Edini slovenski 0n«*Bftk v Zcdinjenih dr_*rah s- Veljm ta rse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA v- -i List slovenskih delavcev v Ameriki. The JttJ/ 2>lufeiiiai. le tne United States ■ ■ H Issaed every daj except šumsj* k — s and Legal Holidays 8— 50.000 Readers. s» tblkfon riiAmars: aes7 oortlakdt. ■ntered u lecond-OlaM KatUr, ti, 190St aft Um Post Office at M«w York, H. Y., tb Art of Ooagreaa of Karek S, 187». TKLiroM raujun; astrr ooktuutdt, -i_ NO. 144. — ŠTEV 144. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 20, 1916. — TOREK, 20. JUNIJA, 1916. VOLUME XXIV. m LETNIK XXIV, Rusi poročajo o zmagah. Avstrijci beže v Karpate. RUSKO POROČILO SE GLASI, DA SO ODBILI VSE AVSTRIJSKE NAPADE IN DA PODE GEN. PFLAN ŽERJEVO ARMADO PROTI KARPATOM. — RUSI 80 VJELI SE 3,000 AVSTRIJCEV. — NEMCI POROČAJO, DA JE POLOŽAJ NA NEMŠKO RUSKI FRON TI NEJSPREMENJEN. — RUSI SO V VELIKI PRE MOCl. — AVSTRIJCI POROČAJO, DA SO ZA VSTAVILI RUSE PRI REKI DNJESTER. Z Zahoda. Na zahodni fronti Be je vršilo več zračnih bojev. Najmanj šest nemških in dva angleška zrakoplovca Bta se razbila. Petrograd, Rusija, 19. junija. — Gen. Brusilove čete neprenehoma napredujejo na dolgi fronti med rekama Ktyr in Bug in pritiskajo na gen. Pflanzerjevo armado, ki urnika proti Karpatom. Da nes i j je uradno poročilo naznanja, da so Rusi vjeli /opet nad 3,000 avstrijskih in nemških vojakov. Ruske čete napredujejo vsak dan za povprečno petindvajset milj. Splošno mnenje je, da se morajo avstrijske čete ali takoj - staviti in se ruskim odločno zoperstaviti ali se bodo morale pa umakniti prav v Karpate. Uradno poročilo se glasi: — Na gen. Brusilovi fronti je poskušal sovražnik vpri?orit par protinapadov ter zavstaviti prodiranje ru-tšLih čet proti Lvovu, toda to se mu ni posrečilo. V bližini vasi Rogovič. ki se nahaja jugovzhodno od vasi lokaci, ob glavni poti, ki veže Lutsk z Vladimir-Vo-linskiVm, so avstrijske čete v velikih masah navalile na naše pozicije, toda poskus se jim je popolnoma ponesrečil. Zaplenili smo tri strojne puške, katere je rabila neka baterija, ki je vzdržala do zadnjega trenutka. Kmalo nato smo dobili ojačenje ter napadli avstrijske postojanke in jih prepodili žrijih. Ob tej priliki smo vjeli tristo vojakov in zaplenili precej vojnega materijala. V okolici vasi Korit nick i, deset milj od vasi Lokači, je sovražnik tudi poskusil zavstaviti naše prodiranje, toda. vsVd naše premoči, so morali odnehati in se umaknili. V tem boju smo zajeli tri častnike in okoli sto mož ter zaplenili Štiri strojne puške. Vzhodno od Goročova, dvanajst milj od Rogoviča, smo v nekem gozdnem boju vjeli nad tisoč Avstrijcev in zaplenili veliko orožja ter strojnih pušk. Gen. Lečitski je tekom včerajšnjih bojev vjel 49 avstrijskih in nemških častnikov ter 1,500 mož. V ^ r novicah je zaplenil tudi blizu tisoč vozov muni-cije, obleke, hrane in drugih potrebščin. Vseh v jetnikov preteklega dne je bilo približno tri tisoč. Na fronti ob Dvini se boji nadaljujejo, toda položaj skoro neizpremenjen. — \vstrijska armada je zdaj razkosana na več delov. Armad.i, kateri poveljuje general Pflanzer, je popolnoma odtrgana od postaj za hrano. Zavzetje Črno vie je za rusko armado velikega pomena. ker zdaj jim bo mnogo lažje preskrbovati čete, ki se nn.hajaio ob Dnjestru kot tudi na drugih frontah. Polkovnik Smumski, velik vojaški strokovnjak, pravi v 4'Borznem glasilu", da so Rusi z zavzetjem Črnovie pridobili toliko kot celo Bukovino. Berlin, Nemčija. 19. junija. — Današnja poročila z ruske fronte naznanjajo, da se boji v Voliniji in Galiciji ni:lal jujejo. Uradno poročilo nemškega vojnega urada se glasi: — Na severnem delu fronte se ni nič posebnega dogodilo. N »lši zrakoplove i so na neko železniško progo vrgli V I *1 * — ® vee bomb. General Linsingen je na svoji fronti ob Stiru odbil vfč ruskih napadov ter celo Ruse nekoliko nazaj pognal. Severovzhodno od Lutska se vrše hude bitke, ki se bodo brez dvoma končale v naš prilog. Nemške čete so zajele precej ruskih vojakov in jim vzele tudi več vojnega materijala. Jugovzhodno od Lutska napadajo Rusi v smeri proti Goročovu. G!:isorn poročil generala Bothmerja, ki poveljuje nemškim četam ob gorenji Stripi, je položaj tam skoro neizpremenjen. — Zadnje avstrijsko poročilo se glasi, da so Rusi poskusil i prekoračiti reko Dujester, toda dozdaj se jim še ni posrečilo. Poročilo tudi omenja, da so Rusi v veliki premoči; najmanj štirje Rusi pridejo na enega Avstrijca. London, Anglija, 19. junija. — Z Amsterdama poročajo, da je avstrijsko vrhovno poveljstvo odredilo, da se bo peslalo proti Rusom tudi nekaj čet, ki se zdaj bore proti Italjanom. Baje se Avstrijci bore že z zadnjimi močmi. Isgube pred Verdunom. j London, Anglija, 19. junija. — Ženeva, Švica, 19. junija. — J Od prieetka bitke pri Verdunu pa Preračunalo se je, da so Francozi do danes so Nemci izgubili na za-izgubiii ri Vei-diinn približno 168 hodnem bojišču 415,000 mož. tiso« mo& Toliko mož je padlo naj Te številke vsebujejo namreč iS mili doigi fronti. I padle, vjete in ranjene. London, Anglija. 19. junija. — Današnja uradna naznanila angleškega vojnega urada naznanjajo, da se je na vzhodnem bojišču vršilo več zračnih bojev. Nad angleškimi postojankami je priletelo na tla in se razbilo najmanj šest nemških zrakoplovov. Angleži so izgubili dva stroja. Poročilo se glasi: "Včeraj so stopili v akcijo nemški zrakoplovi. Vseh skupaj je bilo sedemindvajset spopadov, v katerih je sovražnik imel sledeče izgube : "Naša protizračna baterija je pri Douleensu izstrelila nemški zrakoplov. Zrakoplovca se nista ubila, in so jih angleški vojaki ujeli. Dva aeroplana sta se pojavila nad našimi postojankami pri Len-su. Eden je zbežal z velikimi poškodbami, drugega je pa protizračna baterija izstrelila z visoei-ne 4000 čevljev. Naša posadka pri Winglesu je močno poškodovala dva stroja, ki sta priletela nad njo in vrgla par bomb. Ta dva sta srečno ubežala. nekega drugega, ki je hotel napraviti namenjeno delo svojih dveh prednikov, so pa angleški vojaki spravili ua tla. Več naših zrakoplovov se je pojavilo nad nemškimi zakopi, toda niso ničesar napravili, ker so jih nemške protizračne baterije rav-uotako zapodile, kot smo rai njihove. Dva naša zrakoplova sta priletela z zraka in se razbila. Na nemško-angleški fronti se je vršilo običajno bombardiranje, ki pa ni napravilo nikake izpremem-be. — Nemška infanterija je bila cel dan pri miru." Pariz, Francija, 19. junija. — V današnjih poročilih je omenjeno le o zračnih bojih. .Jako milo se poroča o bojih na zemlji. Poročilo se glasi: "Nek škvadron sovražnih letalcev je vrgel več bomb na naše postojanke pri Verdunu, toda ni napravil posebne škode. Naša .protizračna baterija je spravila z zraka d va nemška zrakoplova, ki sta priletela na tla s tako silo, da sta se popolnoma razbila. Vee bomb so vrgli tudi na neko vas. v kateri je zaprtih več nemških vojakov. Bombe so ubile pet nemških ujetnikov. Na bojišču pred Verdunom se je vršilo le par manjših bojev, kateri pa niso napravili nikake izpre-membe. Nemške moči pred Verdunom so zadnji čas zelo oslabele, kajti veliko množino čet so potegnili na rusko bojišče." Nota Avstrijii. Z italijanskega bojišča. Združene države so poslale včeraj Na tirolski fronti se boji nadalju- Avstriji drugo noto glede potopa ameriškega pomika "Petrolite". jeijo. — Velike izgube. — Italijani so vprizorili napad na soški fronti. Washington, D. C., 19. junija. Vlada Združenih držav je poslala Avstro-Ogrski danes drugo noto, v kateri zahteva, da avstrijska vlada obžaluje potop ameriškega parnika "Petrolite". katerega je izvršil avstrijski podmorski čoln. "Petrolite" je-bil majhen par-nik Standard Oil družbe, katerega je /-adel torpedo avstrijskega submarina v Sredozemskem morju pred par meseci. Tozadevno je ameriška vlada že Avstriji poslala eno noto. na katero je avstrijska vlada odgovorila. da je poveljnik doticnega podmorskega čolna zamenjal z neko drujro ladjo. Predsednik Wilson zahteva v tej noti, da Avstrija takoj obžaluje to nepostavno dejanje in da se zaveže škodo poravnati. Avstrija bo brez dvoma Združenim državam ugodila. Indijanci. San Antonio, Tex.. 19. junija. — General Funstou je dobil informacije, da se pripravlja 1500 Yaqui-ludijaneev na napad na ameriško mesto De Rio. Poročajo, da se je v neposredni bližini že zbrala večje množina teh ljudi. — General Funston je takoj odredil, da se je poslalo tja več čet, ki bodo to preprečile. Angleži pričakujejo zmago še letos. London, Anglija, 19. junija. — Angleško vojaštvo na frontah je trdno prepričano, da bo popolna zavezniška zmaga letos iu da se bo še letos končala vojna. — Tako je sporočil nek časnikarski poročevalec. ki se je dalj časa mudil na fronti. Ameriški parnik potopljen. London, Anglija, 19. junija. • Ameriški parnik "Seaconnet", ki je last neke parobrodne družbe v Philadelphiji, je vozil les iz Ar-hangela v London in je v nedeljo zjutraj zadel na neko podmorsko mino ter se potopil. Moštvo se je rešilo in je pristalo v Yarmo uthu. Pozor pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatveda preklica le pod pogojem, DA 8E VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM &LUČAJTJ IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev tolike časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanes ljive ameriške banke, s katerim: smo sedaj v zvezi radi vojne ix radi popolne sigurnosti pri poši ljanju denarja. Cene s K. 9 I K. 9 M0 | 120.... 17.ee io— l.ao f 180.... l&fli IS.... 2.88 | 140.... 20.« 20.... 8.0S i 160.... 21.TJ 28.... 8.80 I 180.... 3&2C 80.... «.80 I 170.... M.8I 88.... 8.28 | 180.... Ml( 40.... 8.88 t 180.... STM 48.... 8.70 | 200.... »M BO--------T .40 j 280.... 88.21 88.... 8.18 I 880.... 48.8( 88.... 8.88 I 880.... 80-71 88.... 8.80 I 400.... 88(M TO.... lOJO | 480.... «&'J 78.... 11.08 j 800.... 13.8 80.... 11.7« j 800____ 87 jK 88.... 12.00 j 700.... 1ALM 88.... 1BJ0 | 800.... 118.CN 180.... 1488 t 800.... 180.« 118.... 16.86 t 1000.... 142£( Kar 88 zdaj oene denarju skora, vsak dan menjajo, amo primoran računati po osjnorvjilk ONUth ta bomo tudi sakazovaU po bJOl — Včaeih aa bo sgodflo, da dobi aa thmdk kaj več, včasih pa tudi ka manj. Ust dospe m aapad poaa ("TVET^KA frank Mim. »Oeruaadt 06* Nem T«s% 1.1 ■ " * • 1 '-•-■... ' ' i-C.- is., Mjti^t. • Rim, Italija. 19. junija. — Vojno ministrstvo danes naznanja, da se boji na tirolski fronti z vso lju-tost jo nadaljujejo. Boji so koncentrirani v kotlini Sette Comuni ob Asiagu. Avstrijci napadajo kot besni in uiti najmanj ne odnehajo. Poročilo, ki ga je izdsiaa5Pjn0 ministrstvo, se glasi: "Bitka se nadaljuje v kotlini Sette Comuni; Avstrijci napadajo vso silo. , Včeraj zjutraj je avstrijska ar-tilerija po daljšem pripravljanju, ponovila hude napade na fronti med gorama Magnaboschio in Bos-co, toda naše čete so Avstrijce obakrat zavrnile z velikimi izgubami. Severno od doline Frenzela je sovražnik poskušal vprizoriti več protinapadov, toda se mu ni posre-ilo. Naši vojaki so vjeli nad sto avstrijskih vojakov in dva častnika. — Na ostalih delih italijansko-av-strijske fonte je položaj neizpremenjen. Berlin, Nemčija, 19. junija. — Poročilo, ki ga je danes izdal avstrijski vojni urad. se glasi, da so avstrijske čete ua tirolski fronti uprizorije veliko hudih napadov na italijanske postojanke, iu tudi nekoliko napredovale. Italijani so imeli velike izgube. Izgube Avstrijcev tudi niso bile majline. Dalje pravi poročilo, da so Italijani vprizorili več napadov ua soški fronti, zlasti pri Tolminu in Mrzlem vrhu. Napad se Italijanom ni posrečil. Avstrijci so vjeli v teh bojih nad 300 italijanskih voja tov. Zopet nemiri v DuMinu. Dublin, Irska. 19. junija. — Sinn-Feinerji so včeraj korakali po dublinskih ulicah in nosili 'zastavo irske republike* ter vrgli par kamnjev na razna poslopja, v katerih so uradi angleških o-blastij. Ko je prišla policija in vojaštvo. se niso hoteli razkropiti, temveč so se zoperstavili. Nek vojak, ki je hotel zastavonoši strgati omenjeno zastavo, je bil težko ranjen. Nov italijanski kabinet. Pariz, Francija. 19. junija. — Italijanski kralj je včeraj potrdil nov italijanski kabinet. Kabinetni člani so: Paolo Boselli, ministrski predsednik; Baron Sonnino, minister za zunanje zadeve; M. Colosimo. minister za kolonije; Vittorio Orlando, minister za notranje zadeve; Sig. Sacchi, justič-ni minister; Sig. Meda, finnančni minister: Paolo Carcano, zaklad-ničar; general Morrone, vojni minister; podadmiral Camillo Corsi, mornariški minister; Signor Dena-va, poljedelski minister; Signor Raineri, trgovski in delavski; Signor Fara, minister za pošto. Ministri brez portfelja so pa a ttcialoia. ' J ' J Odgovor na mehiško noto. Vojna še ni izključena. VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV JE ODLOČNO ZAVRNILA VSE ZAHTEVE MEHIŠKEGA PREDSEDNIKA CARRANZE. — MOBILIZACIJA V MEHIKI. — AMERIŠKE VOJNE LADJE NA POTU V MEHIŠKO VODOVJE. — MOBILIZACIJA AMERIŠKE MILICE SE VRŠI Z VSO HITROSTJO. — PERSHINGOVO POROČILO. — V VEČJIH MEHIŠKIH MESTIH LJUDSTVO STRADA. — CARRANZA ZOPET SVARI. na "Kaj bo Rumunija storila?'* Pariz, Francija, 19. junija. 