UelavsKa Pravica Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana. Miklošičeva c. — Nefranluraua pisma ne sprejemajo Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20”—; za inozemstvo Din 7‘— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. Telefon 2265. — Ste v. čekovnega računa 14.900 Temelji nove dražbe Dogodki po svetu nam jasno pričajo, da živimo v času preloma. Mi smo že pred leti poudarjali, da mora prej ali sloj priti do velikih sprememb pa ne samo v političnem, ampak tudi v gospodarskem življenju. Doba duhovne revolucije seveda še ni končana, pa tudi doba političnih in gospodarskih pre-osnov je šele v prvih početluh. Italija, Nemčija, Avstrija, Amerika itd. so že storile prve poizkuse. Pa to so samo poizkusi, ki imajo zaenkrat le politični značaj, kolikor pa imajo gospodarske vsebine, je ta ostala povečini dosedaj še na papirju. Začeli so vendarle in nemogoče bo ustaviti sproženi kamen. Sicer so pa tudi res družabne razmere take, da nujno kličejo ipo spremembi. Cim prej pride in čim bolj dobre in sigurne temelje ji damo, tem manj bo porodnih bolečin, tem manj bo pretresov, tem manj gorja. Krščansko delavstvo in nameščenstvo se dobro zaveda svoje velike naloge v teh težkih časih. Dobro se zaveda, da ne sme držali rok križem in čakati, da mu drugi prineso na krožniku novo ureditev družbe. Ce katoličani ne bomo v teh časih res aktivni, bodo pač drugi snovali novo družbo, jo osnovali in tudi izvajali brez nas in proti nam. Na čem sloni sedanja družba? Kaj so njeni temelji? Na golem materializmu, to se pravi: prizna zgolj tvarne dobrine' in zanika vse duhovne vrednote. Na čistem egoizmu, to se pravi: vse le jaz, samo da je meni dobro, pa četudi drugi umirajo zraven. Novejši pa so prešli v monopolizem in nacionalizem ali z drugo besedo: Materiali- zem, egoizem, monopolizem in nacionalizem (v fašističnem pomenu besede) so zablode, ki so ustvarile današnje res prežalostne razmere. Te osnove sedanje družbe moramo zavreči, če hočemo ustvariti boljšo družbo. Zavreči jih pa moramo ne samo na papirju, ne samo v besedah, ampak resnično notranje po svojem duhu in razumu ter zunanje po svojih delih. Nasproti materializmu moramo poudarjati velik pomen vere in duhovnih vrednot sploh in to ne samo za enostransko, ampak tudi za tostransko življenje. Nasproti egoizmu poudarjajmo pravice in dolžnosti do družbe, do celoto, do skupnosti. Pa samo poudarjanje je premalo, glejmo, delajmo, da se prenese v življenje. Kdor bi tega ne priznal, naj se ga prisili. Kajti zgornji, kapitalistični razred se teh dolžnosti ne zaveda in jih tudi ne izvršuje in jih ne bo izvrševal, dokler ga ne bomo k temu prisilili. Pa tudi med delavstvom je mnogo materializma in egoizma. To se vidi zlasti pri neorganiziranih, ki puste, da se drugi borijo zanje in ki pozneje uživajo sad truda drugih. Tudi tukaj je treba njivo či- Obupna borba rudarjev TPD ne drži besede — Nova stavka — Minister U šmarski v Ljubljani — Simpatije z rudarji Zadnja rudarska stavka je le na videz uspela. Preden so rudarji prišllii iz rovov, je TPD obljubila, da umakne zahteve po znižanju plač, po de kategorizaciji starih, izučenih kopačev in po zmanjšanju deputat-nega premoga. TPD je držala besedo samo 12 ur in pol. Od ministra Ulmanskega pa je dobila zagotovilo, da bo država odkupila 6500 ton več premoga, kot dosedaj. Kljub temu pa je TPD pričela groziti z novimi redukcijami, tako kakor pred gladovno stavko. Rudarji so torej gladovali za profit TPD. Pri pogajanjih so delavci zaupniki izjavili, da bodo poročali delavstvu o novih pogojih družbe. Delavstvo je te pogoje kategorično odklonilo. Izbruhnila je nova stavka Pričeli so v Trbovljah, odtod se je razširila na ostale revirje. Preskrbljeno je bilo od strani oblasti za red in mdr. Delavstvo se je zadržalo skrajno disciplinirano v zavesti, da bije obupni boj za golo življenje. Prihod ministra Ulmanskega Da bi se informiral o dejanskem stanju, je prišel' iz Belgrada, v Ljubljano minister za šume in rude dr. Ulmanski. Na banovini je konferiral z ministrom dr. Novakom, banom dr. Marušičem in podbanom. Sprejel je tudi zastopnike TPD in Delavske zbornice. Delni umik TPD Pod pritiskom stavke, organiziranega delavstva in v izogib le prehude