3 nć.
152 številka.
Izdanje za torek decembra
(t Trzfcm, v tor«k zjutraj đn<f 21 dee««bra 1M7.)
Tečaj XXII.
lihiji po trikrat ■■ tedoa v Aeatih i»-daajlh cb torKIlk, 6«tvtklh 1k iiC»bOtakh< Zjatranjo izdanje ii-h»ja ob 6. ari ijatraj, Ttiera« pt ob 7. ari većor. — Obojno izdanje atane : as jeđfluneaeo . I. 1.—, iavan Avstrije f. 1.50 a* tri neaeo . . . 3.— .sa 4.40 g* pol tata , . . 6.— . ■ ■ •a v«» Into . . . 13.— a • ■ *8-— Narifielna le plačevat! aaprej u aaradba Ore: prllozeae oaTeoolae •• a prava m iziri.
Poaamične itevilke ae dobivajo ▼ pro* dajtlnioah tobaka tf Irntu po M nvi. lavea Trata po 4 av*.
EDINOST
Oglaat ao roAoao po tarif« ▼ petita; aa oaaloT* a debelimi Arka«! ae plaJnjj
Jroator, kolikor obaega naradnib vra til ©il/ina, oamrtnioo in jame »ahralo, -«aAi oglaai itd. ae ra&nnaio oo oosfpdo
Vai dopiai naj ae pošiljajo ur«Aaistv . aliea Cusrnu it. 18. Yiako pi»«o ■« » biti frankovano, kor nefrankovana «e jj* •projemajo. Bokopiai se ae vraAaje.
NaSoćnino, reklamacije i t	»Fr«"
jeiu upravtiiitvo ulio* Jauliua pit* oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglaao je plaioTatl loco Trat. Odprto reklamo eije ao proat« pofttnir*.
r *O«MU J4
Naša „trma".
i.
.Krakovski pojav slovanske vzajemnosti je dragoceno jamstvo za boljšo bodočnost, ne le ' Slovanom Avstrije, ampak vsem pravim Avstrij- 1 cem, vsem onitn, ki žele ta iskreno, da Avstrija < postani srečno doutovje zadovoljeni«, jednakopravnim narodom. Mi ae nadejamo trdno, da se ta vzajemnost to pot ne poruii po nikakih pripetljajih, kajti vseh nas se že poučile britke skušnje o tem, česar nam treba jedino in samo. In kakor so se v Kratenem združile vse patrijo-tiške stranke poljske, tako se ugodi — si se nadejamo temu — tudi v nas in v ostalih slovan-tkih deželah; kajti teiko ti se pregrešili na domovini, ako bi prevladali malenkostni strankarsko politiihi oziri, kjer gre za najvitalneje koristi. Ako se sponese slovanska vzajemnost, potem utegnejo priti nemški šovinisti do prepričanja, da tudi zanje ni druzega izhoda, nego da slede opominu oboževanegi Bismarka njihovega: Priučite se temu, da bodete izhajali se Slovani 1* .Politik* od dne 14. dec. 1897. Št. 345.
„Slovenskega Naroda" novomeški dopisnik ae je dne 11. decembra zopet bavil s ..tržaško .Edinostjo"". V zadnjič pa — kakor nam zatrjuje. Tndi mi menimo, da je bilo dovolj polemike radi onega shoda v vipavskem trgu. Gospod novomeški dopisnik je opetovano povedal svojo, istotako smo tudi mi ponovno povdarjali svoje stališče in one vzroke, radi katerih smo se čutili prisiljene, da Bismo moleč stopili preko vipavskega shoda. Dovolj je bilo govorjenja toliko na naši, kolikor na novomeški strani.... bilo je tožeb, prigovorov, replik in duplik. Skrajni čas je že, da se inrotulirajo akti v tej pravdi, sodbo pa naj si ustvari — rodoljubno slovensko občinstvo samo! O vipavskem shodu torej nijedne besede več; niti ne o tem, kako smo mi anapadali' te in one ustanove slovenske. Mi imamo mirno vest v tem pogledu — in to nam zadoiča. Najmanje pa smo danes pri volji, da bi se zagovarjali pred očitanjem, da delamo z ljubljanskim .Dihurjem" pod jednim in istim
PODLISTEK.
Atlet
Spiaal Ivan F ajdi ga.
In daai bode živel on mimo in srečno me svojimi vasčani, njegovo ime bode vendarle slovelo daleč po svetu, dokler bode še kaj prostora za aićne na it j pregosto obljudaui zemlji. Da 1 In danes hoče pričeti z obnovljenjem teh lepih spominov, daneo hoče nastopiti med mnežico svojih rojakov uprav tako, kakor je nastopal pred velikim svetom. In ti ljudje, kako ga bodo gledali v njegovi krasoti z vsemi tiatimi bliščecimi redovi na prsih, saj kaj takega vendar še niso videli, ti skromni ljndie.
Pri vsem tem pa se ga je vendar-le polaščal nekak neumeven nemir, neki nemir, ki je bil podoben temni slutnji, in pa tisto čudno lice tega de* kleta, te Rezike Misljinove, tisto lice mn ni hotelo iz misli, izpred oči. Čegavo je to dekle, od kodi je prišlo F Da je najdenka, torej tujka, to mu je povedala nečakinja Marjani«. Ako pa bi bilo vendar mogoče ? Ako bi bilo to mogoče ?! Tedaj mu je usojeno, da ga proganja to lice vedno in pov-aodi v življenju, — vedno in povsodi 1 Ali je nprav to lice njegova nesrečna usoda? Ali ni bil radi tega, vsaj takega lica, že jedenkrat nesrečen v Življenja in kako nesrečen 1
Širokim klobukom. Stvar postaja smerna. In to je vzroka devolj za nas, da ne odgovarjamo več.
Dopisnik nas je počastil tudi z lepim epitetom „kraških buč", s čemer je hotel povdariti, da smo .trmasti". Tadi ta najnoveji naslov, s katerim je „Slov Naroda" novomeški dopisnik .po« častil* rodoljube tržaške, ali vsaj one može, ki imajo kaj beseda v političnem društvu „Edinost", nas ne bi bil izvabil zopet v areno, da-si bi morda smeli vsklikniti po vsej pravici: Hvalite Boga, da je še v Trstu takih „trmastih" kraških buč, in da se te „buče" ravno tako „trde* kakor so, sicer bi bil narod slovenski ubožniši za jedno pozicijo, ki je gotovo med najvažnejimi ob periferiji domovine slovenske, i u to toliko v politiškem in narodnem, kolikor tndi v gospodarskem pogledi. V politiškem in narodnem, ker mestu tržaškemu podeljata svetovno važnost njega zemljepisna lega in njega svojstvo kakor svetovno trgovinsko mesto in prvi trgovinski emporij dižave avstro-ogerske, vsled česar nas mora država prištevati tem bolj, Čim trdniša je naša pozicija na tej prevažni točki. O važnosti Trsta v gospodarskem pogledu za vse pokrajine slovenske brez izjeme pa ne treba govoriti več, nego da rečemo, da je malone vsa veča trgovina naša spojena s Trstom: bodisi z njega lokalnim tržiščem, ali pa kakor prevozno točko v druge kraje. Kdor v Slovencih tega ne ve, ta ne pozna svoje lastne domovine in nje potreb. Kjer gre torej za take življenske koristi, ni baš slabo, da stoje na straži trde .kraške buče".
