% Z*f гЗј. A w fr.fr f2»4£i,. *.- f€ еАлпј т KNoetistoiCk y sits p«vs«»iarÄ**Ä- ÜWö&ilaa listu: Celo leto K 120* -, poi feia K №—, čeiri leia R 30’—, Izven Jugoslavije : C®io feto R 150'—Inserat! ali oznanila se za- ‘МкКовајо po dogovoru ; pri večkratnem inseriranjii primeren popust Uprevntštvo sprejema naročnino. haseađe in reklamne.---------Telefon št 220. E®. ttSeirlllKSfc. CTDA^n er S ш%гшШт!Мш lscd?isfln političen lis! za slovensko ljudstvo Mp,s?-Steo*», «tena 14. Mas®**©®. Ј00Ж. tNHMBtmeatim« ЖтчШш »fene t V .Straža* Izhaja v pondeljek, sredo I» L Uredništvo in upravnlšlvo je v Maribora, Korb* cesta št 5. — Z uredništvom- še more govo. vsak dan samo od 11. do 12. urte dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nčz.a$i$e r-eklaroadj« so poštnine proste. ---— Telefon 'št Ш. ......... ........<------------' - Letnik XIIL Kulturni stiki z Stalijo.1 Italija jo postala naš mejaš na zelo, zelo dolgi črti: od Belepeči na Go-ш enjsfcem pa do Valone v Arnautluku mejimo posredno ali neposredno po topnem in po morju na celi zapadni meji'na Italijo. Vsakdo mora s svojimi sosedi živeti v različnih stikih. Na-Sa država je mlada ter se šele razvila 'in v tied tega potrebuje toliko 1 olj »vplivov in stikov s sosedi. Zalibog je fa Italija takšne vrste sosed, da nam «tiki 34 njo obetajo zelo malo folažiji -&eg o* 4 K© se je sklenila pogodba v rapalski femarjeti, so nas tolažili, da dobimo kot nekako nagrado za težke politične žrtve zelo ugodne gospodarske to kulturne stike. Toda te obljube «o vzbudile med našim prebivalstvom zelo malo navdušenja, zgodilo se e ravno obratno: vzbudile so med ljudst -,vom bojazen in nevoljo, ki se je pridela izražati na različnih protestnih shodih, Stvar je v resnici kočljiva, za gospodarske stike je potreba dva, ki $i Di©d sabo izmenjujeta svoje blago. ¥ našem položaju smo mi pač zmožni, 3a dajemo Italiji zelo dobro in koristno blago; žito, živino, les, a tudi različne manjše reči, ki Italijanom dobro teknejo: prešičke, perutnino, jajca in maslo itd. Italijani imajo pa samo take reči, katere lahko pogrešamo, oziroma, katere so našemu gospodarstvu celo škodljive. Ha izvoz imajo predvsem vino, deloma pristno, še več pa aimetnega. Pijančevanja je pa- v naši državi že veliko preveč, kdor se pa ravno hoče napiti, se lahko napije domačega vina, da vsaj denar ostane v deželi. Vinogradniki protestirajo prav krepko zoper uvoz laškega vina, ker &G mnenja, da lahko sami zadostno poskrbe za potrebe naših pivcev in pijancev. Zalagajo nas lahko še z različnimi drugimi priboljški življenja , kakor z oljem, pomerančami, ligami in drugim južnim sadjem, brez katerega se prav lahko izhaja. Potem imajo za izvoz ogromno mnogo cvetja, da lahko kavalirji poklanjajo damam šopke. In Se pred vojno je šel vlak za vlakom laškega cvetja na Dunaj in v Nemčijo. Sedai so Nemci postali varčni,/Lahi pa ne vedo kam s cvetjem in bi ga rar Ш odrinili nam. Poleg tega zamorejo 'Lahi izvažati velko množino lačnih delavcev, ki bi našim domačim odjedali kruh in množili brezposelnost. K laškim izvoznim predmetom zamoremo Se prišteti različne „umetnike“, pustolovce, tatove, anarhiste in podobne o-sebnosti brez jasno izraženega značaja. Tudi za ta izvoz se lahko zahvalimo. Tovarniških izdelkov, katere bi mam lahko dajali Lahi, je tudi zelo malo in nikakor ne odtehtajo naših volov in prešičev. Trgovski stiki z Italijo to torej za nas malo tolažljivi. Sedaj so pa postavili na dnevni red drugo točko, nam-„seč kulturne odnošaje. Ravno poročajo listi, da se je ustavil med potjo na vožnji k Italijanom Conte Lujo Vojnovič, naš poročevalec za kulturne stike % Italijo, da se v Ljubljani od merodajnih oseb informira, preden se spusti v pogajanja. Tako informiranje v nekaj dnevih je pač nemogoče. To iz-gleda tako, kot vzgoja princev v srednjem veku. Starejši brat je umrl in mlajši pr.inc, ki morda ni nikdar mislil, da postane vladar, se mora naenkrat pripraviti, da zasede prestol. Tlačitelji pride ,o po naročilu, vsak predava nekaj ur svojo stroko in v nekaj mescih je princ, ki je popreje morda komai znal brati', izobražen, da postane vladar in „oče naroda.“ Gos/od Conte Lujo Vojnovič je potomec store (dubrovniške hiše. Dubrovnik je starodavno in staroslavno mestece doli na jugu Dalmacije, kjer je od' nekdaj silno deloval laški kulturni vpliv. -»lasti na, takozvane boljše hiše. 1 a 1: Lujo Vojnovič jo goienec in o’ oževa ielj laške kulture, To je pač njegov a zasebna stvar, ki mu lahko dela veselje, ki je pa za nas popol« oma brez pomena. Ne more pa poznati naših kulturnih razmer in potreb in v nekaj dnevih se tudi ne more priučiti, ka -kor bi bilo želeti, naj ima še tok so talenta in dobre volje. Naredil bo pač nekaj globokih poklonov italijanski kulturi, kar bo Italijanom dobro delo, nam pa ne koristilo, ne škodilo. Toda posebnih vspehov od teh pogajanj re moremo prerokovati in ne moremo si dobro predstavljati, v kakšni smeri naj bi se razvijali naši kulturni stiki 2 Italijo? S kulturnimi stiki je približno kakor z gospodarskimi. Italijani nam ne morejo dati skoraj nič, pač pa mi zelo veliko našemu prebivalstvu onkraj meje. Italija ima pač staro in veliko kulturo, ima lepe stavbe, stare umetnine, velike pisatelje iz 14. in iz 16, stoletja. Ta kultura je postala last celega človeštva in iz nje lahko črpa vsakdo brez vsakih diplpmatičnih pogajanj. Italijani bodo vedno veseli, če pride kdo ogledat njihove stare stavbe in slike, ker tujski promet je zanje vir dohodkov, od katerega morajo živeti. Praktično je za nas samo vpra -šanje, kako omogočiti našemu prebi -valstvu na Primorskem, da bi lahko živelo in razvijalo svoje uarodno-kul-turno življenje. Naše prebivalstvo potrebuje šol v svojem jeziku in v na- rodnem duhu, možnost, da se razvija-iei kulturna društva, časopisje in slovstvo, slednjič nemoteni kulturni stiki z našo državo. Italija naj bi'priznala veljavnost študij na naših šolah, dosolila na Primorsko uvoz našega ča-' sopisja in naših knjig. Toda od diplo-jnatičnih pogajanj tozadevno ni