'Kaj bo Rumunija storila?" so danes veliki napisi na pariških časopisih. Uredniki pravijo v svojih člankih, da bo Rumunija brez dvoma vdarila ua Bolgarijo oziroma Avstrijo. Poročila iz Bukarešta naznanjajo, da so pro-zavezniški politiki v Rumuniji zelo aktivni. Grki in zavezniki. London« Anglija, 19. junija. — Nek pariški list piše, da je iz zanesljivih virov zvedel, da bodo v najkrajšem času zavezniki napram Grški z vso odločnostjo nastopili. Pred par dnevi se je mudil francoski ministr. predsednik Briand v Londonu, kjer so napravili skupne načrte z angleško vlado. Cesar in smrt Moltke-ja. London, Anglija, 19. junija. — Neko poročilo iz Amsterdama poroča. da je nemški cesar, ki se nahaja na fronti, poslal udovi umrlega nemškega generala Moltke-ja sledečo brzojavko: "Besed mi zmanjkuje, da bi mogel izraziti svoje občutke, ko sem čul vest o smrti generala Moltke-ja. --Domovina ne bo pozabilo njegovih velikih činov. Jaz ne bom nikdar pozabil moža, ki je bil največjih mož naše domovine. — Ž njim sem izgubil zvestega prijatelja --- Italijanski parniki potopljeni. London* Anglija, 19. junija. — Neko poročilo iz Toulona, Francija, naznanja, da sta dva avstrij ska podmorska clHna potopila italijanski parnik "La Provideta", ki je vozil v Sredozemskem morju. Moštvo, ki se je s parnika rešilo, je prišlo na rešilnih čolnih v Toulon. London, Anglija, 19. junija. — Italijanska parnika '' Rondine in "Tavolara" ter jadrnice: "Francesco Padre", "Eera", "Antonio V.". "Annetta" in "Adelia" so bili potopljeni. Nekateri so zadeli na podmorske mine, drugi so postali pa žrtve podmorskih čolnov. Tako poroča Lloydova agentnra. Bitka v Črnem morju. London, Anglija, 19. junija. — Poroča se, da so štiri turške kri-žarke pred par dnevi napadle neko rusko vojno ladjo. Vršila se je vroča bitka, toda je končala bres rezultata. tiixit- , -, '.'....i Washington, D. C., 19. junija. — Odgovor predsednika TVilsona na noto mehiške 44de facto vlade*' bo šel jutri naprej. Sprva ga je tukajšnja vlada mislila dostaviti potom svojega posebnega agenta v mehiškem glavnem mestu, zdaj so se pa odločili, da noto bodo izročili poslaniku Avredondu, d& jo bo odpravil Carranzi. Kota, ki je nekako 6,000 besed dolga, odločno zavrne vse Caranzove zahteve, med katerimi je bilo tudi, da ameriška vlada odpokliče svoje čete iz Mehike. Zvezna vlada bo dala noto jutri v javnost. Ker se je vsled te note bati, da ne bi Carrauza pričel s kakimi sovražnostiini, je predsednik Wilson naročil, da sc mobilizira več polkov Narodne straže ali milice. Situacija je zdaj taka, da se da vojna preprečiti le, al:o se Carranza in njegovi svetovalci popolnoma uklonijo Združenim državav, česar pa ni upati. Uradna poročila, ki so danas došla v državni department, naznanjajo, da je ljudstvo v Severni Mehiki zelo razburjeno in je pričelo sovražiti Amerikance. Poročila dostavljajo, da ko bo ljudstvo zvedelo, da je vlada Združenih držav zavrnila zahteve mehiške vlade, potem se bo dogodilo več napadov ali bodo pa še celo Carranzove čete vdarile, ne da bi dobile od Carranze ali Obregona kako povoje. Neuradna poročila pa naznanjajo, da sta governerja v državah Sinaloa in Yucatan že napovedala vojno Združenim državam, namreč s tem, da sta pozvala vse Amerika nce, Ja nemudoma zapuste mehiško ozemlje in sta postavila na mejo veliko množino vojaštva. Državni department ui glede tega dobil nikakega potrdila, vendar vrjetno se zdi vsem, kajti iz uradnih poročil je razvidno, da so pričeli Mehikanci zelo sovražiti Amerikance. Včerajšnje poročilo, da je Carranzova vlada izdala na vse svoje državljane poziv, da se prijavijo k orožju, je resnično.. Današnje poročilo, ki potrjuje včerajšnje pravi, da se v dotičnem pozivu glasi, da se "prijavijo vsi telesno zdravi možje in se pripravijo na napad severnih sosedov". Vlada Združenih držav je tudi odredila, da ostanejo vse vojne ladje, ki so se dozdaj nahajale v mehiškem vodovju, še nadalje tam, poleg tega je pa mornariški department odredil, da se jih je poslalo še več. Uradniki v državnem departinentu so izrazili bojazen, da je v nevarnosti 5,000 Amerikancev, ki se nahajajo v Mehiki, Amerikanci niso mogli dozdaj še bežati, ker je vo/nja z železnicami zelo ovirana, vsled aktivnosti Zapa-tistov. CJovemerji vseh posameznih državah so sporočili ^državnem departmentu, da so pričeli takoj z mobilizi-rsnjem. Ootovi krogi dvomijo, da bi mogle Združene države tekom enega meseca spraviti skupaj vse vojaštvo, katero nameravajo. Washington, D. C., 19. junija. — General J. J. Pershing, poveljnik ameriške ekspedicije v Mehiki, je danes sporočil državnem departmentu, da se nahajajo njegove čete v popolnoma dobrem stanju. Dalje je državni department tudi naprosil, da sporoči Carranzi, da se more on o-z i rati le na povelja, ki jih dobi od vlade iz Washingtona, nikakor pa ne na ona, ki jih dobi od Carranze, oziroma Trevina. Albany, N. Y., 19. junija. — Mobilizacija newvorske-ga vojaštva se vrši z vso hitrostjo. Eden prvih polkov, ki bo na meji, bo devetinšestdeseti newyorske milice. El Paso, Tex., 19. junija. — Sem je pribežalo več Me-hikancev iz Juareza in drugih mest in so povedali, da jim lam ni bilo več obstanka, ker primanjkuje vsakovrstne hrane. Pravijo, da je v Juarezu sicer mirno. Baltimore, Md., 19. junija. — Konzul Arias, mehiški zastopnik v tem mestu, je danes rekel, da je prepričan, da «e bo ta kriza ravnotako končala kot so se že številne druge. Washington, D. C., 19. junija. — Carranza je danes poslal vladi v Washingtonu zopet noto, v kateri svari Zdr. države, da se naj ne predrznejo prekoračiti meje, ker sicer se bodo morale mehiške Čete temu zoperstaviti in vojna je potem neizogibna. ^ . . • - .. . .. „, MM * A "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and Published by the SLOVENIO PUBLISHING 00. (t corporation.) FRANK SAKSEE, President. LODI8 BCNKD1E, Tretsnrer. Place at Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko In CaDado $3.00 n pol leta.................... 1 -50 „ eelo leto sa mesto New York.* 4.00 * pol leta sa mesto New York.. 2.00 . Evropo za vse leto.........* 4.50 I* B» M pOl l6tŠ •••■tsssss »-55 m m „ četrt leta........ 1.70 -tiLAS NARODA" Izhaja vsak dan lr v tem Si nedelj In praznikov. -ti LA S NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement en agreement. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli poiiljatl po f— Money Order. Pri spremembi krsja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi-bivalUte naznani, da hitreje naj-_demo naslovnika._ Dopisom ln poglljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" Portland t St.._New York City. Telefon 4*87 Cortlandt _^gy*_ Ali ima naš narod bodočnost? Kmalo bo dve leti, odkar so se ameriški Slovenci nekako prebu dil tu se začeli zanimati /.a vse stvari na »vetu. Za take, ki so jih kaj brigale in za take, pri katerih niso iiut li popolnoma nobenega interesa. Dve luči so liani svetili tedaj, pa vsaka z drugačno svetlobo. Večina se jih je /brala pod prvo. manjšina pod drugo, in tedaj se je začel boj, ki ne bo še tako kmalo končan. Prvi so smatrali vso mosročnost v zuiagi Avstrije, drugi so bili prepričani. da bodo rešili Slovence zavezniki. Obema hvalo, vsem odpušeenje. Naših ljudi ni do tega prevedlo strankarstvo, ne maščevanje, ne dobiekaželjnost. Vsi, kar nas je. smo izprevideli in vedeli, da se našim ljudem slabo godi, in ravno ljubezen da naroda jih je razcepila. Prvi so rekli, da nas bo rešila A\»trija. drugi pa zatrjevali, da smemo samo od zaveznikov pričakovati rešitve. Delali smo vsak po svojem načinu, toda vsi v istem smislu. Doba, ko smo se navduševali za zmage avstrijske armade in za zmage zaveznikov, je bila primeroma kratka. Ko so zmagovali zavezniki, je naš narod krvavel, ko je zmagovala Avstrija, je naš narod krvavel. Mi nismo zmagali, mi nimamo od dve leti trajajočega klanja nobenega dobička. Mi se ne vladamo sami. nam vlada in zapoveduje o-blast, ki nc zahteva od nas ničesar drugega kot da moramo prelivati kri iu t> svojo krvjo pripomoči k zmagi ali k porazu. Zdaj ne pridemo mi do besede, zdaj ne smemo govoriti, kaj nam je na srcu. Čimmanjši je narod, tem večje so njegove žrtve. — Kaj je Nemcu ali Rusu, če izgubi de-settisoč mož? Mi ne žalujemo samo za stotinami padlih, pri nas pogrešamo vsakega. ki ga ni več. Tisoč Rusov je padlo ali tisoč Nemcev, to je si«*er Aelika izguba, toda v sedanji vojni ne pomeni veliko. — Ako pa pade sto Slovencev je treba pomisliti, da je sto mož manj, na katere je bil navezan narod, pomisliti moramo, da je padlo sto naših stebrov, po katerih smo se skušali povspeti do boljše bodočnosti. Bodočnosti!? Naš slovenski »pisatelj K saver Meško. ki se mora danes pokoriti V avstrijski ječi, ker je ljubil svoj narod, je nekoč pisal svojemu prijatelju v Ameriko:" Naš narod ni narno zapisau smrti, temveč je že taartev !M Mogoče! Zgoditi >e mora nekaj nenavadnega, nekaj čudežnega, kar \fo narod zbudilo iz tega mrtvaškega »panja. Da je mrtev narod v stari do- movini, mu ni zamere, kajti ubog ljudje ne smejo niti misliti kar b hoteli, kaj še da bi drug drugeini povedali kar jim je na srcu. Toda obsojanja smo vredni m ameriški Slovenci, ki spimo, se kre tramo in pregovarjamo in se nav dušujemo: nekateri za Avstrijo drogi proti njej, pri tem pa ne po mislimo na svoj narod. Potrebno je — iu to se mora zgo diti, sicer bo narod v tem svojen grobu strohnel in rešitve mu ne bi mogoče dati. — da se združimo ir si prisežemo, da bomo napeli vs< moči. da bomo rešili svoj narod, d* ga bomo poskušali vzdramiti iz te ga spanja. ____ Prvo, s čemer, moramo pomaga li našim ljudem v stavi domovini je gmotna pomoč. Pomagati j in bomo morali kot ljudem, da ne bo do pričeli umirati še telesno. Potem jim bomo morali porna gati pa še kot Slovencem. Dati jin bomo morali sredstva, s katerimi si bodo mogli pomagati, da jih lit bo strla tujčeva roka, da se bodr vzbudili iz duševne omotice. Vzdramimo iu združimo se m ameriški Slovenci v eno veliko slo vensko enoto; in kot taki bonu lahko pomagali svojemu narodu, k ie zdaj brez vsake bodočnosti. Dopisi. Waukegan, 111. — ritatelji i; naše naselbine so že dolgo čakal na današnje poročilo, zlasti delni čarji, ustanovniki ali podporu člani društva Slovenski Narodu Dom. Aprila mesca leta 1915, kc sem oddal moj uradniški posel sem priobčil izkazano svoto daroi in veselic oziroma nabranega de na rja izv en delnic, katera je zna šala *2609.79. Nadalje od 31. mar ea 1915 do 31. marca 1916 so do sle sledeče svote : Sreč kanje ur« junija 1915 je prineslo $75.00, pik nik 27 junija 1915 je imel pre bitka $238.6J. Najdeno na pikui kn $4.00. V veseli družbi pri re viziji letnih računov "Sam osi o j nega podpornega društva Norti Chicago & Waukegan" $3.00. Ni banketu društva "Ljubljanica' je srečkanje za kanarčka prinesli $12.75. Louis Lah je nabra £14.22. »I o lin M oži na je darova $1.20 in Anton Borštnik 25^. Na biralniki $8.65. Xa obrestih do 31 decembra 1915 je prišlo $54.48 Cisti prebitek veselice in shodi dne 30. januarja 191G .$12.85. Sku paj eolo leto so plačala društvi za prostor piknika $25.00. Tore, znaša svota lanskega lela $480.02 Ako se sešteje lansko leto priob čenih $2609.79 in gornja svoti $480.02. znaša skupaj dne 31 marca $3089.81. Od 31. marca d< 15. junija t. 1. so prišle še sledeč t svote: Cisti prebitek veselice dnt 14. maja $134.25. Darovali so John Maček $2.00. Frank Hizjat $2.00, Frank Opeka $1.00, Antoi C-elaiv $1.00, John Gregu* ka 20č John Možina 7<\ Skupaj na vese lici $140.52. Potem so še darova li: Frank Sakser $10.00. Johi Mikuš $2.00, John Maček $1.50 Andrej Bartol $1.25, Joe Vrhovi $1.00. Martin Svete $1.00, Vadeu tin Jereb $1.00, eAn ton Nagoc $1.00. podružnica Slovenske Ligi $25.35, John Plestenjak 50f. Jm Leben 25č, ,loe Železnik 25č. An ton Pustovrh 25e. M. VarSek 25C M. Govekar 5r. Skupaj $46.05. od veselice zgoraj $140.52: se glas \ sa priobčeiia svota od januar ja 1913 do 15. junija 1916 32«*> dolarjev 98 centov. Ker se je svota povspela na tako \ isoko številko. izrekam tem pot oni v imenu društva Slov. Nar. Dom vsem darovalcem in darovalkam najsrčnejšo hvalo, obenem pa kličem vsem: Le tako naprej in videli iu uživali boste sad vašega dela! Da pa preli.it ro ne zaključim, no smeui tudi pozabiti se zahvaliti vsem igralcem pevskega in dramatičnega društva "Ljubljanica"' /.a krasno uprizorjeno igro "Kovačev Študent", kakor tudi gospodičnam Mary Cankar. Mary Krebs, Franji Kirn. Marjeti Svete Fran j i Židanek in Leop. Var-sek. katere so s tako navdušenostjo delovale pri oddaji številk, da so bile vse do zadnje razprodane. Srčna hvala vam in se še vnaprej priporočamo! Vsemu slavnemu občinstvu, katero se jo veselice udeležilo, pravim: Mal položili ste dar sebi na oltar! Ob priliki bo skrbelo društvo Slov. Nar. Doni prirediti še kako igro iz domačega življenja, da vam bo nudilo saj iiLalo užitka. Ob prosti ti urah se moramo malo potrudili, da se «> fctavbo prejkomojpoče prične. Torej poselite po :al siavljenec ; >'svojemu narodu in svetu na vr- : , ihuncu ženijalnosti. ves v solnčni ,-j glorijoli. In nehote je gledal na " - njegovem mestu vselej s;tuio sa- - inega sebe. -j Zavedal so je pač. da bi bilo - treba študirati z muko in s tru-? dom. Razdelil je natančno svoj -Jeas, — "toliko in toliko strani se -jnaučim vsak dan". Čudil se je, da -J je tako malo gradiva, in še to ta--(ko lahko. "Čemu bi rabil za to - malenkost eno celo leto — dva i mesca zadostujeta popolnoma."' i ln naslonil se je na mizo, gledal '. v strop in sanjal. Kaj je sanjal, ! kaj je mislil, tega ni vedel niti l sam. Sanjal je do konca leta iu 1 j proučil od vsega gradiva dve -.strani. | Poznal so je dobro in zaupal ni .