Telefon št,. 74.
Posebna izd a j a.
Posamna številka 10 Iu
• Miti prajeman:
ia
,iio leto naprej 26 K — b leta » 18 » — »
(•trt » »MCC
6 » 50 i 2 > 20 i
1 »pnvnlštvu prajeman:
za
liilo leto naprej 20 K - h sel leta » 10 » — »
latrt > we«ec
6 „ — » 1 » 70»
2« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Narašnlna In Inserau sprejema upravništvo v
Katol. Tiikaroi Kopita -jeve ulice St. 8.
Rokopltl »e ne vračajo, nefrankovana pisma ni vaprejemajo.
Uredništva je v Beme niSkib ulicah St. 2, |„ 17.
Iihajavaakdar,izvzem;i
nedelje in praznike oL pol 6. uri popoldne.
Štev. 165.
V Ljubljani, v torek zjutraj, 21. julija 1903
Letnik XXXI.
Sv. Oče Leon XIII. - umrl!
elika žalost je legla na večno mesto, velika žalost lega na ves krščanski svet . . .
Ko je 3. marca 1. 1878. Leon XIII. zasedel stolieo sv. Petra, tedaj je stopil predenj svečenik, zažgal je pred njim kosem prediva ter vzkliknil: Glej, sveti Oče, tako minljivo je vse na svetni Leon je bil tedaj slaboten starček 68 let in mnogokdo si je strahoma mislil: ali ni morda ta hitro goreč in pojemajoč plamen zares le podoba s t a r-čkovega življenja? Toda ni bilo tako ! Leonu so položili na glavo tiaro, simbol večnega papeštva, in kakor da se je razlila tedaj onemoglemu starčku v ude nova moč! Velika ideja papeštva je oživila v Leonu novo življenje. Z mladostnim ognjem, s plamenečim navdušenjem, ki se je ž njim harmonično družila energija moške dobe in modra previdnost poznih let, je Leon vzprejel veliko zvanje in neustrašen, neupognjen, skozi boje, skozi vihre načeloval krščanskim narodom, vodeč jih k z m a g i, k luči, k p r o-sveti, k resnični svobodi, k večnim zlatim e' i 1 j e m! V čudu je strmel svet in klanjal se velikemu, večnoinlademu duhu osivelega starčka. — —
Stoletje se je bližalo zatonu in v mladi zarji je vstajal novi XX. vek. Vse se je željno in proseče vpraševalo, učaka li Leon novo stoletje? Starčku je bilo že devetdeset let! Zasinilo je leto 1901., prvo leto dvajsetega veka — in Leon XIII. je je pozdravljal z velikansko li i m n o in odpiral je svet a j u b i 1 e j n a vrat a in prosil na p r a g u novega s t o-lf*tja narodom miru, edinstva, blagodati z nebes..
Ko je bila krščanskim narodom izpolnjena ta želja, so zaželeli, da bi učiakal Leon vsaj še tudi petindvajsetletnico svo-
jega papeštva. Prišlo je leto 1903, in Leon je dozrl tudi Petrove dni!... Simbol n e s m r t n o s t i! je vzkliknil navdušen pesnik. In neka moč je prevzela vse in vsepovsod so se spustile množice na pot in hitovale od vseli krajev zemlje, da vidijo starčka-j ubila rj a na Petrovem prestolu, da vidijo Leona XIII. s svetlobo iz posmrtnosti oza rjeno obličje!
Ni še minilo veliko slavje ... Še hite množice v večno mesto, kar jim turoben glas ustavi korak . . . Danes je privršal iz Rima glas in vrši dalje in dalje po vsem krščanskem svetu: Leona XIII. ni več!
Leona XIII. ni več! Velika žalost je legla na večno mesto, velika žalost lega na ves krščanski svet . . . Vsi smo vedeli, da mora priti ta dan. vsi smo se bali, da bi utegnil danes ali jutri biti ta dan — in vendar, ko je prišel, ko moramo reči „Leona ni več", kako težko verjamemo to preža-lost.no vest! Saj je bilo vse naše versko mišljenje in čustvovanje, vse naše javno versko življenje tako tesno združeno z veliko osebnostjo Leona XIII.!