veliko pričakovati. Italija bo vedno stremila '’/& tem, da uniči na Primorskem slo -vansko kulturo in jo nadomesti z laško, delala bo tudi vedno težave vsem kulturnim stikom s Slovenijo. Cesar ne bo mogla ali hotela oficijelna Italija, bo dovršila s tiho vladno podporo zveza fašistov. Naše ljudstvo bode predvsem navezano na samopomoč in to samopomoč je treba razviti in organizirati. Za nas je pač neugodno, da imamo na tako dolgi črti soseda, ki nam zamore v gospodarskem kakor tudi v kulturnem oziru nuditi zelo ma -m, ki nam je pa nevaren politično in gospodarsko in kulturno. Kakor so se politična pogajanja zaključila z neuspehom, a gospodarska groze s katastrofo, tako si ne obetamo ničesar tudi od kulturnih pogajanj. Rešitev primorskega našega prebivalstva v kulturnem oziru bo v organizaciji samo -pomoči, ki se mora razviti z vso intenzivnostjo, a to je predvsem naloga Jugoslovanske Matice, I položaju. Belgrad, 8. marca 1921. Burna današnja seja ustavnega odbora pri razpravi člena, ki govori o vojski, odkrila je že itak slabo prikrite namere plemenske hegemonije. Govor poslanca Sušnika, s katerim je u-♦eriieljeval svoj predlog o ustavnem jamstvu ravnopravnosti tudi v vo.ski, je zadel v živo. Posebno so se čutili prizadete znani srbski šovinisti minister Marko Triikovič, dr. Laza Markovič, dr. Voja Marinkovič in dr. Z. Miladinovič, ki so z nedostojnimi medklici in kr njem skuhali ovreči ne-pobitna dejstva, ki jih je nizal poslanec Sušnik brez obzira na to, da mu ie predsednik dr. Ninčič predi, da mu edvzame besedo. Poslanec dr. Simrak je z medklici vztrajno podpiral tega govornika in pobijal medklice vladi -novcev tako, cm ga ,te Laziča. Markovič s čudno, toda razumljivo logiko v-prašal, češ, kakšen interes ima braniti'Slovence, nakar mu je dr. Simrak točno odgovoril, da mu kot Jugoslovanu nalaga dolžnost hraniti vse one, ki iskreno mislijo za. Jugoslavijo. Vsa dejstva, ki jih je naštel posl. Sušnik o zapostavljanju slovenskih častnikov, o tendencah odpuščanja iz vojske vseh nesrbskih častnikov, o balinanju in šikaniranju slovenskih vojakov, o nedovoljni in slabi hrani, o i ošiljanju slovenskih vojnih enot v Maoedonijo in Albanijo, dočim so celo Arnavli v Ljubljani itd. — vseh teh dejstev torej vojni minister ni mogel ovreči, pač pa se je izgovarjal, da je \ sem tem nepravilnostim kriva različna miselnost, češ, da ni mogoče preprečiti kolizije sedaj zedinjenih pri -padnikov dveh še pred nekoliko leti sovražnih si armad, dasi se vojni mi-rister na. vso VriniTe trudi napraviti konec vsem tem nepravilnostim. To se bo seveda zgod.io Takrat, ko bodo š ■ položaji izključno v srbskih rokah in ko se Slovenec v vojski ne bo smel več čutiti 'Slovenca. Ljuba Jovanovič se je odločno postavil v svo'em govoru na strah posl. Sušnika in zavračal nedostojne trdit- ' ve Marka Trifkoviča in ostalih pete -|- linov, ki so skušali žaliti slovensko ' narodno zavest ter je zahteval od vojnega ministra, da si resno vzame k srcu govor g. Sušnika in da se dosedanje postopanje v vojski čimprej odpravi. Marko Triikovič, očividno nekam osramočen, se je v svojem govo -ru izgovarjal na svoje živce. Ce bi Vsi slovenski poslanci zastopali koristi slovenskega in jugoslovanskega ljudstva tako, kakor zastopajo poslanci Jugoslovanskega kluba, bi „vremena Kranjcem kmalu se Zjasnila“ in lepša zarja bi zasijala po. vsej lepi Jugoslaviji. Položaj vlade postaja nevzdržljiv. V musnmanskem klubu, ki je še edini adut v rokah vlade, vlada dokajš -nja neodločnost. Odločni opozicijonalci sd v manjšini in stoje pod vodstvom dr. Mehmeda Spaha, dočim so dr., Hrasniea, Korkut in Kurbegovič iz o-sebmh motivov za sodelovanje z vla-oo, ki še vedno računa ž njimi ravno tako kot opozicija. Preokret se pričakuje pred vsem cd Radiča, čegar prihod v Belgrad je zo^et prišel v ospredje. Z vsprejetjem državnopravnih določb za svo„e iz u-ustavnega načrta Narodnega kluba, ki priznava monarhistično obliko države, Radičev klub se prilagoduje danim razmeram. S tem je pa tudi da -na možnost, skupnega nastopa v zbornici vsem Hrvatom, Ni izključeno torej, da se bo dosedanja kooperacija Jugoslovanskega kluba z Narodnim klubom razširila v močan opozieiona-len blok, ki bi štel do sto glasov. — Muslimanski opozicionalei računajo s tc možnost,,o in odtod tudi izvira nji hova neodločnost za vladno politivo. Sedaj so odločene seje ustavnega odbora, da se doseže sporazum z av tonomis,;čnimi skupinami glede u ravne razdelitve države, med katere seveda s^ada tudi Radičev klub. Kaj nam prinese ta sporazum, je težko prerokovati; gotovo pa je, dane bo šlo vse tako, kakor si predsta lja-jo vladinovci. telile demokratske vlaće /cper mariborsko mestno hrarUrico.' Nezakonit odlok. I ske stranke in sicer iz mož,Ad jim je Doscdajni upravni odbor maribor- bil blagor hranilnice pri srcu. Ko so ske mestne hramiAce je bij sestavljen lani ti možje v mejniku prevzeli hrane večini iz pristaštev Slovenske ljud- i nilnico od gerenta dr„ Irgoliča, je bi- la ista v žalostnem položaja. Bila Џ brez denarja. Ce je hotel kdo dvigniti le 100U K, jih navadno ni dobil,' ker hranilnica redno ni mogla izplačevati več kakor 200 do 800 K. Ljudje, ki so imeli pri hranilnici naložen svoj de nar, so bili obupani. Bali so se za ta svoj denar. Hodih so povpraševat za dober svet k drugim denarnim zavo -dom. iJri drugih posojilnicah so ho -teli zastaviti hranilne knjižice Mestne hranilnice, da bi dobili na nje posojila. Seveda teh knjižic nikjer niso radi videli in sprejeli, ker jih je izda! zavod, ki je bil na polomu in ki ni megel izplačevati viog. Koliko strahu so prestali vlagatelji za svoj denar, ki so si ga večkrat po desetletja težko prislužili! Ko je prevzel hranilnico novi odbor, so ljudje zopet dobili zaupanje v ИјО, ker so poznali, skrb in delavnost mož, ki so jo vodili. Začele so prihajati vloge, hranilnica je mogla zopet Izplačevati vsako svoto in dajati celo posojila. In ta odbor, ki je rešil hranilnico iz težkega položaja, je demokratska vlada zdaj razpustila „v varstvo javnih interesov.