obsodbe stiti. Egoizem je ustvaril kapitalizem, kapitalizem pa je ustvaril razredni boj. In dokler bosta obstojala razreda izkoriščevalcev in izkoriščanih, bo obstojal razredni boj. Bodoča družba pa ne sme sloneti na boju razreda proti razredu, ne na diktaturi kateregakoli razreda ali stanu, no na monopolu vsega življenja po enem narodu ali enem razredu ali stanu, bodoča družba mora zlasti gospodarsko sloneti na principu svobode posameznega človeka in celih stanov pod vidikom blagra skupnosti, celote. Na tem principu bomo gradili bodočo družbo. In šele tedaj bo konec »udarov«, poizkusov, revolt in revolucij, ko bo ta princip zmagal, ko bo v vseh ljudeh resnično zaživela povezanost med Bogom, človekom in družbo. javnosti, je TPD nekoliko popustila, in sicer: dogovor, ki bi moral stopiti v veljavo 15. avg. t. 1., stopi v veljavo 1. sept. t. 1. ( torej za 15 dni!). Prihodnjih 9 mesecev ne bo reducirala delavstva. Grozila je namreč, da bo odpustila eno tretjino rudarjev, to je kakih 800 rudarjev. Opustila je zahtevo po dekategorizaciji starih izučenih kopačev. In vendar znižanje A kljub vsej bedi in obupni borbi de-lastva, zahteva TPD znižanje plač od 1. septembra t. 1., in sicer: I. kategorija na 37 Din, II. kategorija na 32.25 Din, III. kategorije na 27.75 Din, IV.a kategorija na 23 Din ter IV.b kategorija na 18.50 Din. Dosedaj veljavne akordne postavke se znižajo za 3 odstotke'. Deputatni premog se zniža na 6 ton, ozir. 3 tone letno. Rudarsko glavarstvo je izdalo na delavstvo, da naj spoštuje zakon in se izogne vsakemu protizakonitemu dejanju. Tudi TPD sama je izdala na delavstvo okrožnico, v kateri jih obvešča o novem zmanjšanju plač, akordnih mezdah in depu-tatnega premoga. V okrožnici tudi obeta, da ne bo odpustila, nobenega sedaj zaposlenega delavca razen vsled disciplinskih in kazenskih prestopkov. Seveda je to silno problematična obljuba. Razvoj zavarovanih delavcev pri SUZORju v maju 1934 V maju 1934 je bilo zavarovanih pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu 562.643 delavcev in nameščencev. Napram aprilu 1934 znaša porast zavarovanega delavstva za 27.491 članov. Napram maju 1933 pa je število zavarovanega delavstva večje za 34.295. Zavarovanih delavcev s stalno plačo do 8 Din dnevno je bilo 69.791 (po večini vajenci), od 8 do 24 Din dnevno 263.278, od 24—34 Din dnevno 95.777, od 34—48 Din dnevno 61.400 in s plačo nad 48 Din dneivno 72.397 članov. Povprečna zavarov. plača je znašala 22.19 Din im je napram letu 1933 nižja za 1.16 Din, To znižanje ima svoj vzrok v tem, ker se je število zavarovanega delavstva s plačo nad 24 Din dnevno zmanjševalo za 9132 članov, a povečalo število članov v nižjih zavarov. razredih, t. j. pod 24 Din dnevno za 43.426 članov. Število zaposlenega delavstva tedaj raste na račun znižanja plač. Delavstvo od tega nima nikakih koristi marveč samo kapital. Poročila z delavskih boiišč Zaposlitev in zaslužek delavstva Napram juniju 1934 je članstvo OUZD-a malenkostno padlo za — 168 zavarovancev. To je vsakoletni sezijski pojav, katerega opažamo, odkar oibstoja naše socialno zavarovanje. Proti koncu julija je začelo članstvo zopet nekoliko naraščati. — Letni prirast, tc je prirast od julija 1933, znaša — 4493 zavarovance. Med temi je 2602 moških iti 1801 ženske. Zadnje mesece naraščajo moški vedno hitreje, dočim je letni diferencijal ženskih skoraj nespremenjen na isti višini, t. j. okoli 1909 članic, diferencijal za moške se je pa dvignil od — 798 na +2602. Prirast članstva napram juliju 1932 znaša + .1815; odgovarjajoči prirast v mesecu juniju je znašal +360. Ta razlika napram letu 1932 bo v bodoče stalno naraščala. Kljub izboljšanju zaposlenosti pa delavske plače padajo v glavnem že od začetka leta 1934. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera je približno enaka faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je padla v juliju 1934 napram istemu mesecu lanskega leta za — Din 0.77 (v juniju — Din 0.69). To se pravi, da delavstvo zasluži dnevno Din 14.395 manj ali letno (300 dni) Din 4.318.580 manj. To je pa ogromna vsota tudi za naše delavstvo. Tu se vidi posledica manije za znižanje plač. Ni še n a s t op i 1 o izboljšanje naših gospodarskih razmer, ampak poslabšanje. Če padajo delavske plače, pada konzum, če pada konzum, mora padati trgovina, če pada trgovina, pada produkcija. Torej znižanje plač je gospodar, nazadovanje. Viničarski vestnik Sirena iz Haloz V enem zadnjih člankov smo opisali kričeči soc. položaj haloških viničarjev. Omenili smo pri tem samo viničarska središča Zavrč in Sv. Barbaro, kjer da delujejo že tudi strokovne skupine. Naj večji haloški viničarski center pa je brezdvomno Sv. Trojica, pod katere farni zvon spada celo nad 400 viničarskih družin. Obsežni kraji Podlehnik, Gorca, Rodni vrh itd. to so vsevprek sami veliki vinogradi, prebivalci pa sami viničarji. Življenjske prilike niso za nas tu nič boljše kakor drugje v ostalih Halozah. Plače isto 4—5 Din na dan ob casu dela. Žrmlje imamo v vsaki hiši, pa koruze ni kaj mleti. Koruzni močnik nam je že praznična jed, kadar pa pečemo kruh, tedaj se tega veselimo kot na]večji izredni dogodek v družini. Pa naše društveno življenje pri Sv. Trojici v Halozah. Kdor prebira članke v našem dnevnem časopisju o izseljencih, n. pr. tam v Argentini ji, si, more tu ustvariti, prav isto sliko. Razloček je samio ta, da so tam izseljenci, tu smo pa kot priseljenci, vsaj tako delajo z nami. Najnujnejšo stanovsko potrebo imamo, ustvariti »i močpo strokovno organizacijo, ki nas bo brani la in se borila za naše najosnovnejše življenjske pravice. Ravno taka strokovna organizacija pav zahteva, da imamo tu zrele može in izobražene voditelje. Ravno takih pa nam silno primanjkuje; Značajev, resnih in odločnih. Izobraženci, ki žive tu med nami, se za nas ne zmenijo, so že prodani idejam liberalne meščanske kapitalistične družbe. Edina izjema je bil naš g. kaplan. Že več let smo poskušali pokreniti gibanje za strokovno organizacijo. Pa nič prav ni šlo, dokler n,i prišel k nam kaplhanovat tov. Lampret Jože. Tedaj se je začelo za našo strokovno skupino čisto novo življenje. Ž njim smo imeli v svoji sredini^ izobra-ženca, ki je s svojo veliko zmožnostjo, a nesebično ljubeznijo, kot po Kristusu pravi brat med brati, povsod pomagal, delal in stopal tudi v borbo za nas, kjer v je bilo treba. Vodil je in nas učil, kot oče svoje sinove, dajal nam je, kar je le imel. Njegova soba, je bila naša sejna soba, zborovall.isce in predavalnica. Pri njem smo imeli edino zatočišče v vseh dnevnih težavah. Hodil se je za viničarje potegovat celo k razpravam viničarskih komisij, kjer sta skupna z n as mi viničarskim strokovnim tajnikom tovarišem Petrom Rozmanom vedno odnesla uspehe. Bil nam je kot sv. Boštjan iz predmestja. Pri imovitih posestnikih je vstsijala proti njemu zategadelj vedno večja mržnja. Tožili in denuncirali so ga, tako cerkveni, kakor politični oblasti, češ, da nas hujska in dela nezadovoljne napram našim gospodarjem. Ko je odhajal od nas v sosedne Žetale, nas je edino toilažilo to, da bomo še mogli k njemu po nasvete. Mnogi viničarji so rekli: »Nismo imeli pri Sv. Trojici takega delavskega duhovnika in ga najbrž več dolgo ne bomo.« Pa se iiso varali. Novi g. kaplan pravi, da no sme sodelovati pri naši organizaciji. Iz kakih vzrokov so tu vsa nasprot-stva našemu pokretu od »krščanskih ljudi«, ko smo tudi mi po vsem svojem delu in hotenju ž njimi vred tudi krščanski? Obogatili pa smo se ipri tem za veliko spoznanje, namreč — da se na nikogar več ne zanašamo, kakor le sami na sebe in izrečno na svoje, zato bo naša skupina tudi vzdržala. Vidimo, da se brez silno redkih izjem, nič drugače ne godi tudi ostalemu slovenskemu delavstvu, da ga predvsem katoliška inteligenca brezbrižno pušča, ob strani in celo večkrat njegovi pravični borbi nasprotuje. Zato_ povemo: delovno ljudstvo je ravno povsod tisto, ki producira vse za ves narod. Inteligent, ki je izšel iz sredine takega ljudstva, katero ga posredno ali neposredno v svoji sredini še celo vzdržuje, pa ne povrača nazaj vedno enaki porciji duševne kulture, je brez ozira, kakršnokoli suknjo nosi, le brezsrčen izkoriščevalec mas, kakor drugi kapitalist. Tako sodi in mora soditi ves proletarijat, tudi viničar obnašanje izobraženstva. Nameščenci Problemi naših nameščencev: ODPRAVNINA V smislu § 333 obrtnega zakona ima nameščenec po desertih lotili službe pravico do odpravnine v 'višini štirikratne mesečne