PRIMORSKI DNEVNIK J« začel Izhajati v Trstu 13. maja 1946, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnolen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 aa ja tlaka! v tlakami «Doberdob* v Sovcu pri Gorenji Trebuli. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1946 v tlakami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1946 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Iz tla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasulnjenl Evropi i> Ti i> > O "0 O > ro X Crei Ti rn zi o vi 7? m e z c. X z: <_ H-1 9 H 3 CO m ui j» i> i> sarsarrs:P??0""' Cena 500 lir - Leto XL. št. 37 (11.760) Trst, torek, 14. februarja 19b<# Izvolitev novega generalnega tajnika potrdila predvidevanja Cernjenko takoj po izvolitvi pozval Zahod k obnovitvi dialoga Konstantin Cernjenko je bil dolgo vrsto let najožji sodelavec Leonida Brežnjeva Napovedana kontinuiteta politike Jurija Andropova MOSKVA —- Centralni komite KP SZ je včeraj na izredni seji, ki je bila posvečena spominu v četrtek umrlega sovjetskega partijskega in državnega voditelja Jurija Vladimiroviča Andropova, izbral za novega generalnega sekretarja partije Konstantina Ustinoviča Čer-njenka. Predlog o njegovem imenovanju je v imenu politbiroja CK KP SZ pojasnil Nikolaj Tihonov, predsednik ministrskega sveta ZSSR, in tudi sam član najožjega partijskega vodstva. Vzpon Konstantina Čemjenka na najvišjo partijsko mesto ni prišel iznenada, kajti njegovo ime je bilo že nekaj dni v ospredju tukajšnje pozornosti. V petek. Po objavi smrti Jurija Andropova je namreč bil imenovan za predsednika odbora za pripravo žalnih slovesnosti, to pa je bil v tistem trenutku precej zgovoren znak, da utegne prevzeti tudi vodstvo partije, saj je ta funkcija v preteklosti vedno pripadala novemu generalnemu sekretarju. Poleg tega pa je imel Čemjen-ko v partijskem vodstvu zadnja leta tudi pomemben položaj, bil je najožji sodelavec Leonida Hjiča Brežnjeva, si z Jurijem Andropovom .po smrti Mihaila Suslova nekaj časa delil mesto partijskega ideologa. To je Nikolaj Tihonov na današnji seji tudi posebej poudaril, ko je govoril o njegovem partijskem delu. »Cernjenko je sovjetskim ljudem poznan kot vidna osebnost partijskega in državnega vodstva, kot zvesti sodelavec takšnih voditeljev leninskega tipa, kot sta bila Leonid Bjič Brežnjev in Jurij Vladimiro vid An-dropov . . .« ». Cernjenko je v svojem govoru, ki je bil nekakšno nastopno poročilo, ponovil, da bo partija v gospodarstvu nadaljevala po poti intenzivnega razvoja in da še vnaprej veljajo zaključki zadnjih partijskih plenumov, na katerih je kremeljski vrh pod vodstvom Andropova zelo kritično ocenil gospodarski položaj v deželi ter od vseh zahteval več discipline in reda. Na kratko je novi generalni sekretar spregovoril tudi o sovjetski zunanji politiki in o sedanjem mednarodnem položaju. Zavzel se je za načela »mirnega sožitja«, ki naj bi v tem trenutku raket in jedrskega orožja po njegovem veljalo bolj kot kadarkoli v preteklosti. Kot ugotavljajo tukajšnji opazovalci, sicer pri tem ni pozabil opozoriti, da bo Sovjetska zveza tudi v bodoče odločno vztrajala pri svojih interesih, vendar pa ni navedel nobene izmed zahodnih držav poimensko, ko je govoril o krivdi imperialističnih sil za sedanji zaostreni mednarodni položaj. To naj bi bil v tem trenutku zgovoren znak, da so v Kremlju kljub vsemu pripravljeni tudi na blažje tone. V bistvu je zahodu obnovil poziv za pogovore, za »resna, enakopravna in konstruktivna pogajanja« — kot je dejal. Očitno so v Kremlju prišli do zaključka, da bi današnja in jutrišnja tukajšnja srečanja veljalo čim bolje izkoristiti, saj bo zato več kot dovolj prilik. Spor med socialisti in komunisti grozi sindikatu CGIL z razpadom m- — Sindikalna enotnost je danes samo še stvar oteklosti. Po 13 letih federativnega pakta in enotnih Vstopov so se tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in „ .razbile, še zlasti prva, ki je doživela hud razkol v r ®Jin vrstah. CISL in UIL bosta morda podpisali spo-dzum z vlado, prav gotovo pa je, da ga CGIL za sedaj bo. dhm° nai*>0U dramatičnega razkola v vrstah CGIL je je - v te*tu včerajšnjega dne. S 76 glasovi proti 43 sc na na^X®rja italijanska sindikalna organizacija razklala st-.SVoii dve tradicionalni komponenti, večinsko komuni-r.(||.n,J in manjšinsko socialistično. Lama, Trcntin in Gače ln s.° namreč poudarili, da je za sindikat nemogo-„ sprejeti vladni predlog, še zlasti tisti del, ki govori k «"i delovne sile. Del Turco in z njim socialistična .niponenta, pa je izrazil svojo pripravljenost na podit.;,, sporazuma in je menil, da je razbitje v vrstah CGIL napaka. kon vrstah CGIL sedaj vztrajno govorijo o izrednem da ”fesu, kar pa je Lama takoj zanikal in napovedal, terk1' *° v kratkem sestal izvršni organ sindikata in za-generalni svet. ljo . razk°lu v CGIL so govorili že nekaj dni. V nede-sProt i je scsta*° vodstvo, da bi skušalo spraviti nanje p1-°*'.a sl tabora. Šlo je za dokaj dramatično zaseda-rp„’ . je samo odložilo neizbežen zaključek, do katc-6a K prišlo včeraj. Brui?°r 3e dokaj globok. Komunisti menijo, kot je dejal Preveiib rentin, da bi bil sporazum, ki ga ponuja vlada, uko breme za delavce, ki bi jim razpolovili dra- ginjsko doklado, ne da bi za to imeli ustrezno protivrednost na področju gospodarske politike (zaposlitev, davki, tarife). Zato je po njegovem mnenju treba zagovarjati sindikalne pozicije, proti slehernemu poskusu in-štrumentalizacije. Komunisti se zato obračajo na bazo, ki je s svoje strani te dni uprizorila vrsto spontanih manifestacij. Za socialiste pa vsebuje Craxijev predlog vrsto sprejemljivih pogojev, še zlasti v sedanjem obdobju, ki ga označuje gospodarska kriza. Gre za predloge, ugotov-Ijajo, ki bi utegnili prispevati k poživitvi italijanskega gospodarstva. V takem položaju se je peščica sindikalistov, ki ne sodijo niti h komunistom niti k socialistom, demonstrativno vzdržala, da bi tako opozorila vse italijansko sindikalno gibanje na katastrofo, ki bi jo zanj pomenil razkol v CGIL. Tudi znotraj CISL gre zabeležiti vrsto dvomov. Marsikdo meni, da je razbitje s CGIL zelo hudo dejstvo in sc ne strinja z možnostjo, da bi ločeno podpisali sporazum. Na seji vodstva Pierre Camiti ni izključil te možnosti, ni pa zanikal, da bi bila ta odločitev dramatična. V prihodnjih dneh bo tekla diskusija o tem, kaj bi se zgodilo, če bi sporazum podpisali samo dve sindikalni organizaciji. Po mnenju nekaterih vidnih izvedencev, med katerimi je tudi socialist Giugni, ki je pred časom izdelal statut delavcev, bi tak ločeni sporazum le s težavo spremenili v zakon, če vlada seveda ne bi odobrila svojega zakonskega odloka. Po mnenju drugih bi tak ločeni sporazum bil celo v nasprotju z italijansko ustavo. R.G. .olimpijskih. i • J pri morski ■M. dnevnik ■J [■ M Sarajevo 84 Veleslalom Armstrongovi (ZDA) Na Jahorini so včeraj izvedli prvo tekmo v alpskem smučanju. Ženski veleslalom je dokaj nepričakovano osvojila Armstrongova (v sredini) pred rojakinjo Coopcrjevo in Francozinjo Pelenovo (desno) Misel ob letošnjih proslavah našega kulturnega praznika številnih, prireditev ob Partii in*™1 kulturnem prazniku je za sp;0£ m Vreuranjeno, če zapišemo mno 7 m«sel kljub temu, da se bodo riesec« ZVZst^e še vse tja do konca Kuitur Fretesna dvorana tržaškega ZSKD nf9a doma ob osrednji proslavi■ ^ruštvihV^u^°š obisk po kulturnih Rovt ,1 Mili do Barkovelh od f.e niar«5r-ža in Ce temu dodamo \\ in dn5i sveže9°' kar smo vide-1 jenih 1 na teh skrbno priprav-n0vi7n besnostih, res navdajajo z Vi1teTnirfi°SU?ncm ’ Ponekod so nas Ood ohnnt, , e<*e govornikov, dru-Stviarjalcp,,a, ^P^dcila književnih u-p°etou vpt’ °° STca mm ie se0el p°dal m.,.2, naj ga je s tremo jetnik osiuronošolec, govoril u-'l Olasbp^6716 besede ali poustva-ut=nj mojster. Če ima Prešernovo izročilo čudno moč, da nas vedno znova kliče k nam samim, nas v trenutku, ki ga živimo, polni z neko vsebino, ki je v razdivjanih letih porabniške mrzlice nismo znali zaznati drugače, kot s suhim leporečjem. Danes je spet čutiti vrenje življenjskega soka, ki v našem narodnem telesu ni nikdar presahnil in ki skozi številne rodove ni uspel napojiti kvečjemu kake trhle vejice, tudi sicer obsojene na odmrtje. V slovenski matici in zamejstvu je njegovo planje spet bolj živahno, njegov utrip je od korenin čutiti v žile in v najtanjše kapilare. Vliva nam novih moči, nas svari pred lastno brezbrižnostjo in ozave-šča o globini naše razpoznavnosti, ki jo je Prešeren tako preroško zakoličil. V. B. Prešernova proslava v Gorici . L. _ V goriškem Kulturnem domu je v okvira Prešernove proslave nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane NA 12. STRANI Prevladala logika struj GORICA — Logika struj in zakulisnih iger je spet prevladala na deželnem kongresu Krščanske demokracije, ki se je odvijal v soboto in v nedeljo na razstavišču Espomego. Boj za delegatska mesta na bližnjem vsedržavnem kongresu je povsem zasenčil razpravo o stvarnih vzrokih lanskega volilnega poraza ter o vlogi katoliške stranke v družbeni stvarnosti. Več kot polovica delegatov, ki bodo zastopali našo deželo na rimskem zasedanju, pripada heterogeni Usti, ki podpira tajnika Biasuttija. Moro-tejska struja, ki je vendarle doživela dober uspeh na sekcijskih kongresih, se je razbila po zemljepisni pripadnosti svojih članov. V razpravi, razen sobotnega posega Jurija Slame, ni bila niti enkrat omenjena naša narodnostna skupnost. NA 3. STRANI Ameriški odmevi na izvolitev Konstantina Černjenka Ugibanja o novem kurzu sovjetske politike NEW YORK — Volitve v Moskvi niso povzročile nikakršnega presenečenja na tej strani Atlantika: potem ko je Konstantin čemjenko prišel na vodstvo državnega odbora za pogreb Jurija An-dropova, je večina tukajšnjih »sovjetologov« prišla do zaključka, da je on najbolj verjeten kandidat za generalnega tajnika stranke. Tako vsaj sedaj govorijo tisti, ki so do včeraj predvidevali, da bi v Moskvi mogli izvršiti generacijsko spremembo in da bi se v vrh lahko povzpela Mihael Gorbačov ali Grigorij Romanov. Nekateri komentarji pa se ne strinjajo s temi strokovnjaki in jim zlobno očitajo, da so sicer o Juriju Andropovu veliko vedeli, ampak so šele v teh dneh odkrili, da ima ženo. Newyorski dnevnik je v čestitki novemu generalnemu sekretarju v Moskvi, »kdorkoli bi že bik zapisal : »Čeprav se bomo v naslednjih dneh pretvarjali in dali vtis, da je drugače, mi o vas ničesar ne vemo, res pa je, da tudi vi ne veste mnogo o nas.« S takšnimi pridržki je mogoče sprejemati prve ameriške reakcije na izvolitev v Moskvi. Konstantina Černjenka opisujejo tukaj kot voditelja, ki je tri desetletja preživel v senci Leonida Brežnjeva. Ocenjujejo ga za previdnega in obzirnega človeka znotraj najožjega kroga sovjetskega vodstva. Ti komentatorji prihajajo do zaključka, da pod novim vodstvom ni mogoče pričakovati večjih notranjih reform, kot so to pričakovali pod An-dropovom. Spet drugi so v govorih in člankih Konstantina Černjenka spoznali večjo zavzetost za popuščanje napetosti z Ameriko kot pri drugih članih sovjetskega vrha, in si niso enotni, kakšne zaključke naj bi potegniti iz tega razmišljanja. Prevladuje pa prepričanje, da imata glede sovjetskih odnosov znotraj kolektivnega vodstva glavno besedo Andrej Gromiko in maršal Ustinov. Nadalje obširno razpravljajo, če je ali če ni za ameriško - sovjetske odnose pomembno, kakšna je osebnost, ki prihaja na najvišji položaj v Moskvi. Dodajajo, da že vrsto let Sovjetsko zvezo vodi kolektivno vodstvo, ob tem pa ne pozabljajo podčrtati, da v takšnem centraliziranem sistemu politične sile naravno težijo k človeku, ki je na najvišjem položaju. Niso sposobni, da bi v dušku razvozlali, če bo Konstantin Čemjenko prevzel tudi vse tiste položaje, ki jih je zasedal Jurij Andropov. Nekateri prisojajo pomen dejstvu, da je sovjetska časnikarska agencija v navajanju položajev, ki jih je imel pokojni sovjetski vo- ditelj, izpustila njegovo funkcijo predsednika zelo močnega državnega odbora za obrambo. Na tej osnovi zaključujejo, da Konstantin Čemjenko tega odbora ne bo vodil. Po neskončnih analizah in ugibanjih je prevladala misel, da posamični državni poglavarji niso zmožni resnih sprememb v politiki tako velikih držav kot st^, denimo Sovjetska zveza ali Amerika. Tako je glede svoje države in njenih voditeljev newyorski dnevnik včeraj spustil tole: »Jimmy Carter je začel kot golob do komunizma in je končal kot zbegani jastreb, medtem ko je Ronald Reagan začel kot krvoločni jastreb, da bi postal majavi racak.« 0 teh poslednjih metaforah prav tako v Ameriki precej ugibajo. Sprašujejo se, ali bo Ronald Reagan predlagal novemu generalnemu sekretarju sestanek ali ne. Pred nekaj dnevi, po Andropovi smrti, so s posveta v Santi Barbari, ki ga imenujejo »tihomorska« Bela hiša, prišle govorice, da že sedaj Reagan predlaga bodočemu sovjetskemu voditelju sestanek zaradi »medsebojnega spoznanja«. Že dan kasneje pa je državno tajništvo pojasnilo, da to ne pomeni, da se ameriška stran odpoveduje prejšnjim pogojem. VZR Nemčiji niso bili presenečeni Irak bo zgradil naftovod do Akabe NIKOZIJA — Po pisanju neke specializirane revije iz Nikozije bosta Jordanija in Irak vsak čas podpisala sporazum o gradnji naftovoda, ki bo od iraškega Haditha (200 kilometrov severozahodno od Bagdada) dostavljal nafto do jordanskega pristanišča Akaba ob Rdečem morju.. Predhodne študije je baje že izvedla neka ameriška družba. Novi naftovod bi v grobem potekal po trasi starega naftovoda Kirkuk - Haifa, ki so ga zaprli leta 1948 po ustanovitvi izraelske države. Irak hoče torej čimprej uresničiti to zamisel, ki bi obšla zaradi iraško -iranske vojne skrajno nevarno pomorsko pot skozi Perzijski zaliv. Poleg tega načrta Bagdad že dalj časa misli na podoben naftovod, ki bi se z juga priključil saudskemu naftovod-nemu omrežju. Z obema naftovodoma bi se torej frak čutil dovolj varnega, da mu ne bi bilo treba okrniti izvoza nafte ob morebitnih bližnjevzhodnih zapletih. Pri Ventimiglii zaplenili 19 kg hašiša VENTIMIGLIA — Na avtocestnem mejnem prehodu prj Ventimiglii je policija aretirala včeraj šest oseb in zaplenila 19 kilogramov hašiša v vrednosti 190 milijonov lir. štirje a-retiranci so Italijani, dva pa Španca. Preiskovalci so jim bili že dalj časa za petami, včeraj pa so jim postavili past, ko je skupina z dvema avtomobiloma skušala prekoračiti mejo. O BAGDAD — Prvi podpredsednik iraške vlade Taha Jasin Ramadan je včeraj odpotoval na uradni obisk v Italijo in Jugoslavijo. Kot je izjavil, potuje v dve prijateljski državi, kjer se bo z najvišjimi predstavniki pogovarjal o nadaljnjem dvostranskem sodelovanju. Ramadan, ki je tudi član sveta iraške revolucije, se bo na povabilo predsednice ZIS Milke Planinc v Jugoslaviji mudil od 15. do 17. tega meseca, (dd) U BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov bo na vabilo avstralskega zunanjega ministra Heidena uradno obiskal Avstralijo od 15. do 19. februarja. BONN — Izvolitev Černjenka za novega generalnega sekretarja sovjetske partije so sprejeli v Bonnu brez presenečenja. Skoraj zanesljivo so pričakovali, da bo izvoljen za sekretarja 72-letni član politbiroja, brž ko je t \ sporočeno, da on vodi komisijo za pogreb Andropova. Poleg tega so številni politični opazovalci dvomili, ali je v Kremlju že dozorel čas za tako naglo »pomladitev«, do katere bi prišlo, če bi člani politbiroja izvolili za generalnega sekretarja Gorbačova, ki je dvajset let mlajši od Černjenka. Na pogreb Andropova v Moskvo sta včeraj odpotovala zvezni kancler Kohl in njegov zunanji minister Gen scher. Kohl je konec tedna pred evangeličansko skupino CDU-CSU v Wuppertalu dejal, da je zaznal »razločne signale«, da se dialog med Vzhodom in Zahodom o razorožitvi in nadzorstvu nad razorožitvijo na daljuje. Z začetkom nameščanja a-meriških raket srednjega dosega je Zvezni republiki Nemčiji, kot je de- ' jal, »zrasla nova moralna avtoriteta«, da lahko poziva k novim razorožit-venim pobudam. Po mnenju namestnika predsednika parlamentarne frakcije SPD Hor-sta Ehmkeja pa je naloga zahodnih Evropejcev, vštevši Zahodne Nemce, da bi postali samostojnejša sila v NATO in da bi z ZDA »govorili z enim jezikom«. Samo tako bi lahko ameriško prevlado v zavezništvu, nad katero se Evropejci tako radi pritožujejo, zamenjali z »družabništvom enakopravnih.« Ehmke je to dejal konec tedna v Muenchnu na 21. mednarodnem obrambnem zborovanju, ki se ga je udeležilo 160 politikov, znanstvenikov, vojakov in novinarjev Ehmke je citiral predsednika Kennedy ja, ki je pred dobrimi dvajsetimi leti govoril o dveh stebrih NATO. Vloga Evrope kot stebra ZDA je povsem v skladu z ameriškimi interesi, je nadaljeval Ehmke. Tako bi dosegli novo delitev dela v NATO. Stari kontinent mora prevzeti večjo odgovornost za obrambo osrednje fronte v Evropi. Američani pa bi morali evropske zaveznike v tesniti jemali kot enakopravne partnerje in se upre ti skušnjavi, da bi Evropo izkoriščali kot orodje pri uresničevanju svoje svetovne supersilske politike. Hkrati pa je Ehmke popolnoma nedvoumno povedal, da je potrebna nadaljnja navzočnost ameriških vojakov v Evropi: »Njihova navzočnost je hkrati izraz in simbol tega, da bi napad na Evropo pomenil tudi napad na A-meriko.« Zahodnonemški obrambni minister Manfred Woerner se je zavzel za krepitev konvencionalne, to je nejedrske oborožitve NATO, ker se tako »zmanjšuje naša odvisnost od prezgodnje uporabe jedrskega orožja, če bi bila napadena zahodna Evropa«. V vojaških krogih imenujejo to »zviševanje jedrskega praga«. Za krepitev konvencionalnih sil se zavzema tudi socialdemokratska stranka in Horst Ehmke je govoril njej v prid. Toda ne on ne obrambni minister Woerner nista povedala, od kod bo zvezna republika vzela denar za krepitev konvencionalne oborožitve, kot je zapisal neki komentator. Letnega obrambnega zasedanja v_ Mue:ichnu bi se bil moral udeležiti tudi ameriški podpredsednik George Bush. Namesto njega je prebral njegov referat predsednik ameriškega senatnega odbora za oborožene sile John Tower. V Bushevem sporočilu je tičal očitek, da se Američani zavedajo, da ZDA izdajajo dosti večji odstotek svojega bruto družbenega proizvoda za obrambo kot njihovi zavezniki. Washington upošteva gospodarske težave v Evropi. »Toda kot politik vam lahko povem,« je sporočal Bush svojim evropskim zaveznikom, »da bodo ZDA lahko več prispevale za obrambo v okviru NATO samo v primeru, če bo taka prizadevanja očitno čutiti na obeh straneh.