“ Ta odlok ministrstva za notranje zadeve je popolnoma ne -zakonit. Glasom pravil mariborske mestne hranilnice je nadzorovalna oblast nad mestno hranilnico edino deželna vlada za Slovenijo. Pa tudi ta nima drugega vpliva, kakor tega, da v smislu čl. 40 pravil po vladnem komisarju nadzoruje hramilnična opravila in blagajno. Ako vladni komisar najde kak nedostatek ali kako nepravilnost, mora storiti vse, da se upostav1 red iu varnost zavoda. Ce je treba. mora o tem poročati deželni vladi. Iz odioka o razpustu upravnega odbora je razvidno, da vladni komisar g. dr, Lajnšič nikomur ni poročal o kaki ne-rednosti pri zavodu, kajti odlok razlogov ne navaja. Odlok samo pravi, da je ministrstvo v „varstvo javnih interesov“ razpustilo upravni odbor iß postavilo dr. Irgoliča za# gerenta mestne hranilnice. Odlok je torej formel-no nepravilen, ker zadeva ne ppada v delokrog ministrstva in ker nasprotuje hraiiilmčmm pravilom. Iz vsega je razvidno, da ministrstvo niti vprašalo ni ne za zakon m ne za pravila, temveč se je pristransko odločilo za razpust edinole na posredovanje kake demokratske korifeje, kateri je le za nasilje in ne za resnico in pravico. Napačen pa je tudi femelj, na kör te rega se opira odlok. Domneva, ds so zahtevali razpust upravnega odbo-Иа in vpostavitev dr. Irgoliča kot gerenta javni interesi, je brez vsake* stvarne podlage, kratkomalo lažnjiva. Ravno nasprotno je res! Ce bi šlo demokratski vladi za javne interese, bi morala pustiti upravni odbor na svojem mestu, na dr. Irgol ča pa kot gerenta bi niti v spanju in dremoti ne smela misliti. / Kako je gospodaril dr. Irgolič, ko je bil 1. 1919 in 1920 prvič skoz 18 mescev vladni komisar in gereut me-stu'e hranilnice ? Slabo, skrajno slabo, da ne rabimo hujšega izraza. Evo dokaze! Pod nemškim vodstvom je imela hranilnica devet uradnikov, ki so svo-io službo opravljali z lahkoto, dasira-vno je takrat bilo najmanj še enkrat toliko dtla, kakor pozneje, ko je dr, Irgolič prevzel gerentstvo. Ko je prišel dr. Irgolič na krmilo, je pomnožil število uradnikov na 15. Dr. Irgolič sploh drugega skoraj nič delal ni, kakor uradnike nastavljal, iste poviševal od razreda do razreda, jim delil naslove itd. In kake uradnike je spre -jemal? On ni vprašal za strokovno izobrazbo, femveč le za strankarsko pripadnost. Kdor je bil demokrat in Sokol, njemu se je pod dr. IrgoličemAlo-bro godilo. Za Idvalifikaeijo g. gereuf ш vprašal. Tako je nastanil nekega R. Vodeba pri zavodu, ki je prišel iz 6. gim- вТВАЗД» aazije» nato1 bil 10 let pisar pri dr« Maierju v Šoštanju in kakor sam zatrjuje, 11 let v posojilnični službi v Ajdovščini, drugi pa pravijo, da je tam bil občinski pisar. Ta R. Vodeb je bü sprejeli 1. avg. 1919 kot proviz. uradnik m se mu je obljubilo, da se mu svojčas všteje v pokojnino 15 le:. Dne 28. nov. 1919 ga je g. vladni «co-misar =» gerent (dasiravno je bil šele 1. dec. 19i9 imenovan gerentom) imo j noval definitivnim uradnikom v VIII. plačilnem ražcedu 1. stopnje in mu jo rštel v pokojnino '20 let. In čujte i ! itrmitel Ta R. Vodeb, ki svoj čas ni ; mogel premagafi gimnazije, je postal; na stara leta tako brihten, da ga je dr. Irgolič dne 9. aprila 1920 napi j vil za ravnatelja mariborske mestne] hranilnico in ga povišal od VIL raz reda v V. razred 2. stopnje, ga loieH postavil nad vsakega dvornega svet- : čaka! Res lepo napredovanje! V osmih mescih avanzirati od VIII. do V. razreda 2. stopnje. Se večjo srečo je imel uradnik g. Štuhec- Ta je svojčas obtičal v 4. razredu gimnazije, bil 12 let pisač pri dr. Miillerju v Celovcu in 5 let p n vojakih. Ta velmož je pod dr. Irgoličem; svanziral od IX, do V. razreda 2. stopnje in postal ravnatelj nipolečnena j zavoda, dasi o hranilničui praksi nj-i mr, sluha ne duha. G. Štuhec, ah zna-: te kot ravnatelj in vod?a kreditnega društva napraviti prayilno bilanco ?j Kdo Vam je za leto 1920 sestavil bilanco ? Ugodna zvezda sreče je migljala tudi nad nekim L. Kranjcem. Pritišal je oelo do 3. razreda realke, bil 13 let odvetniški pisač ih je celo pol leta že prakticiral v posojilnici v uoriei. G. dr. Irgolič je spoznal njegovo sposobnost, ga nastavil v začetku v X. čin, lazredu, a ga že čez 4 mesce pomaknil v I X. razred 1. stopnje. Dne 8. a-« rila 1. 20 je poslal knjigovodja v 9. j plačilnem razredu 1. stopnje, a že čez] 24 ur se je kot knjigovodja tako odli-j koval, da je bil povišan v 3. stopnjo istega razreda! Slo je torej po bliskov© naprej! Enako je z drugimi imenovanji! Pa to naj zadostuje. Zakaj so ti ljudje tako hitro avanzirali? Zato, ker so — bili demokrati aii bokoli m ponižni sluge dr, Irgoliča!! Kdor ni bil brezpogojno udan dr. Irgoliču, je bil izključen od povišan ja. V hranilnično službo sta bila tudi sprejeta gg. Perne in Lušin, ki sta imela res 9. oz.roma 5 let prave hra-nilnično prakse, Nadkrii„u„eta daleč »Vodeba, Stuheca in Kran.ca, ki nimajo nooene potrebne hranilnične pred izobrazbe. A ta dva kot izvežbana irandručarja sta bila zapostavljena nekvalificiranim uradnikom. Os ati sta morala v IX. činovnem razredu. prve stopnje, med ?em ko so nekvalaicirani uradniki bili povišani skoraj do IV«. činovriega razredaj Kako se imenuj tako pošto, anje ? V pošteni družbi velja to za korupcijo! Dr. Irgolič kot gerent je s tem, da je po nepotrebnem bnenova.1 preveč u-radnikov v hranilnico in jih brez vsar kega po/oda poviševal v naj višje či-novne razrede, mestno hranilnico pri sedajnih visokih plačah obremenil za okroglo 215.090 K na leto! Razpuščeni upravni odbor pa je te frgoiičeve grehe deloma vsaj popravil. Skrčil je število uradnikov na devet in previsoko povzdignjene hranilnične kapacitete Vodeba in Stuheca zo,.et ponižal iz V. činovnega razreda 2. stopnje v Vil., oziroma Vlil. čin. razred 1. stopnje. S tem je hranilnici prihranil letnih 215.000 K. In zdaj vprašamo ministrstvo za notranje zadeve: Ali zahtevajo „javni interesi“, kntere hoče ministrstvo braniti, da se razpusti odbor, ki je hranilnici prihranil letno nad 200.000 K? Ali zahtevajo javni interesi, da se