Kakor rečeno: niti s svojimi, .kraškimi bučami* bi nas ne bil zvabil zopet v areno „Slov. Naroda* novomeški dopisnik, da nam ni očital — v dokaz naše .trme* — vedenje naše na shodu zaupnih mož leta 1894.
Na to ne moremo, ne imemo molčati. Na vseslovenskem shodu je Šlo za veliko stvar, za načela, za določenje programa, ki naj bi ne bil le program tej ali tej stranki, ampak program narodu slovenskemu. Mi si nismo mislili takrat shoda za-
In v tem se je naslonil Andrej na omar, za-kril z dlanjo obraz in njegove misli so ušle v davno minulost nazaj.
Bilo je pred dvajsetimi leti, bilo je tedaj, ko je prvikrat in jedinokrat v življenju ljubil. Saj ni inel mnogo časa za ljnbezen, ni prostora ne, vsaj za stalno ljubezen ne. To pa je bilo v nekem mestu v Italij1, kjer je sodeloval v cirkusu, slovečem po vsej Evropi. Ondi je videl Leonoro D., katero je ljubil iz vse duše, a katera je tudi njega ljubila. Dekle je bilo odlične družine in njuna ljubezen je bila skrita in baš radi tega še tem bolj goreča, vroča kakor vulkan. O da bi je ue bil poznal nikoli 1
Nekega dne je bilo, baš pred člite-predstavo v cirkusu, na kateri je igral jako važno ulogo on, Andrej Baloha: boriti se je imel z nekim slovečim borilcem. znanim pod imenom .kralj atletov". Vse mesto je govorilo o tej predstavi in nestrpno pričakovalo ure, ko bode zamoglo v cirkus. Kratko pred predstavo je stopilo dvoje odličnih mladih gospodov v njegovo stanovanje in jeden teh gospodov jo dejal strog m glasom :
.Gospod, vi ste izboren atlet, storite mi jedno nslugo! Glejte, jaz in ta gospod, moj prijatelj si-oer, a smrtni soviažnik v jednem, ljubiva oba jedno damo, gospico Leonoro D Napovedala sva si dvoboj na krogle, a v poslednjem trenutku sva pre-menila način dvoboja. Hočeva namreč živeti, a je-
npnih mož le kakor nekako paradno razsta vo naperjeno proti Ijudom, ki se abirajo okolo .Slovenca", ampak računali smo, da bode to sestanek mož, ki se sastanejo v ta namen, da vsakdo pove po svojem prepričanju, po svojem umevanja in po svoji vesti, kaka in katera načela naj bi bila v podlago programu naroda slovenskega in kake in katere taktike naj se drže zaupniki naroda. V taki veri smo šli takrat v Ljubljano. Ta vora nala je bila utemeljena tembolj, ker so anovatelji shoda popred faktično poizvedovali o našem menenju glede resolucij, ki naj bi se vsprejele na shodu. V tej dobri veri smo tudi posezali v razpravo. A vsega bi bili pričakovali poprej, nego tega, da se nam bode kedaj štalo v greh naše odkrito, lojalno in od globokega slovanskega prepričanja narekovano nastopanje. Kaj tacega nismo mogli slutiti tem manje, ker nam pravi zavest, da je vsa raz* prava pričala o dobrohotnosti naši za one mole, ki se priredili shod, kamo-li da bi bili le za hip prestopili meje dostojnosti, ali da bi bilo naše vedenje razžaljivo ali izzivalno za kogarsibodi 1
Ali ni pomislil novomeški dopisnik ,81ov. Naroda", da njega očitinja na aašo adreso radi dogodkov na shodu zaupnih mož morejo le kom-promitovati namene zasnovateljev tega shoda ? 1 Nas pa ne dosezajo ta očitanja. Mi smo celo ponosni na to, kar nam očita gosp. dopisnik. Mi smo ponosni na to, da smo se svojimi izvajanji pro-vzročili razprave na shoda, ki je bil namenjen — razpravam ti Mi smo ponosni na to, da se je ravno po zaslagi, ali če hočete : po „trmi" Tržačanov in Iatranov popravila marsikatera resolucija.
In tudi da bi bilo danes jasno kakor beli dan, da smo bili takrat na krivi poti se svojimi nazori, ne bi bil opravičen dopisnik .Slovenskega Naroda" in nikdo drugi, da nam očita naše nastopanje na shodu zaupnih mož. Mi smo bili povedali svoje menenje in — basta 1
Ali kaj in kako pravijo današnji dogodki ? I Očitajte nam le samohvalo, ako hočete, ali mi
den rd naju se mora odpovedati dami. To pa bode isti, kateri itgubi stavo. Da, stavo, gospod atlet In to je uslaga, katero vas prosim, da mi storita, gospod atlet. Z jedno besedo, stavil sem na vaa in moj prijatelj je stavil na .kralja atletov*; i njim se je že pobotal, sprejel je ponudbo deset tisoč lir in toliko vam ponujam jaz. Tu je denar. Ako ste zmagovalec vi in postane Leonora moja,
i odštejem vam ie trikrat to!iko.*
In Andrej je sprejel, kajti spomnil se je svojega bednega očeta, ki je pogorel baš isti Čas. Zamogel mu je torej pomagati in to ga je navdu* Sevalo, a zajedno mu je pokalo srce v brezupu, ko si je domislil svoje ljubice, lep« Lennore, katero mn koče vzeti nevarni tekmec.
Ura je prišla, ura usodepolnega nastopa v cirkusu. Divao je bil razsvetljen krasen prostor, na tisoče Ijndij je bilo zbranih na sedežih in med tem občinstvom visoka, plemenita gospoda, knesi in vojvodi. In tudi ona je bila uavzoča iu krasna je bila kakor nikoli. To lice, to njeno divno lice se mu je utisnilo v dušo, kakor da je prikazen z onkraj življenja. Iu pred njo, pred njenim obličjem bode moral vršiti toli težko nalogo t Kako je klel v svoji duši tega gizdalina, ki mn je hut«l odnesti ta krasni biser in že je mislil, da bi propal na* lašč, da bi izgubil njegov tekmec. Ako pa bi jo dobil oni ?	(Pride še.)
trdimo danes povzJignjeni« čelom, da smo se na rečenem shodu pokazali dalekogledueje, nego so bili oni, ki de danes obsojajo naše nastopanje Dogodki najnovejega časa v parlamentu in izven parlamenta, v Ljubljani in v Pragi in v Krako-vem, so sami klasični svedoki, kak« prav smo imeli ■i, ko smo se potezali na shodu za to, da bodi isti bolj izrazit in — slovanski I
O tem bi se dalo mnogo govoriti, a materijal shoda zaupnih mož je preogromen, da bi mogli zopet razpravliati o njem točko za točko. Le par toče k naj se dotaknemo tu.