* Ronald Reagan, je nadaljeval Bush, je voljan nadaljevati razorožitvem dialog z Moskvo, ne da bi ji želel s pozicije vojaške moči izsiljevati koncesij. BOŽIDAR PAHOR Predsednik Džema jel že pripravlja kompromis z muslimansko opozicijo BEJRUT — Neurje nad Bejrutom in Libanonom je okrnilo vojaške operacije, da je lahko francoski kontingent v dogovoru s sprtimi za nekaj ur odpri prehod na »zeleni črti« med vzhodnim in zahodnim Bejrutom. V muslimanskem delu Bejruta je namreč že pričelo primanjkovati najosnovnejših življenjskih potrebščin. Kljub zatišju v vojaških operacijah pa so trenutno politični izgledi za rešitev krize izredno borni. Reaganov odposlanec za Bližnji vzhod Rumsfeld je odpotoval v ZDA, da bi poročal o najnovejšem razvoju dogodkov. Tudi saudski posrednik Rafik Hariri se je iz Damaska vrnil v Rijad praznih rok. Libanonski predsednik Amin Džema jel pa vseeno upa, da njegova usoda ni še povsem zapečatena. V Ženevi bo 27. februarja predlagal pravi »zgodovinski kompromis« z muslimani, da bi rešil svojo potapljajočo se ladjo. Kot kaže je pripravljen celo žrtvovati libanonsko -izraelski sporazum, spremeniti versko sestavo parlamenta in ukiniti dosedanje verske proporci je pri imenovanju libanonskih funkcionarjev. Nekaj se kot kaže premika, saj libanonska opozicija ne navaja več zahteve o Džema jelovem odstopu. Medtem pa je italijanski kontingent že pričel priprave za umik iz Bejruta. Del nepotrebne mehanizacije in opreme so že prepeljali v bejrutsko pristanišče, da bodo lahko s prihodom dveh civilnih trajektov v dobrem tednu končali umik vsega kontingenta. Izključili so namreč postopno evakuacijo, saj bi v takem primeru težje poskrbeli za varnost enot, ki bi morale počakati. Ameriški vojaki stražijo poslopje veleposlaništva ZDA v Bejrutu (Telefoto AP) BEOGRAD — V predsedstvu SZDL^ so včeraj sklenili ustanoviti delovno skupino, ki naj bi najkasneje v 20 dneh proučila, ali so možnosti, da bi lastnikom avtomobilov dali dodatne bencinske bone, ki bi jih lahko izkoristili med letnimi počitnicami. Avto moto zveza Jugoslavije je P1"6' dlagala, naj bi avtomobilistom omogočili pravico, da poleg rednih bonov kupijo še 100 litrov bencina. Na sestanku v socialistični zvezi so pred' stavniki zveznega sekretariata za tržišče in zveznega komiteja za energetiko trdili, da v letošnji energetski bilanci ni mogoče najti »luknje« za dodatne količine bencina, če bi vsi dobil po dodatnh 100 litrov, bi to pomenilo, da je treba uvoziti 200.000 ton bencina ali milijon ton nafte, sredstev za to pa ni. Vendar pa je predstavnik splošnega združenja naftnega g°" spodarstva menil, da bi tudi v sedanji bilanci lahko poiskali 200.000 ton bencina, seveda če bi izvozili manj domače nafte, (dd) Novosti pri obdavčevanju v SR Srbiji BEOGRAD — Paket osnutkov davčnih zakonov, ki ga je pred kr0y kim sprejel izvršni svet skupščine Srbije, predvideva številne novosti obdavčevanju. Najpomembnejše so uvedba dodatnega davka za kmete, 0 davčevanje premičnin (avtomobilov, traktorjev, kombajnov itd.) 0 davčevanje skupnega prihodka občanov. ‘ _ ej Osnutki davčnih zakonov so že pred javno razpravo povzročili Pre sporov in dilem, predvsem v zvezi s tem, ali je treba dodatno kmeta in ali je treba uvesti nov davek na avtomobile in kmetijske slT.Lz V celem paketu predpisov namreč niso navedene davčne stopnje, ^g katerih ni možno zagotovo vedeti, kaj novi zakoni prinašajo, to pa W povzroči zmedo. yi- Razprava je pokazala tudi na dvome o načinu obdavčevanja. Avtom g lov ne bi smeli obdavčevati glede na prostornino motorja (kot je. rvivelc v predlogu), temveč glede na ceno. Rečeno je bilo, da se prometni on plača že ob nakupu avtomobila (dd) Jaroszewicz se bo moral zagovarjati VARŠAVA — Poljski parlament je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se bosta morala nekdanji predsednik vlade Piotr Jaroszewicz ter njegov namestnik in predsednik komisije za načrtovanje Tadeusz Wrzaszczyk zagovarjati na sodišču pred obtožbo, da sta kršila ustavo in tako povzročila tako imenovano »poljsko poletje«. Za ta sklep je parlament glasoval skoraj soglasno, en sam poslanec je bil proti, trije poslanci pa so se vzdržali. To je prvič na Poljskem, da se bosta morala vidna predstavnika via de zagovarjati pred obtožbo, da sta povzročila gospodarsko krizo, ker sta izkoriščala svoj položaj. Poljski parlament je na seji sklenil, da ne bo obtožil nekdanjega namestnika predsednika vlade Jana Szy-dlaka in Tadeusza Pyko. Jaroszewicz, ki je bil tesen sodelavec takratnega prvega sekretarja poljske združene delavske partije Edwarda Giereka, ki so ga odstavili še pred avgustom 1980. Giereka so internirali skupaj z Jaroszewiczem, Wrzaszczykom, Pyko in drugimi visokimi voditelji, ki so jih spustili nekaj mesecev kasneje. Na svoji seji je poljski sejm tudi odobril zakonski osnutek, ki predvideva podaljšanje parlamentarnega mandata za nedoločen čas, saj bodo komaj v teku letošnjega leta določili kdaj bodo nove volitve. Parlament je tudi odobril novi volilni zakon za volitve v občinske svete. Poslanci so izglasovali tudi resolucijo o zunanji politiki, v kateri izražajo zaskrbljenost zaradi posledic imperialistične politike ZDA in nekaterih držav NATO. Takojšen iranski protiudarec Steber dima nad Dezfulom po sobotnem iraškem raketnem napadu (AP) ■ * jc BAGDAD — Iransko t°Pništv® h včeraj že drugič v zadnjih 2 0i bombardiralo iraško mesto ■ a. kjer je med nedeljskim bomba ^ njem izgubilo življenje 13 °fe.t0v. njenih pa je bilo preko 80 clV nCj V Bagdadu so potrdili, da so bombardirali obmejne kraje kin, Mandati in Hormal. jr*1K ,a ko ni predstavnik je napovedal, .eJjl frak vrnil udarce z bombarda* ,jU ciljev globoko na iranskem ^ Sobotni iraški * raketni reak' Dezful je torej sprožil venz cjjj cijo protiukrepov, ki imaJO' ^ ge izključno civilne objekte, la tuji v nedeljo Irančani bombardu^ ega gradbišče ogromnega petroK obrata v Bandar Homeiniju- Deželni kongres KD v znamenju notranjih razkolov Struje spet prevladale nad trezno razpravo Zadnja priložnost GORICA — Napovedovali so, da bo deželni kongres Krščanske demokracije, ki se je odvijal v soboto in v nedeljo na razstavišču Espomego, morda prvič v povojnem času potekal v znamenju moralizacije notranjega strankarskega življenja. Najbolj optimisti so bili celo tudi mnenja, da bomo priča kongresu enotnosti in sprave ter da bo KD, po pekočem porazu na lanskih volitvah, končno trezno razmislila o svojih temeljnih političnih usmeritvah ter o svoji vlogi v družbeni stvarnosti. Vsi, ki so napovedovali tak razplet kongresa pa so se pošteno zmotili. Na goriškem zasedanju je spet prišla do izraza stara in povsem izguljena podoba stranke, pravo nasprotje tistega (utopističnega?) modela, ki ga s tako vnemo zagovarja sekretar De Mita in ki si tako težko utira pot v demokristjanskem labirintu, stičišču različnih in včasih tudi nasprotujočih si interesov. V naši deželi so soglasno podprli De Mito, njegova težnja po prenovitvi strankarskega življenja in notranje dialektike pa je bila na vsej črti Poražena. Struje so premočno prevladale nad kritično in odkrito razpravo, njihovi načelniki pa nad vsemi delegati in udeleženci zasedanja, ki se je Po stari navadi bolj kot v kongresni dvorani od- vijalo po hodnikih in po bližnjih sobah. Kandidatne liste delegatov za vsedržavni kongres je predložilo kar osem struj in skupin, medtem ko je v soboto zjutraj vse kazalo, da bodo v »volilnem« boju sodelovale največ štiri liste. To razdrobljenost je treba v prvi vrsti pripisati hudemu razdoru v vrstah levice, ki so ga povzročili videmski pristaši bivšega sekretarja Zaccagninija in to v odkriti polemiki z vplivnim voditeljem furlanskih morotejcev posl. Bressanijem. »Režiser« tega manevra je bil videmski pokrajinski sekretar Berteli, ki se je hotel s tem očitno maščevati Bressaniju, ki ga je pustil na cedilu v junijskem boju za parlamentarni mandat. Bertolijeva poteza je presenetila morotejce iz ostalih treh pokrajin, ki po dolgotrajnih pogajanjih niso znali najti skupnega jezika in torej tudi sporazuma za enotno kandidatno listo. Pristaši Zaccagninija iz Trsta, Gorice in Pordenona so se predstavili ločeno, medtem ko je Berteli -s svojimi pristaši (razen Bressanija in predsednika dežele Comellija) podprl listo deželnega sekretarja Biasuttija. Slednji je zmagovalec na goriškem kongresu, saj bo njegova lista zastopana v Rimu s kar devetimi delegati od skupnih 17 iz naše dežele. Najmočnejša notranja struja (morotejci), ki je na sekcijskih kongresih prejela več kot 30 odst. preferenc, pa je bila po »izdajstvu« Berteli ja poražena na vsej črti. Bitka med strujami je popolnoma zasenčila razpravo, ki je bila, razen redkih izjem, precej plitva in nezanimiva. Vsi diskutanti so podprli De Mito, mnogi tudi zavedajoč se, da je v tem trenutku minister Scotti res »nekonkurenčni« tekmec sedanjega sekretarja. Iz dolgočasne razprave gre omeniti le poseg predsednika deželnega odbora, ki je govoril o enotnosti Furlanije-Julijske krajine, o specifiki Trsta in Gorice ter tudi o mednarodni vlogi dežele v stičišču družbenih ureditev, narodov in kultur. Njegov poseg pa je naletel na gluha ušesa ter je v marsičem izzvenel kot zadnji poziv treznega upravitelja proti logiki struj in notranjih razkolov. V razpravi nismo slišali besedice (razen sobotnega posega Jurija Slame) o Slovencih, še manj pa o Furlanih in o valorizaciji njihove kulture, čeprav je bilo to vprašanje v zadnjih časih vendarle večkrat predmet vročih debat znotraj furlanske KD. SANDOR TENCE V svoji zadnji številki je beneški kulturno - verski list Dom objavil daljši komentar Ferruccio Clavore o zaščitnem zakonu za slovensko narod nostno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini. Ta zakon je po oceni Clavore zadnja priložnost za Slovence videmske pokrajine, da se kot skupnost rešijo m polnokrvno zaživijo. Globalni zaščitni zakon — meni Cla-vora — je lahko zgodovinska priložnost, ki se ne bo ponudila nikdar več, zamuditi to priložnost pa bi bilo »le zadnje dejanje v dolgem procesu kolektivnega samomora, na katerega je bila naša skupnost privajena s strani tistih sil, ki jo že predolgo časa politično predstavljajo in ki uporabljajo proti nji soglasje, ki so ji ga zahrbtno iztrgali«. Obstaja namreč nevarnost, da bi bili Slovenci videmske pokrajine izključeni iz zaščitnega zakona, saj se govori, da je glede tega vladni osnutek zelo podoben osnutku krščanske demokracije. Srečanje z delegacijo PSDI Slovenci videmske pokrajine zavračajo diskriminacijo ČEDAD — Na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čeda-. so se minulo soboto predstavniki slovenskih organizacij videmske pokrajine sestali z dele-Racijo PSDI, ki jo je vodila Predsednica huminske gorske skupnosti dr. Teresa Valent. Dr. Te-resa Valent, ki je članica CK so-etaldemokratskc stranke je od vodstva PSDI dobila nalogo, da ?c sestane s slovenskimi društvi 'n organizacijami ter s krajev-'®i ustanovami in se sezani z Jihovinji stališči glede vsebine •jtsčitnega zakona. Srečanja 's slovenskimi predstavniki je dr. reresa Valent začela v videmski Pokrajini, v prihodnjih dneh pa le sesia tudi s Slovenci z 'noriškega in s Tržaškega. Po uvodnem posegu predsednica teritorialnega odbora SKGZ “jema Čema so v razpravo po-tajnik odbora Clavora, gr-,ski župan Bonini, pokrajinski i et°va,ec Petričič in msgr. Gu-!n’ ."i so v svojem izvajanju najt asili tako teritorialnost — za-°n ne sme diskriminirati Sloven-videmske pokrajine — kot tu-vsebino zakona, v imenu delegacije PSDI je dr. onJZj8! ^a*cnt naglasila načelno 6 itev stranke, da spoštuje um, v18 dol°čila, in njeno pri-y... y.Jenost, da reši vprašanje L..,'Itc manjšine v luči njenih in tudi gospodarskih po-doioi **r' Teresa Valent je tudi cev c temeljno zahtevo Sloven-kon v l.mske pokrajine, da je za-0st^,zan-'e enako veljaven kot za rod«6 Pripndnlke slovenske na-°dnostne skupnosti v deželi. Razčlenjeno in vsebinsko bogato sodelovanje ob meji na Goriškem GORICA — Komisija za stike z zamejstvom pri Skupščini občine N. Gorica v svojem poročilu za 1. 1983 ugotavlja, da je sodelovanje med obmejnim prostorom obeh držav pri nas zelo razčlenjeno in vsebinsko bogato, tako da vseh stikov in sodelovanja niso mogli našteti in jih oštevilčiti. Morda to niti ni najvažnejše, poglaviten je duh tega sodelovanja, važni so rezultati. Na mejnem območju med Novo Gorico in Gorico je lani bilo 126 najrazličnejših srečanj in sestankov mednarodnega značaja, udeležilo pa se jih je okoli 30 tisoč ljudi. Tako izhaja iz statistik, ki pa so, kot poudarjeno, nepopolne. Skupščina novogoriške občine je v letu 1983 nadaljevala in utrjevala tudi stike s slovenskimi občinami Doberdob, Sovodnje in Šte-verjan, z občino in pokrajino Gorica, s Tržičem, Ronkami in z drugimi območji. Poročilo ugotavlja, da se s slovenskimi občinami »nadaljujejo tradicionalno dobri stiki, pri čemer je bila Nova Gorica posrednik tudi za reševanje praktičnih zadev. Tako je za Sovodnje zaključena regulacija Vipa- ve, ki je poplavljala Rupo, za Števe-rjan pa regulacija Barbačine, oboje v sodelovanju z Vodnogospodarskim podjetjem iz Nove Gorice. Z Dober dobom so načrtovali predstavitev kulturne dejavnosti Doberdoba v Novi Gorici, Vendar pa Doberdob programa ni izvedel«. Zelo pestro je tudi sodelovanje med novogoriško občino in Gorico, ki se odvija prek treh mešanih komisij. V poročilu je rečeno, »da je delovanje komisij v letu 1983 polno zaživelo in dalo tudi dobre rezultate.« Na seji komisije so prejšnji teden pozvali krajevne skupnosti naj obnovijo tiste oblike sodelovanja z občinami, raznimi organizacijami in društvi na italijanskem območju, ki so bile morda osiromašene zaradi jugoslovanskih omejitev pri prehejanju meje s prepustnicami. Omejitve so zdaj odpravljene in zaradi tega sodelovanje ob meji lahko dobi novega zagona. V tem duhu bodo v Novi Gorici izvedli nove pobude. Pripravljajo pogovore z občinskimi upravitelji iz Sovodenj, Doberdoba in Števerjana, za obravnavo konkretnih problemov, ki bi jih rešili oziroma premostili še letos. Izpolnili bi tudi nekatere nujne načrte. V Novi Gorici nadalje načrtujejo srečanje z občinskimi upravitelji iz Gorice, da bi še poglobili medsebojno sodelovanje. Sprejeli so tudi pobudo videmskega župana, da bi furlansko glavno središče začelo sodelovati z Novo Gorico. Videm pa se, je bilo rečeno na sestanku v Novi Gorici, zavzema tudi za stike in sodelovanje z industrijsko in gospodarsko razvitim Mariborom. Na seji komisije za stike z zamejstvom občine Nova Gorica so skratka dali velik poudarek vsemu, kar lahko zbližuje obmejna območja na Goriškem in prispeva za sožitje in koristi prebivalstva na obeh straneh meje. □ PORDENON — Zanussi bo zaključil poslovno leto 1983 s 1.300 milijardami lir prometa, kar je precejšen napredek v primerjavi z letom 1982, ko je promet znašal 1.566 milijard lir. Kljub finančnim in drugim težavam obrat kot kaže še kar uspešno preboleva krizo, saj so šli njegovi izdelki dobro v promet tudi v tujini. Odprti krogi so na to nevarnost hitro reagirali in zganil se je tudi katoliški svet s protestnimi telegrami. Vendar po mnenju Clavore to še ne zadostuje in ljudem je treba pojasniti točno obsežnost vprašanja. Slovenci v videmski pokrajini so v 30 letih od 1951. do 1981. leta zgubili dobro polovico pripadnikov. Vse manj je delovnih mest, vse težje je graditi hiše, manjkajo infrastrukture, gozd je obubožal, Nadiža zgublja vodo, Matajur razprodajajo tujim interesom, slovenski jezik in kultura pa sta v šoli še preporredana. Vse to pa ni posledica neke zle usode, pač pa rezultat točne politične izbire. Globalni zaščitni zakon je za Slovence videmske pokrajine edina priložnost, da preživijo kot skupnost. Vendar ta zakon ne bo nikomur vsiljeval ničesar, z uvedbo slovenščine v šole narečje ne bo obubožalo, meja ne bo v nevarnosti. To so lažne trditve, ki peljejo vodo na mlin tiste skupinice nacionalistov, ki je na teh temah gradila svoj politični kapital. »Jasno je treba povedati — meni Clavora — da bo v slovensko šolo poslal otroke le kdor bo imel to za primerno, da bodo predvideni specifični posegi za našo kulturo, da bomo končno imeli zakonsko osnovo, da postavimo temelje svojemu razvoju«. ■»Dejanska svoboda — zaključuje člankar — je dopustiti tistim, ki to želijo, da se poslužujejo zaščite, ne pa izvajati psihološki terorizem z lažmi in strumentalizacijami. Svobode in spoštovanja ustavnih pravic ni mogoče kvantif idrati.« Zvoki in barve v posrečeni ILIRSKA BISTRICA — Najtočnejša oznaka prireditve, ki je bila preteklo soboto v domu JLA v Ilirski Bistrici, je »večer barve in zvoka«, čeprav so popolnoma upravičeno imeli glavno besedo likovni ustvarjalci. Društvo zamejskih likovnikov, ki v Trstu dokazuje svojo življenjskost dokaj pogostimi kulturnimi večeri in z večjimi razstavami, je že lani pripravilo skupinsko razstavo zamejskih ustvarjalcev. Razstava je bila najprej v Kanalu, pred nekaj dnevi se je preselila v Ilirsko Bistrico, potovala pa bo še dalje po obmejnih občinah in lahko upamo, da bo »pripotovala« do Ljubljane ali še dlje. Razstava zajema dela štirinajstih slikarjev — Milka Bambiča, Demetrija Ceja, Hijacinta Jusse, Vladimiro Klanjščka, Zore Koren - Škerk, Atilija Kralja, Marjana Kravosa, Jasne Merku, Silvija Pečariča, Fabia Smotlaka, Deziderija Švare, Franca Vecchieta, Franca Volka in Borisa Zuljana, dopolnjujejo jo kipi Bogomile Doljak ter filmi Sergija Cesarja in Aljoše Žerjala. Večer, ki sta ga v soboto pripravila DZL in Zveza kulturnih organizacij iz Ilirske Bistrice, je pa želel biti še popolnejši prikaz naše zamejske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Pozorno občin- sintezi DZL stvo sta pozdravila tajnik ZKO Vladimir Čeligoj in predsednik DZL Sergij Cesar, ki sta takoj predala besedo zvokom. Ženska pevska skupina Stu ledi je, sicer v komorni zasedbi, zapela tržaški in beneško ljudsko, izmenoma sta še nastopila mlada glasbenika Zoran Lupine z rogom in Miran Košuta z bas klarinetom ob klavirski spremljavi Bogdana Kralja. Kratka filma Aljoše Žerjala »Krog 2« in Sergija Cesarja »Krog 82«. sta zvoke spojila z barvo in gibom. Ob izhodu iz dvorane so si prisotni z nekoliko neobičajnim občutkom in s pristnim zanimanjem ogledali še skrbno pripravljeno razstavo, (nak) ckem^0 c*°*8°. ko smo v gospodai ski nofts,Tnu že Pisati o cenah in cer ločitevUhkl' Takrat smo menili, da od n*česar ° zamrznitvi cen ne prinaš, sk0 nnl;ef>Ve®a v jugoslovansko cer vPrašln„lko i*1 da je taka odločite ^nitv«3’ Sa^ že. štiri poprejšnje za spio j, no mso Prinesle nič dobrega flaciia ; n,ls° zaustavile inflacije. Ir Cene' »mv obdobjih, ko so bil tosla rJjU"znjfne' skorajda nemoten je celo iJs01, ko 50 cone odmrznili, p; drugeea , f10 močno poskočila. Ni vi. godilo ob tej zamrznit hiesiv,,. un?b so, da so v zadnjen aru Podražitve, do kateri! Mesecu' sPtoh °w°h no k7 ao Kateri venderti» smel° P^ti, saj so cer stolno infti^pmj™e: Povzročile 10 o« tein lo Vendar je treba n° infW,t:0t!rom dodati še 30-odst fkega i.a.i0’. kl je prenesena iz h bk°m n,*«' ker daje nekaterim ana tos 7” Kg° za izračune, da bi ‘dnaciti, a n,1 S6 ^o nadaljevalo st°tkov in osegte v Jugoslaviji 100 e h Zunanie cel° več-dob ja zain-^^teosti zdajšnjega < 114 las cen 80 potem takt ^terznj^bne Prejšnjim obdobje CddarLe temu pa je razli ^ se ^ ^ejsn.'d- Živčno in žolč ki spremljajo : ^dajviž^n’odzvati tako v vladi k ^czni Petičnih telesih, v sa dzpravlinij im. P® so celo nekaj c ?ddrznh^ kaj storiti, da bo skl Ze Pred m Cen 1-68 deloval esecem dni smo napm Gospodarsko pismo iz Ljubljane Do kdaj zamrznitev cen? dali, da se bodo skušali v podjetjih na najrazličnejše načine izogniti temu predpisu. To se je res zgodilo, pri čemer pa je značilno, da so svoje izdelke dražili tako, kot da predpisa ni bilo. Ker je bilo takšnih prekrškov veliko, so bile inšpekcijske službe skorajda popolnoma nemočne, pa čeprav so dobile izrecno navodilo zvezne vlade, naj bodo dosledne in stroge. Kasneje se je šele izkazalo, da so glavni krivci za podražitve pravzaprav republiške oziroma pokrajinske skupnosti za cene, ki bedijo nad precejšnjim delom cen. Te skupnosti pa so najbrž dobile podporo za takšne poteze tudi v republikah oziroma pokrajinah. še celo več: ko so te skupnosti zvedele, da se pripravlja odlok o zamrznitvi cen, so pohitele z odobritvijo cen. Da bo nekoliko jasneje, kaj se je dogajalo, je treba povedati, da velja za veliko izdelkov poseben režim odobravanja višjih cen. Podjetja morajo namreč pristojnim skupnostim za cene predložiti zahtevke za podražitve (nekakšne nove cenike) in če te skupnosti mesec dni nimajo pripomb oziroma če zahtevkov ne zavrnejo, potem lahko podjetje poviša cene. Zgodilo se je, da so te skupnosti samovoljno skrajšale čakalni rok na 20 ali 10 dni in tako omogočile podražitev tik pred zamrznitvijo cen. Predlog za zamrznitev cen je bil pripravljen v tajnosti, toda skupnosti so to tajnost prekršile in v štirih dneh pred 23. decembrom, ko je začela veljati zamrznitev cen, so ugodile 1840 zahtevam za podražitve. Takšno postopanje je sprožilo ostre razprave o spoštovanju zakonitosti, o ogroženem pravnem redu v Jugoslaviji, o (omajani) vlogi zveznega