|nikomur tako malo, kakor same-/ i mu sebi. Ze v svojem navdušenju -'je slutil na tihem, "da se vse raz-1 i drobi, ostane brez pametnega re-, j' zultata '. Ljubil je svoje sanje. • potapljal he vanje mnogokrat ve-.: - doč. s sladko razkošnostjo. kakor, i bi užival nekaj prepovedanega. A • | baI se jiii je obenem. Vedel jc > sam. da l njimi uničuje resnico, 1 i da jo dela malenkostno in brez- i pomembno, da si krati vede vsako : srečo in zadovoljil ost. j lj Slikal je portrete in pisal pod-l listke, da se je preživil. Ali pri . vsakem najmanjšem delu je vzle- . -,tel v svojih mislih hipoma tako, -j visoko, da sc mu je zdela resnica * i1 gnusna, nizka, poniževalna. Ka-, dar je slikal debelega, imalomest- ! • nega trgovca z dobrovoljnimi oč- • mi in fl eg matičnim obrazom, eu-l til je v sebi nenavadno moč in duša se mu je dvigala in srce ši- I •rilo. Roka se je pregibala čk>to -j mehanično, a on je sanjal o kras- 1 . nih iftnotvorih, o časti iu slavi... I Ce je pisal neznaten podlistek, ! i'mislil je o širokih načrtih; velike,'! krasne snovi so mu prihajale dru-|] > tza a d i ugo. osebo in prizori iz : - tragedij in romanov t»o vstajali ; • pred njim v bleščeči megli. i Začutil je, da vse. kar je delal (1 - doslej, ni l>ilo njegovo, da je bilo ; - prisiljeno, vsakdanje, žab Ionsko. ' i Svojih pravih misli ni zapisal ni- J i kdar. niti izgovoril. A prepričan \ i je bil, da bi ustvaril nekaj uove-J^ ^ ga, žeuijalnega. ako bi delal res- i i lično z vso svojo dušo, Lz sebe sa- - mega. < 1'oda v svojom jnostem času. ko - bi se lahko jrosvetil svojim načr-!1 - tom. izprehajal se je po ulicah, ne i r da bi se dotaknil kakšnega dela.1' -jTo so bili dnevi, katerih se po-(' -,zueje ni mogel več spominjati, — jt* počel, kaj je mislil in kod i je hodil. Preživel jih je v sanjali. 1 .JOpazoval ie natančno ljudi, ki jihl j je srečava!, poslopja, plakate. —j L^ ali vse samo mehanično, ne da bi { i( v resnici maral za kakšno stvarj. > ki ni spadala v njegove sanje. ! > Čim bolj se je oddaljeval od 1 L vsega konkretnega, od vsaJcega - resničnega, treznega dela. tem > bolj mu je zainrzeLo slikarstvo, i d as i od začetka tega sam ni hotel 1 priznati. Vačrti so prihajali ved- ] . no silnejši. sanje vedno nedosež- i ' nejše in naposled je pričel uvide- i (vati, da s svojim telesom, z rtLzu- 4 . mom in reeaiieo ne more več za "i njimi. Kadar je vzel y roko ' nik, da bi risal, spoznal je. da ne č napravi drugega kakor smešno'n karikaturo, ako. bi hotel obdržati'z na platnu svoje meglene načrte, j č "Jaz nimam moči; jaz sem otrok,! v ki zida katedrale iz papirja ter se u občuduje ln čuti vzvišenega." j t Oklenil se je poezije še tesneje n kakor prej. ali delal ni ničesar.'p Zapisal je tupatam per verzov, to-j t; da zdeli so se mu navadni, ueum- r, ni in — neresnični, zlagani. Oči-j tal si je velikokrat z neprisiljeno o ironijo, da se čuti pesnika iz edi- n nega vzroka, da se lažje ogiba na-'s potnega, resnega dela in sanja z v nekakšno pravico. J ji Prišli so trenutki, da se je pre- d strašil svojega stanja. "Tako ne j more ostati za zmerom: priti uio-lv ram do kakšnega konca. — ali kje u je moj smoter! Izgubim se, uni- u čim, to je moja prihodnjost... " |«j Zopet s«1 je pripravil, da začne li študirati. Zakopal se je v knjige in vznemirjen, nervozen prešteval li liste in si uajal naloge. "To ni do- ž bro. ta nervoznost !. . . Sedel bi s lepo mirno, učil se hladno, brez ^ vsakega hlastanja in ne mislil na s to, koliko je še pred menoj." Čez j par dni je živel kakor prej. sanjal !• o novelah iu tragedijah iu o svoji 1 slavi, debele knjige pa so ležale s nedotaknjene na polici. (i Zadnika je bilo vpričo drugih s sram svojih čudnih misli, četudi t je bil sam zase v najidealuejših \ trenutkih skoro ponosen nanje, š ker su mu je zdelo, da mu* dajejo t nekako pravico, čutiti se ženijal- i nega... Čim več časa je izgubljal ? brez dela. tem neprijetnejc mu je i bilo. kadar ga je kdo spominjal i študij in izpitov. Zagotavljal je j; hitro, s pogledom v stran obrnje- i nim. da se uči, kolikor je treba, da \ je vse netiavadno lahko in mu ue š dela nikakih skrbi. Prihodnje leto 1 da napravi izpit, — "ali pa že le-' 1 tos v malem srpanu". Nato pa je i navadno pri vel govorico na pred- i mete, ki so mu bili ljubši, na umet- j nost. poedjo, literaturo. Laskalo 1 mu je. če je kdo opomnil, da ima i nenavadne, povsem nove nazore, 1 ki so vsekako epohalni in uvaže-'/ vauja vredni, četudi nekoliko i čudni. „ j t Posebno težko in tesno mu je * bilo v družbi starih znancev iz 1 Drinja. ki so se zanimali zanj že 1 od začetka njegovih študij. Opa- 1 zal je, kako izgubljajo zaupanje v njegovo feuomenalno nadarje- 1 nost, kako so začeli polagoma J dvomiti o njegovi bleščeči prihod-'« njosti. Prej so ga vabili k sebi in J govorili z nji inv kakor z od rast-J lini, veleizobraženim človekom.^ Sedaj pa so se ga ogibali; zdelo l se mu je. kakor bi se mu za lirb-p lom posmihali in skoinizgali / ra-!> meni. Zato je čutil potrebo, da jej' začel o vsaki priliki govoriti sain 1 o rigorozih, kakor da mu stojijo 1 pred vrati, iu o svoji prihodnji službi. t Kadar ni govoril resnice, mu uiti na misel ni prišlo, da bi bil j nezadovoljen saan s seboj; nirzil! je na onega, komur se je hlbiil.j "Čemu me i/prašuje.' Kaj so mu^ Snari moje razmere'.' Hoče me po-, i nižati, primerjati mojo stanje sj svojim; to s.e mu vidi v očeh. .. " i Prigovarjal si je, da stoji više nad vsemi dingimi, navadnimi ljudmi } iu zato si ui hotel priznati, da se i pum i tuje na dnu duše sam; da nevede zavida drugim njihovo mir- s no življenje z določenim namenom in trdnimi dolžnostmi; da bi ( se osmešil in pokazal nezmožnega in razbitega, če \>i odkril pred | njimi svoje misli in svoje pravo < stanje. Vsega tega si ni hotel priznati. Zato jo začelo kaliti v njem t sovraštvo do sveta, ''ki ga je vr- t gel hladno iz svoje srede, ki se ne L zmeni zanj in ga ne potrebuje"'. , Z ironijo in prisiljenim zauičeva- ^ lijem se je obračal od "liListerske s gola/.ni", — od vsakdanjih ljudi, , ki '"žive mehanično kakor stroji j, in ne vedo skibeti za drugo, ka- 1 kor za boljši kruh in snažuejšo , obleko". Ako bi bil mogel hladno < misliti, razlagal bi si bil lahko ^ sam, da ga ne "jeze njihovi "dol- L gočasni"' obrazi, njihove vsakda- j nje navade in enostavne razmei*e, s temveč edino to. da jih svet uva- s žuje kot potrebne in koristne, j. medtem ko prezira njega, brez- x delieo. j. Zaprl se je naposled popoluoma L v samega sebe in gledal vse naokrog z mržnjo in prikrito zavist-j j jo. Svoje razmerje z drugimi pa j se je navadil smatrati za potreb- s no laž. "ki ne škoduje nikomur", j Tako je gojil v srcu pesimizem. ^ Zadnikovi so stanovali v nizki, b pred kratkim časom pobeljeni Jii-jolno nosi nad. i' i' .j Bujno spet poganja njtivu. Z njivo greda, vrt iu griva, I O a j in travnik spet duhti. j Potok s šumom spet šumi. I Krasna je zares narava; L, Nam pa ta ostane slava: ! Krasna krona vseh stvari To je človek, to imio mi!" ln ponosno mož čestit i I Po pri rod i zre brsti t i [■ ln še enkrat ponovi: "Človek krona vseh stvari!" Ko pa slovo to ponavlja, II Kdo se tam iz laza javlja? ! Stebor sluša, gleda laz, Pa se zresni mu obraz. Ti si ptica lahkoživka. > Ti poredna nagajivka ! Kaj ti Steborju žgoliš. Da veselje mu kališ? Slišal sem jo, ko je pela. steborju je tako dela: "Človek, ne ponašaj se, Prej še nekaj vprašaj se! ) » Vse je vstalo, vse pognalo, Kar poprej je v zimi spalo; i Si li vstal pa tudi ti, Človek, krona vseh stvari? ( Si li vstal že ti iz zlobe In iz nravstvene trohnobe' Si li vzbudil se iz zmot V Si li vstal že iz grehot? Spet poganja bujna njiva, Z njivo greda, vrt in griva — Li pogual si tudi ti Lepih čednosti kali? Gaj in travuik spet vonjavo Razprostirata v daljavo — Ali ti. kako živiš. Ali s čednostmi duhtiš? S 'krono stvarstva" se ponašaš. Pa res stvarstvo v vitem prekašaš? To le ti pop rasa j se, Prej pa ue ponašaj se?M Pravi pijanac. Župnik: 4'Miha, nehaj pijance-vati iu poprrmi se dela! Delo živ- II jen je pomladi." Maha: "To je morda res, toda vi me poznate pravih pijancev — njim notoo§ darilca reč m AKT' 1 . 1 Novice. ' Nemčija in Wilson. 1 London, Anglija, 19. junija. — Glasom poročila, ki ga je dobil "Daily Express" s Kodanja. se nemško časopisje zelo zanima za "Cologne Gazette" pravi: 1 — Berlin je dal nemškim poli-i tirnim krogom v Nemčiji naročilo. da volijo Hughesa iu se tako | revanžirajo Wilsomi za njegovo nenevtralno politiko ter ga splačajo za mnogoštevilne napade na (nemške Amerikauee radi njihovega auierikanizuia. I Nek drugi časopis pravi, da bodo dobili nemki volilci v Ameriki dovolj opominov, da bodo volili republikanca in ne Wilsoua. I Zavezniška konferenca v Parizu. | London, Anglija. 19. junija. — Poroča se. da se je ekonomična konferenca med zastopniki vseh zavezniških držav končala v splošno zadovoljnost vseh. i Kaj se je sklenilo, bo objavljeno v kratkem. Nemiri v Amsterdamu. London, Anglija. 19. junija. — , V soboto zvečer je bilo v Amsterdamu resnih nemirov vsled velike draginje in pomanjkanja več potrebnih j est v in. Sporazum glede jetnikov. Pariz, Francija. 19. junija. — S posredovanjem ameriškega poslanika sta se nemška in francoska vlada sporazumeli, da bodo Francozi lahko pošiljali svojcem. ki so vjeti v Nemčiji, hrane iu obleke. S Vojni stroški Francije. Washington, D. C., 19. iunija. — M. Ribot. francoski finančni minister je sporočil vladi v Wa-shingtouu. da ako bo vojna trajala d«i meseca septembra 1916, • bo imela Francija $10.500,000 stroškov. Zaplenjena pošta. Berlin, Nemčija. 19. junija. — Prekmorska poročevalna agencija poroča, da so Angleži vzeli I vso pošto z norveškega par nik a l"Flora". ki je bil na potu iz Vzhodne Indije v Bergen. Pri vho-Jdu v angleško vodovje ga je v-j stavila neka angleška kri/arka in i kapitan je zahteval oil kapitana , na "Flori *, da mu izroči vso pošto.. H j Dalje se tudi poroča, da so Angleži prisilili nizozemska pamika , "Zuiderdijk" iu "Noordam" da sta zapeljala v Kirkwall, kjer so j vzeli doli vso pošro. ki je bila namenjena v Združene države. DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino v (Jrove City. Pa. Pri zaroki g. Josipa .Merčuna 2 gospodično Frances Potočnikovo iz New Vorka. ki se je vršila zadnjo soboto, je nabral g. Luka Paul i $7.20. K temu sta naj ve«" pripomogla zaročenca, vsled česai v imenu uboge družine srčna hvala njima in vsem ostalim darova teljem ! IŠČE SE DRVARJE v Mellen. Wis.; po $1.30 od eor da : dober rasteč les. Charcoal Iron Co. of America, (20-6—u-7} Mellen, Wis V DVEH TEDNIH ' V R N N IL SVOJE ZDRAVJE. II. H. von Schlieku. tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja. kateri je s stotisoči bolnih v stalni zvezi in danzadnem dobiva na kupe zahvalnih dopisov od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje, je pisal rojak Moris Bogath. R. F. D. 2, Fair Grove. Mich, sledeče pismo: "Izvolite poslati za enega izmed mojih prijateljev eno škat-ljo Bolgarskega Krvnega Čaja. Jaz sem ga pred dvema tedni pričel vživati iu sedaj sem popolno* ma zdrav, tek mi je izvrsten in redno grem nastrau." Eno veliko skatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za 5 mesecev za 1 dolar v gotovini, Money ali ekspres order ali pa a povzetjem kamorkoli pošljemo: Marvel Products Company, 9 Marvel Bldg. Pittsburgh, P*. Pripomba: Ako hočete poiilja- tev otdgnrati, pošljite 10c. veS. M Kratka zgodovina aa Š8 nove domovine. m* General TViufield Scott je poveljeval reli linijski armadi: pod iijim je poveljeval četam okoli Washington* gt-neral Irwin McDowell. !>aljf proti zahodu je bila pri Harpers Ferry-ju linijska popadka pod generalom Patterso-iioni. V zahodni Virgiuiji je bil /. v rejo armado general George B. Me• na | m 11 j 11 "Hull Kun din- lil julija l^HI lula važna bitka, ki se i« kotirala > popolnim porazom in b« gom unij>ke armade. Ta bitka je unij*te naueils, da armada brez diseipliue in izvežba-nja nima pomena. Zato je Lincoln prestavil generala Met "b* I lana, ki ie aied^asiio /*■ bil par bitk s kon-teder« listi. v Washington, kjer je unel na I ugo spraviti armado v boljše stanje. .Medtem ko je MH'lellan uril u-nijske vojake, so Lineoliiove eete na Zahodu koufederaliste nazaj potiskale. <'rta konfederalKtieue armade p- bila zelo dolira. itamree skozi ob mejah onih držav, ki so odpadle. Da bi jo predrli, je januarja lotili BuelI poslal uiuujšn armado pod poveljstvom generala Thoma-sa da je pognal konfederaliste pri Mill Springs nazaj. Potem so na-uieravali general Ilalleek. geueral (irant in nek višji častnik Foote, skupno napasti trdnjavo Henry ob Tennessee. _ Dogovorili so se, da se bodo ne- ree. potem so imeli prosto reko Mississippi. K on f ede ralistie ne čete. ki so se januarja 1862 vstavile v Kentucky ju. so unijsti zapodili proti jugu do Chattuooge. luke in Holly Springs. Lnijska črta je segala ud Chattauooge do Coriutha in dalje do Mempliisa. General Buell. ki je poveljeval unijskim četam, je uspešno podil pred seboj konfederaliste. ki jim je poveljeval general Bragg, t uda pri Perryville se je Brag S. oktobra 1862 nenadno obrnil in Buella premagal. Medtem ko je Bragg imel opravka z Buellom. so konfederaiisti, pud poveljstvom generala Price-a. nameravali napasti Corinth, ker su mislili, da mora biti Grantova armada zelo oslabljena. Napadli so. t oil a Grant jih je zapudil iu jih potem še štirideset milj zasledoval. G ra lito v podpoveljnik Roseeraus je od 31. decembra 18U2 do 2. januarja napadal konfederaliste v Murfreesboru iu jih premagal. da su se morali potem še bolj južno pomakniti. To je bila baje ena najbolj krvavih bitk v civilni vojni. l)ne 24. in 2.V aprila 1862 se je vršila tudi huda bitka na vodi. v kateri su zmagali tudi unijsti in zavzeli mesto New Orleans. Ti veliki uspehi su navdali prebivalce na Severu in administracijo z upanjem, da bodo ta raz-kolni upor zadušili. Vsem se je zdelo potrebno, da osvoje še Richmond v Virginiji. ki je bil glavno mesto kunfederiranih držav. Takrat se je pričela kampanja proti Kiehiiiotidu. ki se je končala > porazom MeClellaua. ki je poveljeval unijskim četam. Met'lellaua su vsled tega odstavili od poveljstva in na njegovo mesto postavili generala Burnsi-de-a. ki je pa v drugi kampanji proti koufederalistom imel ravno-tako smolo kot MeClellan. Koncem leta 18ti2 Richmond še ni pa del iu obe armadi so za tisto zimo prenehali z boji. kega gotovega ilne sešli s svojimi armadami v bližini trdnjave, toda