Toda biti mora ! Kristus, ki nam je poslal Leona, ga je tudi odpoklical. Leon je dosegel zaželjene bregove in njegov čolnič je srečno dospel v mirni pristan . . . Njim pa, ki se morda zlo-željno vesele te za vse krščanstvo tako tužne vesti, njim, ki so že leta in leta tako težko čakali, da bi žt> skoraj Leon zatisnil oči, njim, ki so tolikokrat vrgli med svet lažnjivo vest, da je Leon umrl — njim je zaklical že I eon XII. sam : „B r e z n m n o vesel j e ! Glej. ž e v s t a j a d r u g i Leon, da vlada, da oznanja sveti: pravdo sveto!"
Spes insana : Leo a 11 e r a d e s t, qui sacra volent.es. Jura dat in populos, impe.iumcjue t« Det!
Telefonično poročilo, došlo »Slovencu" ob 7. uri
zvečer.
Rim, 20. julija. Sv. oče Leon XIII. je umrl ob 4. uri popoludne. fla trgu stoji na tisoče ljudstva v nemi faiosti.
Životopisne črtice Leona XIII.
V	Karpinetu, malem mestecu nekdanje papeževe države, rodil se je dnč 2. marca IS 10 iz stare plemiške rodovine Peccijeve Vincencij Joahim Pecci, poznejši papež Leon XIII.
imoviti in pobožni njegovi stariši skrbeli so prav posebno za dobro vzgojo svojih otrok. V domači hiši usadili so stariši v nežno srce malega Joahima veselje do molitve in do češčenja Matere božje. Z osmimi leti je moral že ostaviti domači krov in oditi po svetu za nauki. Poslali so ga k jezuitom v Viterbo. Tukaj je dobil prvo podlago za poznejši razvoj velikih svojih sposobnosti. Ko je bil star 11 let, sprejel je na praznik svetega Alojzija prvo sv. obhajilo. V 14. letu umrla mu je mati. — Po materini smrti pošljejo njega z bratom vred v Rim, kjer sta skupaj nadaljevala šolske nauke. Tukaj je oblekel Joahim že duhovniško obleko, kakor je navada pri tamošnjih gojencih.
V	učenju je bil vedno med prvimi, v obnašanju skromen, v molitvi goreč. Ni čuda, da se je vsem prikupil. Že tedaj so si mnogo obetali od njega. Leta 1825 izrazil je o priliki svetoletnih procesij papežu Leonu XII. v imenu učeče se mladine njihovo privrženost in ljubezen do sv. očeta. — Leta 1832 je bil sprejet v akademijo, kjer se gojenci pripravljajo za državne službe v papeževi državi. Med tem, ko se je pripravljal Joahim na sveti
mašniški red, umre mu njegov oče (1836). Leta 1837 posveti ga kardinal Odescalchi za subdijakona in dijakona; istega leta postane že papežev komornik; dne 31. decembra istega leta je bil posvečen za mašnika; dan pozneje odpel je 27 letni Joahim Pecci novo mašo. —
Leto pozneje imenuje ga papež za svojega poslanika v Beneventu. Imel je tam veliko neprilik z neapeljsko vlado; to papeževo mesto ležalo je namreč sredi neapeljske države. Tam zboli smrtno nevarno, a z božjo pomočjo zopet ozdravi. Posrečilo se mu je iztrebiti bandite iz tamošnje okolice. Veliko je storil v gmotnem oziru za benevenške papeževe državljane. — Leta 1841 pokliče ga papež iz Beneventa ter ga pošlje v Perugyo za poslanika. Kakor v Beneventu, tako je bilo njegovo delovanje tudi v Perugiji plodonosno. Dve leti pozneje izbere ga papež za svojega nuncija v Belgiji (1843); in ker so zastopniki papeževi navadno škofje, imenuje ga škofom damietskim in partibus infidelium; posvečen je bil 19. febr. 1843 v cerkvi sv. Lavrencija. Kot nuncij bil je mož na svojem mesta; kralja je pridobil za sebe, zato so mu bili tudi uspehi zagotovljeni; le ostrega zraka ni mogel prenašati, zato je prosil papeža, da ga pokliče iz Bruselja. Česar ni pričakoval nihče, pa niti Pecci sam, — papež ga imenuje dne 10. janu-varja 1846 škofom v Perugiji, ob enem ga določi za kardinala. Koliko je novi škof tukaj deloval in koliko trpel, o tem bi se mogle napisati knjige. Dosti je povedano s tem, da pripada njegovo škofovanje v Perugiji v ono viharno dobo, ko so framasoni in znani drugi revolucijonarci poskušali z vsemi sredstvi spodkopati sv. cerkev, oropati je svetovne oblasti in osnovati v Italiji jedinstveno državo, neodvisno od papeža. To se jim je tudi posrečilo z brezbožnim ropom 1. 1870.