plače, po petnajstih, letih do še,stik rartne ki po dvajseto h do dvanajsitlkiraitne mesečne plače. Do ite odpravnine pa .nameščenec uiiina pravice, a ko _ jo sam od!i>ovcdial službo in aiko ima po obstoječih izakumskih predpisih pravico do pokojnine. Gornja določala oiavajauno iz vzroka, ker se bliža zopet 19. avgust, s katerim, dnem ho najbrž ta alii onii nameščenec prejel službeno odpoved, a zaradi itega diodočiila glede pokojninskega zavarovanja mi na jasnem, ali 'ima pravico do odpravnine ali ne. Iz dr. Reasmamave Knjižice »Delovno pravo« posnemamo, »da m rečeno, da ne dobe odpravnine vsi, ki so zavarovani pri Pokojninskem zavodu, iker s samim zavarovanjem še nimajo pravico do pokojnine, ampak šele tedaj, ko dosežejo predpisano število let Zavarovanja, ali da postanejo invalidu itd.« Iz tega jasno sledi, da je delodajalec (lolza.n izplačati nameščencu odpravnino, aiko so dami predpogoji1, kljub tomiu, rejel novo uredbo o obrestih. Uredba določa najvišjo obrestno mero. Za naše kraje ni posebno važna in koristna, ker obrestna mera itak ni višja kot jo dopušča uredba. Važna je pa za južne kraje naše države. Nadalje je sprejel ministrski svet uredbo o kartelih. Karteli se ne smejo ustanavljati razen z dovoljenjem ministrskega sveta. Nad karteli vodi kontrolo država. PopraVljalnice Bate niso več dovoljene, tako je sklenil ministrski svet. Industrijsko-tvomiškim obratom za obleko in obutev je namreč prepovedano popravljati obleko in obutev. Od te naredbe bodo še naši čevljarji in krojači nekaj profitirali. Tuj kapital v Jugoslaviji. Skupno je v na-4eun bančnem .gospodarstvu) vloženega okoli 3 milijairdie tujagai kapitala. 04 tega odpade na francoski kapital 800 milijonov, na avstrijskega 500, na švicarskega 550, na češkega 500, na belgijskega 200, na angleškega 200, 650 milijonov pa na osttaile države, (številke povzel po »Borbi« z dne 7. avgusta t. 1.). Koliko mislite, da »nese« ta kapital? Če se ob,nest uje po 8% (ipai se v večini Se više), da to letno dobrih 240,000.000 (240 (milijonov). Koliko pride (to ina enega Jugoslovana? Im vets ta denar gre v inozemstvo!! Ljubljana — drago mesto. Če vzamemo za podlago imdelks da I. 1950 in ga postavimo- na 100, znašajo stroški za prehraino v aprilu letos: v Ljubljana. 80.5, v Zagrebu 76.9, v Beilgradiu 77, v Splitu 79.5, v Skopljn 69.6. Glede prehrane smo v Ljubljani dragi. Umrl je ibivši slovenski minister profesor Anton- Sušnik. Dolar je začel padati. Američani so ga že razvrednotili za 41%, zaito da se je itudii poživila trgovina. Kaj nameravajo sedaj, je še skrito. Funt šterling (angleška valuta) je tudi začel nihati. Trdijo, da delajo Angleži to namenoma, da bi jim .ne bilo t.re.ba plačata vojnah dolgov. Amnestijo je izdal Hitler, ker je (postal predsednik , nemške republike. A m,nesti ja ,se nanaša na vise politične delikte, ki niso bili zagrešeni iz »ureikega sovraštva .prati državi«. Ouidina harmonika je to določilo. Mussolini je jezen, kar so se nekateri fašistična oblastniki skušali upreta njegovi komandi. Upoirnike je zapr.l na kiparskih otokih. Vsak diktator se boji za oblast in vendar nihče me vzdrži dolgo. V ozadju godrnjanja je .pa gospodarska kriza. Pobotanje, Nemci in Avstrijci- se bodo počasi le pobotala, vsaj tako kaže. Pri pogrebu Hindenburga so Nemci izkazali avstrijskim za-stopniko amvelike časti. Ali je bil Dotlilfuss itako napoti Nemeem, ali so Nemci postali boilj previdni in .pametni, da cikajo na spravo. Socialiste izpuščajo .nam. reč v Avstriji. Zaprli so jih deloma.-v februarju (socialisti*1,n« re-vol (ueija), deloma v juniju (na.rodaiosoc.ialisitična revolucija). Tako .so izpustili dr Seitza, bivšega dunajskega župana, in dr. Ronmerja', bivšega socialističnega kancler j a. Narodne socialiste obešajo in zapirajo tudi v A vatni ji zairadi zadnje revolucije in smrti d>r. Dollfulssa. Nemec v raj lin .mora biti narodni socialist, če ni, je zaprt, Nemec v Avstriji ne sme biti narodmi socialist, sicer je zaprt. Težko je Neineem. Diiktaiturre so ires čuidne in različne, pa vendar podobne, pa silno krinke in kraitko-itaajne. Soc. gospodarske zanimivosti V industriji stekla na Angleškem je zaradi uvedbe avtomatičnih strojev postalo 70% kvalificiranih delavcev brez dela in to v času od leta 1920—1928. Podjetje Vlehek Tool Comp. v Clevelandu (USA) je imelo leta 1918 16 parnih kladiv in zaposlenih 480 delavcev, leta 1927 se je število parnih kladiv povečalo na 22, število zaposlenega delavstva pa zmanjšalo za 20. V istem času pa je porastla produkcija za 40%. Tovarne so vsled tega skoraj popolnoma ustavile delo. Od vsakih 1000 steklalrskih delavcev je 700 brezposelnih. Rudarjem (delavcem), ki so se vrnili iz Nemci e Za one ki še niso upokojeni in so bili poprej 4 v Nemčiji! 