Mi smo bili za to, da ae vsprejme resolucija narodni avtonomiji v prilog. In ko so se takrat naši govorniki razgrevali za to misel, igral je malicijozeu ali pa pomilovalen nasmeh na mnogo-katerih ustuicah. In kaj smo doživeli letos, po kratki dobi treh let? Ali nismo ćuli, kako je na vseslovenskem shodu celo prvak konservativcev ■»▼dušeno in dobro govoril za to isto idejo narodne avtonomije in kako mu je navdušeno pritrjevala zbrana družba blizo »000 slovenskih mož ?!
Ali ni?mo bili mi takrat, ki smo zahtevali, Baj se naloži slovenski delegaciji na Dunaju, naj skuša dovesti do zložnega postopanja z zastopniki naroda češkega ? In je li res ali ni res, da je shod odklonil našo resolucijo ? I Še več: dal je celo prednost krščanskim socijalistom dunajskim !!
A kako govore današnji dogodki naDmajn, ▼ Pragi in v — Krakovem? Takrat so se slovenski možje kar zgražali že na misli sami, da bi mi mogli hoditi roko v roki z Mladočehi, danes pa iščejo te družbe celo najseparatističneji med avstrijskimi Slovani in ves slovanski svet se raduje M pojavih pobratimstva med Čehi, Poljaki in Jugoslovani.
Trdna je bila Bi cer naša vera v lastne na-sore, ali tega vendar nismo pričakovali, da nam tako hitro pride toli sijajno zadoščenje.
Še o neki drugi priliki se nam je očitalo, ds sanjamo o belem dnevn in da vznem:rjame slovensko javnost brez vse potrebe. Bilo je pred 4 ali S leti, ko smo bili priobčili članek .Glejte, kaj delite I", ki je bil spravil po koncu celo sni leni list, katerenn pravijo „Laibacher Zeitong". Narodni krogi pa so nam sosebno zamerili eni članek, t katerem smo opozarjali, da naj se nikar ■e udajajo brezskibnosti ozirom na nemško agitacijo v deželi Kranjski. Nočemo opozarjati na članek, ki ga je bil priobčil „Dihur*4 pred nekoliko dnevi — to bi bilo preodijozno — ampak o-pozarjarao gospoda dopisnika in gospode urednike „Slovenskega Naroda* na to, kar je pisal minole sobote — „Slov. Narod" I Temu virn bodo vendar verjeli. V članku ,Si vis pacem, para bellnm" dokazuje .Narod", da bi slepili sami sebe, aks bi hoteli ignorirati nemško gibanje na Kranjskem, in isključuje :
„Slovenci se ne amemo zanašati na to, da storč poklicani faktorji svojo dolžno»t napram sem-iko-nacijonalnemn gibanju v naši deželi, računati ■orano cel6 s tem, da je bodo, Če ns neposredno, pa vsaj pesredno podpirali in ščitili, in da se utegne prav vsled tega razširiti, da utegne narasti in nam prinesti boj. Na te eventuvalnosti bodi vsak pripravljen, na to morajo misliti tndi tisti nemški so-deželani, kateri želč živeti v miru s slovenskim prebivalstvom in nemškonacijonaloag* gibanja nič prav prijazno ue gledajo. Slovenci pa ne pozabimo nikdar modrega izreka: Si vis pacera, para bellam!"
Ko pa smo mi pisali to isto prod 4 ali 5 leti, bili smo — obsojen?.
Istotako oci aas obsoja s« daa danes, ako priporočamo vsirpljivost v domačen taboru, češ, »dobiuvoljčk." sle, ki ue razumeta krvave potrebe domačega Klanja. 01 vseh strani moramo čuti novi uauk, da Slovenec sme biti vstrpljiv po-pred do kogarsiijod), le do drugače mislečega brata ne sme biti uik lar. I j veaJar govorč sedanji važni dogodki, da imatao mi prav! Ako se je konservativni plemič Češki pritisnil eb češkega narodnega zastopnika; ako trezni, računajoči in separatistični Poljak ponuja svojo roko v zložno delo slovanskim plemenom, katere je mršil do sedaj radi njih baje rnsofiUkega mišljenja, ako so se narodni in konservativni poslanci naroda slovenskega na Ds-najs mogli zdrašiti v jedao skupino, ako so se slovanski poslanci najrazličnišega mišljenja mogli združiti za skupen program, ne da bi bili odbili
nemške konservativce — potem so vsi ti pojavi le dokaz, da se voditelji narodov zavedajo zares-nosti sedanjih zgodovinsko imenitnih trenotkov, da se zavedajo, da bi bil zločinec na slovanstvn oni, ki bi hotel sejati sedaj prepir med njimi. Ni pa zadosti, da le zastopniki narodov nastopajo kompaktno ; ampak treba, da nastopajo kompaktno tndi — slovanski narodi sam i, da bode slika v narodih v soglasju s polit ko zastopnikov. Ako je bilo mogoče, da so se združili vsi gori o-značeni življi in struje, ako se evangelij airu in vzajemnosti proglaša sedaj v Pragi, v Krakovem in v Zagreba, pa da bi mi Slovenci ne mogli najti kakov modas vivendi vsaj za sedaj ?! Dopisnik v .Slov. Narodu" ne veruje v tako možnost, mi pa verajemo!! A n.i ne verujemo le, da je možno, ampak smo prepričani, da je tudi neobhodno potrebno, da se neha to domaČe klanje; tako potret>no, da se — kakor povdarja „Politik" T zlatih besedah — zagreša na domovini oni, ki bi mislil na malenkostne strankarske politiške o-zire v taki dobi, ko treba, da vse roke delajo na ustvarjenju podlage bodočnosti naroda.
„Slovenski Narod" je zaključil svoj gori o-menjeni lepi članek latinskim rekom : Si vis pacem, para beilnm 1 Kdor želi miru, mora se pripravljati na vojno I — Tndi mi hočemo zaključiti latinskim rekom ta naš današnji članek: Salu« publica su-prema lex esto 1 Blaginja naroda bodi nam vsem najviši zakon.
I Ko gre za bodočnost slovenske domovine, ne sme biti ni Narodovcev ni Slovenčevcev, ampak moramo biti — Slovenci 1
Izvajajte ptsledice!
i.
.Slovenec" od minolega petka, dne 17. de-cembra 1897., je objavil nastopni članek:
Nemška strankarska vlada v Avstriji je storila vse, da bi spravila narode v nezadovoljnost Kar je občutljivih stranij v ljudstvu, vseh se je dotikala s predrzno roko. Splošno je gazila delavske stanove in zavirala vernoat, zatirajo zlasti katoliške cerkve nvobodni razvoj. V slovanskih narodih je pa imela še posebno taktiko. Najrajše bi jih bila uničila seveda, a to pač ne bi bilo šlo; zato jih je najpreje razdruiila, zatam pa uporabljala v svoje namene.
