PROSVETA GUkMIUO 0lovbn8kb narodni podporne jednoti Uradniški la upramlškl proetorl, MIT Lavndaki An. Offlaa »f Paklkatloai 2067 So. Law»dala Aw. Telephoaa, RockwaU 4104. UM ?cSj. -Z^-rt: JSrrSS ™ca«0, lil., četrtek, 27. avgusta (August 27), 1925. ^^ WH STBV.-NUMBER J01 A ree punc« for Biailteg at ipecial rata of paatafa providod for la eaetioa 1101. Aet af Oet. S, ItlT, aathori.ed aa Jana U. 1916. STAVKA JE TAKOREKOC NE. n IZOGIBNA. ■S 3 ——— Coolidge ne bo pesrjleval, da bi jo preprečit —— '' Hazelton, Pa. - Zastopniki rudarjev na polju trdega premo-«80 se seftli z večjim številom trgovcev, kateri bi radi dosegli sporazum med podjetniki m rudarji. Ob tej priliki peso podjetniki zopet zapeli staro P«»em, da ne morejo mezde povišati, ker to ti pomenilo, cene premoga. Odbor trinajstih trgovcev s oolja trdega premoga, katerim je predsedoval John Uhl iz Wil-kesbsrra, so vprašali Johna L. Lewisa, če so rudarji pripravljeni zopet se sesUti s podjetniki, ako slednji pokažejo voljo za zo-petne pogoje. Po daljši izjavi o stališču rudarjev je Lewis izjavil željo u-nije, da pride do pogodbe z lastniki rudnikov ter je žopet navedel pogoje organiziranih rudarjev. Predsednik Glen Alden kompanije v Scrantonu, w. Inglis, je pozneje ponovil, kar eo že povedali podjetniki pri sestanku. Rekel je, da oni niso prekinili pogajanj, temveč da še vztrajajo na tem, da se ne morejo pogoditi na nekaj, radi čeaar bi delali izgubo, ako bi ne povišali cene premoga. To pa je že stara ih znana neopravičena pesem, ki jo podjetniki zapojejo, kadarkoli se Hm zdi potrebne, kei de javnosti niso znani. velikanski dobički, ki jih vlečejo. John Lewis je ob tej priliki E varil, da rudarji ne bodo pri-li to leto na nikako razsodi-I L Navedel je številke iz šta-tistike, ki je pokazovala, kako ogromne profite imajo podjetniki trdega premoga. S tem je dokazal, da je vsako izgovarjanje, da bi morali podjetniki zvišati ceno premoga, neutemeljeno. Tudi če bi rudarji prejemali še enkrat tako veliko plačo, bi pri sedanjih cenah trdega premoga bili dobički še vedno velikanski. Odbor trgovcev s polja trdega premoga danea zopet nadaljuje »posredovanjem. Privedel bi rad skupaj zastopnike podjetnikov rudarjev, da takq t dočasno pogodbo preprečijo sUvko. Swampacott, Mass. — Posebne včerajšnje izjave pokazuje jo, da je predsednik Coolidge pripravljen porabiti vse svoje sile, da omogoči, da ne bo primanjkoval premog. Vendar pa je izjavil, da ne bo nastopil v svrho, da prepreči sUvko. Prodnednikova namera je, da v slučaju stavke ne bo zabranje-val stavke ter se tudi ne potegoval za nacijonaliziranje rudnikov, temveč bo samo gledal, da bo premog razdeljen po potrebi, tsko da ne bo radi njega nikjer pomanjkanja. Naznanjeno mu j' namreč, da tudi če bi se ustavilo kopanje trdega premoga, ne bo ljudstvo radi tega utrpelo, da je polno nadomestkov za trti premog. * Trgovinski department prou-*sva, kitko se v slučaju atevke razdeljuje premog. V slučaju »tavke 1» morda imenovan tudi kur«vni upravitelj. Časnikar zapustil blizu PET milijonov. <1»irago. — Vietor F. Law-JJJ>. lastnik znanega dnevnika Th* Chicago I)e!ly News", ki je 'jrnrl zadnji teden, je zapustil H,776,000 premoženja, katero razdeljeno med njegove so-^nike in razne luteraneke cerkve ter dobrotvorne organi-f anopie preide v oakrb-«št*e Hhnoia MerchanU Truet J*.. bančne tvrdke, katera ga lahko vaak čaa prode ali i*pre- smer liatu. Pregled issvslk iogsiksv * v%. Amerika. Trmoglavi premogovniški W roni ao zopet preprečili sporazum. Podrobnosti rudarske afere v Zieglerju, DI. Med sodniki v Chicagu je izbruhnila vojna. Ameriška vlada se ne bo mešala v dolgovna pogajanja v Londonu. ^ Po svetu. Francija in Anglija se ne moreta zediniti glede vojnih dolgov. Rebelni Druži v Siriji napadli Damask; bili ao odbiti. Skoraj vsa Sirija je v njihovih rokah. Rifijanci se pripravljajo na nov T) protlofenztvo. Inozemski diplomatje na KiUjskem se pridno prepirajo. Amarika aa noče mtšati v londoRtka pogajaaja Sugestija, da ae Amerika pridruži konferenci za fondlranje angleških posojil Franciji, j* našla gluha ušesa v Washing-tonu. Washington, D. C. — Iz Londona poročajo, da plačevanje francoskega dolga Angliji ne bo uravnano toliko časa, dokler Francija ne uredi svojega dolga Združenim državam, razen Če ae Amerika pridruži sedanji konferenci v Londonu kot tretja stranka. Višji uradniki v Waah-ingtonu pa izjavljajo, da pod nobenim pogojem se ne bo Amerika vmešavala v pogajanja v London, 26. avg. — Francostl finančni minister Caillaux je sinoči . informiral poročevalce, da se danes vrne v Pariz. Pogajanja za fondiranje francoskega vojnega dolga Angliji ao bila do danes brez uspeha. pomobho-sti0 sporu v zieglerju POD OBTOŽBO NAMERAVANEGA UMORA JE BILO ARETIRANIH OSEMNAJST RUDARJEV. Vse neprilike je kriva lakomnoet podjetnikov. VOJNA MED KITAJCI V A-MERI KI. Raztegnila ae je po več mestih med raznimi organizacijami. Chicago. — Ze lanskega oktobra so se KiUjci napadali in pobijali med seboj po večjih ameriških mestih, kjer imajo svoje kompaktne naselbine. Zdaj so se boji ponovili, o napadih je bilo slišati iz Chicaga, Minnepaolisa in N?w Yorka. Dozdaj ao imeli nekako premirje, zdaj pa je močan mož med ameriškimi KiUjci, Liku j ing, ki ga imenujejo tudi "župana kitajskega mesU," pričel voditi spore. Ameriška policija se pa nikakor ne strinja a tem, da bi se KiUjci pobijali po ameriških mestih. Zato jih je že prvi dan po izbruhu ponovnih nemirov 60 aretirala in zaprla. Storjenih je bilo zadnje dni šest umorov, namreč v New Yor-ku, Chicagu, Philadelphiji, Pitts-burghu, Buffalu in Minneapoli-au. Policija neprestano udira zla-ati v razne kiUJske pralnice in likalnice ter strogo pazi na prihajajoče in odhajajoče goste številnih kiUjskih resUvracij. GOVERNERICA FERGUSON JE OPROSTILA MATER. Diplomatli valaall u ' kroga jo aa Kitajskim Ameriški kapitalisti zahtevajo "močno politiko*'; Anglija In Amerika pristali na carinako konferenco. Austin, Tesaa. — Razporoče-na mati Roscoe Canaday je bila v New Vorku obtožena, da je u-grabile svojega otroka od prejšnjega moža. Zato Je bila poslana na svoj dom v San Antonio, Te-xas, kjer pa jo Je oprostila go-vernerica Ferguaon. Govemerica Je v zagovoru za oproetitev izjavila, da mati Ce-naday ni v naklonjenosti do svo-I jega otroka storila nič drugega kakor bi storila vsaka druga mati v sličnih okolščinah Rekla Je, da sploh ne more verjeti, da bi porote v New Vorku ali Texa-su mogla obsoditi dobro mater, zate Jo je oprostila vsake obtežbe. Chicago, 1(1.—Po došlem poročilu iz Zieglerja o dejstvih radi a-retiranja osemnajstih rudarjev, ki so obdolženi, da ao nameravali umoriti uradnika Cobba, se je organizacija za mednarodno del. obrambo odločila pravno pomagati sklicala shode in konference na nedeljo dne 13. septembra, katerega nazove "Delavski obrambni dan". Neposredni vzrok sedanje zmešnjave v Zieglerju je radi nepravičnega tehtenja premoga katero se je pripetilo pred par tedni. Kompanija nI dovolila u nijskemu čuvaju pri tehtnici, da bi imel pomočnika. Naloženi vozički so prihajali iz rudnika U ko hitro, da je bilo enemu samemu možu nemogoče vae zabeležiti. Unijski čuvaj pri tehtnici je> to naznanil predsedniku rudarskega lokala Corbishlyju, da sam ne more tehUti premoga Predsednik pa je obvestil Člane, da nimajo več svojega človeka pri tehtnici. Rudarji so pustili delo. Poklicani so bili uradniki od poddistrikta, da razsodijo v stvari. Poddistriktnl podpredsednik Cobb je po zaslišanju več kot sto mož, izmed katerih so samo štirje govoriH v prid kom penije, odločil, da se ugodi kompanijski zahtevi ln se odstav predsednik lokala kakor tudi u-nijski rudniški odbor in pa čuvaj pri tehtnici. Ta odredba je povzročila mec rudarji odločen odpor. Na delo niso hoteli več. Uradniki poddis-trlkU so nato sklicali posebno sejo lokala št. 992 na 11. avgu sts, in prišli ao na sejo tudi ss-mi, namreč distriktni predsednik ?ox, podpredsednik Cobb in član distriktnega odbora Babbington. Fox in Cobb sta zahtevala, da rudarji izvolijo nov odbor la se vrnejo na delo. Rudarji se niso podsll in zahtevali ponovno razsodbo. Cobb pa je odgovoril, da ne pusti ponovnega razpravljanja, tudi če bi kompanija želela. Seja je bila zaključena a sklepom, da ae rudarje ne vrnejo de-et, dokler ne bodo priznani njih uradniki lokala in dokler se ne zravna spor radi tehtanja premoga. 