'zavarovani (člani bratovske skladnice ali druge zavarovalnice, kakor so deželni zavarovalni zavodi) je zelo važno, da si ohranijo svoje pravice na pokojnino in invalidnino (državno rento) v Nemčiji, kakor tudi v Jugoslaviji!, ako so tudi tam bili na delu in zavarovani (člani bratovske skladnice). Ali trfiba je razlikovati: kdor je v domovini še sedaj .na delu in plačuje zavarovanje v bratovsko skladnico, si s tem samim že ohrani svoje pravice na dobljena leta zavarovanja v Nemčiji, ne da bi mu bilo treba plačevati semkaj priznalnino. Če pa gre za rudarja, velja to-le: ako je sedaj na rudarskem delu v domovini, mu ni treba semkaj plačevati priznalnine; ako ni na rudniku za-posLen, dasi. opravlja delo, ki je sicer podvrženo zavarovanju (v tvornici) pa mora vsekako plačevati priznalnino semkaj v rudarsko bratovsko skladnico (Knappschaft). Torej, kdor je brezposeln ali kot rudar (bivši) na nerudarskem poslu v domovini, mora brezpogojno plačevati priznalnino v Nemčijo, in če je bil član bratovske skladnice tudi v Jugoslaviji, mora priznalne prispevke tudi tam plačevati, člen 22 pogodbe o socijalnem zavarovanju, sklenjene med našo kraljevino in Nemčijo namreč govori: kadar neha obveznost zavarovanja, se iz zavarovanja pričakovane pravice v eni izmed držav pogod-nic ne ohranijo s plačevanjem priiznalnine bratovski (rudarski) skladnici druge države. Iz tega sledi: kdor ima leta zavarovanja v domovini in v Nemčiji, mora v primeru brezposelnosti plačevati priznalnino na dve strani in v Nemčiji sami za dve zavarovanji: rudarsko in državno invalidsko rento. 1. Za rudarsko rento se plača priznalnina takole: za vsako koledarsko leto do konca leta (v roku enega leta) vsaj 6 polovičnih mesečnih prispevkov in to vsaj za. I. mezdni razred. Torej je treba za vsako koledarsko leto plačati vsaj: V I. mezd. raz. 6X7.40 RM : 2 = 22.20 RM. Pri dohodku nad 75—100 RM v II. mezdnem razredu 6X9.80 RM : 2 = 29.40 RM. Pri dohodku nad 100—125 RM v III. mezdnem razredu 6X12.30 RM : 2 = 36.90 RM. Pri dohodku nad 125—150 RM v IV. mezdnem razredu 6X14.70 RM : 2 =. 44.10 RM. Pri dohodku nad 150—175 RM v V. mezd- nem razredu 6X17.20 RM_ : 2 = 56.10 RM. Pri dohodku nad 175—200 RM v VI. mezdnem razredu 6X19.60 RM : 2 = 58.80 RM. _ Pri dohodku nad 200-225 RM v VII. mezdnem razredu 6X22.10 RM : 2 = 66.30 Rm. Pri dohodku nad 225 RM v VIII. mezdnem razredu 6X24.50 RM : .2 == 73.50 RM.' (Pri vsakem vplačilu je treba priložiti po-‘^dilo delodajalca, koliko dohodka ima dotični, a*o je na kakšnem poslu.) II. Da si ohrani naš povratnik tudi pravice na tako zvano državno rento (reichsgesetzliche Rente), mora plačati za vsak dveletni rok (dobo dveh let) kot priznalnino do konca tega roka vsaj pet mesečnih prispevkov. Glasom § 1440 RVO se morajo prispevki plačevati v tisti mezdni razred, ki ustreza zaslužku, vsaj pa v mezdni razred II. Mesečni prispevki za mezdne razrede II—V znašajo pri mesečnem zaslužku. od 52 RM do 78 RM za II. mezdni razred 2.58 RM; od 78 RM do 104 RM za III. mezdni razred 3.90 RM; od 104 RM do 130 RM za IV. mezdni razred 5.22 RM; od 130 RM do 156 RM za V. mezdni razred 6.48 RM. Te rente — državne invalidske rente — ker slične v Jugoslaviji ni, Nemčija sicer redno ne izplačuje v našo kraljevino, vendar je važno in koristno, da si sleherni ohrani pravice tudi na to rento, posebno še tisti, ki je bil izgnan ali uradno odpravljen v domovino, ker se ta renta vendarle izplačuje: 1. v primeru izgona ali prisilne po oblastih odrejene odprave v domovino; 2. ker se utegne ta ali oni morda vrniti v Nemčijo; 3. ker se utegne zavarovanje za onemoglost danes ali jutri izvesti tudi v Jugoslaviji in bi se potem ta renta izplačevala iz Nemčije našim povratnikom v vsakem