Kar jim je dala pravic, se je zgodilo le ii sebičnih nameuov. Poljake je skuiala oplesti v svoje mreže iu jih je negovala zato, zraven pa podpirala, da so se zatirali gališki in bukovinski Rasi. Čebov se je jela bati, ko je videla, da se ne da uničiti njihova narodna samozavest, zato jim je pustila nekaj pravic. Slovence in Hrvate pa je zadovoljevala k večjemu z obljubami. Teh se ni bala, smatrala jih je za nejednakopravne in dejanski je vse storila, da bi jih potopila v nemškem, oziroma v laškem morju, z besedami se je pa prilizovala, kedar-koli je potrebovala glasov njihovih zastopnikov.
Bili so v resnici žalostni časi! Naši poslanci so igrali ulogo beračev. Kedar ae jim je pomolila kaka mrva ed daleč, so morali za njo robovati za žive in mrtve in pomagati najbolj krivičnim in neumnim predlogam do zmage. Sedaj kako osebno vprašanjice, sedaj kaka drobtiuica v šolstvu ali gledč na jednakopravnost v uradih, sedaj kakih par predmetov slovenskega pouka na kaki nižji gimnaziji — take so bile vladue obljube. In za take »omelete* toliko truda, toliko težavnega poniževanja !
Vlada je skrbela sama, da naši zastopniki niso prišli iz jezikovnega vprašanja. Paralizovala jim je v državnem zboru umstveue in nravne sile.
PrVi» leto služil, piško sem zaslužil, drugo leto služil, raco sem zaslužil, tretje leto služil, gosko sem zasiužil, tako bi se dali izražati naši dosedanji vspehi Samo to moramo še dostaviti, da so piške, race in goske večinoma poručali drugi. Glej celjski gimnazij 1 Bog ne zadeni, da bi metali poleua na svoje bivše zastopnike. Bili so žrtva razmer svojega časa iu k »likor se je tedaj dalo, so marljivo izvrševali svoje zastopstvo.
Sedaj, uodimo, so m<noli tisti Časi. Beračili ■s bomo vs£. Prosjačke politike bodi konec 1 V polni samozavesti zahtevajmo, kar nam gre in sicer ne v obljubah, no v dejanjih.
Nemški strankarji se motijo, če mislijo, da nas nžugajo s svojo surovostjo. Hladno jih gled*mo, ne bojimo se jih. Njihovo postopanje mor« Škodovati le njim samin, ne nam.
Dobro se zavedamo, da uradniško minister-stvo pomenja nadaljevanje sedanjega sistemA če birokratizam v prejšnjih časih ni mogel zamoriti narodov duše, kamo-li sedaj, ko stoje v samostojni samozavesti zastopniki narodov, združeni v skupno obrambo ? Če smo preboleli prejšnja mini-sterstva, prebolimo še to!
Liberalni nemški centralizem nam ne bo župani!. Ta zavest nam je prešla v mozeg in ko bo treba, tndi pokažemo to. Kar so sknsili naši zastopniki na Dunaja, bo imelo brez dvojbe svoje posledice mej narodom. Naše pošteno slovensko ljudstvo ne pošilja svojih zastopnikov na Dunaj, da bi se jim rogala nemška oholost, da bi jih sramotila dunajska fakinaža. Če ni na Dunaju mogoče poslancem niti otvoriti ust, če politiško presito in nadvlade pijano strankarstvo siti najaavadnejše dostojnosti ne more čuvati napram zastopnikom našega in dragih slovanskih narodov, potem 90 poledice dane aame po sebi. Za podružnico nočemo biti nikjer in nikomsr!
Zavedamo se svojih dolžnosti do vladarja, A tndi pravic, ki jih imamo tirjati od države. Mej svoje dolžnosti pa nikakor ne štejemo, da bi s uničevanjem samega sebe še nadalje vzdrževali nemško strankarsko nadvlado v Avstriji.
Kako se znsačejo stvari, ne vemo. Zase ns prev^e^an^o nobene odgovornosti. Pač pa jo prevzemajo tisti, kateri^ doUnos^ s^ti tp, d« s« ohrani Avstrija. In ta se more le tedaj, Če bo prsvična do vsek narodov. Mi ostanemo na svojem mesto in hvalimo Boga, ds nismo sami. Po številu smo v večini; po vplivo smo sedsj še v msnjšini. Če se nas ne bo hotelo poslušati, poten ps ns vstavi nobena sila tsdi v dosedaj teptane« in zaničevane* slovenskem in hrvatskem ljudstvu najodločnejšega in brezobzirnega radikalizma.
Za vse narodove idejale smo pripravljeni na boj: v ohranjenje njegove narodnosti, v okreplje-nje njegovih delavskih stanov, v povspeševanjo živega verskega življenja. Pravi narodnjaki, pravični socijalisti, navdušeni katoličani, nam je iiptt V tem smislu hočemo nadaljevati svoje delo, ▼ tem smisla poučevati, vzgajati, organizovati naš« ijsdstvo.
Vikarji so se pričeli in se nam še obetajo. Morda potrč ti viharji mnogo starih zunanjih oblik, v katerih živimo sedaj. Če se nam oglasi brez naše krivde vresničena pesen: „Vse je vihar razdjal", ji odgovorimo v krepek odziv v svetem navdušenju:
. Narod bo smiraj stal 1'
Političke vesti.
V TRSTU« dae 20 decembra lH-»7.
„Reichswehr" o umirovljenju namestnika Rinaldinija. Sedaj, po odstopu grofa Badenija, res ne vemo, čeg^vo glasilo je prav z* pra* list ,Reichswehra. Ker je videti na vsaki vrstici tega lista, da hoče veljati zji, glasilo ljudij, ki še čutijo avstrijski, menico, da ni Dr*z pomena, kakor ke-mentujs ts list umirovljenje viteza Rinaldinija. Ta list meni fino ironijo, da dobro umeje zeljo Rinaldinija po miru in pokoja, dasi ma je se le 87 let. Službeua leta bivšega uamestui i a tržaškega, ds so bila skoro sama leta — boja! Začel je na Benečauskem in zaključil je v Trstu. T « m bojem pa ui bil dorasel!! Njega zmožuoat in njega volja nista bila v soglasja in na posledicah temu trpi Trst, zlasti v političnem pogledu. Resnici na ljabo da treba torej povedati, da so odstop Rinaldiuijev zadovoljstvom pozdravili vsi oni krogi, ki gravitujejo na Dunaj. „Rjicb*wehrtf noče sumiti na zvestobi Rinaldinija in nu prihaja jej na misel, da bi spravljala v kako zvezo tega zvestega služabnika države z ono strujo, ki ne gravituje na Dunaj. Toda nedostajanje energije in pasivnost bivšega namestnika nasproti poznani skrajni struji sta vsakako provzročila ueko nejasnost v pojmih. Čudno se je moralo zdeti viteza Rinaldiniju, koječiUl v 4Indipendentu" slavospev na njegovo adreso, češ, umirovljenje Rinaldinijevo se je zgodilo na škodo interesov dršave. To daje misliti. Kajti mi se ne spominjamo, pravi .Reicha-wehr" — in naj napenjamo svoj spomin kakor hočemo — da bi bili .Indipendente" in tovariši
kedaj mislili na interen ta države! H/ala „In-dipendentova" nikakor ni prijetna.