69 let star rudar Farthing je naredil neko opazko med sejo, radi katere ga je udaril drug rudar Asa Wllaon, katerega vai potna jo kot klanovakega prlataša. To Je bil povod boju, kl je na-aUl med rudarji, kateri podpirajo atare uradnike lokala in med dotičnikl, ki podpirajo kuklukae ter poddistriktne uradnike. Cobb je medtem potegnil lz žepa black jack, katerega pa so mu hitro odvzeli rudarji in je zdaj hranjen na sodišču v Zieglerju. Cobb aem in Fox aU med pretepom dobila precej poškodb od razjarjenih rudarjev. Rudar Mike Sarovlch Je bil trdna opora starih uradnikov lokala. Ravno ko Je nameraval zapustiti dvorano, ga je ustrelil klanovec Alex Margis, prejšnji tajnik lokala. Nekaj dni pozneje Je Sarovlch umrl, Margis pe Je zaprt radi umora. Se tistega večera Je bilo izdano zaporno povelje proti Far-1 thlngu in njegovemu sinu, ki sta bila pa oproščena na poroštvo Rudarji pa so ae dalje Waahington, D. C. — Ameriška vlada je sprejela vabilo kitajske vlade na udeležitev carin- 3e konference, ki ae otvori 26. tobra v Pekingu. London, 26. avg. — Anglija je sklenila, da bo udeleži carinske konference na KiUjskem, katera se vrši na podlagi waah-ingtonske pogodbe. Sangaj, 26. avg. — Predatav-niki velesil so Še vedno v konfliktu glede vprašanja odgovornoati sa j unijake izgrede, v katerih je bflo ubitih 17 ktjajaklh delav-Icev. "The China Press", glaallo a-meriških kapitalističnih interesov, ae jezi, ker ameriška vlada nima "primernega kitejskega programa". List zahteva, da ae predsednik Coolidge prebudi lz sanj in pošlje močno bojno floto v kitejske vode. 'Francoaka policija v šangaj-aki mednarodni koloniji je prijela več tihoUpcev z orožjem, med kSterlml ao Američani, Angleži in Nemci. izniH VOJNE neb čikaski-nlsodniki Višina poroštva sa pobojnika, tatove tn roparje je zapletla juriate v konflikt. Sodniki groae drug drugemu s zaporom. Vasti i maroške Is sirske froite kmvMol|s Rorktrs Psriy v OUssgM % , - Zaključena Ima biti danea. Chicago, III. (F. P.) — Konvencija ameriške Workers Par-ty, katera je pričela dne 21. av-gusta, se je raztegnila in bo morda zaključena danes. Zastopniki fl| razpravljali o mnogih resolucijah in deklaracijah od obeh tekmujočih akupin komunističnega gibanja v Ameriki, zato se je zborovahje zavleklo. Takozvana večinska skupina, katero vodi strankin predaednik Wm. Z. Foater, ki Je tudi kon-venčni predaednik, kontrolira zborovanje v precejšnji večini nad manjšino, katero vodi stran-kin Ujnik Ruthenberg. Odnoano razmerje med tema skupinama je 40 proti 28. Razdor v komunistični stranki Je narastel po podcenjevanju moči farmarsko-delavakega gibanja lete 1924. Foaterjeva skupina je bila obtožena, da podcenjuje, in Ruthen-bergovs, da pretirava moč do-tičnega gibanja. Obe akupinl aU nasprotni Ukozvanemu pripadnl-štvu Lora (kakor se piše urednik nemške komunistične 'Volks-zeitung' v New Vorku), katerega obtožujejo, da zadržuje večjo naklonjenost do komunistične izobrazbe in razširjanja stranke. Glavne rezolucije, ki ao jih sprejeli na konvenciji, ae tičejo strankinega časopisja. Rezolucije zahtevajo še večji komunistični , značaj njih Časopisja. "The I)ally VVorker", kateri je edini angleški komunlatlčni dnevnik na svetu, je pozvan, naj razširi avojo poročevalno služIjo med delavstvom. Stranka se Ijo prizadevala doseči izključno kontrolo nad svojim časopisjem kakor tudi istega razširiti in razmnožiti. Komunistične stranke ao bile zastopane tudi s ft vedskega in Iz Mehike. Konferenca je prejela brzojavne čaatjtke od komunistične Internat ijonale v Moakvl ter od strankinih sekcij iz več dežel. Chicago. — Me^ čikašklml sodniki je izbruhnil konflikt radi vprašanja poroštva za kriminalce druge vrate, katerim Je po zakonu dovoljena proatoat do obravnave, Če kdo za nje podpiše poroštvo, to je zaatavi gotovo vsoto denarja. Sodnik John II. Lyle je mnenja, da kriminalci bi aa smeli biti kuuščeni, kafor ao aretirani, zlaatl oni ne, pri katerih je bilo najdeno orožje. Edl na pot, da Jih pridrže v zaporu je, da aodnik določi tako viaoko poroštvo, da ga ne bo mogel all hotel nihče podpisati. Lyle je prvi dal vzgled temu poatopanju ko je pred dobrim tednom določil nekomu italijanskemu pretepaču $105,000 poroštva. Drugi sodniki se pu ne atrl njajo s tem. Ly!u očiUjo, da Je prekoračil meje zvezne uaUve kl daje pravico zmernega poroštva. Sodnik Fiaher je celo raz veljavll Lylejev poroštveni odlok v zadevi omenjenega lUliJsna in znlšal poroštvo na $10,000, r>akar je bil izpuščen is Ječe. I Razkačeni Lyle je nato javno ožigoaal FisherJa; obdolžil ga je, da s Uklm početjem posredno pomaga za razširjanje zločinov. Fiaherju jo prišel na |)omoč Ja cob Hopklns, vrhovni sodnik kriminalnega sodišča, ki je Isjsvll, da je pretirano poroštvo nepo-stavno, Sodnik Lyle je bil še bolj srdit in je javno napadel vrhovne ga sodnika, da tudi on pomaga zločincem, namesto da bi pomagal justici, katere Izvrševalec Je. Hopklns jo v svojem odgovoru namignil, da Je Lyleva kriti ka Žalitev sodišča in taka žalitev ao običajno kaznuje z zaporom. Lyle Je hitro odgovoril, da ne bo molčal niti odnehal od avoje kampanje za povišana poro-štva, pa Če ga da vrhovni aodnik Ukoj zapreti. De pokaže avo odprt upor, Je sodnik Lyle v torek zopet zabranll prostost dvema aretirancema, kl sta obtožena 22 prestopkov ropa ln tatvi ne. Lyle je določil za vsak prestopek $100,000 poroštva, sku paj $2,200,000. Ker ne more nihče Jamčiti te vaote, sta roparja ostala v zaporu. Ampak dolgo najbrž ne bosta zaprte. Drugi stjdnik lahko vaak Čas do voli "habeas corpus", to Je vzame Ju lz zapora proti znižanemu poroštvu. Spanci In Francost ae hvalijo s zmagami; RlfljancI organizirajo nove protinapade. Melilla, španakt Maroko, 26. avg. — Uradno špansko poročilo ae glasi, da so Špansko bojne ladje z obstreljevanjem maroških postojank uničile več rebelnih materij in veat na drugi atrani otoka Alhucemaaa. Skupina ipansklh letalcev je metela bombe na Abdel Krlmov glavni atan ) Adjiru. Fes, francoski Maroko, 26. avg. — Francosko poveljstvo poroča, da so francoske čete začele čistiti rebelni teritorij severno bd Taze. 0|>oracije so zelo otež-kočene ne toliko radi opozicije aovraanika, temveč radi terena pokrajine. V središču fronte ao Nuna ae je poročila s bankirjem. Phlladelphla, Pa. — Miss Marta Hirst, kl J« bila trinajst let nuna, je zamenjala nunsko haljo s poročno obleko. Prihodnjo soboto ae ptfočl z VVebbom l*ve-ringom, bankirjem Iz lialtlmora. Mlaa Hirst. ki je hči katoliškega bankirja in advokata v Philadelphiji, je kot nuna vedno bolehala in zdravniki ao ji raki, da edina od pomoč ja, če se o moži. Nato je Izpoalovala Izstop iz nunskega reda. iifijanci zopet bolj delavni. Tangler, Maroko, 26. avg. — Abdel Krimov brat je organiziral novo protlofenzlvo v okollšču Ouzzana, v eantrumu maroške bojne cone. Rlfijanska armada je bila zadnje dni zelor pojačana n Abdel Krim je pozval vae do-mačlnske rodove v okollšču, naj bodo pripravljeni na boj. Rebeli so tudi organizirali odpor proti Spancem na sapadnl fronti. Pariz, 26. avg. — Danea ae je izvedelo, da ao rebelni DruzI napadli Damask, glavno mesto 81-rije, včeraj zjutraj. Po vročem Ijo Ju zunaj mestnega obzidja ao francoski leUlci in alžirski apa-hi, ki ao pravkar prišli is Maroka, pognali Drusa štiri milje proč od Damaska, toda panika med »00,000 prebivalci se še ni polegle. Vsa dožela na jugu in del se* vems Sirije Je v rokah rebelev. Francozi pričakujejo novih napadov, zale ee postavili topove na meatna vrata is strojnice po obzidju, ki oklepa meato šest milj naokoli. Francoaka posadka se bolj boji vstaje Arabcev v Damasku kakor novega napada Druzov. CENA GAZOLINU