primeru, tudi če so se prostovoljno vrnili. Sicer pa naj omenimo, da se v primeru, ko se je upokojenec prostovoljno vrnil v domovino, ne izplačuje sicer državna renta, zato pa cela rudarska renta: če je namreč rudarju zaradi tega, ker prejema poleg rudarske tudi državno invalidsko rento, rudarska renta znižana (nekaterim n. pr. za 20 RM), bo zato prejemal celo nezmanjšano rudarsko pokojnino (ker počiva državna pokojnina radi prostovoljne vrnitve v domovino). Da se vrnemo k plačevanju priznalnih prispevkov, še omenimo, da je pril vsakem vplačilu 5e treba navesti: 1. osebne podatke (ime, priimek in rojstni datum); 2. za katero zavarovanje se plača priznalnino — za rudarsko-pokojninsko ali drž. (invalidsko); 3. za katero razdobje. Izseljensko odposlanstvo kraljevine Jugoslavije za Nemčijo v Diisseldorfu, Modernizacija neke sladkorne tovarne je vzela zaslužek od 110 zaposlenih delavcev 47tim, v poslu jih je ostalo še 62. Z uvedbo stroja za dviganje oz. kopanje gline je izgubilo zaslužek od 60 zaposlenih delavcev 52. Samb 8 jih je tedaj še ostalo pri delu. Več srčšte kulture V listu »Naše duhovno življenje«, ki izhaja v Buenos Airesu v Argentiniji priobčuje F. Dalibor zanimive članke o gospodarskih, socialnih in drugih prilikah argentinskega ljudstva. Tako je pred kratkim bil priobčen članek, ki z vso zgovornostjo dokazuje, kako pretirano šport uničuje v mladini vsako srčno kulturo. Tako je njegovo mnenje o športu: Danes živimo v času, ki očividno polaga preveč varnosti na dresuro telesa in na vežbanje uma, pozablja pa — na srce. Zdi se, kakor da skušajo neke nevidne sile na vsak način, vztrajno, potrpežljivo in uspešno odvrniti ljudske mase od treznih kulturnih, moralnih in socialnih vprašanj, da jih vprežejo v službo gumijastega mehurja, nogometne žoge in lascivnega, plitvega, navadno nemoralnega in škodljivega filma. Zakaj oblasti tako vneto podpirajo na primer nogomet, duhovno izobrazbo pa dostikrat naravnost zavirajo? To je vendar poveličevanje in prekomerno negovanje tega, kar je na nas smrtnega, umrljivega in minljivega in neodpustljivo zanemarjanje tega, kar je glavnega, večnega in neminljivega. Nedavno je poslala argentinska vlada na svoje stroške celo skupino nogometašev v Bologno (Italija), da se tam tepejo za nogometno žogo! Kakšni izdatki za — prazen nič. Zakaj opra-ščajo mnoge vlade svoje nogometna in druga športna društva vsakih davkov in jih podpirajo še z izrednimi darili, med tem, ko vsled pomanjkanja sredstev natezajo na primer poštne pristojbine za časopisje na neznosno višino petih cen-tavov za en izvod, ko je vendar časopis najboljše izobraževalno sredstvo širokih ljudskih mas, če je pisan z ljubeznijo do resnice in pošteno. Ali ste že kdaj vprašali, zakaj da stopicajo gospodje ministri iz svojih visokih sedežev tako radi in razmeroma pogosto v razne nogometne arene, v kakšno šolo pa komaj po enkrat na leto ali pa še enkrat ne? Zakaj dajejo toliko prednosti petam in nogam pred razumom in dušo in resnično kulturo, prednost gumijastemu mehurju, nogometni žogi, nad resnično izobrazbo ljudskih mas? Poglejte na razna igrišča. Našli boste nepregledne množice ljudstva, štirideset, petdeset in še več tisoč. Vsake starosti in vseh slojev. Bogati in siromaki, »inteligentni« in glupi trepečejo in zadržujejo sapo v pričakovanju »velikih dogodkov«. Kaj se vendar dogaja tukaj, se mora človek nehote vprašati, ali se odloča o svobodi in suž-nosti, o vstajenju in smrti vesoljnega naroda? Naenkrat Vas bo silen vrišč prebudil iz sanj. Kot bi spustil na piano vso zverjad zoološkega vrta v palermskem parku! Do neba segajoč krik iz deset-tisočerih grl! Nekateri frenetično ploskajo. Drugi drhtijo vsled razburjenja in radosti-. Oči se bulijo, žile nabrekajo na vratu in na sencih. Ker ne vedo, kako bi sicer dali duška svojemu pijanemu veselju, mečejo nekateri v zrak klobuke, skačejo v areno, junake dneva dvigajo na ramena in pojejo bojevite pesmi, celo narodno himno. Se isti večer pišejo vsi listi o občudovanja vrednih možeh, prinašajo njihove ogromne slike, včasih čez dve strani, in podrobno poročajo o vsem njihovem- javnem in zasebnem življenju. BuenosajrešKa mestna dekleta, pa tudi žene, poljubujejo včasih te velike slike, bodisi