Do tn nimamo, da bi kaj pripomnili dunajskemu lista in prepuščamo sodbi občinstva, naj se isreče, kdo ima prav: ali „Triester Zeitnng", ki ki je rekla, da vsa Primorska žaljuje na odstopa Binaldinijevem, ali pa .Reichevvehr", ki pravi, da odstop Rinaldinijev pozdravljajo zadoščenjem vsi oni krogi, ki teže na Dunaj. Ako bi smeli misliti, da je pravo na strani „Reicbswehr", potem bi morali izvajati logično, da vsi oni, ki žaljujejo na odstopu Binaldinijevem, ne teže proti Dunaju. Tako daleč pa se nočemo spuščati in prepuščamo — kakor rečeno — razsodnosti občinstva, da nadalje »gibljejo tem. Pač pa moramo nekoliko obračunati I „Reichswehr" glede hvale, ki jo poje državnim poslancem italijanskim, če«, da je njih treznost prijetno iznenadila vse na Dunaju. Najglasneje treba povdariti namreč, da je bil jeden tistih grehov Rinaldinijevih, o katerih pravi ,Reichswehr", da so usodno opiivali na Primorskem v političnem pogleda, ravno ta, da je omogočil, da so Uudje progressove barve postali jedini zastopniki ozemlja tržaškega ▼ državnem zbor«. Kajti nas ne more prevariti ni kdo o nravi in o vzrokih tej italijanski „zmernosti* na Dunaju ob narodnih Vprašanjih. Njih .zmernost" ne izvira iz resnično smernega mišljenja, ampak iz bojazni, da bi na Primorskem moglo priti do kakega rešenja narodnega in jezikovnega vprašanja, čemur bi bila prva posledica ta, da bi na Dunaju zmerni Italijani ne mogli tirati na Primorskem svoje stare, do skrajnosti — nezmerne politike. Zato bi hoteli gori blatiti in tjlažiti, ker se boje za svoje privilegije ; ker nočejo privoščiti ni mrvice pravice svojim sodeželaoom slovanske narodnosti 1! Kaka zmer-Bost pa da je to, ki hoče imeti zase vse, a ne privošča sosedu ničesar, to lahko pogodi tudi ,Reichswehr". Ergo: vsa zmernost laška na Da-naju je torej le potuhnjenost, navihanost ljudij, ki klanjajo svoja hrbtišča pred močnujimi, a vihte avoj bič nad slabejimill Duuajjki list se moti krvavo, ako meni, da se laški poslanci — kar se dostaje odkrite zmernosti — le za las razlikajejo od struje »ludipendentove*.
Na adreso novega namestnika pravi .Reichs-wehr". da „patrijotifini krogi" žele, da varuje narodne pravice Italijanov, da pa ne sme videti svoje naloge v tem, da bi sistematično odganjal Slovane, marveč naj bi jih privabil kakor zveste sodelovalce za blaginjo Primorske. Ti krogi zahtevajo na Primorskem strogo avstrijske oprave.
(hirom na ta poziv ne vemo reči dražega se svoje strani, nego da mi ne bodemo delali težav novemu namestniku na takem delu, kar nismo sahtevali nikdar, da bi politična uprava kratila Italijanom pravice, marveč zahtevamo tudi mi, da bodi uprava avstrijska v tem zmislu, da bode jednakomerno povspeševala razvoj vseh narodnosti v okvirju — kakor pravi .EUcbswehr* sama — državne ideje avstrijske in ae preko tega okvirja.
Ali to povemo že danes grofu Guiasu, da ga bode stalo trdih bojev, predno bode mogel v polni ■eri zadostili pozivu lista „Reichswebr".
Novi minister-rojak za Galicijo, Lftbl, je včeraj položil prisego v r»»ke cesarja. Poljski listi pijejo jako hladno o tem imenovanju.
Shod zaupnih mož čeSkih se je vršil včeraj v Pragi. Predvčer^jšujem so se bili sešli deželni in državni poslanci, da določijo resolucije, ki so se predložile včeraj shoda zaupnih mož. Poslednjega shoda so se udeležili zaupniki iz vse dežele Češke. Vsprejetib je bilo soglasno več resolucij. Prva izreka obžalovanje na odstopu grofa Badenija, z drugo se odobruje vstop čeških poslancev v večino, se izreka zahvala poslancem desnice in se izraža nada, da vzajemnost bode trajala, dokler ne bode uresničen program, ki si ga je določila desnica. Tretja resolucija protestuje proti vsaki spremembi jezikovnih naredrb, ne da bi Čehi dovolili v to. Nemška obstrukcija se obsoja najostreje. Izjavlja se, da je dunajski parlament nezmožen za pozitivno delo, vslei česar zahteva shod, da se deželnim zborom ponudi prilika, da se izrečejo o politiškem položenju. Ker so Nemci odklonili poziv na pogajanja z Čehi, uiuatra shod, da ne bi bilo umestno, da bi se zopet pričela pogajanja. Slednjič zahteva shod, da se v Pragi in v okolici zopet uvedejo normalni odnošaji. Vsem
predsednikom sknpin na desnici so se odposlali brzojavni pozdravi.
Nemci in Madjari. Dočim oni nemški rogo-vileži gori v Nemčiji, ki očitno špekulirajo na razpad Avstrije — tako je aeki nemški list cel6 cesarju Viljelmn podtaknil izrek, da je razpad naše države neizogiben — brez vseh ozirov naganjajo vodo na mlin Madjarov, pa sodijo nekoliko drugače oni Nemci Nežidi, ki morajo občutiti trdo roko madžarskega nasilstva. Omenili sm<> bili že, da je
I državni zbor sklenit zakon za pomadjarenje vseh nemadjarskih imen, torej tndi nemških. To je silno ozlovoljilo takozvane .Sahse* in ata tudi njih zastopnika izstopila iz vladne stranke. Dal Bog, da bi madjarska šiba skoro združila vse nemadiarske narodnosti v skupen odpor. Ako store tako, mora biti zmaga na njih strani, na jezo onih oholežev v Nemčiji, ki bi ae hoteli okoristiti na grobu naše države.
Različne vesti.