BO AR PADLA7 Chicago. — V torek Je v Chicagu padla cena gazollnu od 21 na 19 centov, zdaj pa napovedujejo, da se bo cene še znlšala kakor je to običajno vaako leto. Kakor napovedujejo zvedene!, pa nI ta padec v ceni gazolina začasen, temveč radi prevelike količine olja, ki poplavlja trg. Velika količina olja prihaja aedaj Is Kalifornije, katero pride cenejše, ko ga vozijo skozi Panamski prekop kakor bi bilo, če bi ga vozili preko kontinente po Železnici. To priznajo tudi zaatopnlkl od HUndard družbe, ki povejo, da bo olje cenejše ravno radi velikega dovoza olja iz Kalifornije na vzhod. Resnica pa Je tudi, da Je menjavanje cen olja v prvi vrsti pripiaatt konkurenčnemu boju. Kako bi ae drugače tudi moglo pripetiti, ds je bilo zadnji teden v VVichiti, Kansas, olja late kakovosti |jo 17 ln i/g cente gslons, v Kapid CltyJ^i, H, D., pa 28 centov galon. *"" KAPITALIST-KOP AH 1/l'U-Af EN IZ ZAPORA. Nickol v l>a> tonu, kl je Ijanko, proat pod poroštvom Deptoo. O. — Fred Nickol __ ___držal!j bankrotirani tovarnar, kl al Je proč od rudnika razun ptketov hotel pomagati lz kaše na U na-Dne 18. avgusU je bilo Izdano čin, da je oropal banko za $22,-zapomo povelje proti 18 rudar (HM), j« bfl v torek izpuščen Iz zajem, med katerimi Je tud! pred r*ore pod poroštvom $60,000. aodnik lokala Corbishly z brate- Nickol, ki Je ob čaau aretacije me. Zaporna povelja ste podpi- priznal krivdo, je dejal pred so-aala Cobb in Poz ter obdolžila diščem, da ni kriv. O njegovi za-še 27 rudarjev v Zieglerju, da ao dev! bo zdaj razpravljale veie- (Dalje oa X strani.) IP01**'. Amerika in Nemčija odpravili pristojbino za potne liste. Berlin, 26. avg. — Vzajemna pogodba, na temelju kater« bodo v bodoče val vizumi potnih listov za državljane Združenih držav, ki potujejo v Nemčijo in Nomcev, ki potujejo v Ameriko, brezplačni, »jo v kratkem sle le-njena med nemško In ameriško vlado. Spopad med naciinialrl In kome* elatl v Nemčiji. Berlin, 26. avg. — V Gelaen-kirhenu, Porurje, )• prišlo vče-raj do krvavih izgredov rned ko munlati in nacionalisti, ko m zadnji praznovali "dan nemške za-ata ve". Sedem nacionalistov je bilo mnjenih In 80 komuniatev aretiranih. VELIKI VIHARJI V DALMA- < IJI. i Dva ameriška rušllra sU trčila akupaj v Splitu ""d viharje«. Rim, 26. avg. — Vihar clklon-ake sila je divjal danes po dalmatinskem obrežju, ftkode v več mestih Je ogromna In nekaj oasb Je izgubilo življenje. Dva ameriška rušila«, "Osborne" in "Char-lea Auaburn", k I nta bila v pristanišču v Splitu, sts med Viharjem trčila sku|jsj In s« nekoliko j »oškodovala, toda moštvo Ja o-stsio brez nezgode. Vezev zopet hI Ju Je. Neapol, 26. avg. — Vefcuv je zopet Izrrdno aktiven. Zadnjo noč js aipal pe|« l na vse strani In razsvetljeval'deželo daleč naokoli. V Bariju je bil danes zjutraj potres, ki pa nI naredil no-Ibene škode. PROSVETA ouMbi BLOVBNBU mamodmB POPPOPn «>NOT» —■■! i »i i i—i« ■ i ' ' LASTNIMA SLOVKNBM MABODNB PODPOKNN IBDNOTO Ml foton, Wia. — Poletna vročina jo dosagla vrhunec. Vsak ii zaželi človek si počitka ob tem dobili soc. odgovora na njihova vprašanja, kot ao zahtevali itd. Kdor to pite, niti navzoč ni bil. Prepričan aem, ako bi on bil na shodu, ne bi piaal kaj »ličnega. Udeležba je bila alaba. Ali je PnisisisH^M« hivasja v Z*, frisvah On« Rokovi* ss ae vrsfejo Nsroteins: Zsdiajsae drievs (itrm Chicago) $».00 ss leto. ** »• Chicago ln Gfaaro su Isto. fUl ee aal pol Isto Ib fl.26 ss tri Isto, |14» se tri ajiii II« "PROSVETA" •M7-M Se. Uvadsle Avsem THE ENLIGHTENMENT* Organ of tke Blevsale Nstlsasl BsesOt Soslstj. ,__■ - ; . .u.T t.„ , — Itoooa to — Bfcsaal. »oefnia^ea _ ___25Žfl9Ll—fii Advortlsfng rsto* «m sgiwmset. hubseriptlos: IJnitod Stoto« (ew*p« Chisogo) and jr«sr; Chksgo IS.M, snd foroign eountrios Si JO psr fsnr. MBMBBB of Ths FEDKMATBD MtBBB" 1SS Dstun v »kUpanju s. pr. CAsg. 312») polog vsiogs l««ns ss posiesi. ds ram js • trsi dnovo« potofch nsrolnine. Pomor H* jo pre ds M van ss ustavi HsL __________ KAPITALISTIČNI GOSPODARSKI SISTEM. t Z : a-, - * v*, J ' t» Vv Kruh je potreben k;ot vsakdanji živež. 0 kruhu lahko re6e,daje . Drag kruh pomeni, da se ljudstvo slabo prehranjuje. Kajti če je kruh drag, so tudi druga živila draga, delavčevi družini pa ostane manj denarja za nakup drugih živil. Delavski department svetuje delavcem, da naj kupujejo moko v f a r m arsko-dela vskih zadrugah, kruh naj pečejo doma in na leto si bodo prihranili Štirideset dolarjev. # Zakaj? Farmar orje polje, ga pose je s pšenico, jo po-žanje in omlati, kljubtemu je pa njegov delež zelo majhen, ki odpade nanj od pečenega hleba kruha. Od hleba, ki tehta funt, prejme farmar komaj en cent in poL Delavec ki dela v pekarni in iz moke speče kruh, prejme malo več ko farmar. Ako farmar in delavec združita svoja deleža, tedaj nanju odpade malo manj kot 3%c. Največji delež odpade na družbo, ki lastuje pekarno. Na lastnike pekarn prideta malo več ko 2%c. Tablica, ki bo jo sestavili vladni uradniki, nam pokazu-je, kako se dele deleži v Chicagu od hleba kruha, ki tehta funt: * 7. ■-, / Troiki za kruh. Centov. V odstotkih. Farmarji za pienico..........................1.58......t............. 15.73 Žitni elevatorji...................................07.....................75 Železnice .............................................31.................... 8.14 Mlinski interesi .................................62.................... i.45 Druge snovi........................................2.00.................... 20.62 Delavci v pekarnah............................1.71.................... 17.63 Delež laatnikov pekarn......................2.26.................... 29.81 Delež prodajalcev na drobno............1.20.................... 12.37 9.70 100.00 Tako je s kruhom. In tako je tudi z drugim živežem. Ako bi imeli tablico, ki bi nam kazala, kako se dele deleži med producenti in privatnimi bizniSkimi interesi, bi imeli tak rezultat, kot pri tablici za kruh. Pokazalo bi se, da prejmejo privatni bizniški interesi največji delei od vseh produktov. Tisti, ki izdela ali pripravi sirovino (materijal) in tisti, ki obdela Birovino in iz nje napravi dovršen produkt, pa prejmeta včasi še manj kot privatni bizniški interesi. Nekateri priporočajo za odpravo te krivice uničenj« trustov in jh-eprečenje nov čaau. Tako vidimo cele vrste av-|to resnica? Vsak navzoči mora tomobilov dirjati po državni ce-! priznati da dvorana je bila poloti skozi Millston proti severu, i na. 2e stara navada je, da go-Cim m avet malo ohladi, aa bo- Komikom, igralcem in umetnico začeli vračati na jug. kom navzoči potrde dobro delo-Tudi nekaj sosedov so naa je vanj® sploskanjera ^n naj »e zbralo. SU smo obiskat 80 milj ploska takemu, ki ie enega vpr* oddaljene slovenske farmarje v Aanja na zna pravUno staviti? Marshfleldu, Wis. Tam se naha- Dobili niso pravega odgovora na ja iest slovenskih družin, kate- vprašanja. P le, da se Je izrazil rl so bili pred petnajstimi loti v Novak o raakki med socializ-Calumetu. Mich. Od tiaiaga lasa mom in komunizmom, da so so-so lepo napredoval! s svojim de- ciaHsti MH za vojno, komunisti lom: divjo zemljo so spremenili pa proti. Res je to povedal in io v lepa rodovitna polja, Mradilib*. Lahko bi to raztohna^sJi so lope hiše, prostorne hleve in mi ne preostaja prostora danes, uredili ceste. Danes imajo Siv- Dopisnik piše o govoricah, da ljanje, kakoršnega ai na more delavski klub je bi! samo zato privoščiti navaden delavec v organiziran, da razbije klub soc. mostu. ' stranke. Lahko je, da se je kdaj Ko smo ai ogledali njih gospo- kaj sličnega izrazil, ali zavedni darstvo, naa je nekdo povabil h ljudje se na kaj takega ne ozi-kosilu. Radovoljno smo ao od- rajo. Edina naša želja je, aa pre-zvali in že poaedali okoli mize. pričamo z delom in dokazi. Brž sem prijel za vilice in nož, Proti kfencu njegovega dopisa pripravljen zadovoljiti gladen se pa zelo strinjam s piscem, ki želodec. Takrat ma pa nenadoma piše, kako se moramo združiti in maoneči član družine. Naredil] iti po eni poti pod enim