Koole je nekoliko prej prišel kot ona dva. napadel trdnjavo in jo o- svojil. Grant j« potem peljal svojo armadi* proti trdnjavi Done Icon ob * 'uiuberlaudu. enajst milj od trdnjave lleury. Trdnjavo je napadel m po tridnevnih hudih bojih ga je general Buekner. ki je poveljeval posadki v trdnjavi, vprašal kaj so njegovi pogoji. Grant mu je takoj odgovoril, da naj zapusti trdnjavo. da drugih pugojev nima. — Buekin r je takoj 16. febr. 1862» zapustil trdnjavo. To je bila prva \eeja zmaga linijske armade. Po pade n trdnjave DoneUun. so k on federalist i zapustili Columbus m Nashville in hiteli proti jugu v * orinth. Miss.; sledil jim je pa Hali eck s svojo armado, razdeljeno ua tri dele. m je 4. junija zavzel s pomočjo mornarice trdnjavo Pillow. Corinth in kmalu nato Memphis, s tem. «ta so osvojili o-menjeiio trdnjavo in umen jeni mesti. m» unijsti veliko dosegli, nam- GliAS NARODA, 20. JUN. 1916. Več kot dve leti sta bili že pretekli odkar je South Carolina odstopila od Unije iu tekom tega Časa se je ua Severu mnenje glede suženjstva zelo spremenilo. Ko je Lincoln nastopil predsedništvo. je bilo precej ljudi, ki su rekli, da se naj sužnje osvobodi, toda po dveletnih krvavih bojih su pa sprevideli. da Cnija ue more biti: polo-viea suženjska, polovica prosta Lincoln je rekel v nekem govoru: "Ali naj bomo vsi taki. ali pa vsi one druge vrste!" Ljudje su pri čeli videti, via brez sužnjev ni mu-goče shajati, kajti malone vsi spo sobni moški so bili v boju. Liu-colti j»' b. marca vprašal kon- gres. «la se duvoli. da bi se zopet uioglu sužnje kupuvati iu prodajati med Cniji lojalnimi državami. Kongres to ui bil pri volji do voliti, vsled česar je Lincoln sam odredil, da se Mizeiijska trgovina lahko vrši taku dolgo, dokler se ne bodo razmere pmlrugačiie in ob enem odredil, da bodo vsi sužnji po končanih bojih prosti. (Dalje prihodnjič). Japonci in Zdr. države, j: Pričet kotil maja, ko je bila v t VVashingtonu predložena tako-1 t\aua Buruettova predloga, ki * loloea. da se tudi v bodoče ue do-il oli Japomein prišel je vati v Zdru- 1 :eue države, je z ozirom na to i* frof Okuma. japonski min. pred- j * tednik, dal dvema ameriškimai1 Miročevaleema več izjav, iz kate-1' ih m* sklepa, da smatrajo Ja-P xinci obnašanje Združenih dr-j" :av napram njun žaljiv^ iu ue- ] iravično. Dotičua dva poroče- 1 alea tudi omenjata, da je ja- J ionsko časopihje polno zgraža- 1 ga nad A meri kanci. Tudi v šo- / ab se otrokom razlaga o krivic- ' iosti Zdr. držav, katero kažejo * • tem. da ne dopuste, da bi be Ja- »ouci smeli naseljevati kot drugi } i ar od i. 1 Na kratko povedano; Na Japonskem je mnenje, da \ .o Združene ilr«ave »»ovražniee V apouskega naroda, vendar pro- | iameriakih izgredov dozdaj Se ni ^ n\o, kajti japonska vlada vedno * iaznanja, da bo naseljeniško c pnuaaje med Japonsko in Zdr. 1 Iržnvami prav gotovo rešilo v za- * lovolj*tvo Japonske. Orof Okuma. ki je — kot smo < e rekli — japonski min. predsed- ( tik in tudi eden največjih držav- < ukov, ki jih je Japonska kdaj ^ mela, ter je obenem, tudi predseduj japonsko mirovne družbe, j« 1« i rekel onima dvema poroeevalce-! ma: I — Mi smo pri volji čakati in 'dati časa. da se to vprašanje re-jši. Mi nočemo ničesar reševati s silo. Prepričani smo. da bo prišel čas. ko nas bo Amerika pričela razumevati in ko bo prenehala s svojim protijapouskim gibanjem. Saj se menda spominjate, da so [nam I. 1857 Združene države po-jtoin admirala Perrv-ja razložile j svoje načrte glede trgovine med • Japonsko iu Združenimi državami. Mi smo Amerikauce sprejeli in jim odprli vrata v našo deželo, medtem so pa Združene države — kar se meni zelo čuduo iu nerazumljivo zdi — pričele s svojo politiko. da se .Japoncem ne dovoli vstopa^ v ameriško ozmelje. — f esa pa Japonska pravzaprav želi T — ga je vprašal eden izmed ameriških časnikarjev. — Če me vprašate, česa mi želimo. vam moram povedati, da hočemo. da se da nam iste pravice in iste prilike v Združenih državah kot jih imajo druge uarodno-sti. Mi zahtevamo od Združepih držav, da ne delajo izjem med plemeni. Mi bi si to že davno lahko priborili, toda. kot sem že rekel, mi se noeetno posluževati nikake sile. Mi rajše počakamo, kajti Zdr. države bodo gotovo same to uvidele, kajti vemo. da bi sila dandanes ne imela nikakih dobrih p&ledie. — Na vprašanje, zakaj japonsko časopisje le Združene države na« pada in ne tudi Kanado in nekatere druge angleške kolonije, ki istotako ne dovoljujejo Japoncem se naseljevati, ni jasno odgovoril. pač pa ie nekako uamig-nil. da zavzema Japonska napram Angljii popolnoma isto stališče kot ga napram Združenim državam. Rekel je: — Kanada. Avstralija, Nova Zelandija in druge angleške ko-louije imajo ravnotako postave kot Združene države, toda polagoma se bo tudi to sorazmerje med nami in njimi spremenilo. Dasi nas mogoče ue bodo bogve kako veseli. vendar prepričan sem. da bodo postopali z nami kot z drugimi tujci. Za zdaj nočemo mi staviti nikakih odločnih zahtev oziroma kaj omenjati, ker nočemo, da bi se nehali prijateljski odnošaji. v katerih živimo z Anglijo in Združenimi državami. Rečem vam pa toliko, da dokler ne bodo dovolili Japoncem pros? vstop. Japonci tudi ne bodo šli. ampak bodo ostali doma in vedno trdili, da se ue sme delati izjem med plemeni. Vendar popolnoma nič ne dvomim, da se bo v Združenih državah. Angliji iu sploh povsod pričelo to vpoštevati. Židje imajo malone povsoc] prost vstop, ker povsod potrebujejo njihov kapital. Ravnotako so dobri povsod delavski narodi, kajti brez njih bi se dežele ne mogle razvijati: tudi .Japonci so delavci, in še veliko boljši, katerih bi se ne smelo zapostavljati. Bili so časi. ko so bili Italijani. Irci iu balkanski narodi v Ameriki kot nekak izvržek in se jih je vsak branil: danes so ti delavci dobri in vsak jih rad vzame. Ravnotako bo sčasoma tudi z Japonci. — Časnikar ga je vprašal, kaj on 1 misli, zakaj Združene države iu Anglija ter druge dežele ne ra-1 zumejo Japonske iu zakaj se branijo njenih ljudi. Odgovoril je: — Zategadelj, ker se nas sma-' tra za bojaželjne iu izpod jedi j i ve. Toda temu ni tako; Japonei so miroljubni in ni ga menda naroda. ki bi bolj sovražil vojno. Nekateri ameriški alarinisti nas dolže. da hočemo vojne, da smo imperialistični, domišlja joči itd. ter nam predbaeivajo Korejo. Mandžurijo in Formoso. — Formosa in Koreja pripadajo Japonski na podlagi zgodovine. Formoso je odkril nek japonski raziskovalec že pred štirimi stoletji in jo proglasil za japonsko kolonijo, toda pozneje so jo osvojili Portugalci. Nizozemci iu Kitajci. Koreja je bila japonska že pred 1800imi leti in je bila taka do konca šestnajstega stoletja. — — Zakaj se pa Japonci rajše v a ečjem številu ne naseljujejo v teh deželah: potem jim ne bi bilo treba siliti proti Zahodu? — je bilo stavljeno vprašanje Oku- mi. Odgovoril je: — .Japonci so se v Koreji že dovolj naselili: v Formosi je pa preveč vroče podnebje iu radite-ga ni ugodno za naše ljudi. Potem pa v Koreji. Formosi ali Mandžuriji tudi ni tako lahko živeti kot doma na .Japonskem, kajti tam so manjše plače in tudi v drugih ozirih ni tako ugodno. Tja gredo le Japonci, ki si nameravajo kupiti zemlje in imeti zadelavce tamosnje domačine, ki so zadovoljni z majhnimi plačami. — Toraj Korejo iu Formoso so imele tuje države. Kot ima jo pa tuje. takozvaue civilizirane, države navado domačine v novih in neeiviliranih krajih zatirati in jih masakrirati — kot so na primer delali v Ameriki z Indijanci — smo bili primorani ljudstva osvoboditi in jih rešiti propada kot je doletel Indijance. — Dandanes ne postopamo mi žnji-mi na ta način. — Ako primerjate razmere, v katerih žive domačini na Filipinih, in razmere, v katerih žive domačini v Koreji, boste videli, da se godi onim na Koreji veliko boljše kot onim na Filipinih. — Žurnalist je pripomnil, da se je večkrat culo o krutem postopanju japonskih oblasti ua Formosi. — To je bilo vsledtega. — je odgovoril. — ker so bili Forino-žani Japoncem nehvaležni, da so jih rešili izpod evropskega jarma in so se obnašali napram japonskim naseljencem sovražno. — Združene države se boje za Filipine, eeš. da si jih mi želimo. Toda resnica je. da ai Japonska ue želi Filipinov in jih tudi noče. lujale. Osvojiti Filipine, bi bila :elo slaba in nespametna politika. Prvič bi to preveč stalo, dru- j j?ie pa filipinsko podnebje ui za las. Ko so Združene države a-icktirale Filipiue. ni imela Japonska nič zoper to. temveč se je •elo strinjala s tem. Drugače bi bilo. če bi postala na Filipinali kaka druga država gospodarica, toda dokler jih imajo Združene Iržave. smo mi popolnoma zadovoljni. kajti vemo. da so Združene države miroljubne, — Mi nismo zato. da bi posnemali ono staromodno kolonizira-nje: mi nočemo, da bi bili naši ljudje samo pod našo zastavo. A-ko se morejo naši ljudje pomagati v drugih deželah, smo popolnoma zadovoljni. Resnica je. da se japonski na rod zelo nmoži. in je tudi res. da si želi drugam, kjer je bolj udobno življenje. Nihče mu ne more tega zameriti. Jaz sem siguren, da je še dovolj prostora na svetu. da bi se lahko razvijala oba plemena, belo iu rumeno. — Potem sta Amerikauea vprašala. če je prepričan, da bi bili Japonci dobri državljani v drugih državah, zlasti še v Združenih državah : in če bi bila japonska vlada zadovoljna, da bi se njeni državljani njej odpovedali in zavrgli svojo zastavo. Na to vprašanje ui odgovori1 Okuma. temveč profesor Sionca-va. vodja političnega ekonomičnega oddelka ua univerzi v Ya-sedi. ki je bil za tolmača med O-kuino in ameriškima žurnalisto-raa ; rekel je : — O. da. Japonci bi bili izvrsten materijal za ameriške državljane. Jaz sam se popolnoma strinjam z ameriškimi idejami. Ko sem bil na "Wisconsin" univerzi, smo imeli dijaki organiziran regiment in smo tiili vedno pripravljeni. da bi šli v boj za strica Sama. kajti ravnotakrat se je vršila vojna za Kubo. — Okuma je še poznej pripomnil, da je tudi on popolnoma prepričan. da bi bili njegovi ljudje dobri ameriški državljani in da bi I se tudi bili za svojo novo domovino. ako bi bilo potreba. Edino, kar je treba, je to. da se jim da iste pravice iu priložnosti kot jih imajo drugi na rod L Časnikarja sta potem vprašala kaj pomeni ono pisanje v 4 4 Letnem izvestju". o katerim se na zelo nesramen način izraža o Združenih državah in se jim gro zi. Okuma se je pričel smejati in mahati z roko: — Neumnost, neumnost! — Toda "Letno izvestje" je vendar uradno poročilo japonske vlade. — je ugovarjal Amerika-nec. — Japonska vlada ne odgovarja za "Letno izvestje*'. — je odgovoril Okuma. — V Ameriki se veliko preveč govori in piše o vojni in temu se mi čudimo — s civilno in politično svbbodo. — j Poskušal bi dokazati, da bi se s [pomočjo take politike dalo rešiti več težkih in nevarnih problem kot pa bi bilo ostalo nerešenih. da bi se tako rešilo več političnih problemom kot pa s pomočjo kake druge politike, katero ( se je že predlagalo za vlado človeštvu —-- Ena največjih težkoč. na ka-i tero naletimo pri teli ljudeh, je J ako jih hočemo prepričati, da bi j to svetovno izboljšanje naredili j na stroške lastne svobode, kajti | ne morejo se zavedati, da njihovi j poskusi nikakor ne odgovarjajo i naravi. Ti ljudje ne morejo to-; I i ko spregledati, da bi videli, da poskušajo drugim ljudstvom vsiliti svoje pojme, medtem ko si predstavljajo, da ti res poskušajo upoštevati ameriške principe. Ta gospoda je tako gotova in je ni mogoče omajati v njenih idejah. vsled česar tudi lie more razumeti "one druge strani" — Evrope — in včasih eel o ne rao- j iv pripozuati. da sploh obstaja: "ona druga stran". 1 Ako bi mi sledili vsem postavo-1 dajani iu različnim predlogom, ki so jih dali naši očetje kot temelj j republike, bi se nam ne bilo treba bati za naše svobode. Svoboda I posameznika je glavni temeljni princip ameriškega načrta za vlado in se jo more omenjati le če se navaja originalne formule. A' današnjih časih ne bi bilo potreba povdarjati J/nieolnovili besed, da naj vsak Amerikanec ljubi svojo domovino, da naj proučuje njene potrebe in da naj dela za njen napredek. Ne vidi se. da bi bilo to potrebno, vsaj v tem ne. v čemer so drugi narodi prizadeti. Toda to je ravno izvir onih številnih slučajev, v katerih se prične prava ljubezen do domovine. Dr. Butler pravi: — Ali se bomo mi pripravili, da bomo ta narod najprej napravili nekak vzgleden narod — doma ? -— V tem pogledu se zdi. da je potrebno vzbuditi ljubezen do domovine in vzbuditi zanimanje za domače potrebe iti domač napredek. Ako mi hočemo, da bomo nekak model celemu svetu, moramo mi svetu dokazati, da reši svoboda več problemov kot vsestransko oviranje in politično tlačanstvo: toda predno bomo mogli postati tak model, moramo preje sami odpraviti raznovrstno tlačanstvo. ki ovira osebno svobodo, ki ovira prostost vsakega posameznika, da se bo mogel gibati in razvijati po lastnem presodku. Osebna svoboda. Louis N. Hamerling. LX. Dr. Nicholas Murray Butler, predsednik '; Columbiar* univerze. je na neki slavnosti "Union Leuge Club-a" v Philadelphiji rekel med drugim tudi tole: — Stari svetovni red se je spremenil. ko je v petek. 