postavi hranilnici za gerenta dr. Irgolič, ki je isti s svojim nepremišljenim ravnanjem po nepotrebnem naprtil na leto 215.000 K izdatkov in to še hranilno!, ki je radi vojnih posojil sedaj ob robu propada. Ako se hoče tako po-lamano hranilnico rešiti in vlagatelje obvarovati izgube, je treba varčevati; in zopet varčevati, ne pa razmetavati. Varčevati pa ar. Irgolič ne zna, to je pokazal, ko je bil pr.vič gerent tega nesrečnega mariborskega denarnega s&voda! Javni interesi, interesi l.ud-Htm» interesi obüae is vlagateljev pa 2 -zahtevajo, da se d r. I r g o l i č takoj o d s t a v i k o t g e r e n t. Kozel ni za vrtnarja! Politični pregled. KRALJEVINA SHS« Ustavni odbor še vedno ni končai debate o ustavi. Na zadnjih dveh sejah so še razpravljali vprašanje vojnih sodišč in o členu 82, ki govori o oblastveni razdelitvi države. Odbor se je bavil tudi z ministrskimi podtaiiiištvi, ki se bodo vpostavljule po potrebi. Podtajniki bodo vzeti iz parlamenta, ne da bi izgub, li svoj mandat. Ustavni odbor je sklenil tudi zakonito klavzulo k členu 58, da so odgovorili ministri za škodo, ki jo napravijo v svoji službi, državi. Plenum konst tuante bi se naj sestal danes, da podaljša ustavnemu odboru rok za delovanje do konca t. m. P a š i č še vedno mešetari z muslimani ter zemljoradniki, a brez u -speha. Govori se tudi z vso resnostjo, da bo Radič opustil svojo dosedanjo brezmiselno politiko in prišel s svojimi poslanci v konstituanto. Kakor hitro pride, Radič v Beograd, pa Bašič ne bo šei samo v postelj, ampak se bo prehladil na podtično ostavko s celotnim svojin kabinetom. Proračun za preteklo leto je znašal nekaj nad 4 milj ar de, dosedaj predloženi proračuni pa že presegajo svoto 8 miljard dinarjev, kar pomenja za vsako osebo v SHS kraljevini 000 dinar,ev davka na leto. Prehranjevalna ministr -stvo je likvidirano na ministrstvo kme tijstva. AVSTRIJA. Avstrijska delegacija pod vodstvom zveznega kanclerja Мауегја se mudi na londonski konierenci, kjer je dosegla toliko, da se bo osnoval stalni komite za avstr4sko vprašanje, RUSIJA, Po dosedanjih poročilih je antisovjetska revolucija že razširjena po celotni Rusiji. Položaj sovjetske republike je opasen, ker se je pone srečil poizkus in up sovjetov na sve-tovno revolucijo, Kronstadt je še vedno trdo v vstaških rokah in je odbil že tri na pade od strani sovjetov« Sovjetska U-kra„ina je vsa v uporu in je njeno glavno mesto Harkov v nevarnosti. Srd: ti boji so v teku pri Narvi ob obeh bregovih Njeve. Petrograjska sovjetska oblast je dobila od protire -volucijonarjev uit.mat. Politična poročila. p VLADA TRDNO STOJI..-. Tako piše „Naprej“ dan za dnevom. V 57. številki se huduje nad ten te ici-jozno vestjo, ki jo je prejel dne 10. t. m Ljubljanski uopisni urad in ki se glasi: „Snoči se je med radikali, demokrat:, soci.alisii tn zemOc.radnik; dosegel sporazum, da se sprejmejo v ustavo socikalnogospođarske uredbe . vlada je te uredbe sprejeta ia s tem omogočila še močnejše m o van jo so- cijalistov in zemljoradirkov pri skle -panju ustave“. — „Napr-E •••» leče o tem ničesar vedeti in vprašuje: „Kaj naj to pomeni? V čein i ,*j obstoji n -sto „„še močnejše sodelo utijo?““ Kakšno sodelovanje? Ali naj socijalisti sodelujejo pri uveljavijenju raznili „übznan“? Ali se more najti v naši državi še človek socialističnega in -šljenja, ki naj zagovarja dom iške na redbe sedanje demokratSiO-radikalne vlade, prepoved časopisov, če- zero na telelonu in telegrafu, odpuanjo pisem, nameiijeuin za Koz* .o«.o itd.,? „Naprej“ jo je dobro pogruntal in tako mora misliti tudi vsak nesocijalist, kateremu se gabi demokratsko-radi -kalno gnojišče tam doli v'Beogradu! p SAMOSTOJNE IZDÄJIOE. Zemljoradniški klub je v eni svojih zadnjih sej sklenil sledeče: „Ustavijo se vsa pogajanja z vlado, dokler se ne sprejme naših minimalnih zahtev in dokler ne ustivijo preganjanja Seljakov v Dalmaciji, Bosni in Hercego vini glede agrarne reforme.“ Proti navedonem sklepu so glasovali vsi siovenski člani zemljorad iškega kluba* (dr* Vunjak In tovariši) trije bo« sanski poslanci in en poslanec iz Sr», b.je. Zopet nov dokaz, kako samostoj-neži izdajajo kmetsko stvar ia kako podpirajo s svojo pogubno politiko demokratsko baukokratijO. p SKUPNA BORBA Jugoslovanskega In Narodnega kluba. Sklenjeno je, da se bosta omenjena kluba borila v ustavnem odporu za avtonomno ureditev države. Na mesto dr. Palčiča pride v ustavni odbor dr. Djuro Surmin. p DR. BOŠNJAK bo odstopil? V beograjskih pol tičnih krogih je vzbudilo. odkrit.e zagrebškega lista „Hr -vat“, ki je obelodanil važen dokument izza časa Avstrije, veliko pokornost ih se govori v vladnih krogih, da se bo vršila v zagrebški vladi v najkrajšem času sprememba. Dr. Boš -njaka bodo k demisiji prisiLli, ker zahtevajo to radikali, čeprav demo krat. želijo, da naj ostane na svojem mestu. To je imenitna brca za libe-rakio časopisje, ki se je za omenjenega avstrijakanta tako toplo zavzemalo. S tem pa bodo dali „Hrvatu“ zadoščenje. : Pnevne vesti. d POSLANEC PUŠENJAK je interveniral pri ministrstvu agrarne reforme radi pritožb iz Prekmurja, kjer ne dobi ljudstvo drv iz graščin -skih gozdov, ki so pod nadzorstvom.' Pritožil se je tudi radi neuljudnega postopanja uradnikov pri nadzorstvu veleposestva v D.-Lendavi. izvedel le da so se do sedaj drva brez postavne uaredbe debla in da-Se postavna naredba, ki je izdelana, ni potrjena, Zahteval je, da se naredba kmalu potrdi in razglasi, da bo ljudstvo vedelo, koliko drv in lesa za stavbe more dobiti. d POSL. PUŠENJAK je interveniral pri glavni direkciji carine radi izvozne in uvozne carine. Dobil je po jasnilo, da se ne bo dovolilo oprošče-nje od earine za uvoz zvonov, ker se hoče na ta način ščititi našo domačo zvonarsko industrijo. Nadalje je po -sredovai posl. Pušenjak pri finančnem ministrstvu in dosegel v raznih zadevah ugodno reš-tev za svoje vo -lilijo okraje. ' d ZHUR ZAUPNIKOV Kmetske zveze v brežiškem okraju je bil v petek, 11. marca v Brežicah. Kljub temu, da je bil sestanek ski.cau na delavnik, se ga je udeležilo prav lepo število značajnih in razumnih kmet -s .»in mož iz raznih župni.. Poročal je poslanec dr, Hohnjee. Zbrani zaupniki so soglasno in z vso oMbčiiost.o obsodili sovražno nastopanje slovenskih samostojnežev in jugoslovanskih demokratov zoper katoi ško cerkev, ka tero hočejo s ksmeelparugfab in z dru gimi izjemnimi zakoni vkleniti v uko-ve. Uuločuo so zavrnili sokolizacijo naših šol ter zahtevali za katni.