prapo- zmage. Pripravljeni smo I Oni, ki so prišli v Združeno države kot ne-priseljenei časen obisk in "jim je bilo dbvo- i"*2**' koU aa stato dni in k*. eno, da ostanejo tukaj skozi 4 ^ u gospodarske svobode. Br. / ™ atanovito dobo (navadno šest _^^ ^ . .z prav po starokrajsko. Ker sem I danes delovati z vsakim trpi bil že pozabil, kako ae pravilno nora, ki pozna kaj je fh-av in kaj narodi križ, sem bil rea isBena-|ni. ~ John Skrbina. den, vendar sem se v naglici tako čudno pokrižal, da som moral porabiti vso svoje sHe, da aem mogel zadržati smeh, ki bi me bU lahko spravil v zamero pri drugače dobrih in poatrežnih ljudeh. Zadrega vsekakor ai bils mala. Godrnjal som nekaj, da je izgledalo kakor bi molil, v tem pa so spomnil, da moram Pozabita! dozodki svolom vojne Ob priliki letošnjih manevrov [ sovjetskega vojnega brodovja je moakovaka "Pravda" objavilo dratitudi rokeskupaj ^TH™*0 ^^ * ***** lajlf drugi. ^edal seJn^ na- ** « * ~ , sproti v ogledalu laatno svetni- Prstkom avetovne vojne je ško sliko. Bil sam v taki zadregi, nemška križarka Magdeburg' da bi bU kmalu izgubil tek do je- nasedla na pesek ne daleč otoka dl Vzrok temu pa je bil tudi Odenaholm v Baltskem morju, mož, ki je molil toliko časa, da To nezgodo nemške vojne ladje se nam je južina popolnoma o- «> zapazile ruske križarka, ki so hladila. Res sem mislil, da bi se P*i«®te iraško križarko obstre-pri toliko obloženi mizi že spla- ljevati. Ko so Nemci videli, da čalo moliti, če bi no bilo treba njihove ladjo ne morejo splava-delati vse življenje. ti, potopiti je pa na pasku tudi Marshfield je prijazno mesto "*0 ^^f s 7000 nrebivaki Vozeči se do "Magdeburg" zapustila na čol-mes^ smo ugl«iali novo kSol^ ^ beHmi zastavami in je ško bolnišnico, moderno stavbo," otoli katere so je sprehajal čud^^ na nhWpn žloviJk kl na np vi>m dokumente in tajno signalne kapuclMr.^ P»vlH ^^čm™ vrainlto. *u.ki pomorlčakl jo ti". Bil p. je Uk v obraz, d. M P^em opazlh d. »e je nemik rr^jr ^tipii. mi j. nehote padlo v »lavo, da «' ^f"0 t brikone nl ^ - P&bi2li£S J Eadl d^nh del dotike ^toSo^lT derne bolnišnice sem slišal, dal'^fr , ^ T,. k^iniv. - " doticno mesto, ter našli na STtottk? La IZd ^ ™rtvo truplo nemškega ofi- ^c J^fZ t I Ži rtl n^ ^f clrja. Okrog sebe je imel prive-paicem. Co so izjavi, da iUČ, pri- ^ iskane tajne signal- zdravijo nJega ln njegove "mo-l"1^?' č»Je treb« T mor,e to da I no splavajo. 2MK0MET Velika miza — malo gost* fl Delavska vprašanje je vpriL nje kruha in šole, doma in iznL L.4. _ .1___m . . v vseh kotih. Je vpraJST jdarske svobode. Brez ^ spodBrske svobode je vsalu dr*, ga Svoboda skopa mačeha aU kl pa sploh ni. Biti gospodanfe svoboden se pravi, da nisem « komur nič dolžan, da si voli*, svoje delo in plačo ter si ne ubijam glave s skrbmi za vsakdanji kruh, stanovanje in obleko!^ To vprašanje fostoji izključno za delavce vseh strok ln panog, ki so gospodarsko zasužnjeni ii vsled tega v ogromni veČini p* tisnjeni na nižino siromakov. mesecev), morajo, ako želijo po-J daljšati to svoje začasno bivanje v Združenih državah, vložiti' prošnjo na priaeljamško oblast. I Za tako prošnjo služi posebna, tiskovina, Form 639; inozemec jo mora izpolniti ih podpisati ter potrditi s prisego svoje navedbe. V tej prošnji t*eba navesti ime, starost in poklic inozemca; da-li je poročen arti samec; hne! in sedanji naslov žene oziroma, KstiJS««' r raSsM t »-^Sn tum rlf kraj amerrtke vtze na do tigo4k t lr,, potnem U»tu; d^ll » Ta rmnd im, ^ 1 priseljencev; da-U ima na napo- n^ letib ,voj » lago voznino oziroma vozm 1- ^pr .tek za povratek; kak rok je W i izvirno ddotenodtod; >torJ.^ dn-U mu jebilo le popr^ enkrat ^ h ^ 1 dovoljeno P^f ^; " Ma^ki azred z^tev. ,iMjft l ^M miai. Bufc.tttžki Z ^ .k v^ JLS^Tt red ne da prostora. Boj m«lv df!!!?hil jf< bema razredoma za gospod«. ' bisk »orodnikov ali prlj«te«ev. ^ ^^ ^ jt trne in naalov »Oh^ako je prita ^ u ^ ^ ^ ^ "t KST' SSL TšMS ali komaniziav, Umve{ je 8<> ti posb; ako ima kako dilibo ven jav ^ kj„ 80 •b trgovko v Amenki treba darjl to hlapci, delodajalci in £ vesti, kdaj, kj. to pd kom je bil ££ Utori^valci in izkoriMu.' zaposlen to luUko je zasluiU o- c, Bfl Je y V8eh dobah. žirom, koliko (toblflta j« imel je , pFvim to pri svojem poslu; treba podrob- oem jn pren** obrnili ln dalo. Zdravnik jo obiskal praa- £cmc Pri4U ^ no posteljo I - Andrew Pack. I*** tetke^ M Ce privatni bizniški interesi vidijo, da produciranj« kruha nosi profit, todaj denar naloie v produkciji kruluu Njih ne vodijo pri produkciji kruha misli, da je treba pro- ducirati kruh, ker »luži za ljudsko prehranitev. Ampak ?OTlltlIl nM€IDm, „ Dl „ n|in, - oni sklepajo Ukole: Ljudje jedo kruh, da iive. Tisti, ki pogosto pisali dopise kot ravno iz £ imajo denar, ga kupijo, kolikor ga potrebujejo pri hrani.! DotroHa. Ii tega je razvidno, da | že poZabij;no» Ako pričnemo s produkcijo kruha, moramo gledati na dcUven v biček. To se pa lahko zgodi, ako airovine kupimo po naj-| oiede delavaklh razmer mi ni nižji ceni, najamemo najceneje dalavce, kruh pa prodamo treba dosti omenjati, ker to jo po najvišji ceni, ki jo moremo dobiti zanj. Pri tem mo-|^ v vsakem dopisu. DeU j« iai a. i m i u a l. i \ x__t bolj slabo, kot po vseh mestih ramo paziti nato, koliko kruha potrebuje trg, kajti če ga, An{erikc. Društvo s. N. D. na- produciramo toliko, da ga ne moremo spraviti v denar, j pitajo sak> dobro, ako bo na- nam ostane in povzroča izguba Ker je pa nemogoče na- praiovalo tako naprej, mislim, tančno dognati konzum kruha, mora biti kru&na cena H^JJ^^^J0 ko visoka, da krije poleg dobička tudi take eventuelne ia-! gUvbo, kar mislim, je želja gube. Približno na tak način privatni bizniški interesi vseh. doloi* mm vsem produktom. tJ^t 194. Zelo mi ogaja prva vsebina Kruh bb ne producira v sedanj#tn gospodarskem si- dopba aU proU koncu jo pa po- stemu, da bb nasitijo b njim Učni ljudje, ampak da ga ku- poinuma ispremenjen. Dotičnik pijo tiati ljudje, ki imajo deaar, kakor ao na producirajo • ^SL? L*? obleke, da bb vanje oblačijo tleti ljudje, ki nimajo b čim pokriU svojega golega --------------— - ^ ■ ■ . ^_ nemška mornarica ni več upala ITI f« svojih varnih pristanišč. ^ T^.-JikI' J7it Pomorski častnik, ki je opisal venskih naselbin, da bi lz njih|tA AnirnAn]e "Pravde", vse to je da- KPJHmm mB MCaan, avgustova šttfvilka. i ma sledečo vsebino: Frank Ker-že: Velika reanica (pesem). Frank Kerže: Kadar dalo počiva, povest (nadaljevanje). Izpoznaj-U naše solnce. Po dr. Cilentu: Iz tropičnih krajev. Zapravljiv ali varčen. Največja inženirska dela. Kemija v svetovnih zadevah. Evolucija — zakon vse-mirja. — Priloga: Gospod in jsk del. Naalov revije: Cas. 1142 Dai-las Rd.. N. E.. Cleveland. O. mu oblast podaljša dobo njego- z enjadmi pravicami sedeli pri e-vega začasnega bivanja. Mož ali L miz{ Takrat bo reSeno deUv-oče sme vložiti prošnjo za ženo gko vprftSinje> in otroke pod 18. letom, ki se z • ♦ • ♦ njnn nahajajo. Rimar v Jugoslaviji. Take prošnje za podaljšanje TT » omoM.u| začasnega bivanja treba vposla- ^a vest Ze — ti priseljeniškemu uradniku, ki ^SSL^rL&Jv ?n ^ je na čelu priseljeniške postaje 81^^ brezvercev in apo- I«™ airrvri Vn+Ar« »tikov (agnostik je oni, ki ne ve, onega pristanišča, skori katero . ^ Kuščarjev bog), je Inozemec prišel v Ameriko, irj j* , Torej oni, ki so prišli v Ameriko J® skozi New Tork, naj n^ljejo ^J^.^^^^^ I svojo prošnjo Commissioner-ju Jon® J® ^ZZ of Immigration, EHis S^gEl ^ JG bfl ^ NewYorkCity. leč v luknjo...