31. julija 1914. zatonilo solnee. Stari mednarodni red je tako trenutno izginil. tako nepričakovano in tako komplitno kot bi ga odneslo kako velikansko hudourje. Stari svetovni red je umrl, ko je zašlo solnee omenjenega dne in — zdaj.ko govorim, se je rodil drug nov red s takimi bolečinami, da se človeku skoro nemogoče zdi. da bi moglo iz tako grozovitega trpljenja priti življenje--— — V tem novem razgledu, ki nam stoji nasproti, se ne zahteva od nas. vsaj kolikor jaz vidim, da bi mi pustili naše principe v ameriški politiki, pač pa se zahteva od nas. jaz mislim, da pričnemo. kot lastniki demokracije, politične in civilne svobode, premišljevati. ako nimamo mogoče kakih političnih moraličnih dolžnosti do razru anega in preobraženega sveta. — — Jaz bi poskušal Evropi, preko morja, jasno pokazati, kako smo mi rešili nekatere probleme, ki so bili podobni njihovim problemom. — Jaz bi poskušal dokazati Evropi, da vzrastejo vse težkoee in vsi konflikti, ki jih povzročijo diference med različnimi narodi, svete Barbare ZA ZEDINJENE DR2AVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. hkvrt«rir>M Amm 21. juuija 1902 v drftari Punirlftnk GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 1*5 Wllloek. Ta. I. podpredsednik: KAROL ZALAR. Box 547, Forest City. Pa. II. podpredsednik: LOl'IS TAUCHAR. Box 835. Rock Sprlugs, Wjq. Tajnik* JOHN TELBAX. Box 707. Forest City, Pa. II. t3 juik : JOHN* O SO L IN'. Box 45U, Forest City, Pa. Bliu;»juik: MARTIN MUHIČ, Box &17. Forest City. Pa. Poohlašceuec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Jollet. 11L VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. MARTIN IVEC. IKK) Chicago St., Jollet. 111. / NADZORNI ODBOR: Predseduik : l(i NA C POOVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh, l»a. I. nadzornik: JOHN TORNIČ. Box 6_M_\ Forest City, Ph. II. nadzornik: FRANK PAVLOVClC*. Box 705. Coueiuaugh, Ta. III. ntf'ttoruik: ANDREJ SLAK, 77lo Issler Ave., Cleveland, Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral. Kan«. I p< roluik : MARTIN StEFANCiO. Box 78. Franklin, Kana. II. porotnik: MIHAEL KLOPČlC, Davsoo Ave., R. F. 1». 1. Oreeu-fleld, Detroit, Mich. 11 PRAVNI ODBOR: Predsednik : ANTON HoOEVAR, It. F. D. No. 1' Box UVi. Bridgeport. O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box las. Brougblon. Pa. II. upravnik: PAVEL OBREUAR, Box 4oJ, Witt, lil. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telbau, 1». O. Box 7U7. Fortst CIt>, 1'enna. Društveno glasilo : "(j LAS NAROD A". VABILO NA PIKNIK, ki ga priredi društvo sv. Barbare ]>otowii. Pa.. v nedeljo 30. julija 1916 lia slov. zemlji v Morel vilic. Pa. Xa piknik vabimo vsa sosednja društva iz Jolmstoivna iti okolice, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje. da nas omenjeni dan polncštevihio pose ti jo. Ob enakih prilikah smo tudi mi vedno pripravljeni vrniti milo za drago. Za dobro pijact> in fini prigrizek bo skrbel za to izvoljeni odbor. Vstopnina za moške $1.00. da;me so vstopnine proste. Pivo prosto. Članom tega društva se pa naznanja. da lio moral vsakdo prispevati $1.00. čeprav se ne udeleži piknika, ker <-isti dobiček je namenjen za pokritje stroškov delegata na konvencijo. Xa veselo svidenje 30. julija! (20-21—6) Odbor. NAZNANILO IN PBIPOBO-člLO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik _i • y* i* -"i Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na nai list, knjige in drage v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila v bled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. UpravniitTo "Glas Narod«", MOLITVENIKI; |R Rajski glasovi, elegantni vez s X zapono _.70 ® Rajski Glasovi, v usnje vez. $1.20 ® Rajski Glasovi, v platno ves. ^-.45 T T POUČNE KNJIGE: T Abecednik nemški .25 i Ahnov nemško-angleiki tolmač, vezan ,—.50 ,, Berilo prvo, vezano —.30 (t Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar ,—.40 Ž Pesmarica, nagrobnlce $1.00 I * Poljedelstvo ^-.50 j Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 j Postrežba bolnikom >—.201 Sadjereja v pogovorih »—.25 Slo vensko-angleški in angl- slov. slovar $1.50 Slov.-angl in angL-slov. < •lovar ^-.50 Trtna ni in trtorejs —.40 < Umna živinoreja —.50 J < Umni kmetovalce —.50' Veliki slovensko angleški 1 tolmač $2.00 Voščilni listi —.25 i; Zgodba sv. pisma —.60 l! ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi —,15 ^ Don Kiiot —.20 Erazem PredjamskJ —.20 Fabiola —.35 Gočevski katekizem —.25 Hedvika —.25 z Hildegarda —.25 Hirlanda —.25 A Hnbad, pripovedke. 1. tn 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Tsanami, mala Japonka ■—.20 Z Jaromil —.20 Jeruzalemski romar »—.45 8 Knez črni Jurij —.25 E Krvna oaveta —.20 v Leban, 100 beril —.20 Z Malomestne tradicije —.25 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Mlinarjev Janes —.45 Na jntrovem —.30 Na različnih potih *—.20 Nedolžnost preganjana In poveličana »—.20 A O jetUd —.15 Odvetniika tarifa —-30 C Pavliha —.25 V Pod Tnrikim Jarmom —.29 Pregovori, prilike, reki —.251 OPOMBA; Naročilom je prilo ii to vini, poStnl nakasnicU ali »oita ih ■■■■h a« vfUaaaM .CENIK KNJIGS katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO y 82 CORTLANDT ST NEW YORK, N. Y. '' V\ Revolucija na Portugalskem —.20 Srečotov©« —.29 i Strelec —.2$ Sv. Notburga —.20 Ti tan i k __.30 Trojka, povest —.50 Turki pred Dunajem —.35 Vojna na Balkanu, 13. sves. $1.89 Zgodovina c. in k. pešpolka it. 17 • slikami —.50 Zgodba o povišanja —.80 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek —.40 Zlate jagode, ves. .—.30 .Življenja trnjeva pot —.50 (življenje na avatr. dvora ali i Smrt cesarjevima Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) »—.TI i SPILMANOVE POVESTI: I 1. ev. Ljubite svoje sovražnike —.M 2. ev. Maron. krščanski deček —.2» 4. zv. Praiki judek —.20 II 6. rv, Arumugan, sin indij- ■kecra kneza —.29 11. zv. Rdeča in bela vrt- 1 niča —.81 12. z v. Prisega hnronskega glavarja —.80 15. sv. Angelj sainjsv —.89 JKAZULJEDNIOE: f Newyorske s cvetlicami, humoristične. božične, no-1 voletne in velikonočne. komad po —.08 1 ducat po —-21 ' Z slikami mesta New Yorka ! Po -.M ' Album mesta New Torka ^ s krasnimi slikami, mali —.89 ZEMLJEVIDI: I Združenih držav mall —J5 I veliki —.29 i Balkanskih drla? —.19 i Evrope, vezan ■—JBQ I Vojn astenska mapa $1,S9 I Zemljevidi: New York, Co-I lorado. Illinois, Kansas. I Montana, Ohio, Pennsyl-» vania, Minnesota, Wis-I con s in. Wyoming in West \ Virginia in vseh dragih držav po —.29 I Avstro Ogrske mmll J# i veliki vesao «— Celi svet «—.tt Velika stenska tatapa U. 8. oa drugi strani pa tali svet $1.90 1 iiti denarno vrednost, bodisi ▼ go- 1 ih maskah. P*4tnin» je vrl "GLAS NARODA*' JE EDINI SLOVRN8KX DNEVNIK V E3F- ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE 8E V AH J I GLAS NABODA. 30. JCN. 1916. ®= -JlglSlOVIDSkl a = ® Kitil. Jednita B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, ... GLAVNI UBADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or bo* 57, Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BAL AN T, Box 106. Pearl Are.. Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn= Blrgajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. KART1N IVEC, 900 N. Chieago St., Joliet, UL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER SPEIIAR. 422 N. 4th St., Kansas City, I^aua. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave.. N. E. Cleveland, O. JOHN KRZlSNIK, Route 2. Burlej. Idaho. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 170H E. 28th St., Lorain. O. V REPH PISHLAR, 30«—6th St.. Rock Springs, Wyo. G. J. POKENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Her. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st.. od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uraduih zadev, kakor tudi denarne pokiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajuika Jeduote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradua pisma od strani članov se ne bode oziralo. *m resnico. In poklonil sem se iu sem od šel... Pa mik je plul dalje. In hipo ma se mi je zazdelo, da sem po '.abil iih njem nekaj, kar bi naj vzel s S4-boj. nekaj zelo lepesra iu neizmerno dragocenega. Žalost sj- mi je razlila po vsem srcu, in obrnil sem se. Vioto<-llice, ve je vpiralo v mene. » k«nekaj korafcpv, in & •va hodila spet počasneje, kakor |bi se bala, da se oddaljiva prenaglo drug od drugega, da se izgubiva iu se ne srečava morebiti nikoli več. V srcih so se nama vzi-i»avali valovi, ki so vzburkovali tajiustveiio vso najiuo notranjost, valovi, mogočnejši kakor oni v neizmernem oceanu, ki so drhteli iu trepetali poti nama v svojem vekovcčneiu hrepenenju... • S prijateljem sva se namenila ua izlet v Lošinj. Ko sva stopila v Lovraui, je bila tudi ona med izletniki. Prve so me pozdravile ob vstopu njene oči. Bila j.* z materjo. Lep dan je bil to v mojem življenju in vendar mučen. Bila sva si blizu, a vendar naju je ločil globok prepad. Čutila sva s.* sorodna in vendar sva si bila tuja. Seveda: predstaviti se ji — kaj bi bilo naravnejše? A ne! S trm se človek priklene. In tega ne maram. V kratkem postanejo le vezi morebiti mučne, a pretr gati jih ne moreš. Zapletel si šivanji' stun in prostovoljno, in — /.daj te drže trdo in močno — ne puste ill lie izpustijo te. Zato lic maram. — Dan je potekal naglo. Lepota morja iu slikovitost obrežja me ta dan nista zanimali posebno: čutil -ni oj«*no bližino. gledal sem njeno krasoto in oh njej je tcmnelii vse drugo. Videl sem jo povsod. Ponesel sem >i stoiee čisto na konec ladje l«d se i o se in s«* zagledal v vo dovje. kako se peni ob ostre te grebenu paruikoveni. A črez ma lo časa sem začutil nemir, skoro tesnobo. Dvignil sem pogled: na mostu je stala ona. njene krasu** oči so se vpirale z nenavadno mi lino sem dol v mene... šel sem v salon. In nalašč seui zvabil prijatelja s seboj, za slu čaj. da ne I>i bilo uikojrar spodaj. I'dobiio sva se poslonila po rde čih blazinah iu sva kramljala o tem iu onem — od zunaj se je sli šalo enozvočno pljuskanje valov-ja ob strani pamikovi. Hipoma pa se je pojavila zgoraj oh vhodu vitka dekliška po stava. Pogledal sem — modre oči znane tujke so mi zrle pozorno in vdano naproti. Srce mi je za-tripalo hitreje. Ozrl sem se ua prijatelja — glej. ali me ne motri 7. nenavadnim, nekako novim pogledom?.... Okoli podneva smo se izkrcali. Nalašč sem s«1 mudil dolgo v salonu, da odidejo popotniki, da odide tudi ona. A ko sva stopila s tovarišem ua ulico in sva se o-gledala. koti naj kreneva — glej jo. tain ob uličnem ovinku stoji z materjo in naju opazuje. Po najbližji pot« sva krenila v cerkev. Kratko sva se pomolila Bogu iu si ogledala svetišče. — Ravno sva odhajala, ko sva sre ČaLi pri vratih večjo družim izletnikov: med njimi je bila tndi tuja inanka... je mimo in se je doteknila s svo-j jo ljubeznijo mračnega mojega srca. Doteknila se ga je in je prr- j čakovala, da vzbrsti v njem Ču-1 | dežen cvet. roža stolista. A ni vz-brstela : zastonj je bila njena lju-1 bežen, kakor vržena v morje. j i Ni vzbrstela roža stolista: v mojem srcu ne poganjajo več ro-, >že. mrtva tla so moje srce: za-jstouj seješ najlepše seme na kraška tla... Čakala je zaman in zato je šla užaljena mimo iu je odšla in se je skrila vsa plaha, da se uc vidiva nikoli več... Odšla je In se je skrila, ker se je zbala človeka, ki stoji ob grobovih iu plaka... » • — Vaše oči uiso.kakor so bile nekdaj... Nedolgo po onem dogodku ob morju mi je govorila tako oseba, ki je bila nekdaj bliziya in draga mojemu srcu. Govorila je tiho in žalostno. Njene besede so bile brez očitanja, a bile so polne razočaranja in polne boli. Čutil sem. da hočejo povedati dosti več. kakor govore v resnici. — Iu Vaše srce ui več isto, ki je bilo nekdaj, iu Vaša duša ni ista. in Vaše misli niso iste. in Vaši' besede ne iste... Ni izgovorila tega. a vedel sem da sama sebi govori tako. globoko v duši govori tako z glasnimi in trpkimi besedami. In vse te težke in ostre besede ji padajo iu legajo ua misli, kakor bi ji kapljala iz podnebesue višine kaplja za kapljo ua teme... kapljala bi in bi ji povzročala neizmerno bol. tako veliko in strašnoi da niti za-ječati ne more in ne poklicati na pomoč. Videl sem njeno bol. tiho. a veliko in neizmerno, kakor je bila ■jena ljubezen, in sem molčal ves pVepaden. Kaj bi ji naj rekel? — Tolažiti je nisem mogel in ne ve del. In če bi ji povedal vso resnico. me ne bi umela. ker je stala navzlic svojemu razočaranju in svoji boli še v življenju, jaz pa stojim ob grobovih in plakam. Čutim pač tudi sam z bolestjo in trpkostjo, da moje oči niso. kakor so bile nekdaj: izprane so od solz. izplakanih na skrivnem v tihih nočeh, ker sem človek, ki stoji ob grobovih in plaka bridko in grenko... Izprane so od solz. nič niso vesele več. nič polne solnčnih žarkov. ne več polne smeha, ne več drhteče v ljubezni, ki jo ponujajo in sprejemajo vse srečne iu 'radostne... In moje srce ni. kakor je bilo nekdaj. Polno veselja in radosti je bilo nekdaj in polno ljubezni in usmiljenja je bilo. Vse je verovalo, vsem zaupalo, vse je ljubilo in vse odpuščalo. A zdaj je pokopano vse sme joče veselje, pokopana vsa lepa mladostna radost. In solnčne ljubezni ni več. in ne oživljajočega in okrepčajo-čega upanja, iu vsega velikega odpuščajoeega usmiljenja ni več. Vse je mrtvo, vse pokopano — in jaz stojim s praznim in mračnim srcem ob grobovihin plakam. In moja duša ni več. kakršna je bila nekdaj. Ah, ko bi bila še .vsa radostna, spletena vsa iz jasnih in veselih solnčnih žarkov, kakor je bila nekda! Kako veseli bi je bili vsi. kako bi jo ljubili vsi. A zdaj je ne ljubijo, ker je n«* umevajo. Ne umevajo je, ker jim je tuja njena bol, ker jim je neznano njeno trpljenje in njene •solze nerazumljive. Ne vedo. da sem človek, ki stoji ob grobovih in plaka.. . In moje misli niso več iste, ki so bile nekdaj. Po solnčnih potih so hodile nekdaj, po rajsko lepih stezah so se dvigale gor do nebes. Poigravale so se z zvezdami na nebu. Ves svet pod seboj so videle preplavljen s krasoto in lepoto — ves svet so obsegale in objemale s svojo ljubeznijo, ves veliki širni svet je bil njihov. Dandanes so samotne in revne. zapuščene in izgnane iz sveta veselja in sreče. Plahe in sključene hodijo po temnih iu samotnih poljih; plazijo se ob robu-cest, ker se čutijo povsod tuje in se boje. da se ne zadenejo ob koga. Prijel bi jih s trdo in sirovo roko in bi jih pahnil v jarek ob cesti, v lužo. v blato... (Dalje prihodnjič). Bolgari napredujejo. Paris, Francija. 