ške o-troke katoliško-versko vzgojo. Ubso-■ d ii so lažn i vi liberalizem demokra -tov in sainosto,nežev, ki so slovensko ženstvo oropal ivol lne pravice, ki jim je že bda podeljena za občinske volitve v Sloveniji. Izrekli so tudi utemc-4ljen!e pritožbe zoper previsoko in pre- -hudo obdačehje kmeta., katerega ne -znosna davčna bremena tirajo v prepad, ter zahtevali, da se, nemudoma sestavi in skliče cenilna komisija kot posvetovalni in kontrolni organ dav -Čiie oblasti pri odmer„enju osebno-do-hodninskega davka. d DEMOKRATSKA PAMET in blaženi sadovi centralizma, Ze ateje-vemu „iNarodu“ je začel presedati beo grajski centralizem. V Beogradu, kjer sedijo krog mn istrske mize „mili“ o-brazi in ščuke, so izdelali naredbo , ki je po „Narodovi“ sodbi proti zdravi pameti.. Odslej za naprej se bo tre ba obrniti za vsak vizum v Beograd na zunanje ministrstvo. „Narod“ sam vpraša: L j ud, e božji: Ali silo morda v Albaniji? Ne, ne tata „Nared“'ampak v skoz in skoz demokratiziran SHS kraljevini, ki je vsa pregnojena z demokratsko „soljo“ čiste..a centralizma. Beograd hoče vedeti, kdo uhaja iz blažene Jugoslavije preko moje v tujino, radi tega bo vidinu odslej polne liste sam zunanji nuni Her. Pa l ode čekala tudi demokratski, gospo -da, ki se največ klati izven mej, na te ministrski vizum, „Narod'* apel ra na zdravo pamet v o&gled tet nared-bh Zdravi pameti pri demokratih že 14.' таге& ИвСд ni davno več! Po tej naredW a ministrskem vizumu bodo potovali \i l*o~ zomstvo samo še .gnilo“ obrazi ministri trgovine, da bodo preizkušali svoj apetit ua Irancosko-angleškimi pojedl-nami. Demokrat, jo pač pogru.itaja Vfe dno kaj „originelao“ bedastega 1 d UREK denuncira in vedome, pošilja ministrstvu ko.istituante neresnična poročila, v interpelaciji .nat miui-stra poslaneo Urek trdd, da so je poslanec Skoberne navduševal ш R«đi~ čovo politiko in ga rani tega toži ministru, ob enem pa neresnično- poroča, da je poslanec Skoberne propai kandidat. G. Skoberne je izvoljen pog, slanec, propai kandidat je mešeiar Kirbiš, katerega mora z družino vred rediti njegova tašča — kmetsko Ijud-stvo! Kaj porečeš k 'takeifin .»pot-slancu“, kateremu se bo v Beogradir uradno dokazalo deniineijantst»o m laž? Slovenski kmet bo prišel ob vsak ugled, če bo dolgo Urek posla!, nec. d UMRL je zadet od srčne kapi v Ljubl.ani dr, Ivan Oražen, še? zdravstvenega odseka za Slovenijo. Pogreb se je vršil preteklo nedei„o izpred Narodnega doma na pokopalJče k sv. Krištofu, d UMRLI sanitetni šef dr. Opražen je zapustil vse svoje premično ter nepremično premoženje medici.iški fakulteti v Ljubljani, ki naj uporabi to premoženje za ustanovitev zavoda:s „Oražmov dom“. V tem zavodu naj dobe prosto stanovanje ubogi medicia-c\ SHS naroda, ki študirajo v Ljubljani.! d OBSOJEN MORILEC. Z osmimi glasovi so porotniki potrdili vprašanje na uboj in s tem je obsojen Jakob Lepej, ki je ubil 56 let starega posestnika Lovrenca Mesarič v 1 clov» cu (Makole), na tri leta težke ječe. d VSAJ NA PLESU! Demokrata skl dijaki so priredili dne 3. t. m. v, Beogradu svoj ples. „Demokrabja“ pl še o tem sleueče: „To je bila prava demokratska zabava in sleherni Hrvat ali Slovenec je odšel s trdnim, prepričanjem domov, da Beograd na misli samo srbski, marveč tudi „ju -goslovenski“, — Ej, to je lepot öe ш. Jugoslovanov v' konstituantl, so pa vsaj na plesu! d POLOM KOMUNISTIČNE ЈЉ K ON Z UMA. V Delnicah na Hr.atske so si ustanovili komunisti svoj konzula ter mu dali ime „Naprej“. V poslovanje tega. konzuma pa deb>iča: jp niso nikdar imeli pravega vpogM ut Ko se je vršil občni zbor, se je dognalo, da znaša def cit „samo“ 527.00Ö. kron. Sedaj bodo ta konzum krstili s imenom „Nazaj“. d CEHUSLOVAŠKE KOMUNI» STE, ki so rogovilili pri onih znanih izgredih po Češkem, so te dni obsodili v Brnu: 2 na 10 let ječe, 3 na 8 let in 2 na 6 let. VeMko obsojencev je dobilo 8 mescev zapora, mnogo jih jo pat bilo oproščeni h, d ZELJE BREZVERCEV. Listi poročajo, da je češki poslanec brezverec KorpiskovaT stavil v zbor.dci predlog, na,j se sklene postava, ki bo dovol.evala vsaki moški osebi v sta-rosti manj kot 50 let, da bo smol imeti dve ženi. Poslanec Farstua je pa i predlagal, naj država post ivnim po tom dovoli „svobodno ljubezen", ’ češ na ta i način se bo vspešno o lpomogio stanovanjski bedi. So pač ljudje, ki nimajo drugih skrbi, nego so bat tli % vprašanji, ki so naperjene proti veri., d ZEjMSKE — SODNIKI? V be-iolinskem narodnem predst ivništvu so predložili zakonski predlog, da se žene pripusti v sodnijsko službo. Pri glasovanju je padlo 170 g’asov za, J2S pa proti omenjenemu predlogu Tako kodo vkratkem nemške žene oblekle Sodnijsko talarje. d BI TKA V TEMPLU. V neld maiikovahiici ali v templu v mestu Lahore v Ind ji je prišlo do'pravcate bitke med š itskimi romarji in indij-skimi trgovci, ki se niso držali bojkota in so prodajali svoje blago Angležem. V boj je poseglo tudi angleško vojaštvo. Del malikovalskega tenvia jo bil porušen, ubit h je bilo 40, ranjenih pa nad 200 oseb» d STRUPENI PLIN. Ameriški general Gries, predstojnik kemičnih laboratorijev ameriške Vvojske, je iz'>-mil nov strupeni plin, ki učlukitje strašneje nego vsi dosedanjL hočejo izumiti tudi masko, ki naj bi varovala vojaka pred groxno wörij*. \ Narodnega doma v Celju dne 12. marca ob 8. ari zvečer, v nedeljo, dne 13. marca ob 6. uri popoldne, na Jožefovo, one 19. marca in v nedeljo, 20. maroa. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10, do 12. ure predpol -dne pri blagajni v Narodnem domu V Celju. Ker so tozadevne predstave pri nas redka prikazen, je zanimanje za nje živahna Pridite! d TA l iiN öivtil DRUŽBE krog Mo zirja. Nekdaj se v naših krajih o tatvini niti slišalo ni. Zadnjo čase pa so začele delovati zelo marljivo razne tutmske игшЦие od slavnih „kur jih in purjih gard“ pa do tistih ljudi, ki ropajo m strašijo pri trgovcili in ki so tudi iz mozirske župne cerkve ukradli kelih in dva oltarna prta. Bo do že morale oblasti enkrat prav odločno nastopiti. Saj vendar nismo kje med cigani! "' 1 , \ d SOKOLSKA „OLIKA.“ Olika mozirskega Sokola se razliva kakor mogočna reka po „Novi dobi.“ Posebno le,, o je bilo pred kratkim opisano, kako je rešil 'pes sokolsko čast, kec je še imela ta uboga para največ korajže izmed vseh tistih, ki so bili >e/ ni. Pač je vsakega poštenega Mozn-jana sram, da se najde med njimi tak dopisnik. Ako ne bo kmalu miru, bomo mi stopili nekoliko na prste našim glavnim kričačem. Povedati imamo že marsikaj o hrastovih vencih, o „Die IVacht am Rhein“, o „Jungschützih“, sploh o narodni značajnosti. Potem se bomo spomnili neke gospodične, ki je morala oditi, in še drugih stvari. Torej, mozirski Sokol, pozor, drugače si boš pošteno grlo osmodil! Vsem razsodnim ljudem pa kličemo: Pustite ze enkrat društvo, v katerem ni nobenega resnega dela, pač pa sami osebni napadi in zmerjanje! d HIC RHODUS! Nek , nasprotni list poroča, da potrebujemo v Mozirju 1 mizar,a in 1 kovača. Vsak otrok pri nas ve, da to ni res, ker imamo dobrih mizarjev in kovačev dovolj. Res pa je, da bi nam bilo treba mir .ega sedlarja in živinozdravnika ter močnega konzuma in obrtne zadruge. Zato bi pa bilo treba nekaj značajnih in za ljudski blagor vnetih ljudi. „Nova coba“ naj bi si tudi preskrbela kakega drugega dopisnika ali pesnika, ki ne bo lantaziral o samih pseh To je Že vendar prevelik škandal za tek napreden in inteligenten list! d SPlAvarj 1 v okraju Gornji -grad so imeli do lanskega leta pravi-co, da so na povratku imeli ugodnost polovične voznine na železnica Ker uživajo to pravico že nad 20 let, je tozadevno interveniral pri ministrstvu saobračaja posl. Pušenjak. Treba bo o ločnega nastopa okr. zastopa in vseh občin da se stara pravica dobi nazaj*. Iz Maribora. d KAKO GOSPODARI dr. Ingolič s tujim imet„em? Dr, Irgolič je bil dne 7. marca 191.9 imenovan vladnim komisarjem in 4. decembra 1919 ge-rentom Mestne hranilnice. Ti služili je smatrati častnima in ju je treba, e* j pravljati brezplačno. Dr. Irgolič pa seveda kot demokratski advo.at ne j stori nič zastonj, ampak samo le /a plačo. Dne 26. sept. 1919 je zahteval od deželno vlade, da se mu za komisarsko službo nakaže 2000 K mesečne plače. Nato jo dobil 8. oktobra 1919 št. 9554 pr., od deželne via le lep poduk, da je treba tako službo opravim*1 zastonj in se mu ne more priznali me-j sečnih 2000 K. Ako tega noče, uri odstopi in se bo našla druga zmožna o-seba za ta posek/ur. Irgolič seve ni j odstopil, pač pa'lsi je dal izplačan 22. j avg. 1919 za mesce marec, april, maj; 6000 K, dne 1. sept. 1919 za junij in j julij 4000 K, dne 30. nov. za avgust,; september, oktober, november in de-; čember 10.000 K, in dne 20. marca za; januar, februar in marec 1920. let i K: 6000, skupno torej 26.000 K ali mesečno 2000 K. G. dri Irgolič, odgovorite nam jasno, ali je to resnica D Kako spravite to ravnanje v stik s svojo častjo? Ali se spodobi to za Sokola in za sol Jugoslavije? Kaj pravi k temu demokratska javnost? Ako še čuti kaj poštenja v sebi, mora tako poslovanje gerenta Mestne hranilnice obsoditi in takega člana Izključiti iz svoje srede . Ako tega ne stori, je cela stranka u-mazana, kakor so umazani njeni po samezni člani a la Džamonja in dr. Öd deželne vlade pa zahtevamo, da takega gerenta taJcoj odstrani od Mestne hranilnice, ker drugače bo ljudstvo izgubilo do zavoda zaupanje, ki je že itak močno omajano. Odgovorna za vsako škodo pa je vlada, ki je šla demokratom na limanice ter je razpustila pošten in nesebičen odbor ter na -stavila gerentom človeka, ki ne uživa prav nobenega zaupanja pri ljudstvu. d ABĐERITI krog „Tabora“ so spustih v svoji zadnji številki preko cele strani še več. o budalost, kakor je korupcija, ki si jo je svoj čas privoščil Jur iz Mostara nad hercegovinsko seljačko deoo. Taborite pač Jezi, daje „Straža“ razkrinkala za „Balkanom“ ter „Srpsko Rieč o“ umazano perilo g. Džamonte, kateremu je prismolila ! že tudi „Volksstimme“ zasluženo za -i Kšnico. Za g. Jurcem bomo sedaj posadili v čeber luga g. Sokola dr. Ir-j goliča, ki glede demokratskih marog i ne zaostaja daleč za g. Jurjem. Ker i smo si stavili nalog, da razobesimo pred javnostjo nekaj od nas ožehtane-ga demokratskega perila, bi prosili gg.- Taborite, da nam prispevajo s prostovoljnimi doneski vsaj za nakup mila. d D ZA M ON JEV O „delovanje“ v koroški plebiscitni coni. Ker se liberalni listi toliko trudijo, da bi poka -zaii svetu Džamonjo kot „narodnega prvoboritclja“, smo so nehote spomnili njegovega „delovanja“ na Koroškem . G. G juro je razvil naravnošt očarujoč agitato 1‘ični talent, njemu se je /zan -valiti, da je glasovalo veliko število Slovencev za N. Avstrijo. Najraje je agitiral po gostilnah, Verižniška ci gara, polni kozarec in brlika punca ob strani vse to mu ja zelo dobro služilo pri „napornem“ agit vcijskem de -lovanju. Kadar bodo zgodovinarji o - ri Iz Ptuja. ! d PTUJSKA državna . straža''in göspod ivodj», glavarstva, Svojčasje s|omd#iit hMraža* ' g. vodjo, da ne izplačuje 'glavarstvo' stražnikom onega zaslužka^,1 'kateri jim gre radi raznih upravi! ia .privatnike,' Na „Stražuio“ notico te bil zaslužek izplačan takoj . Pri priliki tega izplačila je čutil „mili“ nam d.r„ Pirkmajer potrebo, da je poklical pred so vse podenske nadzornik© in jih nahrulil, češ, da pač m bilo treba v javnost radi tega izplačila» on bi ga bii Izplačal tudi brez opomina v listu. Pri tem poduku poiioistev se je dr. Otmar bahavo iz-Tazii^da nima 'strahu pred nobenimi žurnalističnuni noticami, da se ga dr’ M debela teža in prenese nekaj-več kot so napadi po listih. Bomo videti v koliko je njegova koža ustrojena na plat