Leta 1877 (21. septembra) pokliče papež Pij IX. kardinala Peccija za komornika rimske cerkve; to je pri papeževi stolici najimenitnejša služba. No, te službe ni opravljal dolgo; dne 7. februvarja 1878 umre papež Pij IX., ki je 32 let vodil krmilo Petrove ladije. Kmalu na to se zberč kardinali sv. cerkve v konklave. in izbran je bil novi namestnik Kristusov na Petrovi stolici: kardinal Joahim Pecci, ki se je nazval Leon XIII.
Podrobneje vesti o smrti sv. očeta.
Rim. Sv. oče je umrl ob 4. uri 4 min. popoludne. Ob 4. uri 12 min. je načelnik nobelgarde zaprl velika bronasta vrata, ki vodijo v Vatikan. Rimski listi so takoj izdali posebne izdaje. Kardinal Oreglia je ukazal odstraniti vse tuje ljudi iz Vatikana. Na trgu sv. Petra so se zbrale velikanske množice ljudstva.
R i m. Agonija (smrtni boj) je bila jako kratka. Sv. oče je padel v letargijo. Žila je pričela počasi biti, vendar zavest je ostala jasna. Veliki poenitentiar Vannutelli je prišel v sobo, pokleknil pri vzglavju sv. očeta in pričel moliti molitve za umirajoče.
Rim ob 5. uri 25 minut. Takoj, ko se je bliskoma raznesla po Rimu vest, da je papež umrl, zasedla je državna policija trg sv. Petra. Ob bronastih vatikanskih vratih, ob vratih sv. Marte in ob Belvederu stoje vojaške čete na razpolago policijskim komisarjem. Bazilika sv. Petra je ves čas odprta.
R i m. Oddan ob 6 uri zvečer. Tik pred smrtjo sv. očeta so se zbrali kardinali in drugi cerkveni dostojanstveniki, okolu 60 oseb v bolniški sobi sv. očeta, ter so pokleknili in molili. Ob 4. uri popoludne je sv. oče lahno nagnil glavo in zaspal v Gospodu. Rampolla je takoj na to odložil svojo službo državnega tajnika, kakor to določa vatikanska postava. Rampollova posla je prevzel Della Chiesa.
R i ra. Smrt sv. očeta je bila jako lahka, obraz je postal mrtvaško bled, dihanje je zastajalo. Odlične osebe v bolniški sobi in služabništvo, ki je bilo zbrano pred sobo je glasno molilo. Sv. oče je mej molitvami mirno zaspal. I)r. Lapponi je položil roko na srce sv. očeta in skoro nato naznanil, da je veliki Leon XIII. preminil ob 4. uri 4 minut popoludne.
R i m. Vstop v papeževe sobane stražijo švicarske garde. Vstop je tujcem prepovedan.
Dunaj. Ob '/»9 uri zvečer so pričeli zvoniti zvonovi vseh dunajskih cerkva. Dunajski listi so priredili posebne izdaje, v katerih slave Leona XIII. in njegovo plemenitost.
Rim. Ko je odmolil veliki poenitentiar molitve za mrtve in je dr. Lapponi konsta-tiral papeževo smrt, pozval je mujordomus navzoče naj gredo iz sobe. Ostali so v sobi le nečak sv. očeta Pecci, dr. Lapponi sluga Centra in dva nobelgardista kot straža. Sv. oče ostane do nadaljnih odločb na postelji. Nadaljne obrede bo ukrenil kardinal kamer-
lengo Oreglia, ki ima do izvolitve novega papeža v rokah vodstvo cerkve.
R i m. Sv. očetu je zatisnil oči njegov osebni zdravnik dr. Lapponi in mu prekrižal roke na prsih. Na to so zaporedoma šli mimo mrtvega sv. očeta kardinali, sorodniki papeževi, zastopniki diplomatičnega kora in več drugih odličnih oseb ter so mu poljubljali roko. Globoko so bili ginjeni. Deset minut po nastopu smrti Leona XIII. je kardinal kamornik Oreglia oficijelno zavzel posest Vatikana. Švicarske garde so mu izkazale časti, kakor suverenu ter so ga v slovesnem sprevodu spremljale v njegovo stanovanje. Ostali kardinali so se na to tudi podali v svoje stanovanje.