izvršnega sveta, o nujni politični akciji in podobnem, zvezna skupščina pa je vse te razprave utišala z odločitvi jo, da je treba vse cene vrniti na tisto raven, na kateri so bile 19. decembra. Torej je zamrznitev praktično potegnila za štiri dni nazaj, s tem pa onemogočila vse tiste, ki so zvedeli za tajen sklep o zamrznitvi in so zato hiteli odobravati podražitve. Cene se morajo torej vrniti nazaj, sicer bo skupščina sprejela poseben zakon o tem (ki bi kršilce, najbolj verjetno, o-stro kaznoval). Na ta način so razprave o upraviče- h in neupravičenih podražitvah pred po zamrznitvi cen splahnele, za čepa se je gospodarsko zelo potnem la razprava — namreč o tem, ati je lajšnja censka politika ustrezna o-roma, kaj spreminjati, da bi bila )lj ustrezna. Čedalje bolj prihaja v »predje trditev, da zdajšnji zakon o mah ni ustrezen (mimogrede — Ju )slavija je ena redkih držav, ki sploh iajo podoben zakon). Trdijo, da lajšnji zakon onemogoča vpliv eko-imskih zakonitosti na oblikovanje m (čeprav zakon zahteva prav to), a pa zaradi tega, ker uveljavlja ;em režimov dopuščanja oziroma idzorovanja cen (interesne skupno-i za cene so v vsaki republiki in __U n/\lrT" menjena arhitekta. Srečanje, na katerega so vabljeni vsi vaščani, bo ob 20. uri v dvorani Gospodarskega društva. Zanimiva razprava v otroški Pester kulturni večer Veliko problemov okrog poroda S filmi pokazali, da je mogoče roditi bolj človeško Kako rojevajo tržaške ženske? So zadovoljne s storitvami, ki jih med nosečnostjo in pri porodu (pa tudi potem) nudijo pristojne javne službe in še posebno otroška bolnica »Burlo«, ki ima dejansko monopol na tem področju? O teh vprašanjih teče v našem mestu že več kot leto dni široka debata, ki je dosegla vrhunec pred nekaj dnevi v konferenčni dvorani otroške bolnice, kjer so nekatere ženske organizacije priredile javno zborovanje. Množična udeležba žensk in tudi operaterjev posvetovalnic ter porodniško-ginekoloških oddelkov otroške bolnice je jasno pokazala, da je tema aktualna, občutena in tudi sporna. Predstavnice žensk so v svojih posegih namreč poudarile, da je porod v bolnici izrinil žensko ob rob dogajanja, kot da bi bil porod izven nje, kot da bi bila bodoča mati le »posoda«, predmet, in ne glavna oseba zanjo bistvenega življenjskega dogodka. Medicina si je v zadnjih desetletjih povsem prilastila pristojnost nad porodniškimi posegi in je "S tem ustvarila vtis, da je porod pravzaprav bolezen, ne pa fiziološki proces, v katerem ima nosečnica najpomembnejšo vlogo. Dogaja se, da je posamezna ženska za zdravnike in osebje le primer, denimo »preveč odprta maternica« ali »nevarnost splava«. Malokdaj ima tudi dovolj praktičnih informacij, da bi enakopravno sledila toku dogodkov, zato pa nima druge izbire kot da se prepusti na milost in nemilost »odgovornih«, ki na njeni koži odločajo o njenem telesu. V debati so tudi zdravniki ginekologi in porodničarji v bistvu potrdili tako usmerjenost, čeprav so jo skušali obrazložiti s svojega zornega kota. Znanstveni direktor bolnice, prof. Nordio, je zatrdil, da bo njegov inštitut vpregel vse sile za »proučevanje resničnih možnosti* pri uresničevanju »alternativnega poroda«. Porod- ničar Carlomagno je osvetlil probleme pristojnosti in odgovornosti posameznega zdravnika glede na njegovo šaržo, kar ima kot posledico dejstvo, da zdravnik (če nima dovolj institucionalne oblasti) ne more odločati o ničemer, čeprav je pred sodstvom za vse odgovoren. Zato se raje drži pravil, ker tako ne tvega ničesar. Ginekolog Pecorari pa je poudaril predvsem strokovno nepripravljenost posameznih zdravnikov. Med zborovanjem so prikazali tudi dva filma iz Brazilije in ZDA, ki sta pokazala, da je mogoče roditi drugače, bolj človeško. V Braziliji ženske rojevajo čepe, kar olajša porod in tudi bolečine, v ZDA pa so se močno razširili porodniški domovi, kjer imajo bodoče matere in očetje domače, pa tudi strokovno usposobljeno okolje, kjer lahko brez tehnicističnih in nepotrebnih medicinskih posegov (o teh so vsi zdravniki zatrdili, da sploh niso znanstveno utemeljeni, ampak da so le sad posameznikovih navad in subjektivnih prepričanj), v miru doživljajo prihod svojega otroka. Številni posegi v debato so vsekakor pokazali, da so zreli časi, ko je treba v našem mestu konkretno spremeniti kulturo o porodu, tako na ravni posameznikove zavesti (mati - oče), kot na ravni javnih storitev oz. operaterjev in institucionalnih struktur. Jutri se bodo ženske in operaterji ponovno sestali, da bi ustanovili mešano komisijo. Le-ta bo preučila konkretne predloge in se na podlagi te platforme soočala s pristojnimi ustanovami, da bi slednjič imele te zahteve stvarno uresničitev, tako v otroški bolnici, kot v teritorialnih službah. Za vse, ki bi želeli povedati svoje mnenje, pa bo na sedežu ZŽI vsak torek in četrtek od 17. ure do 19. na razpolago telefon s št. 76-16-18. N. F. V nedeljo pod večer je KD Fran Venturini pripravilo celovečerni P^ gram skoro izključno s svojimi močmi. Spored so izvedli sami mladi flV ki zagotavljajo lepo in plodno bodočnost društvu, ki iz skromnih zac prerašča v steber kulturnega delovanja v občini Dolina. Najprej se je občinstvu predstavil otroški zbor Fran Venturini (na .oVoI» ki zadnje čase pogostokrat nastopa. Tokrat sta se pri vodstvu izme i ^ Tatjana Blokar in Suzana Žerjal. Laura Mauri je na harmoniko za^cern eno slovensko in eno italijansko skladbo, Federico Monti pa je poslu? rpja'sa pričaral blagoglasnost novega klavirja. S harmoniko sta nastopila tudi in Ivan Kralj. Medtem ko je Tjaša že vajena nastopanja, pa je Ivan^grjal’ prestal ognjeni krst. Kot veteranka je nastopila harmonikarka Suzana jg ki ima tudi že bogato tekmovalno izkušnjo. Velika atrakcija yeyer^ ljUCa bil nastop italijanskih mladinskih prvakov v latinskoameriških P ,'Z' pia-in Monica sta stara 12 let in že sedem let plešeta v plesalnem klu yge- mente v Turiaccu. Standardne in latinskoameriške plese študirata P stvom Marise in Fulvia Simonitja iz Tržiča in Nataše Ambrož iz LJ V nedeljo sta izvrstno prikazala cha - cha - cha, rumbo, jive (džaiv) ^ jn doble, za kar ju je navdušeno občinstvo nagradilo z burnim imentt sta morala ponavljati. Vsem nastopajočim in obiskovalcem se ]e društva zahvalil predsednik Boris Kocjan, (ris) na pobudo KD Venturini Praznik slovcnsk« kulture v Barkovljah, Križu, Mačkoljah, na Opčinah. Kolonkovcu in v Saležu Iskanje novih pomenskih razsežnosti Prešernovega izročila Prav zadnjo, mrzlo a sončno nedeljo, so si š te vina kulturna društva izbrala za počastitev praznika slovenske kulture. Zaradi ljubezni, s ka toro so svoje prireditve pripravila in zaradi naraščajoče zavesti o neprecenljivem pomenu kulture za naše narodnostno razpoznavanje in prihodnost, bi vsako posebej zaslužilo precej več pozornosti, kot nam jo omejenost strani našega dnevnika dopušča. Zato naj le pregledno in zgoščeno zabeležimo značaj teh prireditev. SKD Barkovlje V SKD Barkovlje so prireditev premišljeno označili za Prešernov praznik, da bi se poklonili največjemu slovenskemu pesniku in hkrati poudarili njegovo istovetnost s praznikom slovenske kulture. Prav zato so se tudi odločili v svoje majhno društvo povabiti osebnosti, kot so Boris Pahor, Anton Petje, Nora Jankovič in Neva Merlak, ki s svojo ustvarjalnostjo daleč presegajo meje ožje do movine. Pisatelj Boris Pahor je v slovesnem govoru z močjo svoje umetniške besede izrazil globoko zaskrblje-n°st, ki jo trenutek, ki ga živimo Poraja v vsakem Slovencu, ne glede j13 to, iz katerega koščka naše pre iePe zemlje črpajo njegove korenine, tzhajal je iz slikovitih Barkovelj in opozoril na nevarnost, ki jo poleg vala priseljencev za slovenstvo pomenijo domačini, »ki zatajujejo svojo govorico v pričujočnosti uvoženih stanovalcev . . „ ki gledajo mimo in j® ne vidijo, ko je v bližini oseba, katero bi melodija našega jezika motna.« Ob nevarnosti vselej prežeče asimilacije, se je pisatelj vprašal, ah nismo tudi sami preveč popustiji-V| m premalo ponosni, ne le kot posamezniki, ampak zlasti kot skupnost, "jahar je treba braniti našo duhovno Oediščino. Toliko bolj je zato umestna nenehna Prešernova navzočnost v na-81 ^avesti in Pahor jo je znal priklicati tako, da ji je našel nepogrešlji-° m stalno dimenzijo v njej. .Sledil je nato umetniški splet re-jtacij Antona Petjeja in samospevov , ore Jankovič ob spremljavi pianist e Neve Merlak. Bila je to umetnike - poustvarjalna čustvena nota k “Poročilu, ki je iz KD Barkovelj Privrelo kot oda zemlji in ljubezni 0 svojega naroda. Vesna Križ D_Y Križu so dan slovenske kulture , . lavili v znamenju stikov s pobrala1’'1 društvom Svoboda H., ki je na Sirk*™ Prireditvi v domu Alberta ka sodelovalo z mešanim pevskim wrom. Ansambel, ki ga vodi Helga i 'riir, je izvedo! koncert narodnih “»etaiikih pesmi. Slavnostni go-je bil pesnik Marij Čuk, ki je tur driigim dejal: »Zreducirati kul-Bloki"u .samo demonstrativnost, brez „„ . J1h interesov in vsebinskega bodriti' pometi ne delati kulture, podan 1-.°^apnos*; in zatekanje v klišeje dru-'k,nie vse PreJ kot humanistične in n^V kar spodbuja k površnosti tei v®Phtvenju. In kaže, da smo na J Poti in to na vseh področjih naše-Da nar°dnega življenja, piledvsem • v politiki, ki se obtiči v večerne oblek. izD"ko m temne kravate in izgublja za a u0či stvarnost, izgublja smisel Pom« u°’ ,amPak za ljudi izredno voda ■ 00 vsakdanjost in se ne za-skurvn ln< nc ve, da mora delati za ko l1 ■ 06 P® samo za tisto politi- 1 ia niJe sama sebi namen in uveljav-eenSarnezri**oa' celo na račun in za P aaroda.« kovesa “tvijo so v foyer ju Sir skepa v,1™a odprli razstavo zamej-odnrta s*jkarja Borisa Za’Jana, ki bo je d° konca meseca. Umetnika Predstavil Franko Vecchiet. 1>D Mackolje dnevi>Srni-delo (zaželeno stanovanje). 1 Zebrati na št. 003861/441-944 od P°n ka do petka od 8. do 14. ure. y|, OSMICO je odprl Boris Prim^V ud» Kobler 17 (pri Magdaleni). in črno vino. ^e- ODDAM V NAJEM urad v centru lg{, sta. Telefonirati na št. 62-53« oženih 58 kci dalje PRODAM 'Giuliette 1600, Pr=v°“:“Tele' tisoč km, v zelo dobrem stanj • betonirati na št. 62-537 od tor .acko-OSMICO je odprl Ignac Stranj. do-lje - Križpot. Toči belo m c« mačo kapljico. , dvos^' V DOLINSKI OBČINI prodam _ pa novanjsko hišo z dvoriščem, srednikov. Telefonirati na s • ng PRODAM seno v balah. Telefonu št. 228-547 v popoldanskih u*“ Kolu- OSMICO je odprl Rihard Živec v drovici. Toči belo vino m gtal' KUPIMO PIANINO. Telefonirati 65 0b no slovensko gledališče si-delavnikih od 8. do 14- u * v 0dh' PRODAM FIAT 127 letnik 19»u TelefO' čnem stanju za 4.000.000 • in 0 nirati na št. 225-973 od 6. 19. do 22. ure. nnhi$tv nirati na št. 0481/31087 v P°P01 urah. Nedeljsko zlato priznanje za Hildgartnerja in Južne Tirolce Paul Hildgartner je prislužil Italiji zlato kolajno. Osvojil jo /e v športni disciplini, ki gotovo ne sodi med najbolj popularne športe. Njena vrednost je gotovo manjša od vseh ostalih medalj ne samo na zimskih o-Hmpijskih igrah. To je namreč šport za hrabre, za ljudi jeklenih živcev, trde volje. “Kot je Paul Hildgartner in ljudje, ki v njegovih krajih živijo,« nam je dejal po velikem nedeljskem uspehu Paulov trener Richard J'ischnaller, človek istrega pogleda in pristnega nasmeha. Veliko italijansko slavje se je v nedeljo pričelo že krepko pred sumim začetkom tekme. Na Tre-eviču je bilo izredno hladno. Vzdolž stene in predvsem na Cllju pa se je vseeno zbralo ve-iiko število italijanskih navi-lačev, pa iucn številne skupi-Pripadnikov Hildgartner jev e ar°dnostne skupnosti, ki je v nemščini glasno navijala za Svojega rojaka. In že je bil Hildgartner na startu. Vmesni časi na sema-0riu so jasno kazali, da itali-t^nskemu tekmovalcu zmaga ne 0re uiti. Ko pa je Paul prisan-al kot raketa skozi cilj do zgor-le Postaje, kjer so ga čakali ^sntfear/i, prijatelji, navijači, ^ e katerimi je bil tudi eden Ivečjih smučarjev vseh časov astav Thòni, je bilo veselje ne-ZQtfis.no; Hildgartner ni mogel rzati svojega zadovoljstva. bu°Aj° /e dvi9nil roke proti ne-Nekateri so stekli na stezo, 9art.bieli' lzredno Prijazni Hild-v r fc6r Pa ie slušni vsem seči ° e' čeprav je bila »gužva« 0w 1 nie9a skoraj neznosna, šči °Var,a* /® vsem v italijan-beh.1-Ìn nemščini. Čestitke v o-lezikih so se križale od vse-škiSod-V bližini pa se je nem-v lik dvigal vse glasnejši. sm° do vodje italijan-dQ reprezentance v sankanju, vnrnl-Ci]arda Plschnallerja in ga Za ,.Sa l: *Kaj pomeni za vas, rodn ll^®artnerja in za vso na-0 skupnost ta zmaga?« kaf^tmam besed, da bi povedal, stvo ° P°meni. Moje zadovolj-je nJn zadov olj stvo vseh nas zmamTT0- Paul >e P° te’ ie v t Udt dose9el vse, kar se em športu doseči dalo.« 9ov0r,er V športu, o katerem se sti Veiih*]. PlŠe ob Priložno-Zfhag lP prlreditev in velikih Velik'o , sP0rtno zvrst vložiti ber vztda' BiU >e treba hra 0značu,raien' Požrtvovalen, kar Da U/e 1>U' estno drsanje na 1000 m ni v niče, ..dr razgibalo tabora hitrostnih drsalk in je služilo le NDR, da je obogatila svoj izkupiček kolajn. Docela se je ponovil vrstni red iz daljše proge 1600 m. Italijanka Peretti je razočarala, jugoslovanski predstavnici Kerla in Vu- V jugoslovanskem taboru so pred današnjo tekmo v moškem veleslalomu dokaj optimistično razpoloženi. Trener jugoslovanske reprezentance Filip Gartner je izjavil : »Imamo dokaj močno ekipo in menim, da ima predvsem Jure Franko možnost, da osvoji eno od kolajn. Sicer pa je tudi Biros Strel v odlični formi in bi lahko zelo prijetno presenetil.« Tudi med prisotnimi strokovnjaki sodi Jure Franko v krog favoritov za osvojitev ene od kolajn. Na današnjem veleslalomu bo imel Križaj startno številko 5, Franko bo startal takoj za njim, Benedik bo imel št. 9, Strel pa 11. Zaradi slabega vremena so morali spremeniti program tekem v alpskem smučanju. Že včeraj so izvedli ženski veleslalom, preostali del smučarskega sporeda pa bo potekal takole: Danes 10.00 moški veleslalom (1. vožnja) 13.30 moški veleslalom (2. vožnja) 10.00 ženski smuk (poskusne vožnje) Jutri 12.00 moški smuk (poskusne vožnje) 12.00 ženski smuk Petek 11.30 ženski slalom (1. vožnja) 13.30 ženski slalom (2. vožnja) Nedelja 10.30 moški slalom (1. vožnja) 12.30 moški slalom (2. vožnja) kusič pa sta padli in obtičali na repu lestvice. VRSTNI RED 1. KARIN ENKE (NDR) 1’21”61; 2 ANDREA SCHÒNE (NDR) 1’22”83; 3. NATALIJA PETRUŠEVA (Sovjetska zveza) l’23”21; 33. Peretti (It.) 1’30 ”33; 35. Kerla (Jug). 1’51”06. »Nikoli si ne bi mislila, da bom zmagala« Potem ko je Christin Cooper končala drugi veleslalom s slabšim skupnim časom kot Debbie Armstrong, Debbie sploh ni mogla verjeti, da je zmagala olimpijsko zlato kolajno. »Ne vem.... ne vem . . .« je ponavljala. »Nikoli si ne bi mislila, da bom nekdaj postala olimpijska zmagovalka. Ne vem kaj bi povedala. Presrečna sem, samo to.« Za Debbie je to sploh prva zmaga na pomembnih mednarodnih smučarskih tekmah. Doslej ni nikoli zmagala. Najboljša njena uvrstitev v tekmah za svetovni pokal je bilo tretje mesto. Prav zato je bila včeraj tako presenečena in ni mogla do besede. »To je nepričakovan, edinstven uspeh,« je naposled le izustila. »In še predvsem je pomemben uspeh celotne ameriške reprezentance, ki je uvrstila tri smučarke na prva štiri mesta,« je dejala še presrečna Debbie. Veleslalom je bil tudi za jugoslovansko vrsto uspešen. Andreja Leskovšek je s 16. mestom dosegla, sploh najboljši rezultat v veleslalomu na olimpijskih igrah. Prejšnjega je z 20. mestom dosegla Metka Jerman v Lake Placida. Italijanke so sila razočarale. Zinijeva je bila šele 25, Magonijeva še 7 mest niže. Vsekakor pa si bodo lahko opomogle v slalomu. Skandinavci so se maščevali SZ za poraz na daljši progi Šved Svan najhitreje »pretekel« 15 km Spremembe programa V hitrostnem drsanju na 1000 m Drugo zlato za Karin Enke (NDR) Četrtek 12.00 moški smuk Sobota Rezervni datum za smuk Tanja Petejan Tanja Petejan tekmuje že 8 let za kotalkarsko društvo Vipava na Peči, vsak teden trikrat po dve uri. Koliko treningov je opravila? Kar precej, kaj? »Kako ocenjuješ umetnostno drsanje v Sarajevu?« »Izredno lepo je. Tehnično dovršeno. Zelo, zelo mi je všeč.« »Si sama kdaj drsala?« »Nikoli.« »Kakšna je po tvojem mnenju razlika med kotalkanjem in drsanjem?« »Menim, da je drsati lažje, če odštejem to, da je pri začetnikih morda težje obdržati ravnotežje. Razlika je tudi v tem, da so kotalke težje od drsalk.« »Zakaj ni kotalkanja na olimpijskem sporedu?« »Ne vem... verjetno zato, ker je manj razširjeno kot drsanje.« »Bi raje drasala ali raje kotalkaš?« »Na to ne morem odgovoriti, saj bi morala prej poskusiti tudi drsati. Vsekakor bi zelo rada poskušala tudi drsati.« »Koliko stane kotalkarska oprema?« »Kotalke približno 300.000 lir, obleka kakih 40.000 lir.« »Koliko pa plačuješ mesečno vad-nine?« »5.000 lir.« »Kaj pa padci, so pogosti?« »O kar pogosto padem, temu se ne da izogniti.« »In kje najbolj boli pri teh padcih?« »Zapestja, ta najbolj trpijo.« Z našimi zankami št. 7 nismo imeli sreče, saj so v nedeljo spremenili tekmovalni spored in tako ženski ve leslalom ni mogel biti vključen med rešitve, ker so ga opravili že včeraj. Medtem ko so pri ostalih vprašanjih vsi reševalci pravilno napovedali oba zmagovalca v sankanju, ni niti eden uganil pravilno rezultata hokejske tekme Jugoslavija - Italija. Prav zato se tudi naša lestvica ni v bistvu prav nič spremenila. Naše naloge št. 8 pa so take: Katera država se bo uvrstila na 3. mesto v ženski štafeti 4x5 km; kateri državi bo pripadlo 3. mesto v ženskem hitrostnem drsanju na 3.000 m, uganiti pa bo treba tudi zmagovalce hokejskih tekem Jugoslavija - Poljska, ZRN - Italija in ČSSR - Kanada, toda tistim, ki ne bodo uganili zmagovite ekipe bomo za vsako odvzeli po točko. Rešitve bomo sprejemali danes med 17.00 in 18.00 na tel. št. 794 672. Specializirana športna trgovina SKM - SUHE - TENIS Ulica Dragotin Kette 2 - Tel. (040) 226515 - Bazovica - Trst olimpijski primorski dnevnik m. februarja stran 9 V 4. kolu olimpijskega turnirja v hokeju Jugoslovani zasluženo premagali Italijo (5:1) Jugoslavija — Italija 5:1 (0:0, 2:1, 3:0) STRELCI za Jugoslavijo: Sekelj 2, Besič 2, G. Hiti 1. Za Italijo: Farelli. JUGOSLAVIJA: Pretnar, Vidmar, Ščap, Suvak, Hafner, Raspet, Mlinarec, Pajié, Klemenc, Besič, Kovač, Burnik, Sekelj, Gorenc, Hiti, B. Lo-movšek. ITALIJA: Tancon, Capone, BeUiò, Gasser, Farelli, Kasslatter, Depiero, Kostner, Tomassoni, Pavlu, Mair, Migliore, Mastrullo, Giarda, Milani, Gogan, Priinster, Pasqualotto, Insam, Priondo'o. Jugoslavija je včeraj pred velikim številom gledalcev (naj omenimo tudi prisotnost Staneta Dolanca, princezi-nje Ane in še nekaterih drugih delegacij) osvojila svojo prvo zmago na tem turnirju. To pa tudi povsem zasluženo na račun Italijanov, ki so v tem srečanju igrali neverjetno lagodno, brez vsake pobude in še manj požrtvovalnosti. Varovanci trenerja Semeta pa so ob bučnem navijanju svojih navijačev (na tribunah je bil tudi improvizirani ansambel s harmoniko) igrali kot levi. Borili so se za vsako ploščico in tudi postregli nekaterim nasprotnikom »kanadske šole« s pravo hokejsko lekcijo. Juriš na zmago jugoslovanske vrste se je začel v drugi tretjini. »Azzurri« so sicer v uvodnih sekundah povedli ® Caryjem Farelli jem, že v 40. sekundi pa je bil izid izenačen: gol je dosegel Mustafa Besič. Odtlej je bila premoč Jugoslovanov več kot očitna 'n tudi nekatere grobosti italijanskih hokejistov niso preprečile Hitiju in tovarišem, da so visoko slavili. Medtem ko so v italijanskih vrstah vsi razočarali, pa so Jugoslovani odigrali doslej svojo najboljšo tekmo, čeprav so vsi zaslužni za visoko zmago, Sre tudi tokrat pohvaliti odličnega vratarja Cveta Pretnarja, ki se je zopet izkazal s svojimi posegi in je t? Postal ljubljenec sarajevskega občinstva. (B. Lakovič) 10:1 6:1 Trener Seme: »Fantje so dali res vse od sebe Veselje v jugoslovanskem taboru je bilo seveda veliko. Trener »plavih« Štefan Seme: »Igrali smo zelo dobro predvsem v obrambi. S svojimi fanti sem zelo zadovoljen, saj so dali vse od sebe.