19. junija. — Poročevalec Havas-agenture poroča iz Soluna, da so pričele bolgarske Čete na frpnti med Monasti-rom in Florino^ napadati. Baje so že nekoliko napredovale. Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v r Zde* Ckfeflfc __. ■ >4 i % Zemlja,kmetjeindom v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri. Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobili te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno, m S Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. v ^ r < Naše! bos tukajj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepšega; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vs;ikovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kur si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je saj**n dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali (i,000 galonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in deželo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveie živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. s ^ . Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo Loš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem sc nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. ' Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli ua svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega lirupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. ' " FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SOf 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčisčen, aker $125.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, akor po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posuseno, aker po $32.00. Y?0 to zemljo Čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od flO.OO do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU.. Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic, Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni ju-nija polovico medu kol popolno plačo. FRANK GRAM, Naylor, Mo. / GLAS NAHODA, 20. JUN. 1916. Ob pomladanskih večerih. Li i Km ver Moško. ■ «-e Pomladanski več« r j«'... Nlouini ob okuu. V daljavi go- . ri nad gorami nebo V krvavo rde- ^ tm žaru, solnee se je pogreznilo Le za vrhove; sence legajo na do- ^ ine in gore, goste in gostejše, — ^ temue iu vedno temnejše. Mir plava nad vasjo iu jo bo- .. ca z mehko roko. Po krajini via- ^ ia tišina "kakor it wrk^i po slu ž-1 . | v< tii božji, ko utihnejo or^ic ni <»-1 itd«'jo vsi molilei... i vi Malo poprej je šlo pod oknom mimo dekle. S polja je šla in j« I uela mehko, otožno pesem. A iz-1. £ubili so ae zvoki, drhte le se v r moji duši — bieer vsepovsodi mir I ... | m iu tišina... Ali ljubite Vi take pomladau- ' »ke večere — večere, ki ate sliša-1 I CTj li ob ujifa mehak spev d«*kličjiTr^ ki Vam drhti v duši še dolgo ka- ' kor odmev oddaljene srebrne ' strune? Ljubite večere, ko gori v I ^ ilaijavi nebo iu je vse krvavo rde re, ko sanja blažen mir nad vasjo, iu se ziblje neslišno tajna ti-1 kina nad vso okolico? I J I! Ljubite pomladanske večere T Ono tihe večere mislim, ko je ozraeje polno balzama iti polno „ ueinih sanj. Nalahko se zibljcjo skoz odprto okno k nam v sobo, z tieslišuiuii koraki prihajajo k j našim srcem Žn jih božajo mehko iu nežno iu nam bude stotero le- i • •« Iii1 pih misli, stotero tihih sauj? L j Ljubite take večere? * In ljubite oue večere, ki so ua- j^ sn-eni čudovitega vonja vijolične- M ga ? One večere ljubite, ko drhti I ves vzduh iu širua zemlja iu uebo ^ iu vse stvarstvo iu Vase srce ob . udovitih zvokih slavčevih* " Vse te večere sem ljubil tudi r ' jaz nekdaj — večere polne miru iu skrivnostne tišiue, večere polne rj hožajočega balzama iu tajuih sanj večere polne vijoličnega vonja iu spevov slavčkovih. V Gorico sem J ^ hodil, da sem poslušal v divnil ' • v I 11 goriški pesmi slavčkov, drhteče j v ljubezni iu v hrepenenju... Vse te večere sem ljubil morebiti z isto morebiti z močnejšo L ljubeznijo, kakor jih ljubite Vi.j** ln tako inehko mi je bilo ob I večerih, iu tako polno odpovedi L je bilo moje srce ob takili veee- j rili, da mi je prihajala eestokratl misel: Prijetno bi bilo leči ob ta-P . Iii kem veeeru iu v miru m sanja-1 vosti takega večera zasuuti v vc-1 ke... P • — Lahko bi se umrlo ob teh j 3 čudovitih ;»omludanskih večerih. Iu A v to tiho misel nam govori l druga glasnejša: I s — Ne bo še, prijatelj! Dolgo M življenje je še pred teboj! - j« Ob takem večeru sem govorili? nekdaj dragemu bitju o tajni I r slutnji, da bo kratko moje živ- 1 ljeuje, in da ležem mlau v grob. h Orosile so se ji oči, in roka jell drhtela, ko je slisuila mojo. h — Ne. ne, dolgo življenje jc še j i pred Vami. in uiuogo 1 'pega I stvarite še... i* Prišli so mlačni iu mehki pomladanski dnevi, iu ležal sem bolan. Boiatt sem l*il in zapuščen. I< Dolgu življenje je še pred I Vami... Vedel fc:ru. da je bolezeu smrt-11 no nevarna, in čutil sem. kakn —h zmota so bile besede, ki jih je [j narekovala ljubezeu. Prevara jej-bila. da sem veroval v nje; lazit je bila, da sem si jih govoril kdaj I, sam: t; — Dolgo življenje je še pred t teboj, prijatelj! 1 — In dosti lepega stvarite še! I Ležal sem bolan ua smrt in ču- j til sem. da sem žrtvoval mlado] življenje za ono lepo. ki sem gaj stvari! do tedaj. Vzel sem ga last j ni duši in sem ga dajal tujim du-1 šam... In kaj sem imel od te žr-J tveT Na smrt bolan sem ležal v ču-j do vitih pomladanskih dneh. Kaj sem imel od svoje žrtve? Nemir-J no srce, čež, morebiti sem pohuj-1 ieval kdaj čista iu sveta srca- —j Kaj sem imel od svoje žrtve? Osamljen sem umiral iu zapuščen — ah, saj jc bilo vedno samotno ua mojih potih, kako naj ne bi bilo ob smrtni uri T • Iu ob tihem pomladanskem večeru sem obrnil oko nazaj v prežite dni. In vse moje življenje se' mi je zazdelo neizrecno majhno, neznatno in slabo. Nič nisem bil ponosen na v50 ono, kar sem — stvari! v njem, in nič tolažbe nisem črpal iz vsega onega. — Kakor izgubljeno ... tedaj. Lepo, ker je bil prvi veliki korak k daljnemu cilju. Zavoljo tega spoznanja so mi zdaj še dražji pomladanski večeri. • Ali ljubite pomladanske večeri? Kake ljubite? Ali tihe in vesele iu mirne, kakor je tiho iu miruo v duši uovorojeuega otro-j"1 ka? — Glejte, take pomladauske I večere ljubim iskreno tudi jaz. [Pc A povejte, prosim, zakaj jih uc ljubite? Ali Vas spomiujajo mo-l^' rebiti. kako ste stali ob takem l^*1 večeru z dragim bitjem ob mlinu I0*3 za mestom, za vasjo? Molčalo je|stl vse naokoli in je sanjarilo, mol-Ha čal in sanjaril je celo mlin. Poči- j vala so kolesa, kakor ob največ-1 jem prazniku v letu. |re Kdo ve. kam je odšel mlinar. I mogoče, da sedi v sobiri ob inizi. I ^t si naslanja jflavo ob dlan iu se v- j rtJ daja sanjarijam — mogoče. Da|m ga ue bi motilo v lepih mislili. je|m vstavil kolo. Bog ve. o čem pa M s-anjari? A nemara niti ne v nili-|',t nu: morebiti sedi kje gori v goz-du: ua mehkem, prožuem mahu I sedi in strmi v vejevje, b rs teče I na novo. razpenjajoče se v mo-|m gočnih valutah nad njim. Med Np listjem gleda dol nanj tutain ču-J^1 dovita modrina neba — ah. ali I niso še bolj modre njene oči. ne J1* še bolj čudovite?— j1,1 A kaj mar to Vam? Kaj Vam I™ mar ves svet? — — Ob tihem pomladanskem veče-1M ru stojite z dragim bitjem zal^' molčečim in saiijajočim mlinom. Ict Molčita. Govore le vajine misli. N1 Lepe besede si govorijo, tako ču-|lH dovito mehke in nežne tako ues-l01 končno... I11' Saj pomnite še? V srce vaju je zadela vsaka teli lepih besed, ne P izgovorjena ua gTas, 111 vendar] čutena iu uiiievana. V sn*c se je j21 vpisala vsaka, globoko, neizbris- ] ^ no. I11 vsak pogled j«* uasel pot H Ido srca iu se je vtisnil v srce ja-ra suo in izrazito. Iu vsak smehljaj]11 se je doteknil srca iu ga je po-|v božal mehko iu nežno. Zatrepe-J talo je in j<* zadrhtelo nemirno in] valovito, kakor se ne bi moglo]n umiriti v veke več... čudovit večer — saj pomnite | v še? Ui In ona bela mala roko — kako j mehko se je oklepala Vaše in ka-] ko toplo! Toplota njena je lila vil Vaše žile, k sren noter se je zli-1L j vala. da Vam je bilo vroče ob|z I mlačnem veeeru... |r Kaj pomnite še. onih mehkih pritiskov mehke roke? j Molče ste stopala ob potoku.]1 Molčal je mlin, molčal je gozd] Iliad mlinom. Le bele breze ob ro-j bu lesovem sb zadrhtele včasih in p so stresle veje nalahko in za tro-J. 11 I nutek. Kakor bi se hotele predra-K I m iti iz težkega sna. a se niso 1110-j Igle. Zasnule so spet iu so stale I mirno kakor začarane, okamene-1 le. V lesu je zavzdihnilo zdaj. —] a res. tega niste slišali: zaglab-j lliali ste se globoko v tihe svojo | I 11 misli in v mehke, drazestne sa-1 11 I nje... I Prelesteu večer, saj pomnite] se!... ' * h Kaj ne. te večere ljubite, dra-l, gi so va m ? — Drapi so tudi meni.--L Drajri so mi bili nekdaj zavoljo lepih spominov, ki je bila L popisana z njimi vsa moja du-]] jša. A nekoč sem sede! v samotni]; ■Isobiei — zunaj pa je bil miren.], :|sanjav pomladanski večer. V mol-1, ijeeči samoti seni se zamislil in sem L I si pogledal globoko v dušo. Videli, Ijsein jo vso popisano z mehkimi iu]| [lepimi besedami. Izgovorjenimi J I nekdaj ob istatakih nemih in mir-1 . • I1 -Inih pomladanskih večerih. I • • • • I( >1 Mnogo jih Jt ostalo pač neiz-1 ljgovorjenih, a v dovzetno in meh-] t j ko mojo dušo so se vpisale ven-1 -Idarle: neizgovorjene sem jih ču-1 - j til. slišal, videl. umel... I11 vdani topli pogledi so bili] -jvpisani v mojo dušo; jasuo so se] j I vtisnili v njo iu globoko kakor] - J za vso večnost... Vsa je drhte- ] -jla še nemirna moja duša od uež-1 - nih pritiskov male roke ob tihih.] ? mirnih uekdaujih pomladanskih ] ^ I večerih. Kipela je že vsa od lah-J i-lkega božanja svilenih las. ki so] j]ini božale liee ob tihih in lepili] pomladanskih večerih. Vznemirila se mi je duša ob tem in mi je J vzkipela. Radostno vznemirjena je ostala sem do tega tihega po-e mladanskega večera... j >. I Z dolgim pogledom sem pogle-iljdal v dušo. vso popisano s temi -Jlepimi spomini. I11 leglo mi je i* [težko ua vse misli, in na srce-mi (je leglo tesno, kakor še nikoli ne do tedaj ob takih tihih in sanja- hočej^^ Bw» po- A Vam povem: ne varajte se, prijatelji! Saj se smejim z Vami. V mojem srcu. res... kaj komu mar moje srce? K^j komu mar, če mi pride včasih, da se ne morem premagovati več. če mi teži sr^e, da ne morem nositi več? Kaj komu mar. če naslonim kdaj vročo lavo sredi dela na vnizo in za-plakain kakor dete osirotelo, zapuščeno? Kaj komu mar? --- Ne idi me nihče kakor Vs*v:d:ii. ne tožim nikomur kakor Vsevednemu. Kaj komu mar ... saj se smejim z Vami! I11 otožnost v mojih očeh? Xe motite se, bratje! Xe zro tako za-uiilšjeno, ker hrepenijo po svetu in njegovi sreči. Ne! Saj sem jo imel ob sebi — korak še. iztegnil bi roko in imel vse. A onega pomladanskega večera sem se odrekel semu in sem krenil 11a novo pot. Xi lahka ta pot. priznavam. Le poglejte tja nazaj na njo — ob sakem koraku križ. ki sem križal na njem svoje srce in njegove elje in hrepenenje... Iii če pogledam naprej, vem: — križ ob vsakem koraku. — A tudi zavoljo tega ne zro tako zamišljeno moje oči. Zamišljeno zro. ker zro z hrepenenjem po — laljnem eilju. In bojim se venomer. da ga izgrešim morebiti še. Sojini se neprestano, da mi zaide noga še kdaj na pot, ki s»« je odpirala pred menoj ob onem viharnem pomladanskem večeru: vodila bi me pač k sreči, a k sreči nestalni in kratki, odtujila pa bi iue daleč in morebiti za veke mojemu velikemu eilju. Bojim se vedno, zato mi zro oči tako zamišljeno in resno. Molite zame, bratje... Dva nemška parnika torpedi- rana. r Kodanj, 19. junija. — Švedski ribiči pripovedujejo, da so vi- e deli. ko je nek podmorski roln najbrž« angleški, potopil dva ^ nemška parnika. i Velikanska množina pošte. V nedeljo je prišel v New York paru i k "St. Louis'", ki je last A- _ meriške črte. je pripeljal s seboj • okoli tritisoč vrec pošte. | (Aitierikauei vozijo angleško pošto, Angleži pa ne puste a me riški' naprej.) Mikado čestital carju. Petrograd, Rusija. 19. iunija — Ruski ear je prejel sledečo br zojavko od japonskega inikada — Z največjim veseljem sem sprejel novico o velikanskih us pehili in slavnih zmagah Vaše ar made v Galiciji. Tsojam se Va še mu Veličanstvu izreči svoje ua iiSkrenejše čestitke in želje, da 1» Vaša armada nadalje bila tako zmagoslavna. — .Toihito. NAftl ZASTOPNIKI. kateri so pooblaščeni pobirati naroft z t nino ta. "Glas Naroda" ln knjige, ka kor tudi as vse druge v nafto stroki •padajoče posle. Jenny Umi. Ark. In «k«Uc*: Mihael Ctrar. n Ban Franci sro. CaL: Jakob Lorla Denver. Cab.: Frank Skrabee. TjcndviUe. €«!«.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, Frank Jauvsb in John Germ. Midi, Cole. In ekeUca: Louia Oe steUo. Clinton. Ind.: Lambert Bolakar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman. Woodward, to. in okoUcn: bakti Fodbregar. Aurora, DL: Jernej B. Yerbli. Chicago, DL: Frank Jurjovos. Depoe. DL: Dan. Badovlnae. Joliet DL: Frank Lanrich, John Za letel In Frank Bsiablcb Ln Salle, DL: Mat. JComp. Nokomis. IlL in okoUcn: Math. Gal-Bhek. Oftleofcy. DL: Matt. Hribernlk. Wniiiw DL In okoUcn: Fr. Pot 1 korfiek ln Math. Qgrin. | 80. Chicago, DL: Frank Čeme. , Springfield. DL: Matija BarborM. . Cherokee, Kana.: Frank Hettpnik 9 Coknnbna, Kana.: Joe Knafeic. l Franklin. Kana.: Frank LnHotm. i Kerne In Bok Firm. { Knpene City, Ka— : Peter SebneUar d MincrnL Kane.: John 8Uie, Bingo. Kane.: Mike Pencil. ( KHzmiiler, Mi. in okoUcn: Frank 1 Todoplvec. ^ j Shafts, M. F. Kobe in Martin Bade. 