^ ! Prošnjo treba predložiti ne . f kasneje od 15 dni in ne prej od a^Tuori BveU . ^ 30 dni pred rokom, določenim i V StOckholmu se vrti te di za odhod inozemca. "Vesoljna kristjanska konk»» Ako je dotični načelnik priseg" protesiantovških sekt. G» ljeniške postaja prepričan, da jek^ ki konferirajo, so pono. prošnja brezdvomno in jasno vfll star knk: Gonja za den» vtemeljena in da je prosilec Jem je Drtkletstvo sveta. Ind» vpravičen ostati nekoliko dklje »trije «10 brez kristjans va, ^ Združenih državah za svrhojbičkolovstvo je brez duše. Cj radi katere ja btt prvotno pripu- kev mora prodreti v industrij, ščen, on sme sam ugodno rešiti deUvec mora biti naš. tako prošnjo, ne da jo predloži kr^; SMa« ga b^ delavskemu departmentu v reši- Pfed dvattoč leti, 11 soč ^leti. P* tev ^^ ' sto, sto leti, včeraj in danes zju- V nlkakem slučaju pa ne sme ^fj ostalo je pri ^A načelnik priseljeniške posUje I »e, da pride krik vsako sveti dovoliti inozomcu, da bi s po- letJ-daljšanjem vred ostal v Združe-I Kljub vsemu temu - T nih državah več kot loto dni Ad klj*b^»J-1^»'TfSl dneva svojoga izvirnega friho- da. Ako načelnik najde, da nikfl Jon nasičenih ljudi. Gov* podaljšanje vpravičeno, on mora j o prodretju cerkve v ij predložiti prošnjo departinentu du»trije je banainc.Cerkev je k v končno odločitev.W v itthis^jah! Cerkev sams n Prošnje za podaljšanje se\*M jo teduetrija za^ smejo ugodno rešiti le tedaj, ako ™a»kov, POda^i^ega mB podani razlogi so prepričevalni, ^ patenti^neomno^ v nikakem slučaju pa, ako ai je « *«a »e precej trgov-m prw» inozelinec, ki je bU začasno pri- lepe dobičke. Za«o je knk v puščen radi posla ali zabave, za- ke» svetem letu debela hinif gotovll kako zaposlenje ali vsaj šč,na- # # „ drugačno zaposlenje, nego ono t . , radi katerega je bil pripuščen, OB, to ženske, in tudi ne v slučaju, ako je dru- Rev. Trunka že poznste. V«a gače razvidno, da prosilec želi je mehak, včasi čuden in vtta ostati za vedno v Združenih dr-1 robat, te dni se je spravil njj žavah. — P. L. t 8. |ženako radi moderne obleka* vem kako bodo njegove li aamfln li [ce prenesle njegovo obsodbo. t> M immmmm Iste, ki še hodijo v cerkev. «e tU- dI večjMel oblačijo po novi »J --U1 Ttcjiun * Devet letnico osvobojen ja so Idi, drugače bi ne rogoviHli obhajali Italijani v Gorici v ne- je in kardinali. Trunkovo mje. deljo dne 9. t. m. Za svečanost nje jo, da ae ženske ne oblsfV so aa delale velike priprave in sel v kratka krila in bluze bns * je celo govorilo, da poaeti mesto I kavo v zaradi zdravja, higij«* ob tej priliki sam predsednik mi-1 niti ekonomija, pač pa imsjo t* n istrskega sveta. Pa ja prišlo namen, tako gid, da vsakdo, v drugače. G. Muaaolinija ni bilo. misli, da je U namen či prestolonaslednika in članov vla- svinja. Katoliška žene in dekw» darske hiše tudi no. Ob B. uri ki ae noeMe po novem. ^^ zjutraj so se začeli ljudje zbira-1 se g. Trunku sa lop poklon " ti na Travniku, ob B. ae jo vršil ši nameni so grdL in kdor m>» sprejem zastopnikov oblasti, na-1 da niao, je svinja! ^ to je govorU komisar goriškoca a Trunk! Kaj ko bi vsjbJ" mosU senator Bombig, izročeno lastne žonake nekega doe ao biie svetinje zveze vojnih do- sila, ^ vi na pišete, temvse v* 1 - - "pissn« m f*" e e e brovoljcev goriškemu mestu, do- dato po v; fllirala je vojaška poaadka in rr-jlju"?! šil ae je pohod na vojaško pokopališče v nI. Cappucini. Ob t/gl2. uri jo bil banket, zvečer pa raz-1 svetijava in zabava na Travniku. Dotičao rp_ — -■ Krvava griža razsaja šo dalj manj tikalo vaa. Prišlo js HJ v Poijubinju in Zabčah. Bo-|— ---^^ *** je zahtevala več človaftkft šrtev, aedaj pa gre h " ' Or>;anixireaje natakarjev. Chieago, n. - N* 28. kontni je unija natakarjev skV " organizirati veliko kampa-1 Združenih državah in Kalifa pridobitev delavcev vse Igtroke zs svojo unijo. Na kon-»riji je *>ik) 180 delegatov, ki | stopali 38,600 članov, od iterih je 7000 v Kanadi. Pri-odnjo konvencijo bo orgamza-ji'imela v Oregonu. 50(1 železničarjev odpuščenih. Scranton, Pa. — Okoli 4,600 tUvc*v pri železnicah ne bo i-ielo dela vsaj za en teden, ker , zaprte popravljalnice pri De-wa!T, Lackawanna in Western ^znici v Scrantonu in v Key-ir Valley. Uradniki niso ničesar javili, kdaj bodo delavnice zo-itodprte. Molorniki izgubljajo delo. Washingtos. *— Motorniki na Miličnih železnicah bodo kma-! morali zamenjati svoje službe i Šoferje na omnibusih. Tako n prometni razvoj na ulicah ashingtona. Ljudstvo se ved-, raj že poslužuj* busov kot po^ idnih železnic, ker smatra, da na prvih boljša služba. Farmarji hvalijo Greenovo Washington. — Pismo s ča-itko je poslal farmarski narod-svet Ameriški delavski fede-ciji na predsednika Greena, jo tdsednik Ameriške -volnene »mpanije pisal, da je bilo oifga-zirano delavstvo izdano J od kstilnih baronov, ki so prejeli sebni privilegij za visoko cari-ter da zdaj delavstvo Zahteva pravo carine, ki ni nič druge-kakor da podjetnikom omota zniževanje mezd in pa pori-uje delavcev* v beraško življe-e. Farmarska organizacija rali pismo ter pravi, da se po-taoma strinja s stališčem or-niziranega delavstva. »ODROBNOSTI O SPORU V ZIEGLERJU. PROSTBTK itiri Vf«OK SPOPADA BILA 7 POROČENA ŽENSKA. Častite pa je podžigale k prepira v »ne. ' (Dalje s 1. strani.) imeravali umoriti Cobba tisti čer, ko se je vršila aeja. Pa koj se je tudi pokazala nepri-ema delavska solidarnost: v atkem času so zbrali nad $70,-0, kar je bilo poroštvt), da so zaprte izpustili. Vzlic hudobnemu nastopu so dar j i sklenili, da se ne podajo lat, dokler ne ugodi kompani-njih zahtevam. Zavedni ru-j-ji v Zieglerju pa ne smatrajo idnikov poddistrikta za drugo rt izdajalce. Sedanja zmešnjava ni nastala \r tjavendan, izvore ima Še od «j. Nekoč je lokal v Zieglerju tožil uradnike poddistrikta parije. To je bilo pri zadnjih lošnih volitvah meseca decem-». Predsednik lokala It. 992 Je mdidiral proti Foxu, predsodku 9. poddistrikta. Se zdaj ae ii boj radi sleparjenja pri vo-vah, katerega vodi lokal v Zie-rju. V Zieglerju so organizirani ru-tf"ji zavedni. Zato pa imajo to-o čustvovanja radi sedanje Prilike, ki jo je povzročila >mpanijska požrešnoat in pa »aolutiatične zahteve poddls-iktnih uradnikov. Ziegler Je *diWe odpora proti kukluk-kateri so neprestana nevarni za unijo. Rudarji pravijo, edina opora, ki Jo dobe v Zie-erju i>oddistriktni uradniki, so «ikaj6njl klanovci. Sodba proti rudarjem, ki so »toaeni, da so se sarotili ubiti toba, j(. resna stvar. To je teš-oWolžitev. Govore namreč, * J« v Zieglerju kak ducat oeeb, tere »o priprsvljene priseči na Moli, aamo da se iznebljo U-' ^ voditeljev pri lokalu. Za-«trahom mnogi že pričakuje upadla. Zavedni unijski ru-M* povsod, ne samo po Zie-J" Pripravljajo za obrambo. Marietta, Ohio. — Trije rim-ako-katoliški duhovniki, katerih eden je policiji nepoznan, so se nacukali mašnega vinca in postali prepirljivi ter nasilni proti ženi L. H. Scotta, da je morala priti policija. Ko je prišla policija, je Scott povedal, da je streljal na dva duhovnika, ker sta postala "preveč ljubeznjiva" napram njegovi ženi. Duhovnika Zuber in Tague iz Churchmana sta na policiji priznala, da sta bila v prepiru pri Scottu, nakar sta bila obtožena radi pijanosti. Za ima tretjega duhovnika niao mogli izvedeti, ko je bilo izdano zaporno povelje. Scotta so tudi zaprli, ker je htreljal, ko je prišla policija, katero so pripeljali sdsedje, ko so čuli streljanje In pretepanje v hiši. Med bitko, ki se je pričela na ScOttovem domu šele pred tre-tjo uro v petek zjutraj, je DOo oddanih par strelov is samokresa. Scott se je izgovarjal na policiji, da je streljal, ker sta rev. Tague in pa drugi duhovnik, katerega imena on ne ve, postala nasilna proti njegovi ženi. Napodil jih je nazadnje iz hiše in še streljal za njima, da bi se jih prej iznebil. Pili pa so vsi skupaj in vsi bili večalimanj pijani. Pretep, ki je pričel v Scottovl hiši med orgijo Že proti jutru, je zbudil vse sosede. Polno ljudi se je zbralo okoli Scottove nemirne hiše, kjer je rogovilil mož nad Ijubeznjivim] duhovniki. Prvi policaj, ki je dospel po klicanju, je našel enega duhovnika ležečega pijanega na tleh z rano na glavi in na nogi, odkoder je cur-jala kri. Njegova obleka je kazala znake hudega boja, kateri se je tudi nudil gledalcem skozi okno Scottove hiše. Ampak prvega policaja so s samokresom napodili iz hiše. Vrnil se je v hišo med pretepače Šele ko je prišla pomoč. Takrat so ga aretira-i, za duhovnike, ki so se med zmešnjavo poskrili, pa je bilo takoj izdano zaporno povelje. Ko so zasliftavali duhovnika Zuberja, nl