« Kapetan Mustafa Besič, strelec dveh zadetkov: »Bila je to izredno borbena tekma, v kateri smo mi i-grali zelo dobro predvsem v obrambi.« Mlinarec je tako komentiral svoj »pretep« s Priondolom: »Zabil mi je palico v trebuh. To me je razkačilo. Glede tekme pa moram reči, da sem bil prepričan, da bomo zmagali.« Povsem drugačno je bilo vzdušje v italijanskem taboru. Eden od trenerjev Ronald Ivany je dejal: »Z igro svojih fantov v prvih dveh tretjinah sem če kar zadovoljen, v tretji pa so moji odpovedali. Vedel sem, da ne bomo mogli ponoviti tako dobre igre kod proti Poljski, ampak tudi tako visokega poraza nisem pričakoval.« Costant Priondolo je nastopil z zlomljenim nosom in z rano na čelu. O včerajšnji tekmi pa je dejal: »Jugoslavija je povsem zasluženo zmagala. Mi smo dobro igrali le v prvi tretjini nato pa smo popustili. Moram tudi omeniti, da je sijajna publika mnogo pripomogla k zmagi domačinov.« (BL) ^vedska — Poljska s°vjetska zveza — ZRN LESTVICA Sovjetska zveza 8 »vedska 8 ZRN 5 Italija 2 Jugoslavija 2 “oljska 0 B skupina Kanada - Norveška fDA - Avstrija ČSSIt - Finska - „ LESTVICA Češkoslovaška 8 Kanada Finska ZDA Norveška Avstrija 32:4 33:5 18:13 11:22 7:29 8:36 8:1 7:4 7:2 34:7 24:6 24:16 13:15 10:37 8:32 Zlote sanke Paula Hildgartnerja Južni Tirolec Paul Hildgartner je prisvojil v nedeljo I-taliji prvo zlato kolajno na sarajevskih olimpijskih i-grah. V četrti in odločilni vožnji je obdržal veliko prednost, ki si jo je bil pridobil v tretjem spustu in tako brez težav ubranil napada sovjetskih sankačev Danilina in Dubina. Od ostalih Italijanov je bil Has-pinger šesti, Hub«- pa deveti. Jugoslovan Dragojevič je osvojil dobro 16. mesto, Suad Karajica pa je bil 28. VRSTNI RED 1. HILDGARTNER (It.) 3'4”25 2. D ANILIN (SZ) 3’4”96, 3. DUBIN (SZ) 3’5”01; 6. Haspinger (It.) 3'5”32; 9. Huber (It.) 3’5”90; 16. Dragojevič (Jug.) 3’9”61; 28. Karajica (Jug.) 3T8 28. Med ženskami trojno slavje NDR Trojni uspeh NDR v sankanju posameznic: Martinova, Schmidtova in Weissova so bile premočne za ostale tekmovalke. VREMENSKA NAPOVED Na vseh tekmovališčih spremenljivo oblačno, občasno možno slabše sneženje. Veter: na Bjelašnici 17 do 25 m/s, na Jahorini severozahodni od 5 do 10 m/s; na ostalih tekmovališčih in v mestu v glavnem slab veter. Jutranje temperature: Bjelašnica —18, Babin dol, Igman, Veliko in Malo polje od —20 do —16, Trebevič —12, Jahorina —12, Zetra od —5 do —2. V nedeljo na mali skakalnici Weissflog prvi, Ulaga predzadnji Ko bi ne bili skakalci preprosti ljudje, bi nedeljsko tekmovanje na 70-metrski napravi na Malem polju verjetno znova zana veriet-, Č.?U' P°tem ko ^ letičz,,J Lno nepravilno urejenem za-notežje mars‘k, ki je bil ob odrivu srečen, 88P da ni med zaletom padel. Skok je povsem neuspel in po pristanku je bil Ulaga deležen celo žvižgov od gledalcev, ki niso videli kaj se je zgoraj zgodilo. VRSTNI RED 1. JENS WE1SSFLOG (Nemška demokratična republika) 215,2 točke 2. MATTI NYKANEN (Fin.) 214; 3. JARI PUIKONEN (Fin.) 212,8 16. Rigoni (It.) 190,3; 17. Bajc (Jugoslavija) 190,0; 21. Tomasi (It.) 188,0; 27. Tepeš (Jug.) 183,1; Jugoslovani Italijani in Jugoslovani danes *talijani Bip‘l,>n 10 km Hitr»stnl’ JaSctlle' Egerie. Paganr“1drSanje 100» » moški Erlàchm moški Umetnosti a‘°rgi’ Totsch- Ghidoni. Ss*;- p*rt 3A sport 2'®° del Popolo 45 — T R 2 I e — Tel. 0481/40195 P0RT — REKREACIJA — RIBOLOV posebna ponudba smuči z vezmi od 95.000 lir dalje Veliko slavje v italijanskem taboru »Presrečen sem, da sem osvojil to zmago. Hvala tudi vsem, ki so mi pomagali pri tem podvigu. Pred samo tekmo nisem imel treme, moja prednost po treh vožnjah pa je bila dokajšnja, tako da sem zanesljivo opravil svojo zadnjo in odločilno vožnjo,« je po velikem slavju dejal zlata kolajna, Italijan Paul Hildgartner. Ko so mu nekateri časnikarji vsilili vprašanje, če se ni bal, da bi ga Vzhodni Nemci bojkotirali, s tem da bi na progo na primer metali sneg, je Paul, kot pravi športnik, odgovoril: »Nikdar se tega nisem bal. Vzhodni Nemci tega ne delajo.« Nedeljski zmagovalci Sankanje posamezniki PAUL HILDGARTNER (Italija) Sankanje posameznice STEFFI MARTIN (NDR) Tek 5 km ženske MARJA LIISA HAMALAINEN (Finska) Skoki 70 m JENS WEISSFLOG (NDR) Nordijska kombinacija TOM SANDBERG (Norveška) Hitrostno drsanje 5000 m moški TOMAS GUSTAFSSON (Švedska) Umetnostno drsanje pari JELENA VALOVA in OLEG VA-SILJEV (SZ) Včerajšnji zmagovalci Tek 15 km moški GUNDE SV AN (Švedska) Veleslalom ženske DEBBIE ARMSTRONG (ZDA) Hitrostno drsanje 1000 m ženske KARIN ENKE (NDR) Baklonosci Coca Cole Prenos olimpijske bakle po ameriški celini za poletne igre v Los Angelesu bo sponsorizirala Coca Cola. Kvaliteta prenosov povsem zadovoljiva Na teh igrah je kot komentator TV Koper tudi Sergij Tavčar, sicer tudi naš dobro poznani košarkarski delavec. Vprašali smo ga za kvaliteto TV prenosov. »Jugoslovanske televizijske hiše so •se močno potrudile, da bi obširno in kvalitetno pokrivale vse olimpijske dogodke. Ob razumljivem pomanjkanju tehničnih aparatur je bil dodatni handikap še to, da so v Jugoslaviji, razen v Sloveniji, zimski športi malo poznam. Drugi jugoslovanski študiji so se morali zato temeljito in dolgo pripravljati, da so dosegli zaželeno raven pri prenašanju tekmovanj. Moram reči, da so se v glavnem usi zelo dobro izkazali, predvsem pa me je prijetno presenetil prenos smučarskih skokov, ki ga je opravila TV Priština,« je dejal Sergij. »Kaj pa ti v glavnem prenašaš?« »V glavnem prenašam hokej, ki je tudi šport, ki mu sicer sledim ne samo ob olimpiadah. Po potrebi pa vskočim pri prenosih hitrostnega drsanja in smučarskega teka.« »Dogodek, ki ti je tu v Sarajevu doslej ostal najbolj v spominu?« »Res ganilo me je, ko je na otvoritvi zadonela križajeva slovenska beseda na olimpiadi. Mislim, da kaj takega ne bom več doživel.« (B. Lakovič) Biatlon 10 km Marjan Vidmar, Jure Velepec, Andrej Lenišek. Hitrostno drsanje 1000 m moški Behudin Merdovic Veleslalom moški Bojan Križaj, Jure Franko, Grega Benedik, Boris Strel. Je tvoj avto razpadajoča škatla ? V Trstu res norijo obišči Dagrija in Zagario za avto sklenil izvrstno boš kupčijo V kakršnem koli stanju je tvoj stari avto — naj bo potreben revizije ali pa je samo še kos starega železa — ga bomo ob nakupu novega renaulta (od malega R4 do prestižnega R30) neverjetno dobro ocenili. To je izredna priložnost, ki jo boš v Trstu deležen samo pri zastopnikih RENAULT L. DAG RI Rotonda del Boschetto 3/1 - tel.: 55511 Ul. Flavia 118 - tel.: 828731 F. ZAGARIA Piazza Sansovino 6 - tel.: 725390 Riva Grumula 10 - Lel.: 766201 in pri vseh prodajnih mestih RENAULT v Trstu stran 1Q olimpijski primorski dnevnik 14. februarja Po zmagi na 10 km še uspeh na krajši progi Drugo zlato za Finko Marjo Liiso Marja Liisa Hamalainen je pritekla sebi in Finski še drugo zlato kolajno. V teku na 5 km je ponovila uspeh z enkrat .daljše proge. Tudi v nedeljo je bila mlada fizioterapevtka nepremagljiva. Na drugo mesto se je uvrstila Norvežanka Berit Aunli, tretja pa je bila Jeriova (ČSSR). Od Jugoslovank je bila spet najboljša Jana Mlakar, ki je zasedla 34. mesto, od Italijank pa sta se Manuela Di Centa in Dal Sassova uvrstili z enakim časom na 24. mesto. VRSTNI RED 5 km ženske 1. MARJA - LIISA HAMALAINEN (Finska) 17’04” 2 BERIT AUNLI (Nor.) po 10 T, 3. KVETA JERIOVA (ČSSR) 14”3; 24. Di Centa in Dal Sasso (obe It.) 1’20”9; 31. Angerer (It.) 1'43”9; 33. Bozzoni (It.) 1’47”9, 34. Mlakar (Jug.) 1’50’T; 41. Smrekar (Jug.) 2’37”7; 43. Munih (Jug.) 3.8”; 45. Smolnikar (Jug.) 3’17”8. Norvežan Sandberg zmagal v kombinaciji Že po sobotnih skokih je bilo jasno, da zmagovalec nordijske kombinacije ne more biti nihče drug kot Norvežan Tom Sandberg, saj je bila že po skokih njegova prednost taka, da je v tekih z lahkoto ponovil uspeh, ki ga je dosegel tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu. Naslednji mesti sta pripadli Finski po zaslugi Krja-lainena in Ylipullija. Med navijači, ki so pričakali Sandberga na cilju, je bil tudi norveški kralj Olaf 5. Jugoslovan Kaštrun je z izredno slabim tekom zasedel predzadnje, 27. mesto. Šved S. Gustafsson presenetil na 5.000 m Vse kaže, da je imelo v moškem hitrostnem drsanju na 5.000 m dolgi progi glavno besedo slabo vreme. Močno sneženje je namreč povsem skazilo tekmovalne pogoje in tako presenečenj ni manjkalo. Za glavno je poskrbel Šved Sven Thomas Gustafsson z osvojitvijo zlate kolajne, saj pred tekmovanjem nikakor ni so- Danes Biatlon (Igman) ob 9.00 10 km Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.30 1000 m moški Alpsko smučanje (Bjelašnica) ob 10.00 in 13.00 Veleslalom moški Umetnostno drsanje (Zetra) ob 15.30 Kratki spored Umetnostno drsanje (Zetra) ob 19.30 Prosti spored ples Jutri Umetnostno drsanje (Zetra) ob 7.00 Obvezni liki ženske dii med favorite. To je bila doslej sploh prva švedska zmaga na 5.000 m dolgi progi. Srebro je pripadlo Sovjetu Malkovu", bron pa Vzhodnemu Nemcu Schofischu. Jugoslovana Mer-doviča so diskvalificirali zaradi napačne vožnje. Odprli olimpijski muzej Ob prisotnosti predsednika Mednarodnega olimpijskega odbora Juana Antonia Samarancha in predsednika Olimpijskega odbora 14. zimskih olimpijskih iger Branka Mikuliča ter direktorja UNESCA Thoma M’Boja so svečano odprli v Sarajevu olimpijski muzej 14. ZOI. V muzeju je vsa dokumentacija glede priprav na te igre. V izložbi je tudi galerija del, ki so jih ponudili organizatorju jugoslovanski umetniki. Prava poslastica pa je mapa grafik ■»Art and sport«,, darilo 16 svetovno znanih avtorjev. Klasično smučanje (Igman) ob 9.00 Štafeta 4x5 km ženske Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.30 3000 m ženske Sankanje (Trebevič) ob 10.00 1. in 2. vožnja dvojice Alpsko smučanje (Jahorina) ob 12.00 Smuk ženske Hokej (Skenderija) ob 13.00 Norveška - Avstrija (B skupina) Hokej (Zetra) ob 13.30 Finska - ZDA (B skupina) Hokej (Skenderija) ob 16.30 Jugoslavija - Poljska (A skupina) Hokej (Zetra) ob 17.00 SZ - Švedska (A skupina) Hokej (Skenderija) ob 20.00 ZRN - Italija (A skupina) Hokej (Zetra) ob 20.30 ČSSR - Kanada (B skupina) Spored 14. ZOI TAKO PO TV Dober sprejem vam želi Xix M ic\ Danes ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 16.25 Olimpijski pregled Drugi kanal 10.00 Bjelašnica: veleslalom moški Tretji kanal 12.35 Skenderija: hokej Jugoslavija -- Italija (posnetek) JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.55 Veliko polje: biatlon 10 km Zetra: hitrostno drsanje na tisoč m moški IX).00 BjelašnkU: veleslalom moški (1. tek) 18.30 Olimpijski pregled (1) 20.00 Zetra : umetnostno drsanje -plesni pari 22.30 Olimpijski pregled (2) Oddajnik II. mreže 16.35 Olimpijski dnevnik 18.30 Olimpijski pregled Koper 10.00 Bjelašnica: veleslalom moški (1. tek) 13.00 Bjelašnica: veleslalom moški (2. tek) 18.00 Veliko polje: biatlon 10 km 18.30 Zetra: hitrostno drsanje 1000 m moški 20.30 Zetra: umetnostno drsanje - plesni pari Jutri ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 16.25 Olimpijski pregled Drugi kanal 9.55 Trebevič: sankanje dvosed - moški 12.00 Jahorina: smuk ženske JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.55 Veliko polje: smučarski tek 4X5 km ženske Trebevič: sankanje dvojice moški Zetra: hitrostno drsanje 3.000 m ženske 11.50 Jahorina: smuk ženske 13.30 Trebevič: sankanje dvojice moški (posnetek zaključka) 18.30 Olimpijski pregled (1) 22.20 Olimpijski pregled (2) Oddajniki II. mreže 16.30 Skenderija: hokej Jugoslavija -Poljska 20.30 Zetra: hokej ČSSR - Kanada Koper 11.50 Jahorina: smuk ženske 16.30 Skenderija: hokej Jugoslavija -Poljska 20.30 Zetra: hokej ČSSR - Kanada 22.50 Jahorina: smuk ženske (posnetek) 23.20 Veliko polje: štafeta 4X5 km ženske (posnetek) TRIESTE AUTO najboljši HI-FI brezplačna montaža Ul. Geppa 12/a TRST Tel.: 69358 H0M0L0GIRANE REGISTER - BLAGAJNE Berkel mala - hitra racionalna ekonomična SORA Succ. sne LIVIO CHIRIACO & C. Pasaža Pretti 1 — TRST Tel. (040) 60201, 60211 izredna promocijska prodaja v Trstu NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI ! ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN: V ULICI CARDUCCI 20 Servis Iz porcelana »Eschenbach« 41 kosov za 12 oseb, dekoracije pod glazuro Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za ča|, 15 kosov za 12 oseb Servis za kavo Iz porcelana, 7 kosov 21 kosov Iz porcelana za 6 oseb 6 kozarcev iz kristala »Boemla« z rumenim robom za vodo ali vino ali »flute« 6 belih skodelic za kavo Iz porcelana 6 skodelic za kavo, dekoracije pod glazuro SERVIS 41 KOSOV, ROČNA DEKORACIJA, ZA 12 OSEB Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I Originalna kozica LAGOSTINA 3,75 I < od 149.900 lir dalje od 61.800 lir » od 72.800 lir » od 15.000 lir » od 47.000 lir » od 18.000 lir » od 13.800 lir » od 17.400 lir » od 199.000 lir » od 54.000 lir » od 44.700 lir » V ULICI VIDALI 9 Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22" z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT. CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnlkom Bell štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA Štedilniki iz nerjavečega jekla V ULICI MADONNINA 5 Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnico Iz čistega kristala Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči Bo|ler «Rheem Radi» 12 I Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo Omarice za kopalnice Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico Iz formlke Sopranistka Vilma Bukovec dobitnica zlate lire V ljubljanski operi so v soboto, po predstavi Smetanove Prodane neveste, v kateri je po dolgih letih ponovno nastopila naša priznana sopranistka Vilma Bukovec, pevki izročili »zlato liro«, najvišje priznanje Zveze dru štev glasbenih umetnikov Jugoslavije. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta. V imenu Zveze je sopranistki v nabito Polnem opernem gledališču nagrado izročil Jože Stabej, predsednik Društva glasbenih umetnikov Slovenije. Vilma Bukovec je že kot mlada sopranistka našla pot od lirske do mia dodramatske pevke z izjemno možno-stjo glasbene in igralske preobrazbe malone v vseh smereh, razen v kolo raturni stroki. Vsi njeni liki so bili toplo življenjski in neposredni, zato je kmalu zavzela vidno mesto. Poma-Qali sta ji prirojena in privzgojena muzikalnost ter zmožnost, da na odru zaživi, igra in poje z vsem svojim bistvom. Tako je bila prepričljiva in Prikupna Gjula v Eru z onega sveta, zmagovita Giulia v Hofjmannovih pripovedkah, kot najmlajša se je že uveljavila kot privlačna in pretresljiva Mimi v La Bohème, je rečeno v o-brazložitvi nagrade. *Na ta način je v kratkem času pro drla na vrh in na njem tudi zavladalo. Nato je bilo nešteto vlog v raznih smereh, ki jih je Bukovčeva svojsko Poustvarila na našem odru, naj ome mmo samo Kerubina, dono Elviro, Co čo san, Marinko, Jenujo, Thais, Margareto, Salomo in Desdemono, da ne naštevamo mnogih drugih vlog, ki im je oblikovala. Pela je celo Tosco m Aido, kar sicer zmorejo samo visoko dramske pevke. Najvišji vzpon P<1 it mibrž dosegla z naslovno vlogo v Massenetovi Manon, za katero je Prejela Prešernovo nagrado. Ni čudno, da so se Bukovčevi prav kmalu odprla vrata v svet in da je v svojih najboljših vlogah veliko go stovala po Evropi. Za svoje stvaritve je bila nagrajena na tekmovanjih v Beogradu, v belgijskem Verviersu, francoskem Toulousu, z uspehom je nastopila v Sovjetski 'zvezi, na češkem, Poljskem, v Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Španiji in celo na Kitajskem. Solistična pot jo je vodila še v Pariz, z ansamblom ljubljanske Opere SNG je prepotovala velik del Italije, Avstrije, Nemčije pa do Nizozemske ter Moskve in Kijeva, skratka nastopila je povsod, kjer je doslej gostovala ljubljanska Opera. Pri vseh teh nastopih so bile Bukovčevi zmeraj zaupane najtežje solistične naloge, ki jih je vselej častno in z uspehom re šila. Vilma Bukovčeva je bila več kot dve desetletji prava in priznana primadona ljubljanske Opere. Do zadnjega je ohranila izjemno umetniško in delovno zdržljivost, s prepričljivostjo svojih zaokroženih kreacij se je za zmeraj vpisala v zgodovino sloven ske operne ustvarjalnosti kot zgleden lik solistične pevke.« Več glavnih vlog v interpretaciji Vilme Bukovec je bilo posnetih na plošče ter na RTV. Zaradi izjemnega obsega: pomena in kakovosti umetni škega dela sopranistke Vilme Bukovec je pred leti prejela tudi veliko Prešernovo nagrado na življenjsko delo. Slavnostna predstava v ljubljanski operi je pokazala, da Vilma Bukovec, kljub dejstvu, da že nekaj let ne nastopa več, ni zgubila odrskega čara, a tudi glasu ne kaj dosti, za kar so jo obiskovalci nagradili s še posebèj toplim aplavzom. M. Z. Slike, ki niso le spomin vice 'a nar°dno identiteto 29 država V pijanskem tab zaj in v « 0 Pr*Padnost) sega d aicarnj p '*e- “°jevala tudi z knjižici ,Uri° Arrasich govori ^fieste e .^Produkcijami ra ^lina«, Rin[lorni (založnik al°zniknv i, . J |JU «ttujansu U'ed clrn,n^k0t uporabnikov c z v 1 (atr- 45> je repr tl H No L ' ^e la Patria de . Ne hi u Parla che italiani isto raven0«6*’ •da l)i kdo pos n šovinistično razgle tisto, ki jo objavljamo, sicer iz tehničnih razlogov malce povečano. Naša, kot tudi mnogo drugih italijanskih in slovenskih razglednic, je kulturna in po svoje tudi aktualna danes zaradi procesa o slovenskih zastavah, ki je romal na ustavno sodišče. Slovenska trobojnica kraljuje na kartončku in vzbuja le zdrava in plemenita čustva ter podčrta domovinsko pravico vsega slovenskega v samem »superitali janskem« Trstu. Razglednica, žal, ni moja, temveč iz zbirke A. R. FILIP FISCHER iM ■i radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Prva italijanska televizijska mreža RAI b> ob 9. uri pričela predvajati v neposrednem prenosu pogreb sovjet skega voditelja Jurija Andropova. 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? 13.30 Dnevnik 14.05 In mondo di Quark - Morski psi 15.00 Italijanske kronike 15.30 šola in vzgoja : Il tono del’a convivenza 16.00 Cartoni magici 16.25 ZOI v Samjevu : tekmovanje današnjega dne 17.00 Dnevnik - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.15 Spazio libero: programi pristopanja 18.30 n giovane dottor Kildare - TV film 19.00 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah jutrišnjega dne Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Tredici a tavola - gledališka predstava 22.05 Quarant’anni dopo - v neposrednem prenosu iz Montecassina 23.35 Dnevnik 1 Zadnje vesti Danes v parlamentu in Vremen ske razmere 23.45 šoki in vzgoja: Dimensioni Drugi kanal Pio drugem televizijskem kanalu RAI bodo ob 9.50 predvajali prvi moški ve’eslalomski spust. Drugi spust bodo predvajali po opoldanskih dnev nih poročilih. 11.50 ZOI v Sarajevu : Jahorina moški veleslalom 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri Ljubljana 8.55 ZOI - Biatlon 10 km. Hitrostno drsanje na 1000 m - kombinirana prenosa 11.50 Jahorina : Veleslalom za moške 17.15 Glasba za cicibane 17.30 Mešani mladinski zbori - 1. oddaja 18.00 Obalnokraški obzornik 18.30 Olimpijski pregled I. 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 ZOI: Umetnostno drsanje - plesni pari 22.30 Oimpijski pregled 22.45 Dnevnik H. Koper 11.50 ZOI - veleslalom za ženske - 2. tek 14.00 in 16.00 Odprta me «a 17.00 TV D - Novice . 17.05 TV šola 17.30 Karino - mladinski TV film CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadalj. 10.30 Alice - TV film 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - nagradna igra 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentièri - nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 12.