slonov© potrpežljivosti, d POHiSTYÖ na ptujskem glavarstva in Inventar. G, dr. Pirkmajer jo poslal svoj čas „Straži“ popravek radi notioe o pohištvu, katero se ;|e nekoč po prevratu pripeljalo na avtomobilu na glavarstvo. V dotičnem popravku priznava g. vodja, da se na haja pohištva na glavarstvu ia da se vodi o nlegovem številu ter stanju na tančen inventar, Ptujski radovedneži b| radi. vedeli: Ali je zabeležen v tem inventarju tudi dr, Otmarju dokaj ./mani „glaeovirf ali ne? t PIJANČEVANJE ptujske Ira -kerije se j© že tako razpaslo, da je zavladalo ostro ogorčenje med treznimi ptujskimi krogi proti ponočnemu popivanju, rogovilenju in živalskemu kruienjm Policija očtvidno ne vidi in ne sl ši, kake nerijade si privoščijo akoro vsako noč naši naprednjaki v objemu alkohola in pod zaščito nočne teme. Ako se tozadevno ne bo napravil red» pridemo na dan z imeni one ponočne ia klatovitepe gospode. d NA BREGU PRI PTUJU se si-stemaTčno germanizira pod krinko Prve jugoslovanske tovarne za usnje. Boljša mesta v tovarni zasedajo iz -ključno Nemci in nemškutarji. Le kak manj vreden ter podrejen kotiček se milostno odiiaže kacemu ponižnemu Slovencu. V tovarni se govori samo nemški, ker je duša celega podjetja dunajski žid Ettinger in njegovi sinovi, i\ot glavni soudeiežnik ter pravni zastopnik podjetja fungira g. demo -krat .dr. Ferme vc, ki vso to germanizacijo mirno gleda, ne da bi ganil z mezincem. Demokratskemu advokatu je narodnost podjetja postranska stvar Denar, je denar, četudi bi ga prine -sel pes na repu! Iz celjskega okrožja. o CELJE. V soboto na praznik av. J ožela priredijo celjske Orlice i -gro „Božja dekla“ drama v štirih dejanjih, Začetek točno ob 3. uri popoldne v dvorani pri „Belem volu“. d KRISTUSOVO ŽIVLJENJE , apljenje, smrt in vstajenje v 20 živih slikah se bo predstavljalo pod vodstvom Matije Benčana v veliki dvorani Hoj; stric m moj župnik. k francoščine prevedel Paulus. (Dalje.) I®'nazadnje mi je rekel: , „Regina! Sedem.tednov se že tru diva, Blanka in jaz, da bi vas naučila, kako sp morate obnašati: umerjeno, dostojno, da morate brzdati svoja čuvst.a in svoje besede. Vi pa porar bite zares vsako priložnost, da naredile ali pa zinete kako neumnost! Zelo mleli sta še, tepi ste, duhoviti, toda ženska ste, obnašajte se, kakor se spodo i za žensko, za mlado, četud: samo šeslnajstlet .o damo! Nočem, da bi se moja nečakinja navzela obnašanja in :uavad, ki jih sicer dobrohotni znanci in prijatelj nje.im šestnajst m letom izpregled.ijo, v poznejšem živijo nju kedaj pa bi ji svet oponašal, da Je MJa vzgojena v — gošči ali na pla »im. — Vedite, da sem govoril res o! Po,n te sedaj iu premisLte mje bese- Uvidela sem, da se za topot ni šaliti s stričevo strašno resnobno pri i-go. Torej sem se zaprla v svojo sobt-eo ter se muhala osemindvajset in pol «iurite ia tedaj se mi je zares poro - dila hvalevredna želja, da bi se po -resnobila. — in kmalu sem spoznala, da kdor hoče tudi zna, in da bom z dobro vj. ljo premagala samo sebe in se držala stričevih naukov, Ne rečem, da nisem več počenjala neumnosti, o ne, pogodila sem še mars.katero, toda sčaso -ma sem se Vendar ugnala in zresnila. Tudi o Pavlu sem začela 'trezneje misliti. Pravzaprav sem preudarjala, ker se je močno obotavljal, se zalju -biti v mene. Videl me, je v vseh mo -gočih izpremembah, v moji najboi.ši o vleki, v moji navadni obleki, Uvidel me je koketno, resnobno, včasi r- pa ne pogosto, to moram priznati — tudi otožno, pa vkljub tej različnosti ,ki je uspešno branila, da moja osebnost ni postila dolgočasna, ni zinil n't bese-d oe o ljubezni in je občeval z menoj, kot bi me zares imel še za otroka, župnikove besede: „Prepričani bo lite, da vas ima za mlado, brezpomembno dekle!“ so me začele resno vznemirjati. Vkljub mojim premnogim zabavaru in plesom in vkljub moji razposajenosti se mi ljubezen do Pavia ui ohladila niti za trenutek. Seveda me je ša-mno in glasno življenje motilo, da ni sem utegnila neprestano misliti na svojo ljubezen. To tudi pojasnjuje mojo zašlo ikon ost, v k; tiri sem tako dol go tavala. Ampak nikoli mi niti na misei ni prišlo, da ti mi kdo bolj do_ padel, ko Pavel de Conpr; t. In vendar je bilo med mojimi častilci, ki so se prerivali krog mene na ples šo li in mi b 11 po sod za petami, mnogo takih, ki so Lili resnično po -co >ni mojim občudovanim junakom iz Waiter ja Scott. Vel kokrat Sem se , vprašala, kako je mogel täk vpliv dobiti name moj debeloušasti junak s svojim dobrodušnim iicem in nečas tnim gladom in to ravno tistikrat, ko je bla moja duša pod vtisom nariško-nih Pavlu prav malo podobnih Scott, ovih značajev. To je dušeslovni pro -biem, ki ga prepuščam modrosti cem, ker jaz nimam časa, da bi se z njim bavila. Jaz le ugotovim dejst.o, pozdravim modrosiovce in grem k dnevnemu rodu. Dne 25i oktobra smo imeli zadnji plesni večer v nekem gradu blizu Pa-vola. Nosila sem svetlomodro o' leko in v svo.ih črnih laseh pent o, ki mi je padala na uho. Nenavadno lepa sem bila in dosegla sem naravnost sijajne uspeha Take uspehe* da »e je i menjali nesrečni izid kroškega gleao» vanja, se bodo gotovo, spomnili, „naporov in težav“, ki so mučile narodnega prvoboritelja Džamonja v t-stih usodnih dnevih. d GJ. DŽAMONJA. (Jošjedan pozdrav iz domovine.) Župnik Pavel GvoždanoviČ iz Piškorevaca (Srem) vpraša, kaj je z vrečami in moko, na katero že dolgo čaka? (Najbolje hođe* da g. Džamonja porabi 4000 K, katere ponuja Jugoslovanski Matici, ва nakup moke za bedne Hercegovce Op. 111*0(1 j d MESTNO KOPALIŠČE bo odprto v sredo, dne 16. k m., ker odpade sobota na praznik sv. Jožefa. —-----------—I-------------------- Narodno gospodarstvo. d TRGOVSKEGA in obrtnega društva v Mariboru občni zbor se vrši v torek dne 22, marca ob 8 uri zve čer v Narodnem domu. Z ozirom na to, da so si oortniki osnovali svoje lastno in obrtno društvo je treba, da tudi trgovci svo.o dosedanjo organizacijo preurede, ter pričakujemo, da se tega občnega zbora udeležijo vsi naši slovenski trgovci, seveda so dobrodošli tudi odi triki, g LICITACIJA. Dne 23. marca t. L, od 9 uri dopoldne, se vrši ustmena licitacija za prodajo raznovrstnega inaterijala (vreče, sodi, doze in ploš-%evine, steklo),, raznih odpadkov, krp -in lepenk v skladišču pri glavnem kolodvoru južne železnice v Mariboru,, ■Einspielerjeva ulica št. 13. Za intere-i sente je materijal za vpogled dne 2J, -marca t. 1., ob 13. uri na zgoraj imenovanemu mestu. Kavcija znaša 10% od ponujene cene. — Mariborska pekovska okružna komanda. g SBJiViSKU purUCILO. Na -svinjski sejem v Mariboru 11. marca. 