Trialki mestni sv6t ima danes, torek, 21. t. m. ob 7. uri zvečer svojo javno sejo. Dnevni red: 1. Poročila. 2. Izrek pravnega odseka o stališču občinskega svfetnika N ab er g o j a po odloku državuega sodišča. 3. Predlog mnnicipalne delegacije glede razširjenja pravnega obsežja tukajšnjega c. kr. policijskega ravnateljstva. 4. Predlog stavbenega odseka in municipalne delegacije glede kouečne regulacije proge na cesti Campo Ifarzio in ulici Mnrat. 5. Predlog maaicipalne delegacije glede spremembe v organizaciji občinsko stavbinskega delokroga. 6. Predloga službene instrukcije inženerja, ki je pridodeljen kakor revizor sa mestno knjigovodstvo. 7. Predlog munieipalne delegacije, da se zniža društva za ljudske kopelji cena za rabo plina 8 Predlog tržnega odseka o prošnji prebivalcev od Sv. Jakoba, da se otvori tržni prostor na trgu Giuliani. 9. Predlog šolskega odseka o prošnji društva za prijatelje otrok, da s« dovoli prispevek v svrho ustanovitve jedne kuhinje za uboge šolske otroke. 10. Predlog o prošnji učiteljice mestnega otroškega vrtca, da se jej poviša prispevek za stanarino. 11. in 12. Zahteve kreditov.
Bodi mul Predvčerajšnji .Piccolo" je ves iz sebe samega veselja, da se mu je posrečilo prestrašiti gospodarja hiše, v kateri ima svojo pro-dajalnico go*p. Gržina iz Št. Petra, da je strogo zahteval, da se mora sneti slovanski napis. „Pic-eoloM naj se le>eseli svoje — malenkostuosti 1 Ako pa misli, da je z odpravo onega napisiča odpravil Slovenee iz Trsta, potem mu bodi povedano, da late notri v svoj lastni žep. Ne, ne, krivonoso revše: proti velikim ljudem treba velike borbe; velike ljudi se le draži takimi zbadljiji z iglo. A slovaustvo v Avstriji je od nekdaj veliko po številu, v najnovejši čae pa raste ogromno — po zaslugi vašega idejala in zaveznika Wolfa — tudi po svoji moralui kakovosti I In na 10 slovanstvo se opiramo tudi mi tržaški Slovenci 1 Vi pritiskate na nas, pa ne vidite, kako se vsled vašega pritiska utrjajo — naši značaji. Vi kričite po huronski radi jednega zatrtega slovanskega napisiča, pa ne opažate, kako svojim krkom le vzbujate — naše ljudi 1
Bivši namestnik tržaški, vitez Rinaldini, se je odpeljal minole sobote na Dunaj.
Imenovanje. Svčtnik na tukajšnjem deželnem
sodišču, gosp. A r r i g o F r a u s, je imenovan višim sodnikom na konzularnem višem sodišču v Carigradu. Gosp. Fram bo jedini avstrijski sodnik na rečenem sodišču in proti njegovim izrekom ne bode rekuvza
Za .božićnico" v Rojanu nabrala j^ga Kristina Nab^rgoj na Prosejjtu 1? gld. Iste so darovali: g.a Viktorija Lukša 1 gM. BO nvč., N. N. iz Kontovelja, g.n F-litvta Goriup, I. M. Mnrtelanc župnik, Tereza Nemec. Dragotiua Ipavic, gospo-dičin gosjod N. in Ivnn vitez Nabnrgoj po 1 gld. G.a MarijA Plano-Prns.'fe, Kristina Naber^oj, Ne raenovahA goš.-a, R\d<>sav Srebotnjak, Janko Štrukelj u8 / Marija Pr-rt >t mesarica, Ivan Godina, Radosl^», Iv n Nt-mec, Ena Lukša in Jože K. po BO nvč. G.a tilza Mnrančfon, J.žef* Štrukelj, gospa Faui m Iv. Nekermao p,, avč. Marija Kovače 25 uv^. iSUvoj Bratnlrč, Davorin Stanič, Vek. slav G<n'isa. J-tr.smir Bizjak, Jaromir Vovk, M. Lyk.š)}i)o 2Q nč. m C. V. za poštnino 20^-f-4y« kr. RudivoJ tfurk 16 nvč. in g. Radivoj 10 nvč.
Sijajna narodna zmaga. Trg Šoštanj nad Celjem na spodnjem štajerskem je unel dne 29. nov. t. 1. svojo občinsko v »»lite v. na kateri so sijajno zmagali tamošnji zavedni Slovenci. $er je Šoštanj, ta naša postojanka v skrajnem kotu ob meji koroški, v nevarnosti, kjer so se bili že naj-Ijutejši politični boji, je zanimivo, da spregovorimo povodom teh volitev nekaj besed o tem kraju in njega političnem življenju. Prebivalstvo tega okraja je vseskozi slovensko in je po velikem delu tudi politično zavedno. Le mal odstotek .boljših" med prebivalstvom, takozvana „inteligenca", je nem-čurska, in to že do skrajnosti. Ta „inteligenca" je držala v svojih okovih tudi trg Šoštanj do leta 1889, ko se je jelo ondi nenavadno gibati.
Pojavi divjega sovraštva nemčurjev nasproti Slovencem v najsuroveji obliki, nevarni za življenje in imetje posamičnika, so bili tudi dotlej na dnevnem reda. A kar je trg Šoštanj doživel v istem leta, to ostane zabilježeno na Rastni strani v analih tega kraja. Kajti baš leto 1889 je nekaka zareza mej nemčurskim iu narodnim vladjem v zgodovini trga Šoštanja.
Pisec teh vrst je bil sam zapleten v iate politične viharje v Šoštanju ia smrtno sovraštvo nemčurjev je hrumelo tuli ob njegovo osebo, ki je bila nemal provzročitelj političnega preobrata v tem skrajnem kotu slovenskega Štajerja. V istem času se je položil temelj slovanskim zmagam v Šoštanju, kar so pokazale že naslednje občinska volitve ondi.
Toda žeslo, ki so je iztrgali Sloveuci tedaj iz rok tamošnjih nemčurjev, hotele so si te roke zopet prisvojiti ob letošnjih obč. volitvah. A zaman 1 Slovenci so zmagali zopet in brez nasilstev, brez zvijač iu brez podkupovanj, — sš samo Čisto narodno zavestjo! In tako stoji trg Šoštanj kakor blišdeči izgled v naših političnih in narodnih borbah: koliko premore prava naroina zavest v pravični borbi za svoja prava.
Kmetijska podružnica v Bazovici. In zopet smo za korak naprej 1 Slavna vlada je potrdila pravila naše .Kmetijske iu vrtnarske podružnice" in včeraj 19. t. m. smo imeli svoj prvi redni občoi zbor v dvorani gostilne pri .Lipi." Ob mnogoštevilni udeležbi členov in drugih za stvar unetih kmetovalcev ter je lnega odbornika osrednje „Kme* tijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico" izvršil se je dnevni red z^ora na splošno z|dovo-Ijnost. Začasni predsednik podružnice, g. Peter Križmančič, je pozdravil na kratko zborovalce, ki so soglasno pritrdili njegovim besedam, da bi se vsi v jednaki meri unemali za prekoristno stvar, katere smo ae lotili v povzdigo našega poljedelstva v gorenji okolici. Na to je gospod Hrabroslav Ražem prečita! in razložil zbprovalce^ potrjena družbina pravila in njihov pomen z ozirom na dolžnosti in pravice podružnice, obsežene v pravilih. Z velikim zanimanjem so poslušali navzoči ta pojasnila ter si jih vcepljali v spomin. Pote« so prišli posamezni predlogi in nasveti. Razvil se je prav zanimiv razgovor o potrebah kmetijstva v zgornji okolici.