'gTlim, Utah. In cfceUen: M O < Ukovlch. OhMn, Hha.: K. Scone la Jaaob . WHp^K* vKHhl-vHflBcflMSMML- J . . - I* PLEŠASTIH NIKDAR VEČ / Prof. Long-ov >lagiieti#nl •J odstrani prah. (»ovsitešl rast Z, iu zabraai izpadanje las. Uztlrsivi glavotK>l. Se ne j ?! zlomi. Cena $1.00. Moskt! > žepni fesnik za brke 25e. § P« sprejemu te svote, po-^ S!jemo kamorkoli. Pišite: S Novelty Sales Co., P. O. __Box 135?. Pittsburgh. Pa. P^pit, ROJAKI! 7.">(UHHJ a K rov dobre rodovitne lenilje je v AVashingtonu odprte '.-a naseljevanje ali homesteade. Ptušljite $1.00 za zemljevid iu iu-forniacije. •J. Potoshnik, rOf) —2nd Ave.. Seattle. Wash. _ (19-21—6) NAZNANILO. Tempotom naznanjam članom društva sv. Roka št. «.»4 J. S. K. J. v Waukeganu, 111., da se prihodnje seje v polnem številu udeleže, ker je na vsporedu volitev delegatov za bodočo konvencijo. Z bratskim pozdravom Anton Kobal, tajuik. _(1D-20—G)_ Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA KOKDIŠ. Doma j«- iz vasi lie t je Št. 70, občina Loški potok. Prosim cenjene rojake. (V kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se sam ojjlasi svojemu bratu: Anton Kordiš. 14G D«-zie St.. AlajKficU!. Ohio. (19-2:)—6) Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. • Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji Potrebno je, kadar se nam ftenar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja, TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. INDIJANSKA REZERVACIJA v Colville, AVash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. julija. Okrog 400.000 akrov. Zemlja za sadjerejo, poljedelstvo, mlekorejo iu živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom s poštnino vred stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilne ali španske vojne se lahko ukuji-žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako naznanite, kje ste služili. Smith &. McCrea, Eagle Bldg.. Spokane, Wash. (12-6—17-7) Prijateljem in znancem naznanjam, da sem 1. maja otvoril VELEPR0DAJALN0 opojnih pijač. V zalogi imam raznovrstne domače iu iuiportirane pijače; fina vina, likere, sljivovice, dropovice i. t. d. Pivo iz pittsburških in drugih pivovarn. Rojakom se toplo priporočam. Cene nizke! Igliatz PodvaSIlik, Postrežba točna! WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. SVOJI K SVOJEMU! Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga Je edino domate podjetje, ki ima veliko skladišče vsakovrstnega vina in žganja v mestu New \orku. Vse naše blago je pripravljeno po "^^f™ načiuu in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA \ bAKU i'U-ŠILJATEV JAMČIMO. Cene so sledeče: RDEČA VINA: Claret sod 52 calon le... Zenfandel sod galon le Barbera sod 52 galon le ... Borgendy sod 52 galon le .. Opol sod 52 galon le....... BEI.A VINA: Riesling sod 52 galon le---- Hoek sod 52 galon le...... Bauterne sod 52 galon le ... VINSKO ŽGANJE: » l k „„. Bod 27 do 28 galon.... $2.15 gal« Za trgovce so bosebne cene. ^ 5Q do 52 Ralon ... $2.I0 galona Vsakemu, ki naroči od nas petkrat eno ln islo blago, mu je pošljemo 6«. stif zastonj. Torej pri petih »odib vlna iste vrste, dobit« šesti sod ZASTONJ. . . -Z naročilom pošljite Money order ali pa gotov denar ¥ priporočenem pismo. DALMATINSK0-KALIF0RN1JSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. Hew York, H. Y. .. $26.0« .. $28.00 .. $32.00 ... 35.00 ... $40.00 ... 37.00 .. c<5.00 .. $40.00 'KRACKERJEV' BRINJEVEl' ga je najstarejše in od lil zdravnikov pripoznaao ti« kot najboljše sredstvo JILA proti notranjim boleznin^ Oana m "BBINJBVBO ]o: • »tekJenla f BJ0 H V ZALOGI IMAMO tudi Uatl domaČi TROPINJBVSO ta 8UTOT-KA kuhana t nail lastni dlstileriJL TropinJevec per gal. $2.28, $2^0, $2.78 ln $3.00 Slivovi t* por gal............ $2LTB—9SJ08 TropinJevec zaboj.................... 9 0.00 SUvovits zaboj ...................... $15.00 "•T* Byo Whlskoj 5 let atar, aaboj .... 911.00 Bodoča Ohio vina por gal. .... H&, 00e^ 00«l Catawba In Delaware por gal.......TBcl — BOa. ■ . Za 5 ln 10 gaL posodo računamo 9&4M, aa 36 gaL $2.00. za voCJa naročila Jo ood ap1i>nt| Naročila naj prllotl denar all Monoy Ordte fbTiioiifldy DisSg Ci. OSMi ST. GUB AVL. CUfBU». i Spoznal sem jasno kakor še ni I koli ne do tedaj. In posegel sem pi s trdo In moeno roko med lepe in V mehke spomine in sem jih izbri- m sal vse do zadnjega. Izbrisal sem m in one najslednje in najlepše, ki pi mi jih je vpisala v dušo najdra- di žja mi roka. ni — Da ne bi vpisala uikoli vee jrl nič lepega taka mehka roka! pl Od tedaj so mi še dražji taki pi pomladanski večeri, tihi iu skriv- vi uostui. kakor je tiho iu skrivno- to stuo v duši novorojenega otroka, m Še dražji so mi. ker mi je prišlo ob njih veliko spoznanje, iu sem ji storil ob ujem nov velik korak k daljuemu eilju... m • m Ali ljubite pomladanske veee- in re? In kake ljubite? in Nemirne morebiti in viharne, bi ko ječi v strahu iu bolesti vsa pri- Ia roda. ko stokajo šume stoletue, V! in padajo drevesa pod neiisinilje- N 110 roko viharjevo, ki se skriva pi človek ves plali. ker s«» čuti sla- \< bega pred višjimi močuii — ali /i ljubite take? ž« Iu zakaj ljubite take večere? Ali so Vam dragi, ker Vas spo- k minjajo velikih viharjev iu bojev. ki so divjali ob njih v Vaših z* dušah? — zi Hej. kako jo ječalo Vaše sree ti pod neusmiljenimi udarci usodi- 11 111 m i. kako se je zvijalo v neiz- R rekljivi bolesti! Hej. kako je div- u jalo v Vai«'m srcu in Vam je re- p zalo rane. tla je tekla kri v poto- 11 kili. Vse ranjeno je bilo Vaše sr- h ee iu vse brez moči. Čudite se še si danes, kako da ni izkrvavelo pp- d |)oIiiuiuh. kuko da še živi in ui v ouiagalo in umrlo ob onem viharnem pomladanskem veeeru. t; Zavoljo viharjev in bojev so Vam dragi taki večeri? A zna biti še bolj zaradi velike zmage, ki ste jo izvojevali ob takih večerih sami nad seboj. Hej. divjala je burja in Vam je sekala rane iu Vas je pripogibala k tlom. a zmagalei ste izšli iz boja I vendarle. .. Ali so dragi taki večeri tudi I meni? Ob viharnem pomladanskem I večeru sva si stala naproti. rPo-Islavljala sva se. I — Odpustite mi vsi-... — Kaj Vam naj odpustim? — I Da ste me ljubili! Saj sem Ijubi-lla tudi jaz Vas iii Vas ljubim še Iz vsem sreem in z vso dušo. In I rada bi bila vaša do groba iu k-j Vaša, ko... Zakrila si je oči in ui izgovo-I rila. — "Povejte, prosim! — ... ko bi bilo mogoče brez I greha. Povesil sem glavo. V srcu mi j j je divjal vihar, hujši kakor oni . I tam zuuaj. — Vzemi, saj je tvoja.... I — Ne, nikoli! — Ali'Jo ljubiš tako?!. .. — Moj Bog. zdaj mi daj moči! j — Da. to je kar stoji med najina: greh... In kar ne maram 111 I ne smem pogubiti Vaše čiste in I svete in ne lastne duše, morata I najini poti daleč narazen... I Bog, vihar je bil to iu boj. — Videl sem njene solze in boleči- j lne stoterih ran som čutil v sreu. — Ker Vas ljubim... Bog z iVanii na Vaših potih. I V viharni in šumui pomladan-1 Iski noči sem se vračal domov. — ; j Kaka je bila ta pot — ne vpra- I šajte, prijatelji. Če ste hodil kdaj I sami take poti. ko ste pustili v "Isvetu vse, kar je bilo do. tedaj II drago Vašemu sreu, iu ste se od-1 rekli vsemu, kar ste ljubili naj-! bolj. veste, kaka je taka pot. 1J Iu vendar ljubim zdaj take ve-[čere, ker mi je drag spomin na Ioni viharni iu težki pomladanski * I večer. Drag mi je. ker sem pre-Imagal sam sebe in nisem stegnil j roke po prepovedanem sadu iu * j nisem stopil brezvestno Črez ouo. . I kar naju je ločilo, erez gTeh, in 1 nisem pogubil dvoje duš. j — Bog z Vami na Vaših potih. rJČe ini je drag še spomiu na koga, J "I mi je gotovo na Vas, na vso sve-I to in čisto. In vem, tudi Vam je Hdrag spomin na me... j Res, neskončno drag in ljub ''lini je oni viharni pomladanski večer, ko sem premagal sam se-. I be in sem. se odrekel vsemu in M sem pretrgal zadnje vezi. a j j- In zdaj < Kaj zdaj, ko živim po-I vsem samoten samotne pomladan-j ske večere t ii — Saj niate veseli nikoli. Ved-je na otožnost Vam Zre iz oči, teši pek plač je Vaš smeh. in vedna ie žaiost plaka menda v Vašem sr-ft. cu... Molčal sem ob tem mehkem oči- 1 oifproim 1 , O, oac O^rC oap ft^cC lirCi i)wC flirCi ^^TTjr^liJLTfjlJji Velika zaloga vina in žganja. ; ^ ^ MARIJA GRULL ' h^H^B^K^Hk^ Prodzjzlbelo vino po...........—•• 70c. golloD &S ^fH^M^^MT črno vino po ................M ^MHHbl Droinik 4 pallone za ........................................a 1 flHHm Brinjevee 12 steklenic so................$1Z.UU )C > 'ME^^^^^^F* 4 gallbne (sodček) ............ S16 00 U t Za obilno*naročbo ae priporoča [ ^^^^ 5308 St. Clair Are., N. E., Ctodaid, OfcioS St LNk, Mo.: Mike Grabrtaa. I Klein. Moot.: Grecor Zooec. i Ureal rails. M mL: Math. D rit h. i Bed Lodge. Mont: Jooepb JeraJ. j tinalui, Moot.: Tomai Pauiln. I Gawanda. N. V.: Kari Sternlia. i Little Falls, N. X.: Frank Gregorka I Cleveland. Ohio: Frank Sakser, 1 j MarinčiC, Chas. Ksrllngor. Jakob Boa j olk, John Prostor ln Frank Meh. j Raikrtoa, U. la akalla: Main Krt j nar. | "Bridgeport. O.: Frank HoCevar Coliinwood. O.: Matb Slapnik. Lorain, O. ln okolica: 1. KtunOo to liools Balant. Nile«. Ohio: Frank KogovSek.__/v, Konagslown. O. : Ant. KlkolJ. /H Oregon City, Oreg.: M. Jostla. p Allegheny, Km.: M. Klarlch. 1 ' Aatbridge. Pa.: Frank JakSe. lo; Bessemer, Pa.: Lonli Hribar. Braidirli, Fa: Ivan Germ. 70 BridgevUle, Pa.: Bndolf Pleteriek. Burdine, Pa. in okolica: John Dem- — fiar. Cans—hiufg. Pa.: John KokUcb. Cecil. Pa. In okolica: Mike Kočevar . Csnfsngh. Pa.: Ivan Pajk la Johs ar Zupančič. v Claridge. Pa.: Anton Jerlna. 11 j Broughtou, Pa.: in okolica: A. Dem- ki 8ar. Darragh. Pa.: Dragntin Slavi«. Donlo, Pa. In okolica: Joseph Subor Export, Pa.: Frank Tre beta-Forest City. Pa.: K. Zalar in Prank Leben ln Math. Kamln. FnreU. Pa.: Anton TsientločlC H Greeosharg. Pa. In okolica: Novak. Irvta, Pa. la okolica: Fr. PemAsr. Johnwtawa. Pa.: Frank Gabrenja la John Polane. Luzerne, Pa. la okollra; Anton Oaolntk. " Meadow Lands, Pa.: Georg gehoiU Mooessen, Pa.: Math. KlkelJ. Moon Bun. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. la okolica: Z. Jskshe. N L Podvasnlk. L Magister ln D. R. Ja > Sooth Bethlehem. Pa.: Jorn«] Ko J prlviek. f Bteelton. Pa.: Anton Hren. C Unity 8ta^ Pa.: Joseph SkeriJ 3 West Newton, Pa.: Josip Jov«n | WUUck, Pa.: Fr. demo ln J. Peter I net. < , Tooele. (Jtah: Anton Palčl«. Wlnterqnartera. Utah: U BtaSIrO ' Black Dlaakond. Wash.: G. J. P© ' renta. J Davis. W. Va. la okolica: J. Brtwidi < Thomas. W. Va. In akollra: Brank KoclJan In A. Korenchan. 1 Kenosha. Wis.: Alekwander rewtli ' Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Aug. Collander. ' Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin in 1 Martin Kos iu Joku Ktampfel. J West Alii a. Wis.: Frank Skok. ] Bock Springs, Wyo.: A. Justin. Tal I Stalleh In Valentin Marctaa. | ; Farme na lahke in poljubne j obroke. | Mi lastujeino 2000 akrov v enem I kosu v največji slovenski naselbi- ( . ni v Ameriki, ki se nahaja v Clark | - Co. v državi Wisconsin. Ta zemlja j : meji s farmami slovenskih farmer- | 1 jev in jo prodajamo v kosih po i - 40, 60, 80 in več akrov na lahka in 1 - dolgotrajna odplačila. Našim kup- t - cem postavimo na zahtevo tudi , j hišo in hlev ter očistimo tudi nc- i kaj zemlje, a vse na dolgotrajna t> odplačila. Poleg omenjene zemlje lastujeino še čez dvajset tisoč akrov zemlje v Clark Co., toda, če hočete ► zemljo v bližini svojih rojakov, potem nam pišite takoj po nujna pojasuila. Naslovite: sl Homemaker Land Company Dept. 3__Tioga^Wi*. OGLAS. k Cenjenim rojakom priporočam »voja , NARAVNA VINA, m ls najboljiefirh groadjB. Najboljše staro belo vino Bies-^ ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdefte vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon * $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropin jevec 4% gal v $12,10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vitet tudi vojni davek jI za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem B. JACKSS. ° Bo* 1«! IH. Halona Hal ommmmmmmmmmmmm " Suhe dežele? Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po ceniki JOSHLAHIGH, box lAft dike^Mkiie, ...... .. -t. GLAS NARODA, 20. JUN. 1916. "S W V w w EVOEN 8UEt VEČNI ŽID. (Priredil J. T.) Roditi je stopil k njemu in mu zašepetal na ulio: — Gabriel ue ve ničesar, kaj se bo zgodilo. — Indijec je ua varnem. i j Aigriguv je bil bled iu razburjen. — Pristopil je k Gabrielu iu mu ponudil roko rekoč: — Žal lui je. da nisem mogel prej govoriti z vami. Gabriel je vztrepetal po vsem životu. — Ta človek je iuied nad njim nek poseben tajinstven upliv. — Dvajset let je oil tega — je rekel Aigrigny — ko me je vaša vzgojiteljica naprosila, da naj vas vzamemo v Red. — Ker ste bili pridni, marljivi iu vstrajui, smo vas začeli vsi ljubiti. Gabriela so te besede globoko ganile. — Večkrat sem že prosil, da bi se smel pogovoriti z vami. toda vse prošnje so bile zastonj. — Včeraj sem se slučajno sestal * svojo ' zgojiteljieo. Povedala mi je. kakšne zvijače m> se poslužili. da so ji odvzeli dekliei. kateri je bil privede! njen mož iz Sibirije. Agrigiiy in Rodin sta se prestrašeno spogledala. — Da, to tni j«- znano. — fuduo se mi le zdi. ker vaui ni va&a vzgojiteljica povedala, zakaj se j«1 to zgoddo. — Ko smo vas sprejeli v R«-,J. smo dobili n«*kaj listin, i/, katerih j« razvidno, da vam bo pripadlo veliko premoženje. — l'o določbah našega Reda. pripade torej vsa dedščina k nam. Rojaki ! Iščem svojo sestro KATARINO \ Columbia gruunrfuue lu LKBKX. poročeno NOVAK, fr f^ J 8luVt,1J#,ie le dobiti Pred 10. leti je stanovala v J)veduo pri\ . Clevelaudu. O. Sedaj bi rada ^TZL I% PAJK' zvedela za njen naslov, ker ji tM Chestnut St, Ceoemaocfc. Pk _ ^ * imam sporočiti zelo vaiiie stva- tm- pifiite po cenik. va , ---------ii. Kdor mi naznani njen ua- *4GLAS NARODA" JE EDI slov. mu bom iz dna srca hva-MI SLOVENSKI DNBVNIK \ ležna. ali naj sc pa sama oglasi. 5DR. DRŽAVAH. NAROCITK SK Agnes L.