R i m. Zastave, ki so visele včeraj po Rimu na čast kraljice Margerite je meščanstvo takoj po smrti odstranilo. Koncerti vojaških godb so bili takoj odpovedani. Trgovine v Leonovem mestnem oddelku, kakor tudi trgovine v notranjem mestu so zaprte. Katoliški in liberalni laški časopisi proslavljajo Leona XIII.
R i m. Po oficielni proglasitvi smrti Leona XIII so Lapponi, notar apostolskega stola, ceremonijarji oblekli sv. očeta v belo sutano in bele čevlje ter ga položili zopet na posteljo, katero so prevlekli z rudečim damastom. Nato je neslo osem nosačev, katere so spremljali baklonosci in gardisti, posteljo s truplom sv. očeta v sobo, v kateri je počival tudi Pij IX. Ob papeževem truplu sta stražila dva nobelgardista s povešenima sabljama. Zagrinjala so spuščena preko oken, ob truplu gorč na vsaki strani štiri sveče. K truplu smejo sedaj samo še le cerkveni knezi in drugi dostojanstveniki. Vrata papeževih sob so zapečatili in postavili prednje straže
Rim, 20. julija. Zvečer je izšlo ofici-cijelno vatikansko glasilo „Osservatore Romano", ki pravi, da je sv. oče včeraj zjutraj za trenotek dobil zavest in spoznal zdravnike, katerim je rekel: „To pot niste mogli premagati smrti". Nato je sprejel kardinala Rampolla in Vi ves Respighi. Ob četrt na dvanajst je agoniji podoben položaj se spreobrnil v resnično agonijo. Kardinal Vannutelli je pričel moliti molitve za umirajoče. Sv. Očetu je zmanjkalo sape, a izročal je še blagoslov in zadnji pozdrav.
Dunaj, 20. julija. Prebivalstvo presto-lice je vest o smrti sv. očeta globoko pretresla, dasi je bilo že po časnikarskih poročilih na to pripravljeno. Vsi poštenjaki so častili Leona XIII., ki je s svojo ljubeznijo objemal ves svet. Nuncijatura je dobila številno sožalnih izjav, prvi je poslal izraz
svoje žalosti cesar. Po stari navadi je bil odstranjen papežev grb raz nuncijaturo. Ofi-cijelne cerkvene slavnosti po sv. očetu bodo na Dunaju v petek in v soboto. Avstrijski kardinali se takoj podajo v Rim.
R i m. Skoro na to, ko je kardinal Oreglia zavzel posest Vatikana, je ob 4. uri 30 minut popoludne v spremstvu se podsl proti papeževim sobam, da cficielno konstati.-a papeževo soart. Pr d papeževo sobo jo na zaprti viata potrkal, kličeč Leonovo ime. Trikrat je pt trkal in trikrat je poklical Leona. Nobenega odgovora. Končno so se odprla vrata in kardinal Oreglia je stopil v sobo s svoj m spremstvom, ki je v sobi pokleknilo. Kurdinal Oreg'ia se je približal mrtvemu truplu svetega očeta, ki je leža'o na postelji, ter je trikrat s srebrnim kladivom lahno potrkal na čelo mrtvega papeža, glasno kličoč njegovo ime. Obraz sve tega očeta je bil kakor iz*voFki, poteze re-spremenjene, ležal je na postelji, kakor bi mirno spaval. Po končani ceremoniji je kardinal Oreglia proglasil smit papeža Let na XIII
R i m. Aadnje besede svetega očeti so bde: »Poz:irav dibremu c sar|u», potem je še vzdihnil: »Cirpinetto« (rojstni kraj štetega očtt j)
Cerkveno opravilo v stolnici.
Cerkveno opravilo po umrlem sv. očetu Leonu XIII. bo imel pre vzvišeni knezoSkof ljubljanski dr. A. B. Jeglič jutri v sredo ob 10. uri dopoludne.
Obredi ob smrti papeževi.