Pokazalo se je, da treba marsikatere izpre-membe v kmetijstvu, ako hočemo vspešno delati in napredovati in vse te reči mora in hoče vzeti v roke zasnovana podružnica s pomočjo osrednje kmetijske in vrtnarske družbe v Trstu. Posebno zanimanje se je vzbudilo med zboroya|ci za takozvano umetno gnojilo. Po tem, ko se jim je pojasnil pomen tega gnojila sa današnje kmetijstvo, oglasilo se jih je lepo število za poskus s temi gnojili, za katera je odmerila slavna vlada 2e neko primerno podporo. Največe zanimanje pa se je pojavilo med zborovalci za zasnovo zavarovalnit goveje živine, ki bi bile jako potrebne v vsej o-kolici tržaški. Zlasti pa je nujna ta zasnova za gorenjo okolico: Bazovico, Gropado, Padriče, Trebče, kajti v teh krajih je nekako središč« živinoreje, kjer se nahaja čez tisoč glav govedine. No pričakovati je, da se ta koristna misel uresniči prav k m al o, kajti osrednji odbor „Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico" je že ftiril potrebne korake v ta namen, da na dobri in zdravi podlagi zasnuje zavarovalnice po vsej okolici tr« žaškj.
K sklepu se je izvolil sledeči odbor podružnice : fceter Križmančič, posestnik v Bazovici, načelnik ; odhorniki gg.: Jos. Pertot, Peter Ražem, Milkovič Fran in Martin Grgič,
— 18U8-1898—18H8- ls«j< 1898- -1898 -1898—1898fl«
Eleganten
NOVI
T
STENSKI KOLEDAR ZA^LETOJ^1
R DITMAR
Svetilnice, katere svetijo močneje kakor Ysi drugi priznani zi-stemi na petrolij, o-lje in električno luč.
Zbor se je razšel t prepričanju, da je seme, kj smo je vsejali, padlo na raduvitna tla in da obrodi lepega sada na polja gospbdamtva gorenje okoliee.
In »pat Italijan t Kakor se vidi, si prisadevqo podaniki blažene Italije, da kar največ možno osramote svojo domovino pred svetom. V to svrho, bi dejali, vprizarjajo po sveta okrog činov, radi katerih se je utrdilo maoenje, da je v Italiji raz-merno več Utov, razbojnikov, morilcev, političnih i hudodelcev, nego v kateri drugi deželi.
K poročilom o firm italijanski kroniki nam je dodati danes zopet jedno za čast Italije zelo neprijetno poročilce. Iz Pariza javljajo namreč: Italijan Carrara je umoril blagajniškega slago La-marra, ki je prišel k Carrarlpo denarna menjieo. Žena Carrare je izpovedala, da je nje mož umoril Lamam in gs sežgal v kleti. A sluti se, da je Csrrara doprinesel še drugih hudodelstev. Kakor izpoveduje njegova žena, je mnogokrat zanetil ogenj v svojem stanovanja, samo da je potegnil ▼isoko zavarovalnino. Nadalje je doprinesel že več tatvin in nekega starega bogatina je hotel zadušiti in ga potem obesiti s namenom, da bi ga bil oropal. Dal mn je nekega mamila in je hotel tako vzbu* diti menenje, kakor da je bogataš nameraval usmrtiti se sam. A žena mu ni hotela pomagati na tem, ker se je bala, da se stvar izve.
Preiskovalni sodnik Josse slnti, da bi ategnil biti Carrara oni morilec, ki je umoril zakonska Pairier in ju oropal, katerega msrilea še niso mogli zaslediti dosedaj. A tudi glede amora Lamarra sodišče še ni na jasnem. Zlasti se dvomi, da bi bil Carrara sežgal svojo žrtev, marveč miBlijo, da jo je zakopal nekje, kjer leži zakopanih morda še več drugih žrtev njegovih. Vsa parižka javnost je silno razburjena vsled teh razkritij. In tržaški .Piccolo* ? Jeli on tudi kaj razburjen, ako čaje, kako delajo čast italijanskemu imena podaniki Italije, oni podaniki, za katere preliva on svojo .črno kri" noč in dan? Smeli bi pričakovati vsaj, da postanejo vsled tacih reči razburjeni živci nervoznega žida na lesnem trgu, ko so se toli Ijato razburjali že radi jednega samega slovenskega napisa, ki stoji poleg laškega in nemškega na \ r . ... prodajalnici mleka na trga sv. Ivana v Trstu. Za , ZdraVIIM predmeti kri, za toplo človeško kri naj bi se brigal mož z lesnega trga, a slovenske napise naj pusti lepo MarScilfl pri6miru I
Mejpotoma v bolnico je umrl v soboto letni DL<menik Suh. Isti je bil bolehen že dlje [ stadion 22, telefon 519 časa in je nndolgo tema še le ostavil bolnico. V soboto mu je prišlo zopet jako slabo. Njega gospo« dinja je naiela voz, da ga sprovede v bolnico. Toda, ko hd ga poatrežuiki bolnice hoteli dvigniti s voza, bil je Suh trd in — mrtev.
Ljubeznjiv oče in soprog je 331etni kočijaž Bihard Steinbach. Vrnivši ae domov Bžidane volje" je jel razgrajati ter metati vse k iiem, ker mu je j te"lefo"n 5i»! prišlo pod roko. Pri tem je ranil lahko svoje 18 ! mesečno dete. Uboga žena njegova se je prestra* ! šila tako, da je poklicala radnje, ki ko ga od- • vedli na komiaarijat pri sv. Jakobu in potem v zapor v slici Ti gor.
[Eleganten]
Priporočljive posebno za javne prostore, vrtove, tovarne, delavnice, itd.

TRST
Piazza Ponterosso
štev. 6.
Fotografični aparati
po tovarniških cenah. Dobiva so v drogeriji Artura Fazzlnl, Stadion 22, telefon 519.
Barve
Najnoirejie vesti«
Trst 20. Mi .olo noč so tatovi ulomili vpro dajalnico zlatarja in urarja Levija na Corsu. Odnesli so blaga za kakih 3000 gold. vrednosti.
Petrograd 20. Cesar Nikolaj, obe cesarici in ostali ('leni Cf.rskn hiše so se udeležili včeraj, povodom imendana carjevega, službe božje v kapeli zimske palače.
Atene 20. Princ Jurij je dobil jednoleten odpust i\ potovanje v inozemstvo.
Carigrad 19. Definitivna mirovna pogodba med GrMko in Turčijo se je podpisala danes po-poludne.