hotel prav ničesar izdati. Tudi Tague je začel priznavati šele p6 dolgem molku. Izpovedala sta slednjič, da sta se tepla s Scottom in drugim duhovnikom kake pol ure predno je dospela policija. Scott je povedal, da je bil Zuber nazadnje že tako pijan, da je moral leči na zofo, medtem, ko sta ga druga dva ujezila, ko nista dala miru njegovi ženi. Scott je zrakoplovec. Dan prod dogodkom sta prišla k njemu duhovna Zuber in Tague Vprašat ga, če M ju vozil na piknik, katerega sta imela v načrtu. Obljubil je, nato pa ju povabil na večerjo. Tako so začeli piti že popoldne in ves večer so mešali vino in mošt, dokler se jim ni pridružil še pijani duhovnik, kateri je prišel v Marietto z avtomobilom in je prinesel s seboj precej vins. Rekel je, da je v Marietti nekdo, ki se mors pred njim opravičiti radi nekega prepira. Dotičnika pa ni mogel najti. Tako se Je pridružil partiji pri Scottu, z avtomobila je dal še avoje vino in srkali so ga dalje Vzorni duhovniki bodo gotovo rekli tudi na U dogodek r Ne pričakuje večji pridelek za aker, je apomladna pšenica in nekateri pridelki, ki se omejujejo ' ns nekatere pokrajine, kot citrune, olive, orehi, hmelj, sladkorno trsje, ajda ia nekatere zelenjave. Sicer so farmarji imeli v spomladi ugodna vremena in so nasadili za glavne pridelke 2.8 odsto več zemlje kot lani. Ali U večja površina obdelovane aem-je ne zadostuje, da bi odvagala pričakovano znižanje pridelka sa aker. Na tak način bo v primeri prebivalstvom skupna letošnja etina bržkone za skoraj 3 odstotke manjša od lanske in manjša kot v vseh zadnjih letih, ra-zun v 1.1911 in 1921.—f. L. L S. Vesti iz Jigosiavijo Nov most na Fužinah. Na Fu- inah pri Ljubljani se gradi nov >etonski most preko Ljubljanice, ci bo letošnjo jesen dograjen. Sedaj se zabijajo piloti za oporni zid na obeh bregovih Ljubljanice. Smrt v valovih Drave. Dne 8. avgusta se je odigrala pri Dolj-njem Miholjcu prf Osijeku pre-realj iva Dolga- verska družba res že ugibala o naselitvi, saj denar Imajo. In prednost načrta je jasna, ker se «ga poslopja dotika tkzv. nemška ali Marijina cerkev. Potem pa bi bilo vse kakor nekoč. Trgovci s dekleti tudi v Slo-venljl. Trgovci z dekleti, katerih sramotne kupčije so pravkar razkrili v Zagrebu, so imeli oči-vidno razpredene svoje mreže ne samo po Hrvatskem ln Srbiji, temveč tudi v Sloveniji. Na Ijub-jansko policijsko ravnateljstvo prihaja namreč zadnje čaae od oroCnilkih postaj z dežele čim dalje več prijav o izginulih mladih dekletih, o katerih kljub poizvedovanju ni nobenega sledu. Se nedavno tega sta bili aretirani na cesti v Ljubljani dve znani pokvarjeni dekleti lz neposredne okolice, ki sta izpovedali, da sta se seznanili v LJubljani z nepoznanimi tujci, ki so Ju sa-peljali na Hrvatsko, potem pa nižje na jug in končno v Javno h ilo v Zemun, odkoder ata slednjič po daljšem bivanju ušli, ker se jima Je zagnuail U nsčin živ IjenJa. Pred nekaj dnevi je odšla i Ljubljano 201ctna Marija Jelni-kar jeva Iz Senoiet. Nesla je v mesto razne domače pridelka in se odtlej ni več vrnila. SUrši ao napravili pri orožniški postaji o-vadbo, ta pa je obveatila ljubljansko policijo, ki aedaj išče po svojih organih izginulo dekle. Vsa dosedanje po u vedo v aaj s so ostala zaman. Ni izključeno, da je padla v roke brezvestnim polipom. ki sprsuljajo z zlatimi obljubami neizkušen« ženske v svoje mreže ia Jih potem prodajajo > 7 v sramotne hiše * sejko mejo celo v f 1 ......... ! w»rwna atavm gtajii ssev.ee sa lawnoals avb* lzvrfcvalni odbor: UPRAVNI ODSEK i Prsl itrti Vteeaat Catatkart tadpradaednih Aadrev Vldrlck. R. f. P. 9, Roa 10S, Jafcaa*awn. Pa.t gl tainfh Matth«w Turk; taialk holaUkafa oddalka Bla« Novak: |L klatalnik Jaha Vagrlch: arrdnlk ftaalla JOfts Eavartalk. upravItaU glaalla Filip Godina. ' POROTNI odsrri Martla lelesalkar. pr«dsadaRi. Box m, nathertoa. Okla t Prenese A. TaeckarH SSM S. RM*«way Ava* Cklcar». III. i Juha KHiiaaaM, 19111 Jb* alagtaa, A V*. Waa» Park. Ohio; Mar? V do vir h. M21 S. Rldgaway Ava., tKft> cato. IIL| Jaka TartaH. Ros n. Rtvebaae. Pa. ROLNlAKl ODSRKi OSREDNJI OKRO&JRi Blaa Nevak. pradaadalk. HIT U B. Lavadala Ave. Chlaat* IU. Jacok A ai kratic. Ros SSS. Maaa Rea. PS. Joaaph Zorko, RPD. I. Roi 114, Waet Navtaa. Pa. ZAPADNO OKROftJBi Aalon Sular. Ras IM, Croas K«as. ss Jugosaped. Praak K Hm. liotf 8ff. ChUkuta, Mlaa. aa aev. sap. Jaha Oelek, Rea 144, Roak Spi lega, ,Wya. Nadzorni odbori Paal Rorger, pradaadnlk. t48S B. Lawadsl» At»„ Cklcago, 111. | J. Zavvrtnlk. R. No. 1. II1a»dslc. III.} Praak Zs|c, SASt W. Mik IR. Združitveni odbor: , VZHODNO OKROiJRi t Praak Alaš, IU4 Sa. Crawfard Ava., Ckleaga, m.i Ja»s Ovaa, MM W. Mtk BI. Cklaaga, III. t Jaka Otip, I4M Sa. CRftaa Park Ava. Ckleaga, UL 4 VRHOVNI SDRAVNIKi Dr. P. J. Sara. 4Mt Bt. Clatv Ave. Oavalaad. Oku --------------:_____ aoč, in tako je ubežni kaznjenec prišel zopet pod ključ. Ko ata se Mjganoč in Mastnak znašla pre-teklo nedeljo v Zdolškovi gostilni, je prHHo zaradi omenjene o-vadbe njima do ostrega prepira: Dolganoč je Mastnaka jodrl na tla, ta pa je potem v jezi in pijanosti svojemu nasprotniku s tako močjo zasadil nož v prsa, da je ranjenec kmalu nato v gostilni izdihnil. Amerikaacl na počitnicah. V zadnjem čaau ae je vrnilo več Trboveljčanov, ki prebivajo v A-meriki, na počitnice v svoj domaČi kraj. Mea no bodo smeli prihajati duhovniki. Vaščani pravijo, da duhovniki niso za Bič, ker ni še nihče od njih videl Matere božje in ssmugii Boga. Kmetje pravijo, ds Jim rimski papež nima ničeaar več ukazovati, ker so več kot on. Noben papež nl še videl Stvarnika sveta. Zakotsijčani pa ao ga in Ae Mater božjo in Jezusa in svetnike zraven. Duhovščina ne vs, kaj naj stori. Romarji postajajo Že kar uporni (miti cerkveni obluatl iu ji pretc, da bodo ustanovili novo vero. dEZNAM IMMItRDITEV SI.OVKN. SKIII ORGANIZACIJ V CIIICAUU. Skupna pevska druitva. Koncert v prid skladu doma slapih v Ljubljani, v nedeljo 0. saptemhra v dvorani 8. N. P. J. Rkupna druitva B. N. P. J. — Ve-scllca dn« lt. septembra v dvorani S. N. P. J. / Pruftivo Jugoslovan, Itev. 104, J. H. K. J. —• Vinaka trgatev v soboto M. septomhra v Narodni dvorani, W. ISth St. A Bo. Rarlao Ava. Drultvo Nada, Itev. 101, B. N. P. J. — Vinska trgatev v soboto 8, oktobra v Narodni dvoraai, Bo. Kacina Ave. Drultvo Narodni Vltesi, Itav. 80, S. N. F. J. — Vinuks trgate* v so-lxito 10, oktobra v Narodal dvorani, So. Itnrina Ave. PRODA SE vsled tehtnih vzrokov dvonadstropna hiša. Obrnite ae za ceno in drugo na naslov: Jloofi S. Central Park Ave., Chieago, Kl.— (Adv.) SAMO 6 DN! PREKO ■ oemamlail strelki «a »lil PARIŠ - - - 5. sopt FRANCE - 12. sept IlAVaS PABiAko rSISTANIŠOS AgHkajta zs "Prosvels"! Kabine tretjega resreda S asrival« niki la tekolo vodo aa B. 4 aU I oeeb. Fraaeoska kuhinja la pijaia. flfarteh oQjia IM N. Deartaa Cklcago, II. ali lokalni agantja. Imp izrsdsa priliki is Mtk tfvo|sBp imsU. M* m s*a ijlha mm« m tm aStaSa«! #••<• HtfiHb SAMO Is Cklrage ti« i« i nasaj ST. PAUL- MINNEAPOLIS V SOBOTO. 2». AVGUSTA Ta soiiana eana laUtaih vosaih Metkov valja aama sa III1KI IZMKDNI VLAK Odh MadUoa St., koMv«ir 7:00 p. m. (»Uri časi. Prihod V St I'mil oti Tt in a m , v Mlanaap^ilia 7:4S a. m. Vrw a* 10. avgoata. Odh. is M4m»»ae«liaa ob 4:00 p. m . le Bt. Paola ob S;M p. m., prihod v ( kina«o ob SilO a, m. FolevtCaa voinja sa otroka. 