Ko papež zatisne ok6, naznani se njegova smrt takoj kamerlengu svete rimske cerkve. (Sedanji kamerlengo je kardinal Alojzij Oreglia di Santo Stefano, dekan sv. kolegija, suburb. škof v Ostiji in Velletri, roj 1. 1828. Za kamerlenga ga je imenoval Leon XIII. 25. marca 1. 1885; ta služba je silno važna zlasti ob vakanci sv. stolice, ker je kamerlengo predsednik sv. kolegija kardinalov v konklave in vlada sv. cerkev do izvolitve novega papeža.) Ko kamerlengo prejme vest o smrti papeževi, se poda ogledat mrliča. Preden stopi v sobo, kjer leži papeževo truplo, udari s srebrnim kladivom trikrat na duri, potem se trikrat vrže pod zamrlim na tla, ga pokliče z njegovim krstnim imenom in trikrat s kladivom potrka na njegovo mrzlo čelo. S tem naznani, da se je z lastnimi očmi prepričal o smrti papeževi in da je zakon enakosti v smrti zadel tudi najvišega duhovnika svete cerkve. Prvi služabnik mu natri poda ribičev prstan in druge pečatnike rajnikove. Na teh se papeževo ime izbriše v znamenje,
da je papeževa oblast na zemlji jenjala. Ko se na to kamerlengo pelje zopet nazaj v svoje stanovanje, zazvoni veliki zvon v stolni cerkvi sv. Petra ter naznani večnemu mestu smrt papeževo. Takoj nato se oglasijo zvonovi po vseh rimskih cerkvah in zvonijo skoziv eno uro.
Štiriindvajset ur po smrti se papeževo truplo odpre in mazili. Truplo se obleče v domačo papeževo obleko in se položi jia posebno posteljo, do katere ima pristop občinstvo. Zraven postelje, ob kateri gore štiri velike sveče, stojita dva stražnika; tudi nekaj menihov neprestano moli ob truplu rajnika.
Drugo jutro se zbero kardinali z duhovščino cerkve sv. Petra in truplo blagoslove. Potem ga nese 8 duhovnikov, katere spremljajo kardinali, druga duhovščina, no belgarda in Švicarji, v cerkev sv. Petra; tu se opravijo mrtvaški obredi in se postavi truplo v kapelo najsv. zakramenta. Tu leži truplo za omrežjem odgrnjeno; samo noge so skoz omrežje dostopne; verniki ki prihajajo rajnega sv. očeta kropit, poljubujejo noge.
Na večer tretjega dne se kardinali zopet zberč v tej kapeli in med prepeva r;em „nvserere" se truplo prenese v nasprotno korno kapelo. Tu stoji krsta iz ci-presnega lesa, katero vikar cerkve sv. Petra blagoslovi, kot zadnje v bivališče papeževih zemeljskih ostankov. Če je med kardinali kdo papežu v rodu, ga ta pokrije z belim prtom po obrazu in po rokah. Sicer stori to papežev hišnik. K nogam rajnika položč tudi rdeč žametast mošnjiček, v katerem so zopet trije mošnjički enake barve. V prvem je toliko zlatih, v drugem srebrnih in v tretjem bakrenih novčičev, kolikor let je rajnik vladal kot papež. Naposled dva papeževa služabnika pogrneta rdeč svilnat prt čez truplo in nato se krsta zapre in zabije. Ta krsta iz cipresnega lesa se dene potem v večjo krsto iz svinca, v katero je vdolbeno ime papeža, število let njegovega vladanja, dan in leto njegove smrti. Nato kamerlengo svete rimske cčrkve in papežev hišnik svinčeno krsto zapečatita; ta se potem dene še v večjo leseno krsto V tej trojni krsti zabitega polože potem visokega mrliča v predal vrh vrat, ki so na desni od kome kapele. Tu toliko časa leži, da mu nov grob naredč. Ako si je rajni, papež izvolil poseben grob, ga tja preneso šele čez leto dni.
Za dušo umrlega so devetdnevne molitve, ki se začno tretji dan po smrti. Zjutraj ima zaporedoma en kardinal v korni kapeli črno sv. mašo. Sredi kapele je mrtvaški oder, ki stoji do sedmega dne, ko je namreč veliki, prekrasni katafalk sredi cerkve sv. Petra postavljen. Tu se opravljajo potem mrtvaški obredi za rajnega. Prvi dan se bere v cerkvi sv. Petra za rajnega 200 črnih maš, druge dni pa po sto, razun tistih, ki se bero po drugih cerkvah. Deveti dan pa ima kardinal, ki ga sv. kolegij v to določi, mrtvaški govor. Nato se s slovesno „absolucijo" dovrše cerkveni mrtvaški obredi.
lM)a;«tnlj <u 'wtfo*»rni vMnik *r l(»*nl| tilnik.
Ti»k »Kaloliflk« Tiikarne« * Ljubljani,