1921 se je pripeljalo 154 ščetiuarjev iu 4 koze. Cene so bile za plemenske svinje 1 k.logram žive teže od 28 do 3U K; polp tane svinje za zakol so tmesarji plačevali po 31 K za 1 kilogram mrtve teže. Mladi prasci od 8 do 19 tednov stari so se plačevali od 320 do 409 K, jesenski prasci pa od 500 do 800 K za en komad. Cene za-koze so bile od 2Ö0 do 400 K za eden komad. • g VREDNOST DENARJA. Ameriški dolar stähe 144—-144.50 naših K, 100 nemških mark stane 225—228 nartih K, za 100 avstrijskih kron moraš plačati 20—21 jugoslovanskih kron, za 100 laških lir plačaš 555 naših kron in za 100 čehoslovaških kron moraš plačati 176 jugoslovanskih K. d „MTKLOva -ZAU4“, ki jo je spisal naš pokojni Štajerski rojak dr. Jakob Šket, je ra vnemar izšla v zalogi Družbe sv. Mohorja, na Preval,ah ze v peti izdaji. Da je to prava Ijuda-■tr knjiga, ki se med narodom pridno. $ita, kaže ravno j eta izda a. То1.лс izdaj doseže le malokatera slovenska knjiga. Sketova „Miklova Zala“ Ot.ano 4a ude Mohorjeve družbe s pošto, '.c* •ivred 12.10 K, za neude pa 15.60 K. Naroča se pri zalogi Mohorjeve družbe v Prevaljah. tisti teden oglasilo pri stricu pet s hub cev za mojo roko. Toda mrzličen mraz me je tresel, čutila sem se zmuče.jo in proti svo,i navadi nisem I ila nič vesela usj/ehov, ki mi jih je priborila moja lepota. Dejanski položaj se mi je začet svitati. Nestrpno sem čakala, kdaj pride Pavel. Hotela sem ga imeti pred očmi in ga opazovati. Prišel je navadno zelo pozno, s tremi, štirimi tovariši, si.io.i namotj-ših družin iz naše soseščine, lem razvajenim gospodičem je Lilo do skrajnost, sit .o, utrudljivo in mučno da so morali plesati, z dolgočas.nnu , .malomarnimi, da ne rečem žai i.icri obrazi so hodih po svoje plesalke, le Pavel, še nepokvarjen in mladostno čil, je plesal z vsem zadevo jst o.n in užitkom, ki so ga zahtevale okulščme,. ; S.cer pa sem s svojo živahnost.o kma lu pregnala dolgočasno, malomarnost tem žrtvam uživanja, kakor solim i azprši lene jutranje megle. Dražila sem .ih, ji.i zabavala in ,ih sukala po vseh vetrovih svoje domišljije, ta'o, da je stric rekel: „Kot da bi bila od ' vraga oosedena!“ , i j Dalje prihodnjih. 8TRÄZ& Ж na nebela Veletrgovina z železnino Na drcfes© PINTER & LENARD MARIBOR, Aleksandrova cesta 32-34, MARIBOR Pr pereča avcio bepto rskgo žtlesa, bcs^cet (traverz), cementa, pločevine, *s*b vrst kovanja. ffečlluilt-f, ihnicv, »rež ia vseb v to str« ko spsdeiciib pn čepIov po nizkih črnk. X Postrežba točna ia sellers! X Inserirajte v „Straži“. Modislinja Jos. Robar Hariher, limfa* cesta 7 se priporoča cenj. damam za napravo klobukov v?eh rrst Uidi iz Si boj prinesenega tnaieHjala. Slamniki in „Apre“-forme na razpolago. Sprejema dammike za preformanje. vsake vrste se sprejt majo v popravilo. Zaloga ur, zl*trite m srebrnine. Kupujem srebrne krone, dve k renske novce srebrne goldinarje itd. 119 lire Ceno kupite S“ 120—, 190-—, 2jo—, moške spodnje hlače K 80-— in 88’—, srajce pisana ali bela K 120--, I45—, 170*—, hlačevina I26 cm široka 1 m K 70-— do 148"—, plavotisk, lep, 1 m K 40-—, 45-—, 48-—, oksford, dober 1 m K 40-—, 46-—, rujavo platno 1 m 34— do 40-—, Sifoni, fini 1 m K 42-— do 5O—, predpasniki za ženske K 58-—, 66-— 72-—, 85-—, glavni robci, lepi d K 30-—, 36-- , 42*—, konjske štrange 1 par K 24-—, 30-—, I 38-—, 44-—, uzde navadne in " pletene K 1ß'—» 17'—> vrvi za perilo, zidarje, teujjje in seno; dežni-gumi plašč, angleški kron 1120 —, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130-— do 145-—, toaletno milo, žepna zrcala, britve, rože, trake za čevlje, cigaretne rtač, las- Čevlje, 1 .*»—*0 9P dokoleriice fgamašel obleke, perilo, tr&ve torbice, pot košare vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki „ Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. KREDA in sicer najfinejša je zopet došla, Cena 100'kom K 36'—. Tisjkarna sv, Cirila'v Maribora. m letiu, нмивовЛ«? Grajski tTg v Gradu (Burg) 6-1o drugega blaga v zalogi ßlojzij Griušek, Msribor, .. v j; I Glavni trg št 6, Slovenija. 65 llcenec za urarsko se takoj sprejme pri I SMUKO Rudolfu Bizjak, urar j in draguljar, Maribor, Krekova ulica 8/II. 1—2 Uspešno inserirate v Straži! Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna ulica štev. 6. v Mariboru reg, zadr. z neom. zav. ---—--------h-------------------------- j 8^3®“B©* Obrestuje vloge po 4% ijo. 4 */4% Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185 brezplačno. 4 Za varnost ^rlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. j Rezttsl in invelldtsl davek plačuje posojilnica gama. | I31Ж33359 «S3 ЖЖЖЖ5 3*3 Ж Ж ЖЖЖ 3»3Sštetšeg* 21. maiea IK.i». 4. Kot podpisovalnice fungirajo: Jadranska banka v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu, Beogradu. Splitu in Sarajevu. Liul Ijanska kreditna banka v Ljubljani, Celju, Maribora, Ptuj® in Splitu. Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. Piva hrvatska štedionica v Zagrebu, Varaždinu, Karlovcu, Osje k u in Beogradu. Z« n rliska banka v Beogradu. 5. Upravni svet družbe si pridržuje prav:corepartiere delnic v roku des dre 10. aprila 1921. Po tem roku se lahko dvigne vplačana protivrednost za nedodeljene delnice. Ljubljana, dne 21. februarja 1921. S—Sp Sl m m m mmmm miii®mmmmmmm Jadranska trnka Ijibljenska kreditna trnka Zadružna gospodarska trnka Prva hrvatska štedionica Zemeljska banka, Beograd m m m m m Izdajatelj in založnik:. Konz. „Str» fidgovornl urednik:. Vlado Pušenjak* Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru,