Poitntna plafana v gutovlml LETO UX V Ljubljani, t nedeljo 12. aprila i9"5i ŠTEV. 82 a Cena 2 uir Naročnina meaečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-neljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je » Kopitarjevi ui. 6/111 Telefoni ureuuišlva: dnevna služba OT. — nočna 2996. 2994 in 2090 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« č«k. račun: Ljubljana št 10.690 in 10.949 za insemie; .^araievo šiv 79bJ, Zagreb št* W.0U. Praun-Duiia | 24 797 U prava: Kopitarjeva b. telefon .'992 Izhaja vsak dan iiuiraj. razer poudeljka in dneva po praznik' Pota naše industrije M nože se poročila, kako v zadnjem času podjetja odpuščajo vedno več dela-vstva. Ni iskati temu vzroka toliko v oslabitvi kupnega trga kakor v pospešeni racionalizaciji delavskih obratov. Racionalizacija nam v gospodarstvu pomeni uporabo vseh tehničnih sredstev im metodične organizacije s tem namenom, da se ziboljša in zviša proizvodnja, kai naj omogoči tudi cenejšo m boljšo kvaliteto izdelanih predmetov. Vsuk bo priznal, da racionalizacija ni nič novega, ker v vseh dotbah je produceavt iskal potov in sredstev, da prihrani na času, materi j« Iu in delu, da skratka doseže s čim manjšimi sredstvi tem večji uspeh. Vendar pa sistematična in do godove mere znanstvena racionalizacij« datira šele iz novejše dobe, ko je amerikanski zgled, kjer se je rodil Scientific ma nage menit, vzpodbudil k posnemanju tudi druge države, željne dvigniti svojo produkcijo. Sleipo posnemanje ameriških gospodarskih metod se pa dosedaj nikjer ni <*l-ieolo, enostavno zaito ne, ker so manjkali tisti gospodarski pogoji, ki so v Ameriki upravičila in celo pospešili tovrstno gospodarstvo. Združene ameriške države so namreč tipičen priimer države, ki je bogata na kapitalu, a raizmeroma revna na delovnih silah. Amerika razpolaga z ogromnimi rezervami sirov i-n, zaprla je skoraj popolnoma svoje meje priseljevanju, vsi večji obrati se drže sistema visokih plač, kar ustvarja razmeroma dobro situiran delavski razred, zmožen velikega nakupa in velikega konzuma. Delavstvo celo s svojim denarjem podipi.ra industrijo. Mnogokje je udeleženo na proizvodnji ne Ic z delom ampak tudi s kapitalom. Vsi ti ugodni gospodarski predpogoji so Ameriko — v so j zdelo se je taiko — predestinirati za deželo znanstvene racionalizacije. Toda velike gospodarske težikoče, s katerimi se mora sedaj boriti tudi ameriško gospodarstvo, pa kažejo, dn so še celo tajnika j uipi, ki so se slavili na racionalizacijo industrije, bili preveč optimistični. Temvečje je ray.očaranje v državah, ki so •ledile ameriškemu zgledu in racionalizirale evojo industrijo, dasi so manjkali vsi potrebni pogoji. Mislimo samo na Nemčijo, najbolj industrijsko koulinetalno državo v Evropi, jii je L 1923 uvedla ameriške metode v svojo industrijo. S posebno vnemo se jc pristopilo k racionalizaciji premogokopne in avtomobilne industrije ter veLikih denarnih podjetij. Dr. Pinner je v »Berliner Tageblattu« podal iz zadnjega časa nekaj številk. Nemški rudar, ki je 1. 1913 produciral 100%, je 1930 produciral 143.37%. V istem času pa se je njegova plača za tono na-kopanega premoga dvignila od 6.32 na 7.95 RM, kar ni v nikakeim razmerju z zvišanjem delovnega donosa. L. 1930 so nekateri nemški listi prinesli interesantne tabele, ki primerjajo razmerje med produkcijo in številom delavstva v štiriletnem razdobju (1925—1928). L. 1925 je 562.000 rudarjev nnko|»alo 133 milijonov ton premoga, 1928 j>a je 556.000 rudarjev nakopalo 151 milijonov ton. Isto neugodno razmerje za delavstvo kažejo tudi druge industrijske panoge. Tako je n. pr. 87.000 delavcev v avtomo-bilni industriji izdelalo za 771 milijonov mark blaga, 1927 leta pa je 83.000 delavcev produci-ralo že za 908 milijonov mark. Končni gmotni uspeh je imel le kapital, ki je obdržal ali celo zvišal produkcijo a je zvečina skrčil število osobja v svojih delavnicah. Vse to je brez dvoma znatno prispevalo k ogromni brezposelnosti, ki jo danes doživlja Nemčija. Januarja letošnjega leta je štelo Nemčija 4,765.000 nezaposlenih, kateri vsi so padli v breme državi, to je družbi. Ali more biti talko gospodarstvo ftlagoslov za državo? Naših jugoslovanskih raromer ne moremo primerjati z nemškimi in še manj z onimi v Združenih državah, vendar pa opozarjamo, da se vsepovsod tudi v našem gospodarstvu pridno racionalizira. Vprašanje je, ali gre to v korist ali v Škodo našega splošnega gospodarskega položaja. Naša država je revna na kapitalu a bogata na delovnih silah. Ker nimamo dovolj razpoložljivega kapitala — kajti vsaka racionalizacija predpostavlja tehnično preureditev podjetij in napravo novih objektov tor strojev — moramo iskati pomoči tujega kapitala ali vsaj tujega kredita, katerega pa ne dobimo, razen pod ja:ko neugodnimi pogoji. In to je prva ranljiva točka naše racionalizacije. Izvedljiva je večinoma le s tujim kapitalom in zato predraga. Amortizacija na ta način investiranega kapi-ta.lu zmanjšuje, če ne docela izniči dobiček, ki bi sicer prišel v dobro iz racionalizirani!! obratov. — l>alje vemo, da šefi naše industrije nimajo vselej dovolj smisla za usodo odpuščenih delavcev, ki so rodi postopne racionalizacije obratov enostavno vrženi na cesto. Gmotni uspeh iz izmehnuizirune industrije je občutno zmanjšan radi stroškov, ki jih ima država oziroma celotno družabno občestvo z vzdrževanjem naraščajoče delavske brezposelnosti. Z ra-rionalizacijo industrije bi morala iti namreč roko v roki vgradnja novih obratov, ki bi zaposlili odvisne in brezposelne delavce, — kar pa se navadno ne godi. Ne smemo namreč prezreti, da je velik del vsaj pomembnejše naše industrije karteliran in zato posamezna p>od-jetja individualno niti niso prisiljena, da bi radi kake grozeče konkurence mornla izpopolniti ali talKvIjtšatj svoje obrate. Radi teh razlogov nam vstajajo pomisleki proti racionalizaciji, kakor se je pričela pri Dr. Bradače v govor Kaj prav za prav hoče Čehostovašha ukreniti proti avstro-nemški zvezi Nepremišljena izvajanja poljedelskega ministra — Vesti iz Belgrada Praga, 11. apr. d. Češkoslovaško javno mnenje se kar ne more pomiriti vsled ofenzivnega nastopa Avstrije in Nemčije, ki nameravata i napovedano carinsko unijo naravnost zaliti Češkoslovaško republiko okrog in okrog ter jo tudi izolirati od obeh njenih zaveznic v Mali antanti, namreč Romunije in Jugoslavije. Ko se je v Pragi izvedelo, da Francija kot protiukrep proti nemškemu izzivanju predlaga novo gospodarsko zvezo, ▼ katero bi stopile Francija, Belgija, Poljska in države Male antante, je Češkoslovaška bila ne samo navidezno, ampak v resnici neprijetno dirnjena, očividno zato, ker se je v praško zunanje ministrstvo vtihotapilo mnenje, da bo Češkoslovaška najugodnejše odrezala, če bo sodelovala z Nemčijo in ne, da bi se od nje izolirala. Ko so iz Varšave prišli iskreni glasovi o novem predlogu, ki predvideva gospodarsko zvezo med Češkoslovaško in med Poljsko, Praga zopet ni bila zadovoljna, ker se ji zdi neugodno vezati svojo usodo na Poljsko, ki je v tako izrazitem na-sprotstvu s pangermanističnimi stremljenji. Zadnje čase so prihajali tudi glasovi jugoslovanskih listov, maloštevilni sicer, a dosli jasni, osobito iz severnih krajev kraljevine Jugoslavije, ki so nasvetovali tretji protinemški gospodarski blok, v katertm bi sodelovale stare prijateljice Male antante, je Praga zopet bila nejevoljnn. Tem čustvom je dal duška češkoslovaški poljedelski minister Bradač na zborovanju čeških agrarcev. V svojem govoru se jc minister Bradač pečal z avstro-neinškiin carinskim blokom ter drugega za drugim analiziral in pohijnl predloge, ki ko se pojavili zaporedoma iz Pariza, iz Varšave in iz Jugoslavije. Br.">dsč je zavrgel vse, češ, dn niti eden izmed njih ue odgovarja interesom češkoslovaškega poljedelstva. In ravno tako tudi ne indnstriji. Opasalo se je, da s posebnim poudarkom odklori tako imenovano gospodarsko Malo antauto, »katero propagirata Romunija in nekateri časopisi t Jugosla viji«. Češkoslovaška nima ničesar iskati v tej ivezi, je rekel minister, potem pa povedal tudi vzroke, zaradi katerih mu češkoslovaški politični krogi bržkone ne bodo peli slavospeve hvaležnosti. Češkoslovaški kmetijski minister Bradač, voditelj čeških agrarcev, se je izjavil: Radi avstro-nemske carinske unije nas ženejo ix političnih in narodnih vzrokov v roke bratske Jugoslavije in prijateljsko Romunije in Poljske. Vendar pa je nekaj, kar nas odvrača od tega koraka. To je visoki kulturni nivo češkega naroda, ki ne prenese primere s jugoslovanskimi, romunskimi in poljskimi razmerami. Pri nas je kmet tudi v svojih krogih gospod, ki se ne loči od drugega prebivalstva. Tam pa kmetje še niso zapustili one stopnje razvoja, kakor so stali kmetje pri nas v času tlake. Tam no kmet muči snmo za druge. Njemu ne osta-eo nič in nihče so ne briga zanj. Pri carinski nniji s temi državami bi se življenjski nivo češkoslovaškega kmeta znižal. To so zelo važni vzroki, ki nas zadri »jejo, da bi malo antauto zgradili kot carinsko unijo. Ko je minister Bradač tako odklonil idejo samo gospodarske Male antante, je pristavil, da mora Češkoslovaška iskati druge rešitve, in Bicer v zvezi z zapadom. Če bi pa na noben način ne bilo mogoče najti drugega izhoda, bi se Češkoslovaška v skrajni sili morala resignirati, da sprejme tudi tako odločitev. (In der Not isst der Teufet Fliegen, pravi znani nemški pregovor. — Op. dop.) Vaš dopisnik je v stanju poročati vam, da je ta govor poljedelskega ministra vzbudil razočaranje, ker lahko povzroči ▼ prizadetih zavezniških državah mnenje, da Češkoslovaška zgolj « sebičnimi očmi motri politična prijateljst \\ Hrez dvoma »e vlada z izjavami ministra Bradača ie bo solidarizirala. — Zgornji i. p:s priobčujemo z vsemi rezervami, ker do sede' še nismo sprejel 'očnega besedila govora ministri Bradača. V slučaju, da se strinja z zgoraj navedenimi izjavami, ga botno o prvi priliki komentirali. — Op. uredništva. Belgrad, 11 apr. ž. V tukajšnjih političnih krogih vlada živo zanimanje za razvoj napetosti, ki jo je povzročila v Evropi napovedana carinska zveza med Avstrijo in med Nemčijo. Belgrajski listi skušajo ohraniti neko zelo rezervirano stališče, ne da bi se hoteli izjaviti v eno ali v drugo smer. V splošnem se pa lahko trdi, da vlada dokaj močna nevolja nad zadržanjem Češkoslovaške, ki je s svojim odklonilnim stališčem sabotirala sinajsko zamisel o gospodarskem sodelovanju držav Male antante. Ravno tako deljeno je tudi zadovoljstvo vsled za Jugoslavijo .... Pri- pomniti se mora, da so tudi čustva napram Franciji zadnje čase nekoliko ohlajena, in to iz razlogov, o katerih je »Slovenec« edini že večkrat poročal, namreč da Francija ni pokazala dosti razumevanja za naše dejanske gospodarske potrebe ter s svojo nejasno politiko napram Nemčiji indirektno povzročila vstajenje novega germanskega bloka, ki bo odslej z veliko težo v gospodarskem, političnem in kulturnem smislu pritiskal na severne meje naše države. Vendar pa se v merodajnili krogih izraža iskreno upanje, da se bo iz sedanjih zapletljajev iz-; kristaliziral nov državni red v Evropi, ki bo zopet • vrnil Franciji njeno vodilno vlogo, slovanskim dr-: žavam pa garancije za njihovo svobodo. Zasedim® išal^ansko Dalmacijo 99 Trst, II. aprila. Jutri se bo vršilo v Gorici velikansko zborovanje italijanskih iu dalmatinskih dobrovoljcev iz vse Italije. Predsedoval bo znani Coselschi iz Rima, ki izdaja tednik »La volonta d' Italia« in zahteva okupacijo »italijanske Dalmacije«. Župan sen. Bombig je izdal dokaj klaveren proglas na prebivalstvo, ki ga ob zaključku poziva, naj izobesi zastave. Vsi siidlkati pozivejo svoje člane, da se morajo udeležili manifestacije, sicer (C bo4r> morali dajati račun, kje so bili. Tudi kmetski si.dil.ai je izdal ta ukaz. V nekem proglasu je rečeno; »Zborovanje italijanskih dobrovoljcev Ima patriotičen In političen pomen. Slavlja se bodo udeležile vse fašistične organizacije in p»d sveto Gorico bo vihralo 400 praporov italijanskih dobrovoljcev, da še enkrat pokažemo, da smo zmagali ob PiavL« Vstaja na Portugalskem Lizbona, 10. aprila. AA. Ker je cenzuro stroga, ni mogoča j>rava in jasna slika o revo-lucijskih dogokih na Madc.iri. Čete, ki so jih |x>slali proti upornikom, so se baje vprle in prestopile k nasprotnikom lizl»onske vlade. Transportni pa miki in križarka, ki jih je vlada odposlala na Madeiro, so še vedno v Taju. ker vlada ne zaupa njihovim poveljnikom. R evolucijski pokret se je razširil tudi na Azorsko otočje. »Popoten red in mir" Madrid. II. aprila. AA. Poročila iz Portugalske so nekoliko nejasna. Vladno poročilo pravi, da vlada v vsej deželi razen na otoku Madeiri in na Azorih popoln mir in red. Potniki j>a prinašajo l>olj vznemirljive vesti. Tako poročajo, da se je nn letališču Amadora uprl del letalskih bojnih sil. Upor najbrže ni uspel, ker je poveljnik portugalskega letalstva polkovnik Pais z drugimi častniki pobegnil v Španijo. Podobno se je zgodilo, ko se je ponesrečila revolta španskih letalskih častnikov. Lizbona in druga mesta so ostro zastražena. Iz Južnovzhod.ne Afrike poročajo, d« so se politični begunci v Angori uprli in pridobili posadke za revolucijo. Uporniki na otoku Madeiri in na Azorih so brzojuvili Društvu naro- dov, da so ustanovili provizorno vlado in proglasili Funclial za glavno mesto Portugalske. Portugalsko vojno ministrstvo je uporne polke razpustilo. Pariz, lt. aprila. A A. Iz Lizlione poročajo, da so ukinjene vse osebne garancije na otokih San Miguel in Terecia, ki spadajo k skupini Azorov. Vlada je izdala odlok, da se posebno ostro kaznujejo uradniki, ki se udeležujejo po-kreta zoper vlado. Lizbona, 11. apr. AA. Danes je bilo obsedno stanje na vsem Portugalskem zelo poostreno. Policija je izdala razglas, kjer pravi, da bo, čc bo treba, izpraznila restavracije in kavarne s silo. Čete še vodna prihajajo t Lizbono in križarijo po nlicah. Kabinet iborujo permanentno v vojašnici 3. topni-fa rs koga polka. Vsa javna poslopja so strogo zastražena. Dva vojaška transporta sta še vedno v Tagu.su. Stražijo jih bojne ladje, ker je moštvo nezanesljivo. Vlada trdi, da popolnoma obvlada položaj. Časopisje brani pod pritiskom cenzure vlado in svari prebivalstvo pred razširjanjem neresničnih vesti Maior Franco ujet Madrid, 10. aprila. AA. Po poročilu iz Barcelone so oblasti prijele znanega letalca majorja Franca v Leridi. Oblečen je bil v duhovnika. / Pomagajte rudarjem Ljubljana, 11. aprila. Iz rudarskih revirjev prihajajo naravnost obupna poročila. V glavnih delavskih centrih Trboveljske premogokopne dražbe delo počiva. V zadnjih 14 dneh so napravili rudaiji večidel komaj tri šihte. Pa ie od tega zaslužka morajo plačati davke in davščine ter poravnati dolg v rudniških konsumih. S praznim listkom ne morejo preživljati svoje družine in svojcev. Položaj je tako napet, da se je bati najhujšega. Rudarji prosijo dela pri posestnikih vrtov ne za denar — ampak za kruh. Voditelji rudarjev so zaradi tega položaja obupani, ker so napram tema katastrofalnemu po- ložaju naravnost brez močL Organizacije so se obrnile na Delavsko zbornico za pomoč Ta je dala iz proračunskih sredstev, kolikor je mogla. Predsedstvo je sklenilo »a svoji sobotni seji, da se poda prihodnji torek posebna dcputacija k bana, da ga prosi, da tudi banska upiava ukrene od svoje strani, kar je v njeni moči: Da gradi ceste, da da iz svojega proračuna vsaj 50.000 Din za podporo brezposelnih rudarjev iu da sporoči vladi v Belgradu, kakšne težke razmere vladajo v slove-skih rudnikih. Skrajni čas je, da se vprašanje dobave premoga takoj uredi. nas uveljavljati. Ce niti Nemčija ni zdržala, bomo mi še mnogo manj, ker pri nas je pomanjkanje kapitala še vse občutncjile. Posledica nadaljnjega izmehaniziranja podjetij bo, da bo vedno več brezposelnih ljudi, ki bodo pudili v breme družbi. Dobrobit posameznih delničarjev nikakor ne odtehta nevarne situacije, ki jo jMVZirooa za držalo tako slanic, ko je vedno reč ljudi, ki bi radi delali pa ne morejo dobiti zaposlitve. Je to sploh najslabši položaj, ki se more primeriti kakemu narodu. Vprašanje industrijske racionalizacije vsekakor ni tako enostavno. Rešitev problema lio mnogo zavisela od ukrepov in stališča, ki ga bo prej ali slej k temu viprušanju morala zavzeti tudi država. God papeževega nuncija Belgrad, 11. apr. ž. V ponedeljek 13. aprila praznuje svoj imendan prevzvišeni gospod Herme-negild Pellegrinettl, apostolski nuncij Belgrada. Belgrajski predstavniki katoliških združenj se bodo zbrali v nedeljo po veliki sveti maši pri cerkvi Kristusa Kralja. Potem gredo skupaj k nunciju, da mu čestitajo. Apostolski nuncij že devetič praznuje svoj imendan v Belgradu. Na evojem prevzvišenem težkem in odgovornem mestu je v tem času pridobil v Belgradu velike simpatije. Stabilizacija d?nar'a Pariz. 11. aprila. AA. V listu »Information« piše znameniti pravnik, profesor in diplomat Ber-trand Nogaro pod naslovom »Denarna reforma v Jugoslaviji« članek, v katerem se bavi s tem problemom in podrobno proučuje vse razmere, zlasti gos]>odarske. Avtor ugotavlja, da so v Jugoslaviji v zadostni meri realizirani vsi pogoji, ki jamčijo za zakonsko stabilizacijo denarja brez velikih težkoč. Toda ne smemo Bpustiti izpred oči dejstva, da glavni problem ni v vprašanju pokritja in obtoka bankovcev v razmerju, ki ga je treba doseči nasproti pokritju v zlatu in tujih devizah, nego da je jedro proolema v tem, da zavod, ki izdaja zlat denar ali bankovce ali devize, ima možnost, da vedno pokrije morebitno potrebo po zunanjih devizah države, ki bi utegnile nastati iz izpremenljive-ga računskega ravnotežja. V tem pogledu ne hi bilo slabo imeti pred očmi nasvete, ki jih je o tel stvareh dalo Društvo narodov. Pred padcem angl. vlacle London, 11. aprila, ž. Po nepričakovanem izgledu, da so nove volitve postale neizbežne, obstoji sedaj možnost, da liberalci g!asu>jo za konservativni predlog, v katerem se bo vladi izreklo nezaupanje. Parlamentarni klub liberalne stranke se bo sestal v sredo, kjer se bo zavzelo stališče proti konservativnemu predlogu. Končna odločitev liberalcev bo padla v četrtek po govoru Mac-Donalda in novega čuvarja državnega pečata John-stona, kateri je prevzel reš lev vprašanja nezaposlenosti. Liberalci pravijo, da njihov sklep zavisi predvsem od tega, če bo vlada v četrtek dokazala, da je zmožna vprašanje brezposelnosti rešiti energično in na podlagi širokega načrta. Če bo v četrtek vlada spet v manjšini, potem so nove volitve neizbežne. Vendar sumijo, da bodo liberalci odložili padec delavske vlade radi predstoječe indijske konference in radi pripravljalnih del za bo dočo razorožitveno konierenco. Slov. Jfji. akademiki po^Vfo Split, 11. marca. ž. Semkaj je prišla ljubljan-ska trgovska akadem ja pod predsedstvom Pclra Modica, direktorja šole. V ekskurziji se nahaj-i okoli 30 maturantov. Prepotovali so Vojvodino in obiskali Belgrad, Sara?cvo, Dubrovnik in Split. Na povratku obiščejo tudi Zagreb in se potem vrnejr v Ljubljano. Služba v drž. bolnicah Belgrad, 11. aprila, ž Socialno ministrstvo je predpisalo dodatek k pravilniku organizacije notranje službe po državnih bolnišnicah. Točno je odrejeno, koliko sme bili volontcrjev v posameznih bolnišnicah, glede asistentov in sekundarnih zdravnikov. Volonterji nimajo nobene plače in nimajo pravice, dn dobivajo hrano brezplačno, iz-viemši na dan službe. Oni ne smejo biti zastopani v službi po drugih plačanih zdravnikih, niti nimajo pravice na svojo privatne ordinacijske prostore dati napise, da so bolniški zdravniki. Istotako ne morejo ostali na jiosameziiili odrejenih mestih več kot štiri leta. Le v izrednih slučajih se sme njihova služba na odrejenem mestu podaljšati za eno leta Novi čikuški župan Čeli Anton J. Čermnk. Njegov glavni boj l>o naperjen proti zločinskim tolpam, ki so se pod prejšnjim županom silno razpasle. ker jih je naravnost ščitil. Prihodnji sotnčni mrk 81. avgusta 1932 se bo v Kanadi in v Združenih državah Severne Amerike opazoval popoln solnčni mrk. Trajal pa bo samo zelo malo časa, namreč 1 minuto in pol. Kljub temu se iz Anglije pripravljata dve veliki potovanji v Ameriko, kjer bodo potniki opazovali vsekakor zelo« zanimiv in zelo redek prizor popolnega sohičnega mrka. Polni stroški za osebo so preračunani med 1750 in 3850 zlatih mark. Prihodnji popolni solnčni mrk se bo pa opazoval leta 1937, in sicer v Peruju. Ta mrk bo trajal nad 7 minut. So bogati Angleži, ki se že sedaj pripravljajo tudi na to potovanje. Pravni nasveti Tožba za alimente v bivši Srbiji, j. V. Služili ste v Srbiji in imeli znanje z nekim državnim nastavljencetm, ki Vam je obljubil zakon. Iz tega razmerja se je sipočol otrok, ki ste ga porodila doma v Sloveniji. Nezakonski oče pa Vas ni poročil in tudi za vzdrževanje otroka noče nič prispevati. — Ker živi nezakonski oče na ozemlju bivše Srbije, veljajo za njega določbe srbsikega zakonika. Po temi zakoniku pa se ne more nezakonskega očeta tožiti na priznanje očetovstva. Lo če bi nezakonski oče priznal (n. pr. na občini,- pri župniku itd.), da je res oče otroka, potem se ga lahko prisili s tožbo pred sodiščem tudi na bivšem ozemlju Srbije k dajatvam za vzdrževanje otroka. Če imate dokaze, da jc očetovstvo priznal, ga lahko tožite za alimente. Ker ne boste zimogli stroškov potovanja, boste pač morali izročiti zadevo advokatu. »Zavarovanec«. Zavarovani ste bili pri neki zavarovalnici za vsoto 2000 zlatih avstr. kron za življenje. Zavarovalna doba 25 let je že potekla. Koliiko boste dobili, če se pri na« uvede zlata valuta? — Ker niste navedli imena zavarovalnice niti navedli kraja, v katerem Vam i>ma zavarovalnica izplačati zapadlo zavarovalnino, Vam na lo vprašanje točno ne moremo odgovoriti. V splošnem pa velja, do plačujejo zavarovalnice svoje obveznosti iz časa pred prevratom in ki so zapadle v plačilo v našem kraju na ozemlju bivše Avstrije, v zakoniti relaciji I Din za 4 krone, če bo navedena zlata valuta, bo pa tnerodajna relacija zlatega dinarja do dosedanjega. — Znani pa so nam slučaji, da so tukajšnji zavarovanci banke »Sla/vije« v Pragi iztožili izplačilo zavarovanih avstrijskih kron v čeških kronah v isti višini. še enkrat drugi zakon ločenega katolika. 1. P. L. — Kakor smo že povedali, se po naših postavah ločeni katolik ne more veljavno poročiti, dokler živi njegov ločeni zakonski drug. So pa slučaji, da ločenec prestopi \ pravoslavje in izposluje ,da duhovno sodišče pravoslavne vere razveže prvi zakon in se nato on znova poroči po pravoslavnem obredni. Po naših postavah bi sicer druge žene ne bilo smatrati /a zakonito ženo, vendar nam je znan slučaj, da je bila možu. ki je državni uslužbenec, priznana doklada za drugo ženo. Vprašate, kako naj mož postopa, da preoreči poroko ločene žene v pravoslavni veri. Tega pač ne more storiti. Lalvko pa loži na neveljavnost drugega zakona. Dokler <1 runi zakon ni razveljavljen, se pač smatra za zakon« in se tudi otroci iz tega zakona ne smatrajo za nezakonske. Obrtno dovoljenje za prodajo delikntes. A. Z. V. — Za obrtno dovoljenje za prodajanje delikates se obrnite na okrajno načelstvo. Cc je upati, da isto dobite, Vam ne moremo povedati. Prosite! prt - razstavljen Zgodovina turinshe relikvije Turin, konec marca. \ kratkem se bodo po tridesetih letih zopet odprla vratca kapelice v turinski katedrali, kjer je shranjena relikvija tenčice. v katero so |>ov-ihi Križanoga. preden so ga položili v grob. Dvignili bodo kn.meuito ploščo s krste, nato bodo morali odpreti še drugo železaio krsto iu končno še tretjo prevlečeno s srebrom; tedaj se bo prikazala okrvavljena tenčica. ki je predmet občudovanja in čaščenja turinski h vernikov, a tudi predmet raziskavam j cerkvenih zgodovinarjev, lo se bo zgodilo na privoljenje sv. očeta in italijanskega kralja, čigar hiša čuva ta zaklad. \ savojski hiši je nauireč že star običaj, d« se tenčica razstavi nu dan prestolonasled-niikove poroke. (M) poroki llumberta ni bilo mogoče ustreči vroči želji vernikov, da bi po tolikem času zopet enkrat videli tenčic;o. ker ni bilo tedaj mesto turinskega nadškofa radi nesporazum I jen ja med Vatikanom in vlado še zasedeno. Tenčica ima za selioj silno zapleteno zgodovino. L. 14" jo je poklonil sa vojski hiši C), de Charnv, ki jo je prinesel iz Jeruzalema. Meti vojnami so jo prenašali iz kraja v kraj, du bi ne prišla \ roke sovražniku. Tako je romala i.z Chanibery \ Turin, iz. T urina v Pine-rolo, potem v Vercclii. kasneje v Cherasoo in se je vrnila v Turin po obleganju 1. I7(X>. Zadnjič so jo izpostavili ob priliki t urinske razstave cerkvene umetnosti. Tedaj so prihiteli občudovat relikvijo ne samo italijanski, temveč tudi inozemski verniki, prišli so tudi učenjaki, da znova proučijo njeno zgodovino. Vnela se je zopet razprava o istovetnosti relikvije in tedaj jo je turinski odvetnik fotografiral. Slika se je kmalu razširila jk> vsem svetu in učenjaki so jo začeli proučevati. Neki duhovnik je to dragoceno platno takole opisal: To je torej čudoviti prt. v kateri je skoro fcri dni počivalo truplo našega Ivožjoga Zveliča r-ja, poteim ko so ga sneli s križa. Božja kri je na njej zarisala sliko kralja vesoljstva, na njej so odtisnjene rane ua rokah in nogah. Temno rdeča točka kaže podprsno rano; vidijo se tudi bodljaji trnjeve krone, ki je obdajala sveto VJo. Tudi znamenja brade in nazarenske lasulje božjega Zveliča rja in na njej je jasno odtisnjena slika vsega našega Gospodu. Tenčica je nekaj daljša kakor tri metre in široka 1.40 m. /e v srednjem veku se je ra.z-vila o njeni istovetnosti živahna raz,prava. In Bgodovinske podatke imamo o njej po letu HI", t iVniak de \1ch je zanikal njeno istovet- nost, češ da je našel 42 takih tenčie po raznih krajih Španije in Francije, Nemčije in Portugalske, kjer so jih verniki povsod smatrali za avtentične. 