Srsdoc 19. Povodom imendana ruskega carja je priredil a». aiuod v katedral ki zahvalnico, ka tere ho h« udeležili knez Ferdinand, členi vlade
in v Sre len zbrani vojaški poveljniki. Zvečer je bil obed pri uii>lomatskuM agentu Bahmetjeru. Obeda se je udeležila tudi knežja dvojic* in princesa Klumeutiua.
^ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL5
O Rafaela Italla «£>
<3>	Via Malcanton it. I.	«£>
<3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in < »prejemnice, žininic iu pcresuic, ogledal in .^železnih blaganj. po ceuali, da se ni bat ^ ^	konkurence.	fN
Rojatkl! Bpomnlt«
družbe sv. Cirila in Metoda.
>
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JIK AS
ulica Caserm« št. 9 priporoča hp za napravo uniform in civilnih oblek. Postrežba poltena.
Zaloga vseh vrat za uniforme po originalnih tovarniških cenah.
X Hotel Volpioh J
v,pri črnem orlu4 (Aquilanera) J
£	TRST	y
J Via S. Spiridione, Corao, Via 8. Nieel*, *
V	najbolj v središču	V
popolnoma na novo oprav^fen.	A
X KOPEL JI, VOZ K VSEM VLAKOM. X
£ V pritličju .Restavracija Piisen" V
od F. V o 1 p i c h a.	A
proti gnjilobi, kiistirk« t Dobivajo so v drogeriji j
Artura Fazzlnl, Stadion 22, telefon
najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Artura Fazzlni, Stadion 22, telefon 519.
»s- i Tropinsko žganje,	v«
Stadion 22, telefon 519.__
I	II nota rd 9	Mostar da, gorćično seme (zenf) bo-
mU9ldrU(t sanake slive, garantirane, kineški čaj I
j	vrste. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzlnl, Stadion 22, te-
j	lefon 519.
i	PorfimorSio iihirka, gobe. črnila Leonhardi. Dobi-
!	r«trillllDri|0? vajo bo v drogeriji Artura Fazzlnl,
j	Stadion 22, telefon 519.
Plim Pravi Jamajku, konjak in maraskin iz Zadra. Do-I nuill biva se v drogeriji Artura Fazzlnl, Stadion 22,
MED
iztičan v steklenicah po 1 in !|2 klgr.
prodaja
A. Žnidersič
v III. Bistrici - Kranjsko.
Trine ooi
(Ci
Somaol pridelki.
Bd.)
riisl: Keks.....
Mandoloni . . . ■vetlerudeći . . mandolini . . kanarček . . . bohinjski . . . beli veliki . . .
. nali . . . zeleni, dolgi .
n okrogli . . mešani hrvatski „ Staj sraki Vasle fine štajersko Ječmen it. 10 ....
: '»:::: Zelje kranjske ....
Ire
in vse potrebščine za slikarje. Dobivajo se v i drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519. j
'romplr,
Prose kranjske........
Leča, kranjska........
Kava Moooa.........
Cevlon Plant. fin« ....
. Pari.......
Portorieoo .......
Java Malang......
Guatemala.......
San Domingo ......
Malabar Plant......
„ native......
Laguajra Plant .....
„ native.....
Santes fini.......
„ srednje fini. . . .
yt srednji......
„ ordinar......
Rio oprani...... .
„ najfiniji.......
„ srednji.......
81?dkor Centrifuga! T. vrste . .
GonoassA.......
v glavah .......
razkosani ......
Bil italijanski fini......
„ srednji.....
Japan fini .......
„ srednji......
Rangoon utra . ......
I........
II. . . . «...
PetreleJ ruski v sodih.....
v sabojih od 29 kil. . Olj« italijansko najfineji ....
B srednjefin0 . . . bombažno, amerik. . . . dalmatinsko .......
Limoni Mesinski	....
Pomaranče „ Mandbljni Dalmatinski I Bari . . J
Pinjoli ...........
S. tanine ........
Yamperli novi........
Oib bo .........
Kodra galloa . . . . . . . Polenovke sredice velikosti . . BoilU Dalmatinski novi ....
„ Pulješki........
SiiAOkV« Puljeike ......
. Grške v vencih,
, velika ......
B male.......
Blanlkl v valikih sodih ....
M V */»	B ■ .....
Cena	od far.	do tor.
100 K.	11.75	12.-
n	8.60	8.76
w	9.	9.25
n	9.75	10—
* n	10.—	10:2»
m n	8^50	8JS
f	9-25	959
n H	T!—	Ti
n *	65] -	70*—
n	11.50	—,—
•	12.75	—.—*
n	14.25	—
»	5.75	6.—
r	5.25	5.50
n	3.10	MS
*	9.-	»JO
••	57!-	68!-
D	52.50	58.60
D	150.	162,-
11	162.-	164.-
■	180,-	182.—
1»	158.—	160,—
n	116.-	117.-
n	114 —	11H.—
n	124 —	126—
1$	—.—	—,—
n	—.—	—.—
n	—	—.—
	—.—	
n	•7-	98' —
1	92.«	93'—
*	86.-	81.-
n	76—	78—
H 11	96—	97il
n	84.-	85—
■	3rt.S0	36.75
ti	37.50	37-75
n	88 50	39—
n	38.50	38.75
	21.50	—__
w	20 50	--, 1 !■
w	17.50	-.—
n	16.50	-._
H	14.50	-.—
n	13.75	-'mm
R	10.76	---
»	16.25	-—
■	5.50	—
■	74. -	76 -
»	66,-	68—
M	27.-	27.50
n »	4.—	i—
zaboj	3.-	4—
100 K.	—.—	—
■	77. -	78—
•	86.-	88.-
n	48. —	52.—
M	36.—	—.—
•	45.-	46—
R	22.—	22.50
R	39 —	40—
	19.50	
R	13.25	lsj&o
9	15.50	15.75
R	39,-	40—
N	40 —	—. —
R	13.-	—.—
■		
ZELEZN1ŠK1 VOZNI RED.
(Juina šel
7.45	predp.
8.25	„
9-	.
9.55	„ 12.50 popol.
4.40	„
6.25	R
8.06	n
805	„
8.45	.
10.-	„
loaa (Postaja južno železnice.)
Od dni 1. maja 1897.
ODHOD: brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. po&tui vlak na Dun^j, zveza s Pešto in Zajrebom omnibus v Kormin. omnibus v Nabrežino, Tidem, Rim. poštni vlak na Dun^j, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s PoŠto, Reko brsovlak v Kormin. mefi&ni vlak v Nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak do Milrzzuschlaga.
Lokalna vlaka ob praznildh. v Gorico, Kormin, Červinjan. v Nabrežino.
2 — 4.25
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sredaj ekspres v Ostende.
DOHOD:
6.55 predp. mešani vlak ia Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak is Milana, Vidma, Nabrekne. 8.35 „ brzovlak is Eormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.25 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.87 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.<20 g omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibua it Verene, Kormina, Nabrežino. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrcžine 8.5« w brzovlak z Danaja zveza z Reko.
Lastnik keDBorcij tinta , Edino«t . • 7.0 h varati
■» Gaiiiiik. — riskaru* Dol^nr v Trata.