skrivaj, bodisi tudi javno. Kaj se je vendar zgodilo? Ali so odpravili krizo? Dali stotisočem brezposelnih spet dela in zaslužka? Ali so vrgli korupcijo? Ali so zatrli analfabetizem? Ali so domovino rešili sovražnikov? Kakšni silni junaki so to? Junaki modrosti, srca, razuma? Kaj še! Veste, kakšne junake buenosajreščani tako zelo slavimo? Tako- neizmerno bolj ko vse druge? Junake praznih, votlih gumijastih mehurjev, nogometne žoge! Pri njihovi slavni zmagi ni sodelovala ne duša, ne razum, ne srce, ampak samo urne pete in močne noge. Ko včasih gledam po teh ogromnih pijanih množicah in se zavem, kaj da je vzrok njihovemu nepopisnemu navdušenju, se mi nehote vsiljuje vprašanje: Ali so ti ljudje res še pri pameti? In če sedaj iz vljudnosti na to vprašanje samo napol odgovorim: Popolnoma pri pameti po mojem prav gotovo niso! Ali niso vse te norčije rimski cirkusi in gladi-jatorske igre v novi izdaji? Ali ni tb čisto navadno poživinjanje ljudskih množic? ^ O, prazni gumijasti mehur, simbol naše dobe! Gojitev fizične moči in sile!? Prav gotovo, vsi je potrebujemo. Posebno tudi duševni delavci. Toda, kateri si hočejo hvalevredno izuriti telo, zakaj si ga ne bi z ročnim delom, s kakim koristnim in vsestransko plemenitim opravilom? Z obličem v rokah ali sekiro ali z lestvo ali krampom ali lopato? Kaj je v praznem gumijastem mehurju res več vrednot, več umetnosti, več lepote, po v vešče negovanem vrtu, lastnoročno zgrajeni hišici, lepo izdelani omari? Povsod samo dobiček Iz člankov, ki jih pod naslovom »Argentinski film« piše Franc Dalibor v listu »Naše duhovno življenje«, ki izhaja v Buenos Airesu v Argentiniji, priobčujemo sestavek, v katerem pisec opisuje razmere v pivovarniški industriji Argentinije. Članek je zanimiv vsled tega, ker tako nazorno opisuje vso pogrešenost liberalnega pojmovanja gospodarske svobode in boj poštenih Argentincev, ki se skušajo tega kapitalističnega gospodarstva otresti z zadružništvom. Pivovarniška je najdobičkonosnejša izmed vseh industrij v Argentini! Akcije, ki v Argentini največ nesejo, so pivovarske. Vse argentinske pivovarne delajo z ogromnimi dobički ter so obogatile lastnike njih akcij. V zadnjih 10 letih so vrgle pivovarniške akcije v Argentini povprečno 1414% dividende. Oglejmo si dobičke nekaterih večjih argentinskih pivovarn v času od 1. 7. 1931 do 30. 6. 1932, kakor sem jih povzel iz argentinskega vladnega izvest ja »Boletin oficial de la Nacion«, in ki gotovo ne bodo neugodni za imenovana podjetja, ki so brez vsakega dvoma že zaradi davkov izkazala kolikor mogoče nizke čiste dobičke. Pivovarna Bieckert Ltda, Llavallol — Dan bilance 30. 6. 1930 —i Kapital oro sellado 9,545.454 — čisti dobiček 1,897.088 — odstotek dividende 19.86. Pivovarna Del Norte, Tucuman —- Dan bilance 30. 6. 1930 — kapital oro seli. 3,500.000 — čisti dobiček 613.683 — odstotek dividende 17.53. Pivovarna Palermo, Buenos Aires — Dan bilance 30. 6. 1930 —i kapital oro seli. 10,000.000 — čisti dobiček 2,298.454 — odstotek dividende 22.98. Pivovarna Quilmes, Quilmes — Dan bilance 31. 12. 1929 — kapital oro seli. 10.240.000 — čisti dobiček 1,525.923 — odstotek dividende 14.88. Pivovarna San Carlos, Santa Fč — Dan bilance 30. 6. 1930 —- kapital oro seli. 1,250.000 — čisti dobiček 438.307 — odstotek dividende 35.06. Pivovarna Schlau, Rosario — Dan bilance 30. 6. 1930 —i kapital oro seli. 5,000.000 — čisti do-baček 976.859 — odstotek dividende 19.53. Z največjim dobičkom je torej delala pivovarna San Carlos v Pcia. Santa Fč: kar 35 odstotkov je zaslužila v enem samem letu! Te visoke dividende se vzdržujejo vzlic krizi, ki jo preživljamo in zdi se, da bo tako tudi ostalo. Argentinske pivovarniške delnice, ki dajejo največje dobičke v vseh p>etih delih sveta, so bile že pred leti takorekoč mono]x>lizirane. Mnogočlanska jjariška židovska rodbina Bamberg je lastnica večine delnic quilmeške pivovarne, pri ostalih pa si je tudi znala zagotoviti odločilen vpliv, tako da so do prav pred kratkim prav za prav Bambergi gos]x>darili na argentinskem pivskem trgu. Vse pivovarne so bile med seboj povezane po natančnih dogovorih, v katerih so zlasti določile, jx> kakšnih cenan da bodo točile pivo. Ce je šla katera jx>d ceno in prodaja kak sodček piva jx>d