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film 18.00 II mio amico Arnold - TV fi rn 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 Arcibaldo TV film 19.30 Zig, Zag - kviz 20.25 Love Boat - TV film 21.25 Sangue misto - filmska komedija 23.25 Šport - boks RETEQUATTRO 9.30 Mr. Abbott e famiglia - TV film 10.00 La famiglia Holvak - TV film 11.00 I quattrocento colpi - film 12.20 M’ama non m’ama - nagradna igra 13.20 Maria, Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 Isadora - film Igrata: Vanessa Redgfave in James Fox 16.20 Ciao, ciao - otroški program 17.20 Cuore - risanke 17.50 Lobo - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non mama - nagradna igra 20.25 Un milione a', secondo - kviz 23.00 Dynasty - TV film 24.00 Šport 00.30 I misteri di Hollywood - film ITALIA 1 8.30 Risanke 8.50 Carovane verso il West TV film 10.15 Le valli della solitudine - film 12.15 Rubrica di dieta'ogia 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim, bum, barn 13.30 I re della collina - TV film 14.20 Tandem. . . in partenza - novo sti in zanimivosti 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem Aktualnosti, igre, osebnosti 16.30 Šola in vzgoja: Bambini all’Opera 17.00 II western di ieri e di oggi - TV film 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due Moda, Sistemone, glasba 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske razmere 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 ... E venne il giorno della vendetta film . 22.25 Dnevnik 2 - Nocoj 22.35 Srečanje s kinematografijo 22.40 Di tasca nostra - tedenska oddaja dnevnik 2 23.35 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.40 Milan: Sei giorni di ciclismo Tretji kanal 12.35 ZOI v Sarajevu: Skenderija Hokej: Jugoslavija - Ita’ija 13.55 šola in vzgoja : Le macchine e la tenu 15.25 ZOI v Sarajevu: Zetra Umetnostno drsanje 16.30 Umiliati e offesi 2. del 17.55 Šola in vzgoja : Esperimenti di fisica 18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.05 Šola in vzgoja: Il cammino daTEuropa 20.30 3 Sette 21.30 Torkov koncert 22.35 Dnevnik 3 23.10 D cammino dell’energia V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti : TRST — Pobude za razorožitev ŠTANJEL — Prekop Maksa Fabianija PODGORA (Gorica) — 20-letnica obnovitve otroškega vrtca TRST — Predavanje o ženski in porodu GORICA — Občni zbor Slovenskega planinskega društva ŠPORTNI DOGODKI 18.00 Sarajevo: Biatlon - tek na 10 km - mix 18.30 Sarajevo: Hitrostno drsanje -1000 m moški 19.30 TV D - Vse danes 20.00 Obzorja 20.30 ZOI - umetnostno drsanje - plesni pari 23.00 Adios gringo - film Igrata: Giuliano Gemma in E-velyn Stewart 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Harry O’ - TV film 16.00 Bim, bum, barn 17.40 Galactica - TV film 18.40 L’uomo da sei milioni di dollari, TV film 20.00 H tulipano nero risanke 20.25 Simon & Simon TV film 21.25 Drive in - glasbeni spektakel 23.15 II massacro del giorno di San Valentino - film 01.15 Cannon TV film TELEPADOVA 11.00 Kingstone - TV firn 12.00 TV film 14.00 Peyton Place - TV film 15.00 Toma TV film 16.00 Medicai Center - TV film 17.00 - 19.30 Risanke 19.30 Buck Rogers TV film 20.20 II giorno del toro - film 22.00 Sport - svetovno prvenstvo v catchu 23.00 Kingstone - TV film TRIVENETA 11.30 Sherlock Holmes - TV firn 12.00 La familia Smith - TV film 12.40 Ispettore Bluey - TV film 13.30 The Flintstones - Risanke 14.00 La baia di Ritter - TV film 14.30 Fernandel, scopa e pennel - komedija 16.30 The Bold Ones TV film 20.30 Provaci anche tu, Lionel - fi’rn-ska komedija TELEFRIULI 13.30 II principe degli attori - film 18.55 Lassie TV film 19.25 Horoskop 19.30 Dnevnik 20.00 TV film 20.30 Fogolar sera 22.15 Abat-jour 99 90 č* rvyrt 23.15 The bold ones - TV film ItABIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi, 12.00 Mit in slovenska ljudska pesem — Glasbeni polputi; 13.20 Radijsko popoldne —- Glasba po željah ; 14.10 »Naš pravljični telefon«; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pod starozaveznimi šotori ; 18.45 Glasbena medigra. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.30, 15.30 Poročila; 6.00 Gla sba za prijetno jutro; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis — radijski in TV program ; 7.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu radia Koper — Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz glasba — koledar dogodkov ; 13.45 Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe - Porabje; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.40 Zanimivosti; 15.00 Za varnejši jutri ; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.35 Najlepši operni spevi. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila ; 6.00 Jutro ob glasbi ; 7.00 Dober dan; 7.50 Glasbeni spored; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Made in Jugoslavia; 14.32 Dvoj ni tir; 16.15 Casadei; 17.00 Koncert za violino; 18.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.10 La Luna e i falò — radijska priredba; 11.30 Top story — lahka glasba ; 12.03 Via Asiago Tenda ; 13.20 Karavana ; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 II Pagino-ne; 18.05 Odprti prostor ; 19.15 Nabožna oddaja; 20.00 Tragedije in farse Alberta Pcrrinija; 21.03 Vrtiljak; 21.25 10 minut z...; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Zaključek sporeda. RADIO 2 7.30, 8.30 , 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila ; 6.00 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 8.45 Alla corte di Re Artusi — nadaljevanka ; 9.10 Tanto è un gioco; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Plošče; 15.00 Ra-diotabloid; 16.35 Popoldanski spored; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 — nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi ; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali, 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.00 Po domače; 13.00 Danes ob 13.00 uri — Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, tako pa mi; 14.35 Mladinski pevski festival — Celje 83; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja ; 18.45 Glasbena medigra ; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik ; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška ; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — črni graben in okolica Lukovice; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra — Vladimir Kocjančič : Slovo u-metnika Petra — Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz filmov in glasbenih revij; 00.05 - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE V znamenju optimizma in samozaupanja v moč kulture in ustvarjalno silo Govor dr. Matjaža Kmecla na osrednji Prešernovi proslavi V znamenju optimizma in zaupanja v osvobajajočo moč kulture, v u-stvarjalno silo, ki jo zmore majhen narod, ki že stoletja dolgo kljubuje na tem stičišču in prepihu Evrope in ki je v zadnjem poldrugem stoletju, prav zahvaljujoč Prešernovi ideji o samozaupanju v lastne sile, enakopravno stopil v krog »velikih kulturnih narodov«, je izzvenela nedeljska osrednja proslava dneva slovenske kulture v Gorici, v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev. Z optimizmom je bil prežet govor dr. Matjaža Kmecla, ministra za kulturo SR Slovenije, sicer pa odličnega kulturnega ustvarjalca, z zadovoljstvom je občinstvo prisluhni/o koncertu Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane, pod vodstvom Jerneja Habjaniča, z zanimanjem si ogledalo bogato dokumentarno razstavo o življenju in delu primorskega rojaka, pisatelja Ivana Preglja, v po častitev 100-letnice njegovega rojstva (1983). S posebnimi občutki je številno občinstvo prisluhnilo govoru dr. Matjaža Kmecta, ki je posebej poudaril, kako je ta naš mali narod »stisnjen v majhni domovini pod Alpami, ob vrhu Jadranskega morja« skozi stoletja rojeval vrsto plemenitih mož, znanstvenikov, pisateljev, raziskovalcev in jih ugmjeval v veliko zgradbo ev ropske in svetovne civilizacije. Bili so veliki, vendar so se utopili v anonimnosti. »Potem je prišel Prešeren, ki je bil preveč zvest svojemu narodu, ostal je, kjer je bil rojen, in zapel svojemu narodu o svetu svobode, prostosti, prijateljstva in prijaznosti«. Vizija prihodnosti, vizija srečnejšega sveta, naša vizija civilizacije. Ta načela skušamo uresničevati in potrjevati iz leta v leto, od tistega 1. februarja leta 1945, ko je bil 8. februar proglašen za dan slovenske kulture. V drugem delu prireditve je, prvič v Kulturnem domu, nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane pod vodstvom Jerneja Hab- Rock - koncert v petek v Kulturnem domu janiča ter z odlično izvedbo dokaj pestrega programa navdušil poslušalce, tako da je bilo treba ob koncu poleg predvidenega sporeda, dodati še nekaj pesmi. Navdušfe so, poleg zmeraj lepih narodnih in ponarodelih pesmi zlasti še nove in za našo publiko skoraj povsem neznane priredbe nekaterih narodnih. Ob koncu pa bi radi opozorili še na dogodek, ki dopolnjuje letošnjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V preddverju Kulturnega doma so v nedeljo popoldne odprli zoo bogato razstavo o življenju in delu pisatelja Ivana Preglja. Pripravil in uredil jo je naš novogoriški rojak in prijatelj Marijan Brecelj ter za to upombil gradivo Knjižnice Damina Fedgla, NŠ K iz Trsta, Ljudske knjižnice iz Tcfmina. študijske knjižnice iz Kranja, Novogoriške knjižnice Goriškega muzeja in nekaterih zasebnih zbirk. Pobudo za razstavo je dala Knjižnica Damira Feigla. Fotografsko dokumentacijo sta zbrala in oskrbela Zdenko Vogrič in Karel Ferletič. Razstava bo na ogled do 24. t.m., ob delavnikih od 17. do 19. ure, po dogovoru, aa šole in druge ustanove, pa tudi dopoldne. Naj omenimo še, da so se nedeljske osrednje prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika udeležili tudi številni ugledni gostje, med njimi tudi župan Nove Gorice Zorko Debeljak in konzul Nevenka Kovačič. V petek zvečer bo v Kulturnem domu koncert novogoriške skupine Avtomobili ter goriške skupine Radio Remix na katerem bodo Novogoričani predstavili svojo prvo veliko ploščo »Luna je zopet polna«. Avtomobile sestavljajo mladi glasbeniki z različnimi izkušnjami. V enem letu je glasbeni razvoj pripeljal Avtomobile do snemanja njihove prve plošče po vrsti kakovostnih nastopov po Sloveniji in Jugoslaviji. Med drugimi naj omenimo uspeh na festivalu za mlade skupine v Novem mestu, ki ga prireja revija Stop, kjer so bili nagrajeni kot najboljša skupina v Sloveniji. E-nako uspešni so bili njihovi nastopi na Festivalu novega rocka v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Omenimo naj še izreden uspeh med publiko na lanskem Festivalu rock v Gorici. Ploščo so posneli te dni v Ljubljani, pesmi pa so napisali sami. Skupaj z novogoričani bo nastopila tudi znana goriška skupina Radio Remix, katero sestavljajo štirje Goričani: Giulio Nerini, Lucio Comelli, Giulio Bonnes in Giordano Chiarion ter angleški pevec Bill Hawkhead, prava gonilna sila skupine. Bill je Anglež, ki se je po dolgem glasbenem angažiranju v domovini preselil v Italijo in tam nadaljeval svoje glasbene izkušnje. Sodeloval je z Davidom Allenom, soustanoviteljem znane skupine Gong (ta je nastopila v Gorici pred nekaj leti). Bill je tudi avtor vseh tekstov in glasbe več pesmi goriške skupine, katero bi lahko uvrstili v tok new wawe. Besedila so pretežno antimili- *^1tainosko ’ GLEDALIŠČE V TRSTU IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP V četrtek, 16. t.m., ob 20.30 in v petek, 17. t.m., ob 11.30 v Katoliškem domu v Gorici Obsodba za tri člane upravnega sveta KZE Pred tržiškim okrajnim sodiščem je bila včeraj dopoldne kazenska obravnava proti trem članom upravnega odbora goriške Krajevne zdravstvene enote v zvezi z afero, ki pravzaprav traja že od sredine lanskega leta in ki je v tem času nadvse zaviralno vplivala na izvajanje reforme zdravstva na Goriškem. Na dva meseca zapora in prepoved opravljanja javnih služb za dobo dveh let, na povračilo škode in sodnih stroškov za zasebnof stranko, so bili obsojeni predsednik goriške KZE Michele Martina in člana odbora Fulvio Bergoms in Giorgio DelTAgo. Zaporna kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. S tem se je v bistvu zaključilo prvo poglavje afere, o kateri bo najbrž še veliko govora. Štiri člani upravnega odbora KZE so bili obsojeni na enako kazen in od istega sodnika že pred štirim meseci, točneje 17. oktobra. Martina, Bergo-mas in Dell’Ago sta še pred prvo razpravo proti sodniku Perni vložila re-kuzacijo, ki pa jo je kasacijsko sodišče te dni zavrnilo. Menda je bila včerajšnja zadnja o-bravnava, ki jo je dr. Pema vodil v svojstvu tržiškega pretorja. Odhaja namreč na novo službeno dolžnost. Priprave na četrtkovo stavko Teden, ki se je začet1, bo potekal v znamenju priprav na četrtkovo stavko delavcev podjetij z državno udeležbo in r«a manifestacijo, ki bo v Trstu. Vendar to ne bo edina pobuda na sindikalnem področju v tem tednu. Včeraj dopoldne so se na redni skup ščini zbrali delavci ladjedelnice v Trstu. Vendar to ne bo edina pobuda na sindikalnem področju v tem tednu. Včeraj dopoldne so se na redni skupščini zbrali delavci ladjedelnice v TVžiču ter se dogovorili o posameznih akcijah, ki jih bodo izpeljali v tem tednu. Prav tako včeraj zjutraj pa so protestno akcijo organizirali delavci podjetja De Licia v goriški industrijski coni, ki so zaradi birokratskih zamud pri postopku izplačevanja nadomestil za dopolnilno blagajno, ostali brez osebnih dohodkov. Te dni pa se bodo srečali predstavniki sindikalne zveze CGIL - CISL UIL z industrija in predstavniki družbe Indusvi ter razčlenili možnosti za realizacijo načrta novih gospodarskih pobud v podgorski tekstilni tovarni. Deželni odbornik Brancati na pokrajini Predsednik goriške pokrajinske u-prave s sodelavci je imel v četrtek daljši pogovor z deželnim odbornikom za turizem Brancatijem. Tema pogovorov so bila različna vprašanja go-spadarske krize, vloga pokrajine, možnosti izvedbe in predvsem fmasiranje nekaterih večjih načrtov, ki jih je izdelala pokrajina. Veliko pozornosti so namenili razpravi o različnih kulturnih in turističnih pobudah. Občni zbor SSO V soboto, 18. t.m., ob 17. uri bo v deželnem Avditoriju v Gorici redni občni zbor sveta slovenskih organizacij. Občni zbor bo deželnega značaja. Velika nevarnost požarov Ogenj v borovem gozdu V Sovodnjah gorela hiša Zaradi nadležnega vetra in izredno suhega ozračja je nevarnost požarov te dni zelo velika. Gasilci na Goriškem, pripadniki zbora gozdnih straž, prostovoljske gasilske skupine, so imeli te dni obilo dela z gašenjem številnih požarov, zlasti na kraškem območju, kjer je ogenj te dni povzročil že spet veliko gmotno in e-kološko škodo. V nedeljo ponoči so ognjeni zublji, kljub hitremu posegu gasilcev in prostovoljcev, uničili precejšnjo površino borovega in mešanega gozda nad Zdravščinami. Gasili so od 11. ure zvečer v nedeljo, do prvih jutranjih ur včeraj. Ogenj se je razširil na kakih dvajsetih hektarih površine. Včeraj dopoldne pa so goriškši gasilci s hitrim posegom preprečili, da bi se stara kmečka hiša Terezije in Franca Battističa, ob glavni ulici v Sovodnjah, spremenila v pogorišče. Najbrž zaradi slabega delovanja dimnika sta pričela tleti dva lesena tramova- Gasilci, ki so prihiteli na kraj požara že okrog 10. ure in 15 minut, ro razkrili nekaj kvadratnih metrov strehe in ostrešja ter kmalu povsem Na rob deželnega kongresa KD Na Goriškem sicer nimamo melo-narske liste, imamo pa kljub temu kar precej takih ljudi, ki so v skrbeh, kaj bo z italijanstvom Gorice, ko bo do Slovenci vendarle dobili zaščitni zakon. Pred dnevi se je ustanovil ad hoc odbor pod pokroviteljstvom Lege nazionale in kopice raznih bojevniških organizacij in drugih združenj ter si nadel zveneče ime »odbor za zaščito italijanske identitete Gorice«. Svoj u-raden nastop so najavili tudi v tukajšnjih časopisih, malo pa je manjkalo, da ne bi svojih ciljev javno izpovedali tudi n z deželnem kongresu Krščanske demokracije. V nedeljo dopoldne, torej zadnji dan kongresa, je skupina odbornikov novega združenja sledila delu kongresa na Espomegu ter na različne načine, na vsak način hotela sodelovati v razpravi. Vodstvu kongresa je te poskuse le uspelo od biti, najbrž so imeli precej dela tudi zaradi usklajevanja različnih intere- sov različnih struj, niso pa mogli preprečiti, da se ne bi člani združenja sestali •> poslancema Rebulo in Coloni jem. Slednja sta skupino seznanila o postopku za zaščitni zakon ter o posameznih osnutkih. Menda so se dogovorili tudi za širši sestanek, vendar šele po vsedržavnem kongresu stranke. Predstavniki omenjenega odbora spet vihtijo parole, da so proti sleherni zaščiti slovenske manjšine in da je treba predvsem ugotoviti številčno prisotnost manjšine. Bojijo se, da se bodo predstavniki večinskega naroda naenkrat znašli brez dela'. Vse to smo lahko te dni prebrali v italijanskih dnevnikih, človek bi še nekako razumel, če bi šlo zz neofa šiste ali druge nacionalistične skupi ne, ugotavljamo pa, da so med pobud niki, in to celo med glavnimi pobud niki omenjenega odbora, tudi demo kristjani... pogasili ogenj in tako odstranili sleherno nevarnost. Kljub hitremu posegu pa je škoda kar precejšnja. Nov turistični vodnik V enoteki »La Serenissima« je v petek zvečer predsednik Avtonomne letoviščarske ustanove za Gradišče in Redipuglio Alberto Rissdorfer predstavil turistični vodnik za Gradišče. Kot je sam poudaril, je vodnik nastal zaradi velikega povpraševanja turistov po brošurici, ki razkriva marsikatero zanimivost zgodovinskega, u-metniškega in naravnega značaja. Turistični vodnik, ki so ga natisnili v 20.000 izvodih bodo prodajali v vseh trafikah v Gradišču ter na raznih turističnih sedežih, obsega mapo Gradišča z vsemi ulicami in kraji ter sedeži raznih javnih ustanov. Posebna pozornost pa je posvečena zgodovinskemu predelu. V tem smislu obsega brošura tudi krajši zgodovinski opis Gradišča, ki se začne leta 1176, ko je bilo mesto prvič omenjeno v dokumentih. V bolnišnico zaradi pobalinskega napada Kaj pomeni mladeniška objestnost, je na s voji koži poskusil 52 letni Gior-gino Marconi iz Gorice, Ul. Pasubio 7. Z ženo sta že legla k počitku, ko so ga okrog polnoči zbudifi sumljivi glasovi, ki so prihajali z ulice. Pogledal je skozi okno in ugotovil, da se skupina pobalinov suče okrog njegovega rja ulici parkiranega avtomobila. V naglici je odšel na ulico, da bi se bofje prepričal, kaj se pravzaprav dogaja. Najbrž bi bil storil bolje, če bi po telefonu poklical policijo, tako pa jo je revež skupil in se zdaj zdravi v bolnišnici. Pobalini so ga namreč sprejeli na nič kaj prijazen način in ga dobro prebunkali. Vse se je zgodilo tako presneto hitro in še v temi, da menda ni uspel prepoznati nikogar od napadalcev. taristična in oporečniška in torej odražajo občutja današnje mladine; glasba je dokaj prijetna z nekaterimi »heavy« vokalnimi vložki. Med njihovimi uspehi gre omeniti zmago na drugem »Festivalu glasbe z navpičnim vzponom«, ki ga je lani novembra v Vidmu priredilo združenje ARCI. Koncert, ki ga prireja Mladinski krožek v sodelovanju z drugimi mladinskimi organizacijami se bo pričel ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici, (al.) Koncert Diapason Ensemble Goriška sekcija mladinskega glasbenega združenja prireja v sredo, 15. t.m., tretjega od sedmih koncertov letošnje glasbene sezone. Koncert bo v dvorani glasbene šole v Ul. Oberdan 15 s pričetkom ob 17.30. Nastopal bo goriški komorni kvartet Diapason Ensemble, ki ga sestavljajo flavtist Giorgio Samar, violinist Giorgio Magnarin, kitarist Giorgio Tortora in pianistka Maura Soro Percacci. Gre za glasbeni ansambel, ki navadno nastopa kot trio, vendar se po-gostoma poslužuje sodelovanja tudi drugih inštrumentistov. Tako bo tokrat pianistka obogatila osnovno sestavo ansambla. Diapason Ensemble sestavljajo pretežno mladi inštrumentisti, ki so se združili z namenom, da bi prispevali k širjenju glasbene literature, predvsem iz časa romantike, ki je namenjena prav sestavi v kateri nastopa ansambel. Na koncertu bodo tako predstavili skladbe C. Ph. Em. Bacha, J. Iberta, E. Djamila, F. Carullija in J. Kreut-zerja. DREVI V VERDIJU »II pianeta indecente« V okviru italijanske gledališke abonmajske sezone bo drevi ob 20.30 v Verdijevi dvorani nastopilo stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine z delom »Q pianeta indecente« Renza Rossa. Gre za novo in obenem zanimivo odrsko delo, ki je prav pred kratkim doživelo krstno uprizoritev in ki ga je tako publika, kakor kritika, ugodno sprejela. V glavnih vlog3" nastopajo Giulio Brogi, Leda Negronn Anna Teresa Rossini, režiser pa J6 Roberto Guicciardini. Razstave V palači Attems bodo jutri ob 1®-uri odprli zanimivo razstavo o ukradenih umetninah v naši deželi. RaZ stavo prireja pokrajinska uprava. Razna obvestila Ženski iniciativni odbor za Gorisk vabi V ponedeljek, 20. t.m., ob ^ • uri na sestanek, na sedežu SKGZ Gorici, Ul. Malta 2. Pogovarjali bodo o pripravi proslav v počastite 8. marca, mednarodnega dneva žens SPD Gorica obvešča, da je bil n3 splošno željo nekoliko spremeni spored smučarskih izletov. V ned ljo, 19. t.m., se bodo spet pdpeb y v Podklošter - Amoldstein in n® . Sappado, kakor je bilo prvotno > ljeno. Prijave do četrtka, 16-na sedežu društva. Kino Gorica VERDI 20.30 Gledališka predstava^ VITTORIA 17.30-22.00 »II fe„jan erotico di Brigitte«. Prepov mladini pod 18. letom. .T« CORSO 17.30—22.00 »The day at«- Tržič [o EXCELSIOR 18.00-22.00 »RJ^e-proibito di una moglie«. * r 1 dano mladini pod 18. letom- gU. PRINCIPE 18.00-22.00 »Fantozzi bisce ancora«. ,. „anno«- COMUNALE 18.00-21.00 »L m* Nova Gorica in okol,ca SOČA 18.00—20.00 »Ninočka«. in SVOBODA 18.00 »Cestni bojevm ob 20.00 »Beži angel beZH-DESKLE 19.30 »Ognjene kocu DEŽURNA LEKARNA V »Alesani«, Ul. Carducci 38, tei. DEŽURNA LEKARNA V TRŽlčn/ »Alla salute«. Ul. Callisto Gos 117, tel. 72-480. ;ulicb V 1. ITALIJANSKI LIGI Se naprej Juventus Poraz Udinese j a v Veroni (1:2) Juventus je še povečal prednost na skupni lestvici. Sedaj je druga Fiorentina, izgubila pa je svojega kapeta na Antognonija, ki si je zlomil nogo. Videmski Udinese je po izenačenem srečanju izgubil v Veroni, kljub običajnemu golu Žica. IZIDI 19. KOLA Avellilo Napodi 1:0; Catania - Mi-^ ki; Fiorentina - Sampdoria 3:0; Genoa - Pisa 0:0; Inter - Ascoli 0:0; Juventus - Lazio 2:1; Roma - Torino 2;1; Verona - Udinese 2:1. LESTVICA Juventus 28; Fiorentina 25; Verona, Roma in Torino 2A: Udinese 22; Miri*1 21; Sampdoria in Inter 20; Ascoli Napoli 15; Avellino in Pisa 14; Lazio in Genoa 13; Catania 9. PRIHODNJE KOLO Ascoli - Verona; Genoa - Roma; La-?!