1'rtljaga ee poavbaj na «praj*ma. S« aaaaa SalSa aaa * m%*m< Ml S Cte#t Si Tri •ume s*, v«i t ■a h i la t* FBOB Pelidjan: Divji 2« prej hladno, M je shladilo Ae bolj, ko je močnejše zapihal veter. Po drevja je završalo in dež kapljic ee je veui ras vej. V jarku je tulil gorski potok; sli-Aalo ee je, kako so pokale skale, ki ao ee valile med valovi v dolino, kakor grom za daljnimi gorami. Začutil je mir in samoto in dolgočasno se mu je zdelo. Poslušal je, kako so šumeli koraki med odpadlim listjem in semintja je oskubil vejo, ki je molela čez pot. Bučanje gorskega potoka, ki mu je venomer grmelo na ušess, ga je motilo. In zamislil ae je v mlada leta. Takrat so se zbirsli dosti hujši hudourniki v gorah kakor dandanes. Vsako leto na spomlad in na jesen so vse rszdjali, sedaj pa izostanejo tudi po več let... Domislil se je, da tudi snega ni več toliko kakor prejšnja lete, zato pa tudi leti- ne ni več tako dobre ... In končno je iz pre videl, da je na svetu vedno slabše, da je vedno manj denarja in vedno več davka. Tako je ..." je vzdihnil iz globokih prsi. Tn še za tisto veselje, ki ga imam, me lahko za-pro sedaj na stara leta. ko imam že sive lase ... Ne gre za meso, ampak za pravico: če je gora moja, je tudi žival moja... Kaj U dal, če bi lahko stopil na svojo planino in pomeril na koala in sprožil? ... Pravim, da pravice ni in da je še nikoli ni bilo." lfed tem se ga je lotila strast, da je hitrejše stopal in da se je tresel ogorčenja. Stiskal je pesti in godrnjal čez gosposko. čim višje pa je prihajal, tem bolj je v potoku tulilo, da bi se človeka groza prijela, Če bi dolgo poslušal. Včasih se je splašila nočna ptica, zaplahutala zamolk lo med vejami, odletela In se izgubila v gozdu. In zopet se je v gosd povrnil mir, Peter pa je nadaljeval korak, ki se mu je ustavil. Kakor slsba vest se mu je o-' glašalo, vsak šum ga je vznemiril. Bal se je višje pravice, ki jo 27. je čutil nad seboj, kajti prevda-ril je, da ga ima hudič t oblasti. Čeprav se je skušal zagavarjati. ae je vendar iz vseli izgovorov oglašalo, da nI prav, kar dela. "Dosti sem jih že spravil s sveta; eden več, eden manj, je vseeno ... Za enega koala me še ne vzame hudič." Tako je sklenil, ko ga je le preveč motilo. A ▼ gorskem potoku so se valile skale, nočne ptice so sa plašile v temini in njemu se je ustavljal korak ... Zadišalo je po ognju in med drevjem so se pokazale svetle 11-ae. Iz prazne ravnina so vstali črni obrisi bajte. Zvooenje ovčjih zvoncev mu je udarilo vsak hip na ušesa. Potrkal je na vrata in previdno vprašal: "Hoj, ali si sam, Luka?" "Kdo je?" se je oglasil globok glas. <> I "Jaz." Vrata so se odprla in pokazala se je majhna, sključena postava postarnega samotarja. Malo je šepal, oči so se mu rdeče svetile in ves črn je bil. Po MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN. Spisal Jože Paker. (Dalje.) — Torej si kaj dobil? — je presekal nestrpno Slak. — Eno sobo sem našel, ki ima okna naravnost na Travnik. Najlepše opremljena 1 Pa se nisem dogovoril, dokler ne vem, kaj praviš ti. Druga je v predmestju. Torej? Veljak ni dolgo pomišljal, odločil se je za predmestje, vzel listnico in odštel nekaj stota-kov. Poročnik mu je dal ime ulice in številko in povedal, da j« soba Ukoj na razpolago, ker jo bo že jutri pisčsL — Pa dobro srečo! — je voščil prijstelju in se smehljal. — Revanžiral se bom, kadarkoli hočeš! —-je dodal veljak in gledal družbo, Id je postala bučna in razkošna. SUri stotnik, Id so mu plačevali za pivo, je vzel kitaro in opleUl z desno po strunah, kakor bl mu šla za glavo, drugi pa so se smejali. Hrup se je tolkel ob sUne, nekdo je predlagal, naj gredo po mestu. — Se podoknico bo pel danes, boste videli! — se je pridušal praporščak 2ld. — Zdaj smo dobri! Vsaka patrulja se mora nocoj skriti pred nami! Karavana je udarila na ulico in Slak ž njimi. Bolni praporščak je na svežem zraku spet oživel in urejal veseljske v sprevod, a pograbil ga js kmalu spet kašelj, hlsd jesenske noči se mu je zarezal v pljuča. Se huje ga je gnalo ko po navadi, prislonil se je k zidu in otipaval boleče prsi. S krikom in vikom pa je šla družbe svojo pot. 7. Lepo, tiho popoldne v oktobru, vse polno mehkegs solnca. > Cisto, milo nebo, čisto ozrsčje. Tihorumene barve v vejevju, tiho, zamišljeno spreleUvanja poznih ptic. Gospa Grudnova se je odpravljala z doma, mirno ji Je sijalo oktobersko popoldne v sobo. Z belim pudrom je zakrila dve Unki gubici ob očeh in al nervozno nadela mehko obleko iz tem-nokarminske svile. Naglo se je premerils v velikem zrcalu, ne da bi bila povsem zadovoljna s seboj. Pozvonlls je in ko je prišla služkinja, ji je nsročlla to in ono rsdi Iga. VlasU je čula, ds se msti odprsvlja ven, pa se je sama priše-tala v sobo. — Kam greš, mama? — je vprašala, ko je nekaj čaaa opazovala. — K grofici Strassnlgovi! — je odgovorila nevoljno. — Ob treh imaš instrukcijo? Ali si nsprsvila nalogo? Da se spet kam ne izgubiš kakor zjutraj t Vzela je solni*nik, pogledsla naglo na uro in odšla. Zavila je po ozki ulici in prišla spet v širjo. Kakor nalašč je privozil nasproti voznik s prašno, zaprto kočijo. Pomignila mu je v zadregi in mož je ustavil. Saj me ni lahko spoznati v temnem pajčo-lanul ae je mirila in povedala vosniku predmestno ulico. Zard«>la Je in se sunkoma skrila v voz. Komsj je bila v vozu, jo je tudi strsh prešel. ds bi bila ssssčena na tej poti. Ko aU se zadnjič sestala s Slakom na sprehajališču proti železniški postaji, j«> Itilo ono srečanje kakor slučajno. Tudi ar nista mogla dolgo muditi skupaj, le toliko, da sta se dogovorila, kdaj in kje se lahko varneje shajala. Po vaem vedenju moža v sadnjem mesecu je Grudnovka bila na Jaanem, da so njune poti ločene In da ne more imeti vsled njegov«« okrutne brezobzirnosti tudi sama nlkakth obzirov več. Zgolj sovraštvo Je še čutila do "mrzlega baziliaka", kakor ga je nasivaia zadnje čase, ker nI mogla več izgovoriti njegovega imena in čimbolj je to njeno sovraštvo plalo, temMj je čutila potrebo ljubezni, velike brezmejne ljubezni, v kateri bl prešla vsa njena nesreča. NIČ več nI mislila, kaj bl bilo, ko bi se ras-vedelo, na kakšno pot je šla danes, ena sama misel se JI Je sasrkala v dušo, ali je v mladem Slaku ljubeaen. ki jo kliče na sestanek, alt Je vse zgolj prevara, strast krvi. ki Je nI ločiti v prvih trenutkih od ooega visokega, najčistejšega sit- nega žara, ki edini da človeka vso elaet življen-sreče. Tolikokrat si Je stavila t* vprašanje in nikdar ga ni mogla razrešiti! A vendar jo je z ogromno silo težilo v srcu in v možganih, da je bila včasi vsa bolna od muke. Bo 11 danes razrešila to strašno uganko? Bo 11 danes dvignjen kamen raz drhteče srce? Bo 11 lahko zavrisnila pozdrav solnčnemu življenju, Id ga do danes ni poznala? Bo 11 objela srečo, ki jo išče s tako težko dušo? Voz je obstal, Grudnovka je prhnfla v obširno vežo, še vso dišečo po apnu in barvi. Čiste, široke stopnice so držale v prvo nadstropje in Grudnovka je hlastno preletela naslove. Končno — naslov vojsškega zdravnika. Takrat so se že vraU odprla, kakor sama od sebe in lepa glava mladega Slaka je bfla za njimi. Smehljal se je, nekoliko rdeč v obraz in gospo je spreletela misel: Tri, štiri leta premlad, ali ne? Mladi mož ji je pomagal odložiti klobuk ter jo strastno objel, da je vzdrhtela v njegovih močnih rokah. — Hvala! je dejal. — Ves nestrpen Sem pričakoval! - " Poljubil jo je, dolgo, vroče, žejen njene zrele lepote. Oči so se ji meglile, nepoznana slast Ji je vrela po žilah. — Mirko! — je dahnila, veliko se je dvignilo v njej in brnelo kakor z neubrani glasovi. Vsa je trepetala in iz ta, zdelo se ji je, kakor bi čula sladek, omam-ljiv odgovor. » — Albertina! Albertina! — je sopel strastno mladi mož in Jo poljubljal v ognju. Vsa njena omotica se ga je polastila, brez misli, mehanično je ponavljal njeno ime, strast ga je vsega premsgala. t- Mirko, ali me ljubiš? — je šepetala Grudnovka kakor iz globine. — Ali me ljubiš? Vse moči Je zbrala, da bi razrešila, kar Je bilo tako blizu, tako jasno U trenutek in vendar še zamotano v goste, nerazrešne povoje megle. ti Mladi mož ni čul in ni odgovoril; v njem je rasel vihar, da je ves trepetal kakor mrzlični bolnik. — Ali je to ljubezen, ki jo iščem? — je kakor blisk nenadna bolečina spreletela Grudnov-ko. Široko je odprla zenice in zazrla pred seboj tuj, v divji strasti spačen obraz, ki ga ni poznala. Vsa začudena se je uprla, glavo daleč nasaj in Slak se je zdramil iz rszvnetjs. Njegove plapolajoče oči so vpraševale, strast je upadala, plašno razočaranje je oblivalo moža. — Nisi mi odgovoril! — Je očitala Grudnovka razdvojena. — Nisi razbil mojih dvomov! Umaknila se je in sediš na dlvan, gledaje