dogovorom, čeprav še vedno z znatnim dobičkom, je morala plačati visoko globo v skupno blagajno. Na ta način je bilo mogoče ohraniti argentinskemu pivu primerno visoke cene. Ta brez vsakega dvoma napačni in škodljivi način samovoljnega določanja cen izvira iz starega liberalnega [»jmovanja jx>jx>lne gosjx>darske svobode, ki je zadnje stoletje skoraj popolnoma in neovirano zavladalo na gos]x>darskem, političnem in moralnem polju, in rodila med drugimi malovrednimi sadovi tudi moderni velekapitalizem, ki nas danes tako tep>e in se ga še vedno ne moremo otepsti, temveč še danes neizprosno in kruto vlada narodom. V naše lastne duše se je zagrizel tako globoko, da tudi mnogi tisti, ki bi jim bilo najmanj treba, ker jih liberalni kapitalizem posebno stiska, še danes »liberalno« mislijo in čuvstvujejo in brezmiselno ponavljajo stare, obrabljene liberalne fraze, ki so jih naučili tisti, katerim koristijo. Ogromni dobički jx> liberalnem načinu upravljane argentinske pivovarske industrije, ki romajo jx>vrh skoraj izključno v inozemstvo, so že dolgo boleli argentinske rodoljube. Ustanovili so zato zadnji čas pivovarsko zadrugo Nueva Cerveceria Argentina. In ravno zaradi te zadruge predvsem pišem današnji svoj film. 5985 zadrugarjev se je združilo v misli, da si postavijo lastno pivovarno. In dosegli so jo. Pa še kakšno! Zadrugarji Nove argentinske pivovarne so jx> svojih civilnih poklicih takole razdeljeni: 2579 malih almacenerjev prodajalcev živil in gostilničarjev; 30 veletržcev z živili; 287 tvorničarjev sodavice in ledu; 214 intelektualcev: duhovnikov, zdravnikov, odvetnikov, živinozdravnikov, uradnikov, učiteljev in častnikov; 946 |>enzijonistov; 1929 delavcev; 5985 torej vseh skupaj. Povprečno je jirispeval vsak zadrugar 600 pesov v skupno blagajno. Ti zadrugarji živijo jx> vsej republiki; od Misi-onesa pa do Tierra del ruego, tako- da se tudi dobiček tega jDodjetja precej enakomerno in blagodejno razliva po vsej deželi. To tri ono CELJE Zadnje čase opažamo tudi pri nas učvrstitev. Pristopajoči vidijo ravno pot, katero hodi JS-Z, ki brez kričanja stori svojo dolžnost v blagor zatiranim. Na tem tudi ostane, ker se dobro zaveda, da z lažmi in s praznim govorjenjem ne bo učvrstila delavske fro-te, temveč bo ostalo le vse trlilo. trhlo. 40-letnico kršč. soc. Kihanja bo praznovala tildi naša skupina. Ne radi zunanjosti, ampak radi moči in zavednosti in še radi mož, ki so jo gradili! To samo mimogrede. Za nas vse mora biti le važno skupna borba za uveljavljenje pravice. Zato vabimo kršč. misleče delavstvo v Cellju in okolici v naše vrste, da kot poedinci manifestirajo v.a skupna načela. In organizacijo, katero bomo po svojih močeh dvigali, bo tudi stala zvesta ob strani svojemu članstvu. Da je to organizacija kršč. socialcev v to verujemo! * Celjsko članstvo in somišljeniki! V nedeljo, 26. avgusta bo- ob pol 9 dopoldne v Delavski zbornici sestanek celjske skupine. O delu Delavske zbornice s -posebnim ozirom na JS-Z h-o poročal tov. Lešnik. To nas mora zanimati! Zato pridite gotovo vsi! -Pojdi,te z nami! Preloženo je emo na j lepših fot-ošm-jih roonanj — Ik Maniji Lulr-ški v (Rajih en-bnung, /dir ur/eno s ceilodmevmiim izletom v Zagreb — 'na dam 8. in 9. s-epitesnlbra. Prevzv. g. iknezo-šiknif dir. Rozinam gre z -nami! Redne prijave in vpilaičiila .sprejemamo še do- 28. avgusta. Podobna po jiaisiniilia pošlje: List »Po božjem svetu«, Ljubljana, Tyrševa cesta i?. Soc.-gospodarske zanimivosti V nemških premogovnikih je znašala produkcija premoga na enega rudarja pri 8 urnem delu v novembru 1933, in sicer v Porurju 2171 kg, v Zg leziji 2348 kg, v Sp. šleziji 1295 kg, v Aachenu 1523 kg, na Saškem 1031 kg. Največ producira torej rudar v Zg. Šleziji, najmanj pa na Saškem. Zanimivo je, da so kljub najvišji produkciji rudarji v Zg. Šleziji s 3vojo plačo na tretjem mestu. Tako zasluži rudar kopač v Porurju 7.75 RM na šilita v Aachenu G.89 RM, v Zg. Šleziji 6.68 RM, na Saškem pa 6.27 RM. Rudar v Zg. Šleziji producira v tem primeru 1317 kg več dnevno in zasluži zato samo 1.48 RM več kot njegov tovariš v Saških rudnikih. Urejuje in zt uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Geč. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko 2umer.