° - Sampdoria; Milan - Juventus; Napoli - Inter; Pisa - Catania ; Torino -Avellino; Udinese - Fiorentina. Po prepričljivi zmagi Mebla v tekmi z Nerveso V soboto odlično - kako odslej ? Prvenstvo prehaja v svoj odločilni del in boji za točke postajajo čedalje bolj ogorčeni. Vsak spodrsljaj je lahko za ekipe, ki se potegujejo za napredovanje, izredno nevaren, saj je v tako kratkem tekmovanju malo možnosti, da zamujeno nadoknadijo, če pridemo na konkretno, se nam pora ja predvsem vprašanje, kaj pomeni zmaga Mogliana v Padovi pri ekipi Tregarofani, ki sodi med favorite za končno zmago. Ali to že pomeni, da je CUS lahko nevaren le še Moglia-no? Verjetno je še preuranjeno odpisati Tregarofani ja samo na podlagi e-nega spodrsljaja, sicer pa bomo to lahko preverili že v soboto, ko bo ta ekipa gostovala v Nabrežini. In že smo pri Meblu, ki je v tem kolu pripravil precejšnje presenečenje z neoporečnim uspehom nad ne varno Nerveso. Izpolnjujejo se torej predvidevanja trenerja naše združene ekipe Logarja, da bo prav Meblo razsodnik prvenstva in da bodo rezultati, ki jih bodo favoriti dosegli v Na- brežini izredno pomembni za končno uvrstitev pri vrhu. Sicer pa nam je Logar o sobotni tekmi izjavil : »Pričakoval sem trdo tekmo, ki pa naj bi jo mi izgubili. Igrali smo sicer še nekoliko psihično nestabilno, drugače pa je kar šlo. Servis je bil učinkovit, igralke so se dobro postavljale v polju, bile pa so tudi zelo borbene. Zlata vreden je bil posnetek tekme v Nervesi, ki smo si ga podrobno ogledali in naštudirali. Poznali smo njihove šibke točke in s pridom smo jih izkoristili«. Kako bo v naprej? Sedaj prav gotovo naše odbojkarske kroge najbolj zanima in obenem skrbi, ali bo Meblo v prihodnjih nastopih tisti iz Padove, ali pa bodo naše igralke ponovile odlično sobotno predstavo. Logar meni tako: »Upam, da bomo sposobni zaigrati kot proti Nervesi, saj bodo treningi nedvomno boljši od tistih v zadnjem tednu. Ta zmaga bo za nas vse velika psihološka opora«. TAKO MEBLO V B LIGI IZIDI 2. KOLA Meblo — Pallavolo Nervesa 3:0, Torre Franca Trento — CUS Padova 0:3, Tregarofani Padova — Mogliano Veneto 2:3. LESTVICA CUS Padova 2 2 0 6:0 4 Mogliano Veneto 2 2 0 6:3 4 Tregarofani Padova 2 11 5:4 2 MEBLO 2 1 1 3:3 2 Torre Franca Trento 2 0 2 1:6 0 Pallavolo Nervesa 2 0 2 1:6 0 PRIHODNJE KOLO (18.2) Pallavolo Nervesa — Torre Franca Trento, CUS Padova — Mogliano Veneto, Meblo — Tregarofani Padova. SKUPINA ZA OBSTANEK: OMA TS — Albatros TV 3:0, Volta MN — Conegliano 3:0, Putina ti FE — Fratte 0:3. LESTVICA: Fratte 4; Conegliano, Volta, OMA in Albatros 2; Putinati 0. V BOKSARSKEM DVOBOJU Poraz Minchilla Italijanu Luigi ju Minchillu se'v dvoboju za naslov svetovnega boksarskega prvaka v srednjelahki kategoriji ni posrečilo premagati prvaka Thema-sa Heamsa, ki je bil po točkah zasluženo boljši. Kljub porazu je Min-chillo navduših gledalce in poznavalce, saj se je boril izjemno srčno in napadalno, čeprav je bil objektivno slabši. Zato je zanj že velik uspeh, da ga ni Heams podrl na tla pred iztekom zadnjega kroga. Po dvoboju je Minchillo polemiziral z rojakoma Olivo in La Rocco, češ da samo govorita, ne pa boksata. O Na finalnem turnirju za odbojkarski pokal pokalnih prvakinj je Nel-sen iz Reggio Emilie osvojil odlično drugo mesto, kar predstavlja eno boljših mednarodnih uveljavitev italijanske ženske odbojke. Boljši -je bil le vzhodnoberlinski Dinamo, ki je Italijanke premagal s 3:1. V zadnjem dnevu je Nelsen premagal nizozemski Pancratius s 3:0. V zveznem pokalu pa je ob precej skromnejši konkurenci zmagala šesterica Victor Village iz Barija. Medtem ko je Jadran odpravil tudi videmski Abitare V 1. italijanski košarkarski ligi Vodeča Fiamma izgubila v Porli ju Medtem ko so Jadran, Stefanel, Ca-teu ranco in Maltinti v minulem kolu ašarkarske C-l lige osvojili pričako-am točki je vodeča bocenska Fiam-klonila v Fočliju Fulgorju, ki se icer v zadnjih kolih dobro drži. Tette zmage v prejšnjih tekmah so že apovedovale krizo Fiamme, ki je na-n °PUa prav v nedeljo, ko so vsi njeni 1 °P°srcdni tekmeci zmagali. Na vrhu v st vice jo jo dohitel Maltinti, ki je , .tttt Bonifaciu briljantno opravil do-3 težak izpit. Zaradi boljše razlike točkah je moštvo iz Pistole celo [ X0’ najvažnejše pa je dejstvo, da tudi jadranovce do vrha samo ri točke. Skratka, niti prvo mesto "^Pisano! in vi'.m ^°*u ie »padla« še Servolana °d vrl']/0’ ^a 86 ie dokončno poslovila TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI IZIDI CEAM BO - Caveja Forlì 82:78 Stefanel TV - Delfino 94:77 Castelfranco - B. Ravenna 110:69 JADRAN - Abitare UD 73:69 San Bonifacio - Maltinti 76:82 Fulgor FO - Fiamma BZ 70:65 Budrio - Monkey’s MI 89:79 Paraboli - Servolana 77:69 PRIHODNJE KOLO (18. in 19. 2.) Stefanel - JADRAN (ob 21.00 v Trc-visu) ; Caveja - Castelfranco; B. Ravenna - San Bonifacio; Fiamma - Budrio; Delfino - Paraboli; Abitare -CEAM; Servolana - Fulgor; Maltinti -Monkey’s. LESTVICA Maltinti PT 19 14 5 1527:1411 28 Fiamma BZ 19 14 5 1535:1434 28 Stefanel TV 19 13 6 1602:1420 26 JADRAN 19 12 7 1638:1526 24 Castelfranco 19 12 7 1518:1452 24 Abitare UD 19 10 9 1522:1476 20 Servolana 19 10 9 1456:1438 20 Fulgor Forlì 19 10 9 1479:1480 20 Budrio Be.Ca. 19 10 9 1337:1424 20 CEAM BO 19 9 10 1446:1454 18 Caveja Forti 18 8 11 1636:1268 16 San Bonifacio 19 8 11 1426:1452 16 B. Ravenna 19 8 11 1576:1665 16 Faraboli 19 7 12 1476:1589 14 Delfino 19 4 15 1474:1583 8 Monkey’s MI 19 3 16 1366:1575 6 Tudi Bic brez možnosti Bic — Latini 72:78 (28:45) BIC: Jones 18, Hardy 14, Palumbo 12, Tonu! 16, Lanza, Zaratti 2, Goti 10. LATINI : Harper 17, Phillips 20, Lardo 3, Valenti 10, Sonaglia 16, Francescano 6, Colombo 1, Nunzi 5. Indesit — San Benedetto 84:75 INDESIT: Carraro 12, Donadoni 2, Ricci 6, Generali 2, Oscar 32, Gentile 5, Simeoli 4, La Gioia 2, Marcel 16. SAN BENEDETTO: Valentinsig 4, Lagarde 16, Ardessi 12, Pieric 10, May-field 17, Turel 8, Bon 2, Nobile 4, Bullara 2. OSTALI IZIDI Peroni - Febal 86:93; Jolly - Binova 105:87; Bertoni - Granarolo 92:86; Simmenthal - Scavolini 77:64; Star - Simac 79:82; Honky - Bancoroma 76:74. LESTVICA Simac 32, Bertoni 30, Granarolo in Jolly 28, Star 26, Peroni 24, Bancoroma in Honky 22, Indesit 20, Simmenthal, Febal in Latini 16, Bic in Scavolini 12, Binova in San Benedetto 8. A 2 LIGA IZIDI Benetton - Cedečo 88:91 (35 točk Da-lipagiča) ; Popolare - Mangiaebevi 116:97; Vicenzi - Marr 74:78; Yoga -American Eagle 82:80; Mister Day -Rapident 109:84; Riunite - Bartolini 78:70; Lebole - Rieti 88:81; Italcable -Carrera 78:82. LESTVICA Riunite; 30 Mister Day in Gedeco 28; Mar in Italcable 24. V 2. italijanski nogometni ligi Triestini dragocena točka pC,u9,a — Triestina 0:0 den-"’^GIA: Di Leo, Montani, Bene-p. ’ Caneo (od 71. min. Piccioni), Aim T1’ Irmini, Mancini (od 67. min. «.Manti, Pagliari, Valigi, Zerbio. KhinASTINA: Zinetti, Stimpfl, Brere p jttl Prà, Mascheroni, Chiarenza, re n. c°, Ruffini, Romano, Perrone, Th K)rgìs (od 74• min. Vailati), dran CSl'na ìe v Perugii izbojevala če točko. Res je, da je doma- Posta Stv° otopilo v zelo okrnjeni čani V1; vendar velja tudi, da Tržačani ms<> P°kazali kdove kako bri-nec i 6 '®re> tako da je rezultat ko-p koncev pravilen. la v^Uf\*a ie večji del tekme napada-učihi. .ar so bili njeni napadalci ne-brZrib' Triestina se je v glavnem a in to zelo uspešno. Po končani tekmi so se domačini pritožili nad sojenjem, češ da jim sodnik ni dosodil enajstmetrovke in da jim je razveljavil gol. IZIDI 22. KOLA Atalanta - Catanzaro 2:1; Cremonese - Lecce 0:0; Empoli - Sambenedet-tese 1:1; Monza - Cesena 1:0; Padova - Como 1:3; Palermo - Cagliari 1:1; Pescara - Arezzo 3:1; Pistoiese - Campobasso 0:0; Perugia - Triestina 0:0; Varese - Cavese 2:0. LESTVICA Como 31; Cremonese 29; Atalanta 27; Campobasso in Arezzo 25; Monza in Cesena 23; Lecce, Triestina, Varese in Pescara 22; Padova in Sambene-dettese 21; Palermo, Perugia in Cagliari 20; Cavese 19; Pistoiese in Empoli 18; Catanzaro 12. Uspel 9. Trnovski smučarski maraton Udeležilo se ga je preko dva tisoč ljubiteljev teka Letošnjega jubilejnega Trnovskega smučarskega maratona v črnem vrhu nad Idrijo se je udeležilo približno dva tisoč ljubiteljev smučarskega teka, ki so izrekli veliko pohval na račun proge in organizatorja samega. Poleg domačinov se je maratona udeležilo tudi veliko Avstrijcev in predstavnikov iz zamejstva, ki so branili barve SK Devin, SPDT Gorica in Krasa. Velika novost letošnjega maratona je bil tek na 60 kilometrov, ki pa so se ga udeležili le pripravljeni tekači. Prednost je bila v tem, da so se lahko udeleženci med samim tekom odločali za izstop na 21 km ali 42 km. Na razdalji 42 km je zmagal Maks Habenicht iz Celovca, 60-kilometrski tek pa je osvojil Cveto Podlogar iz Gorij. Po maratonu smo člana organizacijskega odbora Silva Kovača vprašali, kako to, da so se letos odločili za 60 km dolgo progo. »Ta pobuda je prišla s strani nekaterih že bolj izkušenih tekačev, ki so že pred leti izrazili željo, da bi se radi spoprijeli tudi na daljši progi in tako smo letos ugodili njihovi želji. Po podatkih, da se je tega daljšega maratona udeležilo preko tisoč tekmovalcev in če se bo v prihodnje ta va rianta obnesla, lahko računamo tudi na izvedbo 70 km dolgega maratona. Vsekakor smo z letošnjo udeležbo zadovoljni, še posebno, če pomislimo, da se je v prijavnem roku vpisalo le 700 tekačev, ostali pa so se vpisali šele neposredno pred startom. Da se je le- tos prijavilo nekoliko manj udeležencev kot običajno, lahko iščemo vzroke v tem, da je letošnjo zimo odpadlo veliko tovrstnih tekaških prireditev in rekreativci se zaradi pomanjkljive kondicije niso čutili pripravljeni podati se po smučinah Trnovskega gozda. S tega mesta pa bi rad apeliral, da bi se v zamejstvu zanimanje za tovrstne tekaške prireditve povečalo, pogoj za to pa je, da društva navežejo še tesnejše stike z organizatorji maratonov v Sloveniji V nedeljo so organizatorji poklonili predstavniku ZSŠDI spominsko zlato plaketo za trajno sodelovanje, v zameno pa je Združenje poklonilo organizacijskemu komiteju knjigo Alda Rupla Telesna kultura med zamejci v Italiji (Z.S.) TONE SVETINA Med nebom in peklom ------64. ______ naj !. Ročnik! Začniva vsak s svojega konca! Vsak obi po dvajset udarcev!« no živ°iSt|0r 80 naPolnili divji kriki in tuljenje, podob-ihto l9 skemu. Poročnik in komisar sta mlatila z vso Pila' rez Prizanašanja. Koža se je cefrala, kri je škro-še in . steni, po podu pa je tekla scalina. Tepla sta Sape Se’ dokler nista bila premočena in skoraj brez in ukazaf *6 Losanna izdivjal, je vrgel bič na mizo “Dobro sva jih omehčala, zdaj jih zaslišujte!« 2 Igovi.pomočniki ln karabinjerji so bili že nared, streči s Sniie.m sta odšla v pisarno. Dala sta si po-zirtienn niadnim pivom in konjakom. Sedla sta v obla-»7 , naslonjača, da bi se odpočila, človek n* !e skoraj odleglo. Včasih je dobro, da riieče 7afVetri svoi° dušo in odpre pot nagonom. Te ^utim h k6 me razjezijo bolj kot tigrovske bombice. skitn knma . m° imeli še dosti opravka s tem slovan-^0stala KUn*Zmom' Iz Rima sem dobil obvestilo, da je , ton0g0 Kominterna bolj prizadevna. Sovjeti pa so dje v °d Angležev, ker imajo večje zale- gli. ®o in idejah. Ni prav, da smo jih podcenje-videli? Samo potuhnili so se! Zanni, treba bo pregledati vse sezname o somišljenikih rdečih, tudi tistih, ki so samo rožnati. Jim bomo že dali vetra!« Poročnik se je zarežal: »Kakor boste ukazali! Zato smo tu in zato prejemamo plače!« VIII. Državljanska vojna v Španiji je poslabšala mednarodni položaj. Nemški in italijanski fašizem sta s svojo udeležbo na Francovi strani preizkušala moč demokratičnega sveta in priprav, da bi se uprl njunemu vojnemu pohodu in prizadevanjem za ponovno razdelitev sveta. Na jugoslovanski meji onstran Javornikov in Snežnika, v gozdovih, koder je Osojnik s svojimi prijatelji iz Loške doline tihotapil konje in vodil ljudi čez mejo, je bilo vsak dan težje. Vse več je bilo o trtne ji vojaštva in zased. In vse večje podkupnine je bilo treba dajati komandirjem italijanskih karavel, da so mižali. Na jugoslovanski strani so gradili močne globinske utrdbe, ki so jih imenovali Rupnikova linija. Vlekla se je od tromeje v Alpah prek Blegoša in notranjskih hribov vse do morja. Nastala je kot protiutež italijanski utrdbeni liniji in sovražni politiki italijanske vlade do Jugoslavije. V Italiji so dobili zavetje ustaši pod vodstvom Anteja Paveliča in drugi teroristi, ki so v Marseillu ubili jugoslovanskega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Čeprav Osojnik ni bil dovzeten za politiko — saj je težil le za zemljo, gozdovi, samoto in mirom — se je na pohodih čez mejo v stiku z obveščevalnimi oficirji in tihotapci le nalezel političnega duha. Kadar je bilo slabo vreme z velikimi zameti ali plohami, se je večkrat zadrževal na oni strani tudi po več dni. Spoznal je Loško dolino, ki je bila po vojni zaslo- vela s svojo » rdečo republiko«. Revolucionarno razpoloženi delavci in revni kmetje, na katere so vplivale ideje Oktobrske revolucije, so takrat z orožjem pregnali žandarje, odpovedali pokorščino buržoaziji in vzeli sami oblast v roke. Ta prerani revolucionarni nastop je zatrla buržoazija z vojaško silo, ni pa mogla zatreti revolucionarne miselnosti, ki se je takrat zakoreninila med ljudmi. Bečanov Frane je v tej dolini našel delo. Postal je delavec v. lesni industriji. Težnje naprednih tovarišev so ga kmalu prevzele. Prisluhnil je revolucionarjem — zlasti Hribarju in Razdrihu — in jim kmalu zbudil pozornost. V njem so videli človeka, ki naj bi ponesel revolucionarnega duha zasužnjenim bratom onstran meje, tja do Soče. Komunistični agitatorji so prinašali sèm iz Ljubljane revolucionarno čtivo in ga po raznih »kanalih« pošiljali tudi na Primorsko. Tam so se začeli tigrovci povezovati s komunisti. »To bo lepa godlja,« je dejal Osojnik Franetu, ko ga je ta nekoč povabil na predavanje nekega agitatorja, čigar imena zavoljo »konspiracije« niso omenili. Tako se je Osojnik prvič srečal s »poklicnimi« revolucionarji, ljudmi, katerih cilj je bil porušenje starega in zgraditev novega družbenega reda. Rušenje in podiranje — zlasti z miniranjem — mu je bilo drugače všeč, kot bi mu zraslo na duši. Izgradnja novega človeka pa ga ni mikala. Imel je namreč slabe izkušnje z ljudmi, ker je v mladih letih preveč verjel vanje in so ga nekajkrat prevarali. Bledi agitator z očali in fanatičnim izrazom trajnega nezadovoljstva pa mu je Ie razjasnil zmedene poglede na revolucijo in vlogo delavcev v povezavi s kmeti. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Položaj ljubljanske Olimpije vse težji IMT — Olimpija 87:83 (43:39) OMMPIJA: Janžek, Blaznik, Brodnik 10, Kompara, Mržek, Subotič 22, Hauptman, Todorovič 6, Vilfan 34, Šantelj 3, Kotnik 8, Mičunovič. S tem porazom se je položaj Olimpije še bolj poslabšal, saj je IMT eden izmed neposrednih tekmecev v borbi pred izpadom. Poleg tega je zmagala tudi Jugoplastika, drugi tekmec pred izpadom. O tekmi lahko povemo le to, da je Olimpija dobro igrala, saj se je v 38, minuti, kljub temu da je že prej zaradi petih osebnih napak zgubila Todoroviča, približala domačinom na sami dve točki razlike. Ko-privica pa je bil pri IMT tokrat neustavljiv (dosegel je kar 36 točk) in usoda Ljubljančanov je bila zapečatena. OSTALI IZIDI 18. KOLA: Borac -Crvena zvezda 83:78; Rabotnički - Ši-benka 91:82; Gibona - Bosna 98:89; Jugoplastika - Zadar 76:70; Partizan -Budučnost 94:83. LESTVICA: Gibona 26, Zadar. Ši-benka 22, Crvena zvezda, Bosna 20, Partizan, Borac 18, IMT 16, Budučnost, Jugoplastika 14, Olimpija, Rabotnički 12. • V FINALU AMERIŠKEGA DVORANSKEGA teniškega prvenstva je domačin Connors s 6:3, 4:6, 7:5 premagal Francoza Leconteja. V 1. amaterski nogometni ligi Križani tokrat odlični Pro Fiumicello — Vesna 0:3 (0:3) STRELCI : v 11. min. Ludwig, v 32. min. Pipan, v 42. min. Bruno. PRO FIUMICELLO: Pellis, Toerio, Medeot, Visintin, Urizzi, Gonella (v 44. min. Lezieri), Glereani, Bon, Fa-bris, Michelin, Puntin. VESNA: Bubnich, Gotti, Sodomaco, Somma, Penco, Jerman, Bruno (v 80. min. Robert Candotti), Zucca, Ludwig (v 85. min. Picchieri), Pipan, Sedmak. SODNIK: Marzotto iz Maniaga. Končno so se Križani z gostovanja vrnili s celotnim izkupičkom : popolnoma zasluženo so namreč premagali ekipo iz Fiumicella. Podvig je toliko večji, ker je ta ekipa zelo visoko uvrščena, a v nedeljo svojega slovesa sploh ni upravičila. V taboru Fiumicella so poraz pripisovali odsotnosti šestih standardnih igralcev, ki niso nastopili proti Križanom, toda kakorkoli že, Vesna je s svojo igro popolnoma nadigrala domačine. Križani so tekmo bolj kot kdaj poprej začeli zelo zbrano in umirjeno, saj bi se bili v gosteh zadovoljili tudi s točko, obratno od nasprotnika, ki je igral nepovezano, tako da ga je kriška obramba z lahkoto zaustavljala že na sredini. Razveseljivo je zlasti, da je Vesna tokrat povsem zadovoljila v napadu ter učinkovito izkoristila skoraj vse najlepše priložnosti. Križani so imeli skoraj vso tekmo pobudo v svojih rokah. Premoč so izkoristili že v začetnih minutah in povedli z Ludwigom po podaji Jermana. Kljub vodstvu je Vesna še naprej napadala z isto temperamentnostjo in koncentrirano borbenostjo, tako da je drugi zadetek praktično visel v zraku. Zanj je poskrbel Pipan, ki je spretno izkoristil kratko odbito žogo in jo s kakih 30 metrov poslal prav v zgornji kot vrat. Domačini niso imeli moči, da bi učinkovito reagirali, saj so bili pod stalnim pritiskom tokrat precej urejene in shematično razporejene kriške enajsterice. Tretji zadetek je dosegel Bruno, ki je v kazenskem prostoru Pro Fiumicella vzel branilcem žogo in jo poslal v mrežo. Vse to se je dogajalo že v prvem polčasu, tako da so naši fantje lahko mimo čakali na drugi del tekme. Vesna je najprej napadala in imela nekaj resnih priložnosti s Sedmakom in Brunom, rezultat pa se ni več spremenil. Upati je, da bo ta zmaga Križanom vlila novih moči in predvsem zaupanja v lastne sposobnosti, ki jih v kriških vrstah res ne manjka. (Andrej) V 3. amaterski nogometni ligi Sovodnje popravile slab vtis Piedimonte — Sovodnje 1:1 (0:0) SOVODNJE: Uršič, Vižintin, R. Pe-tejan (Kosič), Kovic, Paulin, E. Pete jan, Sambo, Florenin, Butkovič, Čaudek, Gomišček. STRELEC za Sovodnje : Gomišček. Sovodenjci so v nedeljo gostovali v Podgori pri tamkajšnji enajsterici, ki se bori za prestop v višjo ligo. Odnesli so dragoceno točko, ki je še važnejša, če pomislimo, da sodijo Podgorci v sam vrh tretje amaterske lige. S tem nastopom so Marsonovi varovanci popravili slab vtis z zadnjega nastopa, ko so zgubili kar s 6:0. Ekipa se je tokrat dobro odrezala, saj je pokazala veliko požrtvovalnosti in volje do pozitivnega rezultata. Precejšnja zasluga za gol gre mlademu Vižintinu, ki iz nedelje v nedeljo kaže viden napredek, saj je on izvedel akcijo, ki je omogočfa Gomiščku, da je brez težav poslal žogo v mrežo. Viilesse — Juventina 2:0 (0:0) JUVENTINA: Di Dionisio, Di Palma, Caiazzo, Vižintin, Medeot, Devetak, Russo, Roterdam, Panico, Lauri, Tavčar. Čeprav je bila Juventina zdesetkana zaradi številnih izključitev, ki jih je utrpela prejšnjo nedeljo v srečanju z Medeo, je proti Villesseju pokazala, da je enakovredna ekipi, ki vodi V nedeljskem 19. kolu 2. amaterske nogometne lige Z novim porazom usoda Primorja praktično zapečatena Primorje — Op. Supercaffè 1:2 (1:1) PRIMORJE: Micor, Antoni, Štoka, Pugliese, Samese, S. Husu, Roiaz (v 68. min. Caharija), Olivieri, Bosco-Io, Bortolotti, Castriotta. OP. SUPERCAFFE’: Fumis, San-baldi, Zgur (v 75. min. Rossi), Lombardo, Volturno, Manzin, Rabusin, Dobetti, Pase, Giovannini, Scamperle. STRELCI : v 15. min. Manzin, v 22. min. Bortolotti, v 65. min. Scamperle. SODNIK: Lippa iz Gorice. Z nedeljskim porazom proti Op. Supercaffè je proseško Primorje na domačih tleh zapravilo zadnjo priložnost za obstoj v ligi. Po prepričljivi zmagi proti ekipi CGS so namreč Proseč ani tokrat ponovno igrali slabo in brez jasnih idej. Čeprav je igro stalno ovirala mrzla burja in tudi je bilo igrišče zelo trdo, tako slabega nastopa »rdeče-rumenih« res ni bilo pričakovati. Ekipa je delno zadovoljila le v prvem polčasu ko je povsem zasluženo tudi remizirala po zadetku openske enajsterice, ki je prva prišla v vodstvo. V nadaljevanju, ko so Prosečani imeli burjo v hrbet, je bi'o pričakovati, da bodo vendarle prišli do odločilnega zadetka, saj tehnično skromna ekipa Supercaffè v tem delu srečanja res ni pokazala nič posebnega, čeprav je igrala zelo borbeno in požrtvovalno. Prosečani pa so v drugem polčasu nepričakovano prepustili pobudo in igro gostom, ki so spretno zaustavili vse akcije napadalcev Primorja in v enem izmed redkih protinapadov dosegli zmagoviti gol. (H.V.) Radio Sound — Zarja 0:0 RADIO SOUND: Parovel, Visintin, Bossi, Zampare, Sossi, Cordini, Coranica, Tosetto, Botta, Orto (v 83. min. Vicini), Lebani. ZARJA: Puzzer, Bencich, Tognet-ti, Franco, Grgič (v 75. min. Pero-ša), Križmančič, Udovicich, Bon, E. Fonda (v 84. min. Sessi), D. Fonda, Sossi. SODNIK: ToselU iz Krmina. Najpomembnejša tekma zgornjega dela lestvice med Radiom Sound in Zarjo se je končala brez gola, kar je tudi najpravičnejši rezultat. Kljub temu pa sta moštvi predvajali dober nogomet in imeli vsako po nekaj lepih priložnosti, ki pa jih nista znali konkretizirati. Tekma se je začela z rahlo premočjo domačinov, ki bi lahko povedli z Botto, vendar je bil Puzzer tokrat na mestu. Po tej priložnosti za domačine pa so se Bazovci prebudili in prevzeli pobudo na sredini igrišča ter z nekaj streli resneje zaposlili Pa-rovela. Najlepši je bil brez dvoma strel Sossija, vratar pa je žogo le uspel odbiti v kot. Proti koncu polčasa so Bazovci še močneje pritisnili, toda domača dbramba je bila vedno na pravem mestu. V drugem polčasu so imeli domačini ponovno lepo priložnost, vendar je Puzzer z izrednim posegom rešil Tanji, Marizi in Sergiju Ko-smini se )e pridružil mali DAMIR Srečnima staršema in sestri čestitata, mlademu Damirju pa želita vso srečo ŠD Sokol in SPD Gruden. svoja vrata. Le nekaj minut zatem bi mrežo lahko zatresel Udovicich, ki je streljal previsoko. V 71. min. pa so imeli zarjam edinstveno priložnost, ko je domača obramba nekoliko zadremala, toda Egon Fonda je le za trenutek zakasnil in priložnost je splavala po vodi. Malo pred koncem je bil Udovicich spet na vrsti, vendar je streljal mimo vrat. (Big) Campi Elisi — Kras 0:0 CAMPI ELISI: Magris, Dussi, Braico, Jurincich, Petribelic, Bislacco, Ravbar (v 29. min. Zacchigna), Verbich, Tonelli, Garofalo, Caniglia. KRAS: Dinoi, Covi, Gnezda, Škabar, Puntar, Klun, Vidali, Rossetti, Olivo, Ferfolja (v 89. min. Blazina), M. Terčon (v 66. min. Sugan). SODNIK: Fradiani iz Gorice. Z gostovanja pri ekipi Campi E-lisi se »rdeče-beli« vračajo z dragoceno točko. Čeprav je nedeljski nastop Krasa pozitiven, pa se žal njegov položaj na lestvici ni bistveno izboljšal, nasprotno, z nepričakovanima uspehoma Op. Supercaffè in Au-risine je zdrknil še mesto nižje na razpredelnici in ima celo tekmo več od neposrednih tekmecev za izpad. Nedeljsko srečanje je bilo preveč pomembno za obe enajsterici, da bi predvajali privlačen nogomet. Kljub temu ni bila igra dolgočasna, saj so se krasovci pogumno podali v napad, kjer pa jim manjka izrazit strelec. Precej je igralce v prvem polčasu motila burja. Že v prvi minuti je Olivo odlično diagonalno streljal v kazenskem prostoru, vratar pa je z drznim posegom rešil mrežo. Nekaj več od igre so varovanci trenerja Mikuža imeli v drugem polčasu, saj niso domačini v vsem srečanju nikoli resno streljali na vrata Dinoia. Edinstvena priložnost se je ponudila Rossettiju v 20. minuti, ko se je po natančni podaji soigralca predstavil popolnoma sam pred vratarjem, vendar je streljal prešibko. Tudi Vidah in Olivo sta poskusila z nevarnimi streh, a brez uspeha. Ker sta v Krasovem taboru tokrat manjkala bolna Villal-ta in Lo Faro, so več pozornosti posvetih obrambi, saj ni bilo težko od Domja odnesti cele kože. (Z.S.) • SARONNI IN FREULER sta še utrdila svoje prvo mesto na začasni lestvici šestdnevne kdesarske dirke v Milanu. Trenutno imata 138 točk, drugouvrščena Moser in Nizozemec Pijnen 83, tretjeuvrščena Bincoletto in Avstralec Clark pa 66. na lestvici. Vižintine vi varovanci so namreč vseskozi igrah napadalno in bi si po prikazani igri zaslužili remi. Tokrat pa se je sreča (in delno sodnik), nasmehnila domačinom. V prvem delu tekme so gostje igrali dokaj sproščeno, tako da so se večkrat predstavili pred domačim vratarjem, kjer pa svojih akcij niso kronali z zadetkom. V drugem polčasu pa je sodnik prispeval k zmagi domačinov. Potem ko je Vil’esSe delno zaradi nerodnosti štandreške obrambe dosegel prvi gol, je sodnik dosodil domačim 11 metrov-ko in v isti akciji spregledal off side domačega napadalca. Chiarbola — Breg 1:1 (0:1) BREG: Paniconi, Albertini, Pavletič, Ražem, Tul, Dazzara, Zonta (v d.p. Sega), Lovriha, Jež, Azzolin in Strnad. STRELEC za Breg: Strnad v 10-minuti. Tekma se je dobro začela za Brežane, saj so kaj kmalu dosegli gol. za katerega so si tudi povsem zaslužili. V premoči so bili do konca polčasa in z odličnimi akcijami večkrat ogrozili nasprotnikova vrata. V tem delu igre se je zelo dobro odrezal Strnad, ki je uspešno posredoval tako v napadu kot v obrambi. V nadaljevanju so Tržačani sicer skušah priti do gola, vendar so v vsej tekmi le nekajkrat streljali preti Paniconijevim vratom. V teh minutah pa se je »izkazal« sodnik, ki j6 povsem neupravičeno izključil Raima, ki je res reagiral proti nasprotniku, vendar je ta še prej huje reagiral proti vratarju in nekaterih1-Bregovom branilcem. Zadetek so Tržačani dosegli v zadnji minuti po enajstmetrovki, ki J° je sodnik povsem neupravičeno dosodil v njihovo korist. (I.T.) Gaja — Poggio Terza Arma*3 0:1 (0:0) GAJA: Kante, Purič, Milkovič, Gabričih, šuc, B. Rismondo, M. Rismorv dti, M. Grgič, Salvi, B. Grgič, Škrk (v 70. min. Kalc). ., Ob lepem vremenu in številnih navijačih obeh taborov se je Gaj v nedeljo pomerila s Poggiom. ki sodi med favorite za prestop v višjo ligo. Sledili smo zelo lepi tekmi i° prav gajevci so bili v uvodnih minutah igre zelo nevarni. Velja omeni h prosti strel Gabriehija s kakih 5 m izven kazenskega prostora V nadaljevanju so gajevci še na prej oblegali nasprotnikov kazensit* prostor, vendar pa so v vodstvo PT} šh prav gostje. To je bil zelo lep obenem odločilen gol srečanja. Ted J so gajevcem popustih živci in L. zmešnjavi v nasprotnikovem _ kaze skem prostoru je sodnik izključil Mar ka Rismonda in še nekega igraJ. ^ Poggia. V nadaljevanju sta obe e pd igrali zelo nervozno, bilo je m*' go prekrškov, vendar so gajevci pr . proti koncu tekme imeli veliko Pl ložnost, da izenačijo, branilec P^ge pa je žogo odbil na gol črti (E- Velik uspeh akademije ŠZ Bor Za sobotno tradicionalno vsakoletno -akademijo ŠZ Bor na stadionu »1. maj« v Trstu lahko rečemo, da je verjetno med vsemi dosedanjimi najbolje uspela. Skoraj sto tekmovalk, ki so nastopile v desetih točkah, ni bilo le deležnih velikega priznanja občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo tribune, ampak ni manjkalo niti ploskanja »pri odprti sceni«. Po pozdravu podpredsednika odseka Carli ja se je program odvijal tekoče in svežina ter ljubkost naših najmlajših telovadk je povsem osvojila gledalce. Težko je reči, če so boj pritegnili točke posameznic ali skupin- ski nastopi, če je bdi privlačnejši nastop v akrobatiki ah vaje z orodji, ah če je bila najbolj »gledljiva« zadnja točka, v kateri smo videli plesno gimnastiko. Vsekakor pa lahko rečemo, da je celotni nastop povsem izpolnil pričakovanja, zato m čudno, da se je vedro vzdušje še dolgo po zaključku nadaljevalo ob bogati zakuski, ob kateri so se zbrali nastopajoči in njihovi starši. • V FINALU TENIŠKEGA turnirja v Nairobiju je Druryjeva (VB) z 2:6, 6:2, 6:3 premagala Italijanko Ferrandovo. Avellino - Napoli 1 Catania - Milan X Fiorentina - Sampdoria 1 Genoa - Pisa X Inter - Ascoli X Juventus - Lazio 1 Roma - Torino 1 Verona - Udinese 1 Padova - Como 2 Perugia - Triestina X Pescara - Arezzo I Bologna - Spal1 1 Casale - Alessandria 1 KVOTE 13 ( 403 dobitniki) — 22.381.000 lir 12 (11937 dobitnikov) — 755.000 lir 1. — 1. Cric Crac 2. Chief Rangers 2. — 1. Sorella 2. Danzarti 3. — 1. Givesco 2. English Rum 4. — 1. Dragonetti 2. Ser Cari 5. — 1. Grand Basaa 2. Metrodoro 6. — 1. Biparte 2. Anoriko KVOTE t 1 X 1 1 X % X 1 X l z nvuic, ,nim0 u* 12 ( 12 dobitnikov) — ZO.llO ^X y 11 ( 358 dobitnikov) — 650-»^ y 10 (3399 dobitnikov) — 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 19. KOLA Torviscosa - Gradese 0:0 San Canzian - Ponziana 2:4 Pro Fiumicello - Vesna 0:3 Tisana - Pieris 0:2 Isonzo - Sangiorgina 1:5 San Giovanni - Costalunga 1:1 Muggesana - Percolo 1:1 Palmanova - Ronchi 0:1 LESTVICA Pieris 31, Ponziana 23, San Giovanni 22, Sangiorgina, Muggesana, Pro Fiumicello 21, Gradese 20, Ronchi, Costalunga 19, Percoto 18, Vesna, Palmanova, San Canzian 17, Torviscosa 15, Tisana 12, Isonzo 7. PRIHODNJE KOLO (19. 2.) Costalunga - Palmanova, Percoto -Pro Fiumicello, Ronchi - Isonzo, Sangiorgina - Tisana, Ponziana - Muggesana, Gradese - San Giovanni, Pieris - San Canzian, Vesna - Torviscosa. 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 19. KOLA Zaule - CGS 2:2 C.E. Prisco - Kras 0:0 Radio Sound - Zarja 0:0 Aurisina - Domio 3:1 Opicina - Glarizzole 0:1 Vermegliano - Fortitudo 0:0 Primorje - Op. Supercaffè 1:2 Libertas - Stock bi LESTVICA Radio Sound 25, Domio, Opicina 23, Zarja, CGS 22, Vermegliano, Zaule 20, Fortitudo, Aurisina 18, Libertas 17, Stock 16, C.E. Prisco, Giariz-zole in Kras 15, Op. Supercaffè 14, Primorje 9. PRIHODNJE KOLO (19. 2.) Fortitudo - Libertas, Op. Supercaffè - Radio Sound, Stock - Opicina, Giarizzole - Aurisina, Kras - Primorje, CGS - Vermegliano, Domio - C. E. Prisco, Zarja - Zaule. 3. AMATERSKA LIGA Skupina H IZIDI 18. KOLA Visco - San Lorenzo 1:0 Piedimonte - Sovodnje 1:1 Villesse - Juventina 2:0 Fossalon - Jalmicco 1:2 Azzurra - Brazzanese 0:0 Medea - Torriana 3:4 Počitek: Mariano LESTVICA Torriana in Villesse 27, Azzurra 24, Piedimonte 23, Mariano in Brazzanese 22, Medea 18, San Lorenzo 12, Juventina in Jalmicco 10, Sovodnje 9, Visco 8, Fossalon 2. PRIHODNJE KOLO (19. 2.) Brazzanese - Villesse, San Lorenzo - Azzurra, Mariano - Piedimonte, Torriana - Fossalon, Jalmicco - Visco, Sovodnje - Medea, počiva: Juventina. 3. AMATERSKA LIGA Supina I IZIDI ZAOSTALIH SREČANJ Union - Italcantieri 0:1 Barbarians - Sagrado 3:2 Gaja - Poggio III. A 0:1 LESTVICA Poggio III. A 24, Italcantieri in Be-gliano 23, Mladost 20, Sagrado 17, Primorec 16, Campanelle in Fogliano 15, San Marco 12, Gaja 11, Romana 8, Union 7, Barbari ans 4. SPORED ZAOSTALIH SREČANJ (19. 2.) Gaja - Sagrado, Primorec - Union. 3. AMATERSKA LIGA Skupina L IZIDI 18. KOLA J.J GMT - Rabuiese g:0 S. Sergio - S. Anna j:l Chiarbola" - Breg g;l Roianese - S. Nazario g:l S. Andrea - S. Vito g;l Olimpia - S. Luigi FY Počitek: Lancieri LESTVICA Laigi Olimpia 25, San Sergio 24. Vi-For You 20, Sant’Andrea ^' chiari to, Rabuiese in Roianese 1». \\, boia 13, Lancieri in Sant a« NaZ»-Breg 9, Grandi Motori 6, =>»* zario 5. . PRIHODNJE KOLO GJ-fot Lancieri - Olimpia, San _ poi»' You - Sant’Andrea, San V'W yreg nese, San Nazario - Chiaritoi _ Con fkoririn SunVAlUl& V 15. kolu košarkarskega promocijskega prvenstvif Borovci in Kontovelci praznih rok § 3; Naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih Don Bosco — Bor Radenska 92=80 (44:32) bor RADENSKA: Sosič 6, Maver 4 Klobas 16, Furlan 7, Race 13, Čok ”• Kneipp 2, Pisani, Zobec 24. SODNIKA: Lenardon in Spadaro. Proti prvouvrščenemu Don Boscu borovci niso zadovoljili. Zlasti slabo so igrali od 15. do 20. minute prvega Polčasa, ko so dosegli le štiri točke domačini pa dvanajst. To je bil tudi glavni vzrok zgubljene tekme, saj bo-rovci te razlike vse do kraja niso ["ogli več nadoknaditi. Zlasti slab je od napad, ki je žoge zgubljal že na Polovici igrišča . Kot da vse to ne bi bilo dovolj, se jo v 15. minuti drugega polčasa poškodoval še Adrijan Sosič, katerega je nasprotnik s komolcem tako močno udaril v usta, da mu je zbil zob. Soji": je moral po zdravniško pomoč v bolnico, kjer so mu morali tudi šivati Pfoklani notranji del ustnice. Za sod-ika je bila ta huda poškodba seveda dormalni del igre... (D. O.) Casa del Frigo — Kontovel 68:66 (31:33) KONTOVEL: Ban 14, Emili 7, Zac-eaj?a- Pertot, Lisjak 4, Starc 25, Pra še{l 6, Pupis 10. V zelo razburljivi tekmi so Konto-p C1 *al znova zgubili. Začeli so si-kat .*)ro' vendar so tudi zaradi ne-dterih čudnih sodniških odločitev na ncu ostali praznih rok. a , solidno obrambo so v prvem polpa Sri Eon*°velc* povedli tudi s 14 koši So "6 v zadnjih minutah pa n Sl. 1° prednost skoraj povsem za-ize - PruS* polčas je bil vseskozi lahuaCen 'n Prav v trenutku, ko bi n k0 odločno povedli, so naši nerod-zgrešili dva protinapada. V izredno TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU IZIDI Alabarda - Polet 96:74 Ferroviario - Barcolana 57:50 Lav. Porto - Stella Azzurra 67:64 CUS - Sfoglietto 61:63 Don Bosco - Bor Radenska 82:70 Casa del Frigo - Kontovel 68:66 Libertas - Radiograf 59:57 PRIHODNJE KOLO (18. in 19. 2.) Kontovel - Polet; Bor Radenska -Barcolana; Alabarda - Lav Porto; CUS - Libertas; Ferroviario - Radiograf; Don Bosco - Stella Azzurra; Casa del Frigo - Scoglietto. LESTVICA Don Bosco 15 14 1 1341:1115 28 Alabarda 15 12 3 1382:1195 24 Barcolana 15 12 3 1105: 960 24 Libertas 15 9 6 1065:1095 18 Bor Radenska 15 8 7 1170:1126 16 Radiograf 15 8 7 1055:1024 16 Ferroviario 15 7 8 1049:1091 14 Scoglietto 15 6 9 1169:1197 12 Stella Azzurra 15 6 9 941: 977 12 Casa del Frigo 15 6 9 1168:1243 12 Kontovel 15 5 10 999:1150 10 Polet 15 4 11 926: 984 8 CUS Trst 15 4 11 1012:1131 8 Lav. Porto 15 4 11 1068:1239 8 razburljivem finalu so Kontovelci imeti na razpolago zadnji'met, katerega žal niso izkoristili. Kljub porazu pa so tokrat »plavi« zadovoljili, kar daje dobro upati pred sobotnim derbijem s Poletom. (D. S.) NA GORIŠKEM IZIDI Gaiardo - Sapa 78:60; Edera - Corindoni 70:78; Dom - Poli sentina 88:69; Pom - Casa del carrozziere 75:50. LESTVICA Pom 22; Casa del carrozziere 20; Corridoni 18; Dom in Edera 10; Gaiardo 8; Polisontina 4; Sapa 2. PRIHODNJE KOLO Sapa - Dom, Corridoni - Pom, Casa del carrozziere - Edera, Polisontina -Gaiardo. Domovci so se s sobotno zmago po novno povzpeli na 4. mesto. Njihov neposredni tekmec Edera je namreč izgubil na domačih tleh. Dve koli pred koncem prvenstva je tako boj za 4. mesto, ki je zadnje, ki dopušča vstop v »play-off«, še vedno izredno izenačen. Med tremi ekipami, in sicer Edera, Dom in Gaiardo, ki se borijo za eno samo razpoložljivo mesto pa so> prav gotovo favoriti »belo-rdeči«, saj se bodo v naslednjih dveh kolih spoprijeli z lažjimi nasprotniki, kot ostala dva tekmeca. (SL) Nov poraz Gorizie Gorizia — Mostrina 0:1 (0:0) GORIZIA: Hlede, Da Dalt, Graz-zolo, Lazza ra, Grillo, Antonutti, Bertela, Peressotti, Diodicibus (Cresta), Del Neri (Righin), Bacchetti. Po katastrofalnem porazu proti Mantovi je Gorizia, tokrat pred domačim občinstvom, izgubila srečanje z Me-strino, ki sodi v krog favoritov -za napredovanje. Gostje so si zmago zaslužili, saj so pokazali boljšo igro in večjo prodornost v napadu. Pokal bratstva treh dežel na Trbižu •ski it Sm°. ^ poročali v naši nedelj-i'^i’ je bil v soboto na Trbižu hodni ° UspeK veleslalom za 3. prekalil P(*a* bratstva treh dežel, na iz n.epz se je uveljavil SK Snežnik nom rsJce Bistrice pred Sežano. Devi-iz i ’■ "esenicami, Partizanom Vičem KorniL ane' St- Janžem iz avstrijske Golic 6’ Gladino, SPDT, Bregom in pop ?„ Jesenic. Danes objavljamo teQorih° lestv'c° v posameznih ka-o stal J™1’ *" sicer Prve tri ter vse zamejske tekmovalce. , ŽENSKE A SP9W2T:x L T-'Etolinar (SA) 3 v'2- H. Černetič (SN) 28”42; (ŠPiv^ber (M) 31”96; 5. T. Dolhar MlšKp } 34"49- 2 v d L A' Valenčič (SA) 50”78; man «a"Ber ()"lfE 3- J-p/SPCK?) 5(7P)4150 43; 9. P. Magnani 45”4IrrKoE:c, E D. Užnik (št. Janž) Struni ,7 Klinar (G) 49”27; 3. A. 49”9? (sSA) 49”46; 4. V. Pangós (M) Skrinja! ,X' Pieri (D) 51”43; 7. A. (Spjj'n (D) 53”90; 9. T. Kokorovec -l’Ol’V 56 39; 10. V. Purič (D) A. Širce,i rÓM?rman (SA) 22"95; 2. AMAN) 24”77 SN) 24 62; 3' A- Vergan ?3"76 R2Kq: E I. Mikuletič (SN) v*«6 !»»