nepresUno njegov začudeni obras. — Nis^n? Kakšnih dvomov? Stopil je bliže in jo prijel za golo mehko roko, s katero si je popravljala zmedene lase. — Ali nI bolje, da te sploh ne vprašam? — je zavrnila naglo in mu izvila roko. — Mlad si, svoboden, vso srečo imaš še pred seboj in le zanimiv doživljaj ti je, kar je meni kakor solnce rastlini! Ne, bolje bo, da U ne vprašam, da ohranim vsaj tisto trohico dobre vere, ki jo imam! — Malo me poznaš, — se je izgovarjal Slak, — tudi jaz imam svoje za seboj! — Odgovoril pa mi vendarle nisi! — se je razvnemala Grudnovka. — Vem, dobro vem, obsojaš me! Tiho v dnu srca me obsojaš radi mojega koraka! Reci, da me ne! Njen glaa je drhtel, prsi so se ji dvigale, nervozno je trgala ftoee is namiznega prta. — Albertina! — je vzkliknil Slak in sedel zraven nje. — Kaj govoriš? Kje jemlješ U miali? — Ali poznaš moje življenje? — je vprašala mehkeje. — Ali veš, da nisem srečna, odkar sem poročena? — Domneval sem. — je dejal mlsdi mož In božal nje mehko roko. — Glej, — Je nadaljevala. — prišel je čaa, da vidim globino svoje nesreče! Kako je prišlo do trga zakona, kdo ve! Mlado dekle sem bila in si nisem ispraševala srca. Sele počaal so se ml odpirale oči. Potem pe ono rahljanje. ono trgaaje vezi, kl so bile Uko Unke tako varljive! iOsUs navadi ja žgal oglje, pok* tega je imel zmerom tudi par kot- ičev žganja. _ "Dober večer," je isptagovo-ril ogljar. Bog daj," je odgovoril Peter in stopil k ognjišču, ki je ša gorelo na njem. Puško Je posUvil v ot in se vsedel pred njo na sto-co. "Malo žanjice mi daj!" je zahteval skoro osorao. Ogljar se je zvito nssmnhnil, pogledal proti okajenemu stropu n se popraskal za ušesi. Ne vem, da bi je bilo kaj .. Kar poglej ...!" mu je ukazal. "Čakaj ... morda ..." je od* vrnil ogljar. S silnim železnim ključem je odklenil omaro, ki je stala v najbolj temnem in skritem kotu, in potegnil iz nje v cunje zavito zelenko. "Mhe . caže, da bo nekaj . . . Ker si ..." Natočil je v kozarček. "Pa še zase daj!" je ukazal Peter. ^HH "Ce praviš ... mhe ... če pra- vflMHBMHHttg Oba sU spila na dušek. Ogljar ie znova brez vprašanja natočil, nato je naložil na ogenj novih polen. Kadilo se je nekaj časa, asU si mencal*, oči, naenkrat pa je vzplamtelo skoro do stro- Veter je polegel, da sam ni vedel kdaj. Upehal se je; zato se je naslona na grčo in počival Globoko je dihal in se samozadovoljno oziral po zadnjem drevja, večinoma mecesnu. Le tuintam je samoval tudi bor, majhen in skoro skrit v grmičevja. V grapah je ležal sneg, tla so bila vlažna. (Konec prihodnjič.) . CEMU PLAČEVATI VISOKO STANARINO? $300.00 Vam sačetno preskrbi vaš dom. Aker zemlje, kjer lahko redite kokoši ia »elenjavo doma, dobite 9495.00. 976.00 plačate takoj, ostalo mesečna odplačila po $S.00. Izvrstna trapeportacija. Kupite takoj in podvojite ali početvorite vaš inveafc-it Oglasite ae pri: R. Balbiano, 651 Sheridan Rd., Chk&go, DL— (Adv.) RAD BI IZVEDEL kje se nahaja moj svak Steve Jagodič. Prijatelje in znance prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi to naznani. Kdor priteljev mi to naznani, mu dam nekaj nagrade. Ako pa sam to <:ita, naj se javi na moj naslov: John Turnšek, P. O. Box 462 ClartdgejTir-•- pa. Živ plamen je obsvetO sajasti obraz oglarja. "Ali greš . . .?" je čez nekaj i lasa vprašal ogljar ter se skri-o namuzal. "Se nocoj," je odgovoril kratko Peter. Po kratkem molku je zopet vprašal ogljar: "Ali prineseš kaj . . .?" Peter je pomislil en hip. "Deset kron, s kožo vred in kar je droba, deset kron boš dal," je pokimal. "Preveč, ne morem; sedem dam ..." "Deset, sli nič!" "Osem..." "Rajši ga pustim v planini" "Devet..." "Molči! Daj roko!" Udarila sU. Ogljar je natočil znova v prazne kozarce. Suha drva so prasketala v ognju, v vetru se je stresala bajU ... "Ce greš, kar nocoj pojdi," je izpregovoril po kratkem molku ogljar. "Danes je lepo» jutri ne vem, če bo; veter ima že silno moč... Na drugo stran pa nikar ne hodi, snega je že pri pastirski bajti za dlan debelo. "Nič zato. Pred tremi leti, ko so me biriči gonili, ga je bilo čez pas, pa sem jim le ušel čez mejo na Koroško.. .Sem ga navajen kakor berač mraza." "Vsak ga ne užuga, kakor veš," je zmigal ogljar. Tedaj je Peter brez besede, a odločno vstal in nagnil še par koaarčkov, predno se je poslovil Ko je stal zopet sam na plan: ma je ležala vsa kri v glavi, da ni čutil mrzložgočega vetra, se je zaleUval vanj v kratkih močnih sunkih. Mesec, ki se prav malo pokazal, je zahajal za goro in razsvetljeval srebrnino sveže zapadlega snega na vrhovih predgorja. Čudno svečano in tiho je bilo. V velikem miru je bučalo le kamenje, ki se je kotalilo v potoku. Sveti občutki so ga prevzeli, ko je stopil zopet v gozd in si o-tipal pot pred seboj. Žganje mu je razdražilo misli in Čustva. Občutil je, da je žadnjič na poti in zazdelo se mu je, da se bliža kon cu svojega življenja. Ko bo plen prodal, Ukrat bo vse končano. Nikoli več potem v goro, niko več! Pred bajto doma bo sedel in se oziral v skalnate vrhove, sedaj pokrite s snegom, sedaj obdane z meglo. Gledal bo, kako bodo Šle nevihte čez vršace in slemena, kako se bodo bliski gubljali v njih. Videl jih bo. o-žarjene od solnca. kadar zahaja. Nikoli več ne bo slišal prasketanja kamenja, ki pada v prepade, kadar se cela ČeU divjih koz podi po skalah ... "Se nocoj in potem nikdar več . . ,H je izpregovoril ginjen v tihi gozd. Toda kolikor večje je bilo spo-znsnje, da je zadnjič, tem večja je bila njegova moč. Kakor raatla v njem; dvajsetletni fant ne gre tako v goro, kakor je šel on. Malo upognjen, z rokami skoro do Ul in s stisnjenimi zobm se je poganjal kvišku po strm nI, naprej, vedno naprej. NIČ starca ni bilo več v itfem. Nič n vedel, kako je čas minil; kakor bl zadremal, zasanjal in izpregle-dal: okrog njega Je bil beli dan. Na sedlu je zagledal pastirsko bajto v snegu, od weh strani eo da skuhaš dobro pivo, pisi po nase pr6dukte. v ftnVf1 slad. hsasU, sladkor ln vss drage potrebščine. Poskusite ia ss prepričajte, da ja doma pri le najboljši in Grocerijam, sladčičarjem ia ▼ pro- past pri večjih naročilih. Pišite pa 9491 frank oglar, »•parter Ai NAROČNIKI (Aug. 31.-1] pomeni, da vam je ni poteki« ta dan. p( o pravočasno, da vt® ne ustavimo. Ako lista »rejmete, je mogoče jen, ker ni bil plačan, je vaš Ust plačan in prejmete, Je mogoče ljen vsled napačnega _ va, pišite nam dopisnica! navedite gtari in novi alov. Naši zastopniki so vsi L štveni tajniki in drugi stopniki, pri katerih plačate naročnino. Naročnina za celo leta $5.00 in za pol leU pa Člani S. N. P. J. plača pol leta $1.90 in za celol $3.80. Za mesto Chicago ia cero za leto $6.50, pol $3.25,«« flane $5.30. Za Evropo stane za pal| ta $4.00, za vse leto pa Tednik stane za Ei $1.70. Člani doplačajo i 50e z« poštnino. Naročnino lahko tudi mi pošljete na naslov: UPRAVNISTV0 "PROSVETA 2667 S. Lawndale Are, CHICAGO, ILL NrahHi tsfaszssgM oKsk^prijateTjev MILVVAUKEE o u IZREDNI BRZOVOZNI VLAK valja aa tja la nasaj V NEDELJO, 30. AVGUSTA Mlesa St bUw) stori «ss.........7t»» A. S. .......................................T tis A. a Jas Is Lefce Frart tolsltsrs v Mhraak« cM FrUJecs ss purtij aa ai»J» Za vss eejasalla etoeHa m mi H. O. VAM VINKLB. General Acnt 141 a Clark St (T«L Dtarborn 21« I ali: SSS w. Jaekaea St (Tal. Daarbon. tltl) ali pa i Glavni kolodvor aa MmUmb St TeL Daarbora SOM. Chicago & North VVester n Ry. 11a Tiskarna S. N. P. J. sptejesa ka v TISKARSKO obit sparajott dela. Tiska vabila s« veselice In shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letalca Itd. v slona-skem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem« angleškem jeziku In drugih. VODSTVO TISKANE APELIRA HA ČLANSTVO S. It P. J* M TISKOVINE NAROČA V SVOJI 1SS / CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE vrste. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO SKARNE. Pišite po Informacije na naslov: S.N« P. J* Printerj, 2657-59 Sooth Lavradals A veni* Chicago, m. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.