-ben, 161'J — llMi St., NANJ I > i Chicago. III. i 17-20—6) Frank Petkoviek Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET WAVKRI1AN, 11, L. PRODAJA fin* viut, is vratne smotfc«, patentirana zdravila. PRODAJA vožne ilstke ▼•eh preko m or-raONB M* 6rt- —— POŠILJA denar w atari kraj sanealjlvo 1» Zastopnik polteno. "GLAS NARODA' UPRAVLJA w t ooUrakl posel »pada 82 Oortlandt Street, delm' New York. n. t. 6102-04 ST. CLAUL AVE., CLEVELAND, MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRtUJE PO NIZKIH CENAH, DEJLO OKUSNO. * * • • IZVRŠUJE PREVODE 7 DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRANA rtJMEBNOST Mi DRUŠTVENA PRAVILA. OKROŽNICE - CENIKI I. T. D. 1HA NAKOClLA roAUtn NA t SLOVFNIC PUBLISHING CS. S2 Cortlandt St., New York. H. T STATE DEPARTMENT OF LABOR I BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence iu jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila iu pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako poslati državljau iu o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Novvoiški urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: TIH I). IS. Motrin Building. POZOR, GOZDARJI! Potrebujemo delavee za delati drva. Plača je «h1 kvarta $1.*J0. go/d je lep. Dnevna plača za čiščenje okrog klafter. da se lahko z vozom zraven pride, je pa $1.!)0. drva uakladati ua voz pa $2.00. ua kare in konje goniti pa Za uadaljue podrobnosti obrnite se ua: Rudolph Debelak, Box 1-5. Forest Lake, Mich. (17-l2o—li > Dr. KOLER, 638 Pesn Ave., Pittsburgh, Pa. HRVATSKI ZDRAVNIK Ur Kolcr je iimJ pia lirvntskl ziiru\uik. tpecija-lif,t \ I'M t .Jluu Ritu. K i itua i;:iftn» v zdi'NVlJ<>nju liijnik mu&kih bolezni. Sifilis ali zastrn-l>IJ»-uj»* l.r\ i x«lr-»\i -■* gls* s »-iiijo* mozolje ali mehurtke u>» lel«-• »tin. Izpadanje las. bolečine v Vo*teh. pridite in izCiRtil vam bo kri. N'e ■ -akajf». k'-r In bolt-K«?n (-»• tidUw. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec aH tri-per in tudi \(Jiuco po.-ledii r. ki im-»tjuejo raiii izrab! j ivhnja umeg« sebe. Kakor Miro opazile. Ua vam po-'iflmje moška zinoino^l,. ne eukajte. • pridite iti jaz vam jo boin £Ol»-t |m.vrnil. SuSenjf revi, ki \ rwll iz mehurja ozdra vim v k laik etri r-asu. Hydrnrelo ali kito ozilr-Kviiu v Cw urah iti eicer brez opera i i je Etotezni tneliurju. ki v»<»vzr«>."i).i l"'tr' vi ne v Križu in hrbtu in včasih tmll t»ri HpušoU1i od S. ure Zjutraj do * ill"«* zverer. — OI> ne>ieljah pa itn tlvoli popoldu*. S iKjfi-> no delam — IVidile uPebllu — Xe puzahite ime in številko! EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vnakovrMiiA pooblastila, vojaške prošnje in tla je polrebne uasvete v vseh vojaških sedevah. Rojakom, ki žele dobiti Ameriški državljanski p'apir, daje j»otrebue informacije glede dflluma izkrcanja ali imena parnika. Obruite se zaupno ua ujrjra. kjer boate toenu iu solidno po strežen i. NAZNANILO. V kratkem iz iti e nova brošura junl iiiicj.10111 AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE^ Izdaj in založil jo je Viktor J. Kubtdka. 1'isli dohodek te btušure nanieiijin avstrijski m voju škim ujctijjkom v Sibiriji oziroma Rusiji. Zvezek le brošure veJja 50^. Ta s votii je o latent tiar avstrijskim vojašliiiu ujetuikuui na Ruskem. Iuieiia Ui:rovaleev oziroma ua-roenrkov Avstrijskih vojnih slik bodo natisnjena v Crlusu Naroda. Vsa tako nabrana svota bo izro-eeini ameriškemu Rdečemu križu, ki bo denarje rit/delil med av-st.i ijskL- \ "jaške ujetuLke ua llu skem. Xaroeila ua brošuro iu denar uaj se blagovolijo poslati: VICTOR J. KURELKA, IT P.atterv P!.. New Volk, N. V. Velika vojna mapa vojsktuocih s« evropskih držav, »likost )« prt 28 palcih Cena 15 centov. POZOR ROJAKI! liHmtaapetoO« mila n tauk« Iom. kako t»« n ao£k* brk« ta b**do. Od Uc« Mstla m«}• *. Udalh knunt voasi ta dol v« laaja ba»cr to« noikim kraaal brki la brada ta aabaria arfpaaail la osiveli. Rertnatizem. koatlbal aH tr*aa> » mkmt. aocab in ▼ kriin, r o«mik dnab popdanaa obdra- . vim. rane. opekline, bala. tat*, kiasta vrtet*, potna noge kurje (rftn. a^hliaa t par daab ro> polnoma odstranim. Kdor bi moi« adravila brn [ aspaba rabil mu jamčim zs M 00. Pilita takoj po | cenik, knjiiico in žepni Koledar in polljKe 4cente v markah za poštnino. JACOB WABčl0, looa K. «4. su ClwLmd. O. HARMONIKE bodic! kakršnekoli vrst« Icdtlojea (a popravljam po aajottjtb noib, • delo trpežno Ui umealjlvo. V popravo aoesljlTo vsakdo poilje, ker nem trn nad 18 let toka) v tem posla In sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vsamem kranjske kakor vse drog« harmonike ter raCaota po deta ka-korftno kdo sshtevs kres nadsljnlk vprnlsnj. JOHN WBNZBL, 117 Kart ttai gt, Chnkaj OMo. NAZNANILO. Bojakom ▼ Lorain, Ohio In okolici nasnanjamo, da jih bo obiskal nai zastopnik JOHN KUM&E, k! je pooblaKan pobirati aaroft-kiuo ca liat Glas Naroda. 8 •poitovaajoai Zadej je nalaurtii pupis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojuih ladij i. t. d. V zalogi ituaiuo tudi Stensko mapo cele Krrope SI.50 Veliko atensko mapo, na eni strmni Z jedi' njene države in na drogi pa celi f?ett cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov* Pri nas je dobiti tudi vHike zemljevide posamezuib držav, kakor naprimer Italije, Kusi.j<\ Nemčije, Krau-cije, Belgije iu Balkanskih držav. Vsi so vezaui v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenk Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Kaj pravijo pisatelji, učeujakl in državniki o kajlgl Berts pL Suttuer. "Doli z orodjem f* Lev Nikolajevi« Tolstoj je pit»sl: Kujigo sem t veltktxu uflt kom prebral lu v njej uašel veliko koristnega. Ta kiijlga »H vplivu na človeka iu obsega nebroj lepih misli. Friderik pl. Bodenstedt: t.tdkar je umrla nia>lame Stael nI bilo ua fsvetu tako slavne pisateljice kot Je Sattnerjera. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega rasa. Ko elovek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo Človeštvu boljši easi. Kratkouialo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno area tue je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger pike: Sedaj sem v uekem gozdu pri Hirieglaeb iu sem bral kn'*.go z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral t»em jo dva due%-a neprenehoma la 6edaj lahko rečem, da sta ta dva dueva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral,'sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v šolah ne tunelu manjkati. Na svetu bo družbe, ki razširjajo Sveto PisLJo. Ali bi se ue moglo ustanoviti dražbo, ki bi rsziirjsls to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so JUl spisali ljudje, ki se borijo za svetovui mir. Hmis Land (ua shodu, katerega je Imel leta 1800 v Berlinu I : Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom pomnili. Naj bi tudi ta knjiga na&la svoje apostolje, ki bi 611 injo križemsvet in učili vse narode. Mnnnčnl minister DunajewskJ je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zborntel: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisaua na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-fikl strokovnjak, uobeu državnik. |>ač pa prlprosta ženska Be rta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas. posvetite par ur temu dela. Mislim, da se ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, . New York City, N. Y. *-, lu«". Stanovanje je >ilo zelo ravno opremljeno. V kaminu je plapolal ojreuj, v kotu i<* stale \HikiJ hrastova omara, sredi s«,b«- \ta velika miza. — V steni i«- bila vzidana *Hik;« železna Ma^ajua. Tri mizi je sc«lel majhen no/ieek Samuel in pi-al. kar uiu j«- narekovala njegova žena i«tseha Kil j«, ^tal /«■ ver kot oM-uuleset let. doeim jih je imela ijejfova žena nekaj natl petdeset. — Torej ]**. oktobra b-m ]>2t, ji- bib» petdeset tisoč avstrijskih roldiiiarjev j,- vprašal Samuel. — S;,j prav. kaj ne. Batseba T - Kaj ti je zopet ? jo je vprašal v skrbeh. — 1!*. oktobra. Samuel.... j.- rekla iu si obrisala oei — sva «lo lila zadnje pismo.. . . — Ah. /daj pa že vem. < >,V je \es zaverovan v tlelo, materino ree pa vedno rti je. — 'I etlaj ->\a «lobila za«Inje pismo o«I najinega Abelu. — iz Nent ijr natu jt pisal, da je denar, katerega si mu izroeil, v Nemeiji ob estosuouo naložil iu odšel nekaiu proti Poljski. — Da, Batsebu. ua 1'olj^ko je šel in tam jc umrl. — Obtožili so ta tihotapstva, in tako pretepli, da je umrl v strašnih ranah, — O, hvala ti l»«jg, da je bil najin otrok že vsaj pošteno po-topau. Gonputl je vedel, ka.i je storil. - Nalojja. ki jo je imela naša IružiuM >t«.prtdrsrt let. jr izpolnjena. — Zakaj bi se uuš rod še pluli! ? — Naša naloga je rešen«. Napori I j" dan. Samuel je p«»^le«lal ua hišo iu vztrepetal. — Poglej. Ilatseb*. jMtglej je tekel in pokazal na okno ki je bilo s.aprt«> / železno ploš.-o. I'tt^lej. -«-driu svetlih loi^k kot danes pred tridesetimi leti. \ plohei je bil«« napravljenih v podobi križa sedem malih odprtin. — Iz t-h odprtin je prihajala svetla luč. Drugo poglavje. > s ^ *t DEDIČ. — N> bojva trjra je rekel Samuel. — Moj uOe ill stari of't st« pripovedoval;«. «la je to /.v veekrat prijH'lilo. — Ali si nivta mogla raztolmaeiti ? — Ne. nikakor ne. — Morda je hiša v /.ve/i s kakim d ni tri m poslopjem v bližini' Ne. v hišo sr uikdo ne upa. — Ali ne veš. kako grozue stvar napisan«- «« tej hiši v listinah, katere mi čuvamo? — Oh. Samuel je rekla žena — kako srečna in zadovoljna b bila. ee bi se v m« dobro i/t«-klo. — Št. ,lanes do opoldne sva mid v; varuha premoženja. (»p«.l.ln«' se iznebiva te velike odgovornosti , Kakšna -vola je v kontokoreutu 1 — je \ prašal Samuel. Zena je nekaj «"a*a prelistavala debelo knjigo, potem je pa rekla — 2l'J milijonov. 17,».000 frankov. — Izvrstno! — je \zkliknil Samuel. — Zdaj naj pa le pride no tar, vse bo dobil v najlepšem redu. — Nikdar nisem slutila, ljubi Samuel. «ia imaš tako veliko svot« na razoolajro. kljub temu. da sem vedela. «la je ogromno denarja a blapajni. — Stl i si mi vedno pravil. «la je znašala zapuščina gospodi ftennepoiita sam«« petdesettisoe frankov. — To je vendar «"ist«) umevno, ljuba žena. — Ako se računa obre Mi od obresti, sr p«, preteku štirinajstih let,vsak kapital podvoji. -V stopetdesetih letih j«- desetkrat, po štirinajst let. — Osnovni ka pital se ie najprej potlu.jil, zatem potrojil in slednji«' podesetoril Ak(» bi moi moee in moj stan oee ne imela nikake izgube, bi ne bih danes v^ blagajni samo '212 pač pa 2'2o milijonov. — \'sled raznih ban krutov in taks je odpadlo 13 milijonov. — O vsem tem imam natančna izkazila. — Zidarji s«» ze na delu — je rekel Samuel. — ko je pogledu skozi okno. — Že podirajo vrata. Na dvorišču je s ree al Gabriela iu Kotlina. — Ali ste \i čuvaj te hiše? — j«- vprašal Rodili starega Žida. — Da, g«ispod. — To je dedič, gos p« »d Gabriel Rennepont. — Notar bo prišel šele ob desetih. — Kakšen notar? — je vprašal Gabriel. — To bo določil gospod Aigrigny — je odrnil Rodin in vpraša Zida: — Ali nismo prišla nekoliko prezgodaj? — Kaj ue. da lahkt tukaj počakava? — Ako hočeta, stopita v uiojo sobo — je odvrnil Samuel iu s« priklonil. — Z uaj večjim veseljem. Par minut kasneje sta se že nahajala Rodin iu Gabriel v sobi katere okna n«j bila obrnjena ua cesto. — Prosim vas. povejte mi — je rekel Gabriel — zakaj riiseu smel več dni govoriti z abbejem Aigrignyjeiu iu zakaj ste me pripe ijali sem T — Tega vam ue morem povedati. — Gospod Aigrigny l>o kiuak tukaj, njega vprašajte. Gabriel ga je začuden pogledal iu je postajal vedno bolj nemiren. — Samo to vam lahko povem — je nadaljeval R?>din po krat kem molku — da bi Aigrigny ravnotako rad govoril z vami kakoi vi I njim. T". ?alta j ste me privedli sem? — Saj nimam vendar s to hiše nobenega stika. — Ali vam ui vaaa vzgojiteljica res ničesar povedala? — Ali v&m ni ničesar omenila o nekih rodbinskih listinah, katere sinu ua ali pri v nut, ko ste bili sprejeti v samostan? — Ne. gospod. — O teh papirjih sem vprivič slišal iz vaših ust. Tedaj je prišel v sobo abbe Aigrigny. j je odpri &aiou«i vrata in naapaailv da je priael notar. 1 dobite "GLAS NARODA" skoal itlrl mesece dnevno, lavzemil nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na testih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila* v mesecu 166 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia ^a dnevno poročila s bojišča in rasne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka Jasno govori, da je list selo razširjen. /te ocobje lista je organizirano in spada v strokovne unije, V Pozor! Pozor! S 4 V zalogi imamo iz starega kraja ini por tirane ^ j S R R E. \ 5 Cena 60 centov s poštnino. S i FRANK SAKSBR, ^ p 82 Cortlandt Street, New York, N. 7. p p Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče p š dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od i 1 g prejšnjih zalog. __________| 1 ■■■• • » ^ .......................................- \ .- .................r*- 'ter* "GLAS MAEODA" JS XDINI SLOVKNSKI BNXVNSC ¥ fc. OmUtnOH DEŽAVAH. - NAEOČSTS SS H Ail J j - .___.......: .......- . ________ _____________________ Veliki vojni atlas § tupfaqooh se evropokih držav io pa koloni)- | skih posestev vseh ydes3, 1 F Obeaga 11 rasnih iemli«vidovi p ua 20tih straneh iu veaka stran je 1U>/^ pri 13Vs palca velika- 8 | Cen« samo 25 centov. Manjši vojni atlas j na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. C ana samo 18 centov. • • -i* J t Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak ] [ lahko spozna. Označena so \sa večja mesta, število pre- | J bivaleev, držav iu posameznih mest. Kavno tako jf povsod ! tudi označen obseg površine, katero zavzemajo pusamezne ' t države. i ! Pošljite 25c. ali pa 15e. v zuamkah in uataučen naslov tu mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjeui j odjemu dauio popust. i Slovenic Publishing Company, I S2 Cortlandt Street, New York, N. Y. j