«&§*> i.1- Primé «iv Zajc (SA) 2 32-91 (SN> 35”55; 9. A MlŠK|. , V. Zarili D Taučer (M £c (sp.y'SN) 50”80; 3. ^"lAun 5r°3; 9- M. P. p’,4; B. Renčelj (D Sar mt(,s,PDT) eov »SnreV v«'- S'^“Ka h m- Dmi Skaza (kai Pevčie (SN) T, “> il- M. G S. Adam ( CICIBANI: 1. I. Makra (J) 42”96; 2. M. Mošic (Št. Janž) 43”91; 3. D. Lokovšek (J) 44”04; 7. D. Zidarič (D) 46”88; 9. D. Paulina (D) 48”14; 11. R. Paulina (D) 48”25; 12. M. Franza (D) 48”58; 13. K. Zidarič (D) 48”74; 14. S. Škerk (D) 50"07; 17. E. Dolhar (D) 51”58; 19. S. Peric (M) 53"25; 20. R. Hrovatin (M) 59”16. MLADINCI: 1. A. Štefančič (B) 43”45; 2. A. Batista (SN) 44”50; 3. D. Vodopivec (B) 45”68; 4. M. Kralj (M) 46"43; 8. N. Sedmak (M) 49"53; 9. C. Purič (D) 50”22; 11. A. Gri.anc (M) 52”17; 14. D. Gen (M) 1'09"43. ČLANI: 1. M. Mušič (P) 42”44; 2. M. Osilčnik (Št. Janž) 42”47; 3. B. Ku-navar (P) 43”51; 19. V. Kukanja (D) 51”20; 24. R. Škabar (D) 53”17. PIONIRJI: 1. T. Koblar (J) 42”24; 2. S. Poljšak (J) 42”36; 3. S. Potočnik (J) 43”29; 6. A. Škabar (D) 46"23; 8. C. Cosoli (M) 48” 17; 9. I. Vodopivec (B) 48”68; 11. P. Kralj (D) 51 ”04. AMATERJI: 1. E. Užnik (Št. Janž) 45”39; 2. I. Cerar (P) 45”66; 3. A. Valenčič (SA) 46"33; 8. M. Dolhar (SPDT) 48"93 13. S. Paulina (D) 52”81; 16. R. Kosmač (B) 54"91; 20. R. Šuber (M) 58”62; 21. P. Fachin (SPDT) 58”71. VETERANI: 1. D. Prosen (SN) 48"56; 2. I. Sedmak (SN) 49”91; 3. F. Vergan (SN) 51”23; 5. R. Rebula (D) 52”38; 10. M. Martinc (M) 56”17; 11. D. Bensi (D) 56"38; 12. E. Guštin (SPDT) 56”51; 13. C. Pangos (M) 57”65; 14. S. Paulina (D) 58”27; 21. J. Purič (D) 1’03”01. LEGENDA: SA Sava Kranj; D -Devin; J - Jesenice; P - Partizan Vič; M Mladina; B - Breg; G - Golica; SPDT Slovensko planinsko društvo Trst; SN - Snežnik. NA TRŽAŠKEM PRVENSTVU Devin četrti v veleslalomu Nedeljskega veleslaloma v Sappadi, veljavnega za tržaško smučarsko prvenstvo, ki ga je kot običajno organiziral Sci CAI iz Trsta, se je udeležilo 447 tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi 80 Slovencev, in sicer za SK Devin 31, za SPDT 20 ter za ŠD Mladina 29. Za kriško društvo so tekmovali tudi predstavniki Brega, ker to društvo ni vpisano v FISI. Med našimi klubi se je najbolje odrezal Devin, ki je zasedel solidno 4. mesto. Tekmovanje je bilo na dveh progah: na prvi so se pomerile ženske ter fantje do kategorije naraščajnikov (letnika 69/70), na drugi progi pa vse ostale moškč kategorije. Progi sta bili zaradi mraza zelo trdi in sta odlično vzdržali do konca. Popoldne se je najboljših 8 deklet ter 16 fantov pome- rilo v paralelnem slalomu. Zmagovalca sta bila proglašena za najboljša letošnja tržaška smučarja. Zmagala sta Cristina Zoch (Sci Club 70), ki je že lani zasedla 1. mesto ter Massimiliano Ferluga (Sci CAI XXX ottobre). Zanimivo bi bilo, če bi tudi na zamejskem prvenstvu uvedli to disciplino, ki bi gotovo pripomogla k še večjemu uspehu te manifestacije. Res je treba pohvaliti tudi Sci CAI iz Trsta, ki je odlično organiziral to prvenstvo, škoda le, da je bilo zelo mraz. Zaradi pomanjkanja prostora bomo danes objavili le društveno lestvico, k zmagovalcem v posameznih kategori-- jah in uvrstitvam naših smučarjev pa se bomo še vrnili. DRUŠTVENA LESTVICA 1. Sci CAI XXX ottobre 5.128 točk; 2. Sci Club 70 — 4.104 ; 3. Sci CAI Trieste 2.162; 4. Devin — 875 ; 5. Mladina 461; 6. Dopolavoro ferroviario 411; 7. SPDT 330 ; 8. Banco di Roma 131; 9. Enteporto 113; 10. S. Giusto 50; 11. Sci Accademico italiano 18. V NORDIJSKIH DISCIPLINAH Uspeh Devinčanov na tržaškem prvenstvu Na tržaškem prvenstvu v nordijskih disciplinah, ki je bilo prav tako v nedeljo v Sappadi in ga je organiziral Sci CAI iz Trsta, se je pomerilo 124 tekačev iz 4 društev, dn sicer Sci CAI Trst, SK Devin, Sci CAI XXX ottobre in Sci Club 70. Devinčani so se odlično uvrstili in so praktično pobrali velik del prvih, drugih in tretjih mest. Najprej omenimo 2. mesto Savine Žbogar (zanjo je to bilo šele drugo tekmovanje), pa dobro uvrstitev Dorine Terčon (dame), ki je pristala na 4. mestu. Med cicibani smo biti Devinčani v premo či, Andrej Antonič pa se je povzpel kar na 1. mesto. Takoj po tekmi smo mu zastavili dve vprašanji. »No, Andrej, osvojil si odlično 1. mesto. Povej nam, kako se ti je zdela današnja proga?« »Proga je bila zelo dobro izpeljana in tudi precej zahtevna.« »No, kaj pa si mislil med tekmovanjem?« »Nisem mislil na nič posebnega, samo na to, da moram zmagati, na vsak način.« Tretje mesto je v tej kategoriji zasedel Ervin lori, 4. je bil Mitja Pernarčič, Rajko Sejčevič je bil 7. in Miloš Šušteršič 8. Med mladinci sta se pomerila še Elio lori (odlično 3. mesto) in Aleksander Sosič (4, mesto). Žal se tekmovanja ni mogel udeležiti Martin Sosič; ker ga je prav pred pričetkom tekme obšla slabost. (E.I.) Doslej najslabši izkupiček Zmagala sla le Friulexport in Sloga v ženski D ligi V državnih in deželnih odbojkarskih prvenstvih je spet nastopilo vseh 13 naših šesterk. Bera točk pa ni bila najbolj razveseljiva, saj je bilo osvojenih samo 6 od 26 možnih točk, kar je daleč najslabši izkupiček v letošnjem prvenstvu in znaša odstotek samo 23. V drugem delu prvenstva se naše ekipe srečujejo z veliko boljšimi nasprotniki in to predvsem tiste, ki nastopajo v skupinah za napredovanje. Delno opravičilo za naše odbojkarje in odbojkarice pa lahko iščemo v dejstvu, da so imeli v soboto in nedeljo na drugi strani izredno močne nasprotnike, ki niso dovolili nobenega presenečenja. V naslednjih kolih pa ne bo tako in uspeh bo prav gotovo veliko boljši kot pretekli konec tedna. V ženski C-l ligi so bile vse tri naše šesterke spet poražene. Odbojkarice Sloge, Brega in Bora prednost domačega igrišča niso bile sposobne izkoristiti. Praznih rok so ostali tudi vsi trije zastopniki v C-2 ligi. Kon-tovelke so imele enkratno priložnost za uspeh. Tako Val kot tudi Olympia Terpin pa nasprotnikoma nista uspela nuditi kaj več kot dober odpor. V D ligi sta bili uspešni le ženski ekipi Friulexport in Sloga. ŽENSKA C-1 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 2. KOLA Benassi Cento - Mizar Boschi Bologna 1:3, Breg - Tomana Gradišče 0:3, Sloga - Volpe Fiesso 0:3. LESTVICA Volpe Fiesso 2 2 0 6:0 4 Mizar Boschi Bologna 2 2 0 6:2 4 Tomana Gradišče 2 2 0 6:2 4 Benassi Cento 2 0 2 3:6 0 Sloga 2 0 2 1:6 0 Breg 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJE KOLO (18. 2.) Mizar Boschi Bologna - Breg, Tor-riana Gradišče - Volpe Fiesso, Benassi Cento - Sloga. Skupina za obstanek IZIDA 2. KOLA CUS Trst - Libertas Krmin 1:3, Bor -Ceramica Santemo 0:3. LESTVICA Ceramica Sant. Imola 2 2 0 6:0 4 Virtus Taglio di Po 110 3:0 2 Libertas Krmin 1 1 0 3:1 2 CUS Trst 2 0 2 1:6 2 Bor Trst 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJE KOLO (18. 2.) Virtus Taglio di Po CUS Trst, Libertas Krmin - Ceramica Santemo. MOŠKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 1. KOLA Friuli Povoletto Val Štandrež 3:0, Olympia Terpin II Sole Rangers Videm 1:3, Vi vil - CUS Trst 1:3. LESTVICA Friuli Povoletto, Il Sole Rangers Videm in CUS Trst 2, Olympia Terpin Gorica, Vivil, Villa Vicentina in Val Štandrež 0. PRIHODNJE KOLO (18. 2.) Il Sole Rangers - Friuli Povoletto, CUS Trst - Olympia Terpin, Val -Vivil. ŽENSKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 1 KOLA Kontovel Electronic Shop - Libertas Gorica 2:3, Parmalat Volley - Kennedy neodigrana, Celinia - Italcantie-ri Gorian Tržič 3:0. ŠD Primorec iz Trebč vabi na občni zbor, ki bo 17. t.m. v prostorih ljudskega doma. Prvo sklicanje, ob 20. uri, drugo, ob 20.30. ŠD Kontovel sklicuje jutri, 15. februarja 1984, s pričetkom ob 20.30, v prostorih kon-tovelske dvorane, redni občni zbor. ŠZ Bor, KD Škamperle, KD Union obveščajo, da vadba aerobne telovadbe redno poteka na stadionu »1. maj«, in sicer ob torkih in četrtkih od 19.30 do 20.30 in od 20.30 do 21.30 ter ob sobotah od 9. do 10. ure. V vsaki skupini je še nenaj prostih mest. LESTVICA Celinia Maniago in Libertas Gorica 2, Kontovel Electronic Shop, Ital-cantieri Gorian Tržič, Parmalat Volley, Pozzuoio in Kennedy 0. PRIHODNJE KOLO (18. 2.) Kcnedy - Kontovel Electronic Shop, Italcantieri Gorian Tržič - Parlamat Volley, Libertas Gorica - Celinia. ŽENSKA D LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 1. KOLA Friulexport - OMA 01yrn>ic, Sloga -Pallavolo Ločnik 3:0, Pieris - Volley Club Tržič 3:0. LESTVICA Friulexport, Sloga in Pieris 2, OMA Olympic Trst, Pallavolo Ločnik in Volley Club Tržič 0. PRIHODNJE KOLO (18. in 19. 2.) Pallavolo Ločnik - Friulexport, Volley Club Tržič - Sloga, OMA Olympic - Pieris. Skupina za obstanek (Videm - Pordencm) IZIDI 1. KOLA Mortegliano - Santamaria 3:0, Pallavolo Aquila - Rivignano 0:3, Olympia Berietini - Bancudine Cus Videm 0:3. LESTVICA Mortegliano, Rivignano in Bancudine CUS Videm 2, Santamaria Palma-nova, Olympia Bertolirn Gorica in Polisportiva Aquila Spilimbergo 0. PRIHODNJE KOLO (18. in 19. 2.) Rivignano - Mortegliano, Bancudine CUS - Aquila, Santamaria - Olympia Bettolini. MOŠKA D LIGA Skupina za napredovanje VIS — Bor JIK Banka 3:1 (13:15, 15:2, 15:12, 16:14) BOR JIK BANKA: Škabar, Stančič, Budin, Marušič, Bitežnik in Korbo. Odbojkarji Bora JIK Banke so izgubiti tudi tretji letošnji mestni derbi z VIS. Naši pa so morati odigrati to izredno zahtevno srečanje samo s 6 i-gralci, ker so bolezen in poškodbe precej razredčile njihove vrste. Ne glede na to pa so bili v prvem nizu uspešni in v nadaljevanju, razen v drugem setu, pa povsem enakovredni domačinu, ki se je letos močno okrepil in je nesporen favorit za napredovanje v C-2 ligo. V končnici zadnjega niza pa je svoj kanček pristavil še sodnik in vsi upi in želje, da bi gostje stanje izenačili, so se izjaloviti. Pri zadnji točki se je pri padcu na hrbet močno udaril Ivan Marušič, katerega so morali odpeljati v bolnico. K sreči pa ni bilo nobene hujše poškodbe in so Marušiča po nekaj urah odslovili. IZIDI 1. KOLA VIS - Bor JiK Banka 3:1, Intrepida - Hotel S. Giusto 3:0, Duke Volley 80 - Libertas Gorica 3:2. LESTVICA Intrepida Mariano, VIS in Duke Volley 80 2, Libertas Gorica, Bor JIK Banka Trst in Hotel S. Giusto 0. PRIHODNJE KOLO (18. 2.) Hotel S. Giusto - VIS, Libertas Gorica - Intrepida, Bor JIK Banka -Duke Volley 80. Skupina za obstanek Grati Tomana - Corridoni 3:1, Pallavolo Gradež - Kras 3:2, Nuova Pallavolo Trst - Libertas Turjak 0:3. LESTVICA Libertas Turjak, Grati Tomana Gradišče in Pallavolo Gradež 2, Kras, Corridoni in NPT 0. PRIHODNJE KOLO (18. 2.) Kras - Grati Tomana, Libertas Turjak - Pallavolo Gradež, Corridoni -Nuova Pallavolo Trst. Skupina za obstanek (Videm - Pordenon) IZIDA 1. KOLA Jami je SOBEMA - CUS Videm 2:3, Libertas Krmin - Mortegliano 1:3. LESTVICA Mortegliano in CUS Videm 2, PAV Bordignon, Jami je SOBEMA in Lib. Krmin 0 (Pav Bordignon je bil v 1. kolu prost). PRIHODNJE KOLO (18. in 19. 2.) Mortegliano - Pav Bordignon, CUS Videm - Libertas Krmin. Naročnino: Mesečna 10.000 lir • celoletna 120 000 lir. V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1800.00 din, za organizacij in podjetja mesečno 250.00. letno 2 500.00 din Poštni tekoči ročun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1,1-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101-603-45^6#.•> —AOIT^- BrŠTtelOOO Ljubljana Kardeljema 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni In legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in Sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijsffre krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLlftT Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja LJzTT in tiska* * Trst član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 14. februarja 1984 Polarni mraz preko Evrope prodrl celo Odpravljanje posledic orkanskega v Alžir vetra v Sloveniji LJUBLJANA — Vdor karavanškega fena, kot burja močnega vetra, ki je na vrhovih pihal s hitrostjo 200 km na uro, v dolini pa 190 km, je na Gorenjskem in v Soški dolini povzročil hudo naravno katastrofo. V primorskih občinah Tolmin in Idrija in v gorenjskih občinah Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Tržič in Jesenice je odkrival strehe na stanovanjskih hišah in tovarnah, ruval drevesa, električ- ne in telefonske drogove. Sunki vetra in vrtinci so razmetali kritine, v enem primeru je veter odnesel s hiše celotno ostrešje, ker ni bilo pritrjeno na zid. Spet drugje se je na eno hišo zrušilo kar sedem smrek. Na srečo orkanski veter ni povzročil življenjskih žrtev. Izvršni svet Slovenije je razpravljal o nesreči in sprejel ukrepe za iim-hitrejšo normalizacijo, predvsem pa Zaradi hudega sneženja so morali 'zseliti tudi živino (Telefoto AP) za preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami, elektriko in materialom za popravilo streh. To delo je potrebno opraviti še pred deževjem. Burja, ki piha ob morju, jo je pošteno zagodla dvema avstrijskima državljanoma Petru Rathu in njegovemu sinu Gemotu. Z jadrnico sta izplula iz Umaga namenjena v Izolo. Pri Rrtu Ronek jima je burja strgala jadro in zlomila krmilo. Vrgla sta sidro in začela oddajati znake, da potrebujeta pomoči. Nihče ju ni ne slišal in ne videl. Noč sta preživela na barki in šele naslednje popoldne sta ju iz nezavidljivega položaja rešila čolna luške kapitanije in mejne milice iz Kopra. V osrednji Jugoslaviji sta sneg z zamoti in mraz ohromila promet. V Vojvodini ne pomnijo, da bi se vreme kdaj tako razdivjalo kot sedaj, ko že tri dni sneži. Iz zasneženih avtomobilov so rešili okoli 10.000 oseb. Mraz je zahteval 4 smrtne žrtve. 40 otrokom v zametenem mariborskem avtobusu so hrano in gorivo pripeljali s helikopterjem. Magistalna cesta Zagreb - Beograd je prehodna samo do Slavonskega Broda, od tam pa do Sarajeva. Kakor poročajo iz Jugoslavije, jim je uspelo odpreti vsa letališča, promet na njih pa nekoliko kasni. Snežne padavine spremlja hud mraz, ki je, denimo, v Sarajevu znašal 8 stopin, na Bjelaš-nici pa 19 stopinj pod ničlo. Vdor polarnega mraza je zajel celo Alžir, to sicer toplo sredozemsko državo. V vzhodnem predelu države je zapadlo tudi do 60 cm snega. Tako nizke temperature, vetra in snega v tej državi ne pomnijo. O še vedno slabem vremenu poročajo tudi iz vseh pokrajin južne R3" lije. Zaradi 4 metre visokih zametov, ki jih niti snežni plugi ne morejo pi'3! dreti, so zaprte ceste med Abruc* in Molisejem. Karabinjerji skušajo >z hotela na prelazu Godi di Scanno, kjor so preživeli smučarski teden, odpelj3' ti 120 otrok in spremljevalcev, ker ni elektrike in tudi hrane ne. Kar osem milijonov jih je Alkoholizem - mehiški problem CIUDAD MEXICO - Najbrž ni ob čečloveškega pravila, kako naj človek živi, da bo srečen. Najbliže sreči bo tisti, ki bo sprejel življenje, kakršno se mu ponuja. Mehikanec, denimo, uresničuje svoj življenjski cilj, tisti, ki mu ga ponuja država, s tem, da ne more živeti brez torti Ile, tequile in glasbe. Vsak Mehikanec na dan poje okoli deset tortili, iz koruzne me\e pripravljenih omlet, ki jih uživa z golažem, papriko, zelenjavo. Kilogram tortili, približno 25 komadov, stane ko- Poštni rekord BERLIN — Niso samo italijanske pošte tiste, nad katerimi človek izgubi živce. Tudi drugod po Evropi se dogajajo neverjetne reči. Neka voščilna razglednica, ki so jo odposlali iz Jene v NDR, je prišla do naslovnika po 13 letih »hoje«. Drugače ne bi mogli reči, saj je rabila 4 tisoč 747 dni, da je prepotovala 82 km, kar pomeni v povprečju 18 metrov dnevno. maj 15 pezov, odnosno eno desetino dolarja, kar je izredno malo in ne pokrije niti ene tretjine proizvodnih stroškov. Ker Mehikanec brez teh palačink ne more živeti, država proizvajalcem izplačuje regres. Izdelujejo jih iz koruzne moke, ki je v tej državi ne manjka, saj pridela po 200 kg tega zrna na prebivalca. Vedeti moramo, da smo Evropejci iz Mehike prinesli koruzo, tobak in krompir. Ko se Mehikanec naje tečne, toda preproste hrane na osnovi koruze, seže po pijači. Alkoholizem je največje socialno vprašanje v tej srednjeameriški državi. Država je ustanovila večtisočglavo armado bolničarjev in zdravnikov, voditeljev ustanove »anonimi alkoholiki«, ki po dežurnem telefonu in tudi z neposredno nego pomaga okoli 8 milijona alkoholikov v starosti od 12 do 70 let. V tequili Mehikanec utopi skrbi zaradi 10-ur nega delovnika, številne družine in 80-odstotne inflacije. Zaradi tequile v prometnih nesrečah izgubi življenje po 20 oseb na dan, toliko kot v vojni v Salvadorju. Z želodcem napolnjenim tortili in z glavo v oblakih zaradi tequile, se Mehikanec v družbi prijateljev ali prijateljic pozabava ob zvokih starih in sodobnih melodij. Ničesar nima, mor- da kakšno barako, in spi na deskah, toda brez pesmi, ki jih oddaja preko sto kratkovalovnih radijskih postaj, ne more. Srečen je z življenjskim stilom, ki mu ga je vsilila država. Zanj je sreča tisto, o čemer poje njihov slavni pevec Jose Jimanez: Nimam ne krone ne kril ne kraljestva in niti služabnikov, toda delam, kar se mi zahoče — zato sem kralj. Španijo čedalje bolj pesti zelo huda brezposelnost MADRID — »Armada brezposelnih« seje v Španiji skoraj približala številki 2 milijona in pol, tako da ni nič čudnega, če je na vročih ulicah Špan skih mest dnevno tudi po 500 tisoč stavkajočih. Država je danes v kleščah najhujšega potresa na socialnem področju v »postfrancovi eri«. Na se- Protest pacifistov Angleški pacifisti so ustavili avtobus, ki je vozil v jedrski poligon (AP) veru stavkajo kovinarji, pristaniščni' ki itd., na jugu pa siromašni kmetje-Val nezadovoljstva je ustvaril pravi mozaik protestov. Na stotine dninarjev se je na primer zabarikadiralo v cerkve in posamezna županstva, kjer »uprizarjajo« gladovne stavite, drugi spet zasedajo veleposlaniška o zemlja ali se udeležujejo tudi do b' soč kilometrov dolgih pohodov, medtem ko žene delavcev nemalokrat gS0-do pod okno premiera Felipcja Gonz3 leza in mu prirejajo koncerte z Ione*-Glavni vzrok temu je iskati v od13 čitvi vlade, da se bodo plače zvis3^ samo za šest odstotkov, medtem F bo stopnja inflacije dosegla najm3^ osem odstotkov. Skratka, Špance tamj jo skrbi, a prav tako tudi vlado, kkm nujno bo treba reorganizirati in P sodobiti industrijo, ki je sedaj zas, rela. Samo primer: produkti v3 . španskega delavca doseže samo 50 stoikov produktivnosti delavca cvr ^ ske deseterice, v katero gre kar odstotkov celotnega španskega A prav sedaj so ukinili 30 tisoč lovnih mest v beli industriji, žrtev bo še večja ali je celo še sedaj. ^ neuradni podatki pravijo, da je njenih kar 260 tisoč delovnih mest- vfadimirHerceg DCSpCTadO JoaQUÌD Muntila (19.) ROSITA 3E POVEDALA, da 50 30 V MESTU NADLEGO VALI NEKI AMERIKANCI... V Na Češkoslovaškem vladajo mali oglasi PRAGA — Mnogi bralci češkoslovaških Sasopisov začenjajo svoje kodnevno listanje od konca proti začetku: na zadnji strani so namreč oglasi, a bralce niti toliko ne zanima, da bi kaj kupili ali prodali,-- » .„gft oglasih najdejo zabavno čtivo in razvedrilo, šele nato presedlajo na " in čisto na koncu na novice iz domovine in sveta. ^ Strokovnjaki pravijo, da se po malih oglasih marsikaj zve o člo’’^ naravi, njegovem temperamentu, skrbeh, standardu in navadah, tako lahko o malih oglasih napisali celo znanstveno razpravo. e- Ob posredovanju časopisov državljani ~ČSSR kupujejo in prodajni® j n od igle do lokomotive. Prodajajo in kupujejo hiše, vikende, avtomo ^flor od je ter razne tehnične predmete, kar je vsekakor znamenje visokega ^ dardo. Mnogi prodajajo tudi pse, pri čemer pa je nujen opis pedigree^a’ neralne unikate in cele zbirke, cilindre, jrake, steklenice piva itd. Pravijo, da so predvsem Čehi individualisti in zaprti sami vcjse, ^jne11' goče je prav to razlog tako raznovrstnih ponudb in predvsem »poročam kov«. Te oglase objavljajo ljudje vseh starosti, najbolj cenjeni pa so t1te dilci in nealkoholiki, »Resne osebe s športnimi navadami«, partnerji. z menjala svobodo za skupno življenje z inteligentnim človekom«. ■ Y) flič vsem tem pravijo, da poroke, ki se sklenejo s pomočjo malih oglasov, '. Rimanj dolgotrajne od »navadnih« porok. Nasprotno, saj bi se radi P0™:^0^ dje, ki zelo resno mislijo na življenje v dvoje in tako je lahkom ■ izključena. za Prebivalci te države največkrat nimajo potrebe, da bi iskali ose ^a. varstvo svojih otrok, saj obstaja za to zelo razvita mreža predšols s.0-rflf nov, v zameno pa iščejo varuhe za pse in mačke: »Psa dajem V T0 ÒA dobrim ljudem«. Skratka, mali oglasi preplavljajo ČSSR in zato ai c je treba na njihovo objavo čakati tudi po več dni in celo tednov.