po turčinu naročevati. Iz otoka Cipriškega pa upam še kaki panj dobiti, ker, če mi ga ne pošlje od tam S . . '., ali P . . imam še druzega prijatla K . . . bogatina, ki je ves nor za čebelarstvo. Sam je dostikrat hodil po čebele na Kranjsko, Laško in Švico. Zdaj misli iti tudi na otok Cipru. ter prinesti Cipriškili čebel za-sc in za-me.
Od nikodar pa nisem panjev boljše ohranjenih in manj poškodovanih dobil, kakor zadnja dva iz Ercegovine — dve kladi iz lesa meni popolno neznanega Dobil sem ju po dobrotnim posredovanji barona S, predsednika kmetijske družbe v Raguzi. Obrnil se je bil na turškega velikiga konzula, in ta je naročil nekemu pašatu čebel v Bozni nakupiti iu v Baguzo poslati. Res. ne malenkost čebele v Sarajevem kupiti, potem 336'/, funtov težke pet dni čez visoke hribe v Iiaguzo prinesti!
Dragi prijatelj! verjemi mi. da le neodjenljiv. naroden značaj je zmožen kaj tacega početi. Res, kdo bi ne bil za vselej ostrašen. ker je bilo toliko težav premagati! Goljufan večji del. pisariti toliko — zastonj. veliko milj in dežel dalječ pošiljati prazne panje, da so v Terst — mrtve čebele donesli! In koliko to denarja stane! — od tega-bo zgodovina vselej molčala. Ponavljati moram, da če bo iz tega kaj dobrega za čebelarstvo prirastlo, ima naj veče zasluge prijatelj C. Njemu tedaj „slava" — „na zdar"!
Kraji raznih čebelnih plemen.
R. V Evropi živi trojno razno pleme delavne čebele (apis mellifera); ločijo se pa čebele po barvi in se najdejo v naslednjih deželah:
1. V severnih deželah (k kterem sliši cela Nemčija), do Solnegagrada in Ga: steina se nahaja črno-rujavkasta čebela.
2.	Od tod čez Spitalič. Belak, Trbiž, (se naslanjaje na središče Ljubljana belo-sivkasta čebela.
3.	Od Trbiža skozi Pontabelsko sotesko do Videma (Urline) je čebela siva ima pa navadno enega ali dva rumena obročeka.
4.	Od Vidma do Benedek je čebela sivo-rumena. ali tudi čisto rumena:
5.	V Benečanskih in Lombardskih deželah je čebela čisto rumena (nasproti pa v Savoji. južnim Francoskem iu Siciliji črna).
0. Od Benedek čez Reko in o morskem obrežji Dalmacije je čebela čisto čerua.
7.	V Ercegovini in Armeniji je ravno tako le črno pleme.
8.	Na Gregovskem živi rigava čebela polutanka črnega in rumenega plemena.
9.	Na otoku Cipro je prelepo čebelno pleme z svitlo-rumenimi obročeki. Gotovo je bilo v starodavnih časih zauešeno rumeno pleme iz Benečau-
skega, ter se je tli od Y.seh dežel odločena popolno čista ohranila. Naj ima to pleme še imenitno prihodnost!
Nekaj turškega za kratek čas.
Turk leno postava, ter misli: če mi je namenjeno, boni vse eno obogatel: ravno tako pa tudi slepo v nevarnost hiti. ter misli: če mi ni namenjeno, se mi ne bo nič žalega zgodilo. Dostikrat kristjani ravno tako turško mislijo. Ni j dolgo, kar se je čebelar bahal z rojem, ki mu je bil namenjen. Ker vem. da nobeden naših čebelarjev ne bo križem rok držal. ter mislil. da bo že roj v čebelnjak priletel, naj povem, kaj se je pred malo časom zgodilo.
Dva koseča gresta proti večeru domu. in najdeta nenadoma roj v detelji. Dobro, pravi eden; dajva to-le- gručo posreberniti, juter (bila je ravno nedelja) ga lahko kak poliček zvrneva. Brž gre drugi nekemu čebelarju povedat in praša, koliko bo dal za-nj. Dragi! mu čebelar pravi, roj že vzamem, ga bom tudi plačal, kar bo vreden. le prinesita mi ga. Dal je kosecu panj. ter ga podučil, kako naj ga juter na vse zgodaj spravi. Zgodaj v nedeljo prinese kosec panj — prazen, in čebelar, ki mu je veselo naproti šel. se kislo za všesimi praska. Mislil si je sicer: to mora kako drugače biti, po noči ne popot.va noben roj. In res bilo je drugače. Doma ostali kosec si je mislil: Boljši je, da ne deliva, roj spravim sam, pa tudi vince pijem sam. Komaj se zarija prikaže je prvi kosec že v detelji, roj z deteljo v rjuho spravi, na ramo dene, ter je urno k drugem čebelarju popiha. Al čebele takega panja nenavajene, prilezejo
do golega vrata in---vsa kletvica jih ne paua, dokler jim stanovanja f .
odpove, čebele iz rjuhe strese, ter sam svojo glavo v njo zavije in zbeži. Čez ! malo prvi čebelar za roj izve. ga spravi in se baba: Meni je bil namenjen, zato t i sem ga dobil. Po naklučji mu v jesen nekdo ravno tisti panj vkrade; če se je i tudi potem bahal, da mu je bilo namenjeno, nisem nič slišal.	i
Odgovorni vrednik Vatroslav Holz.	Izdavatelj „čebelarsko družtvo1'.
Tisk Blaznikov v Ljubljani.