1'oda že raziskovanje na jiodlagi fotografije odvetnika Pia so do vedla do nasprotnih zaključkov. Falzifikaeiju tenčice bi namreč zahtevala taka tehniška, umetniška in znanstvena sredstva, kaikršnih v tistih časih sploh niso poznali. Madeži na tenčici namreč tvorijo popolnoma harmonično in resnično telo; slikar, |x>narejenalec bi moral biti izredno vešč aua-tomist. Sledovi na obrazu in posebno na nosu in očeil), kažejo na izrecno orientalski značaj; slikar bi torej moral biti tudi etnograf. Telo kaže znamenju bičanja in udarcev, ki jih je mogel povzročiti le pravi rimski flag.rum«, ki je bil obdan s kovinastimi žeblji: slikar bi torej moral biti tudi arheolog. Sledovi krvi so povsem naravni; slikar hi torej moral biti tudi fiziolog. Na levem ramenu se še vedno |xw.najo odtisi lesenega križa. Učenjak P. Vignop je (udi na podlagi kemične nnal.ze sirie"*' krvi šel do zaključka, da so to sledovi resnične človeške krvi in potu. ki ga navadno izločil človek, ko umira. O zigodovini tenčice pripovedujejo nasled- nje: Magdalena iu apostoli so jo vzeli z groba in jo spravili v hiši Nikodenia. I'a jo je izročil Gamalielu. Ta zopet sv. Janezu Evangelistu, ki jo je dal v varstvo Simeona, drugemu školu Jeruzalemskemu, z vsemi drugimi relikvijami Kristusovega trpljenja: z lesenimi ostanki križa, žeblji in trnjevo krono. Pozneje so bile vse relikvije menda shranjene v nekem skritem kraju Jeruzalema, da bi jih pogani nc oneča-stili. Šele po K ou sta n ti novi zmagi so jih prinesli zopet na dan. Sveti Janez iz. Damaska, sv. Grc-[ gorij in sv. Janez Krizostom pripovedujejo, da je ta relikvija res v Jeruzalemu; v naslednjih stoletjih je neki zgodovinar omenjal, da je bila izpostavljena letu 1099. ob priliki osvoboditve mesta. Od toga leta se usoda tenčice loči od usodo drugih relikvij. Po mnenju nekega zgodovinarja jo je Amadej lil. iz. Savo j sike hiše dobil v dar v Jeruzalemu že po drugi križarski vojni in jo je vzel s seboj. Toda na Cipru ga je doletela smrt in tako je tenčica ostala na otoku 100 let, nakar so jo zopet nesli v Jeruzalem. Tu jo je dobil v dar G. de Charnv, ki jo jc vzel s seboj v Francijo in jo potem daroval Savojski hiši. Brezbožnih na pobožnem romanju Milly-Giles , glasilo ruske muslimanske organizacije v Stambulu, prinaša sledečo zanimivo zgodbo. Versko preganjanje, ki so mu izpostavljeni ruski muslimani kakor vsi ostali verniki, je povzročilo veliko razburjenje v Islamu. To razpoloženje je postalo nevarno za uspehe sovjetske propagande na Vzhodu, ki ji pripisujejo komunisti veliki mednarodni pomen. Stalin je naposled sklical temu perečemu vprašanju namenjeno konferenco, h kateri je prišel v Moskvo med drugimi diplomati tudi sovjetski zastopnik v lledžasu Tjurakulov. Vodja politične uprave Menjžinski mu je predlagal, naj roina na sovjetske stroške v Meko, da bi na ta način predočil komunistično versko strpnost. Nekateri člani moskovskega političnega biroja (vodstva komunistične stranke) so protestirali zoper slično omalovaževanje Leninovih naukov«. A Stalin je rezko izjavil, da je dolžnost slehernega komunista nastopiti v ulogi kristjana, muslimana ali Žida, če to zahteva »strankina korist . Tjurakulov, ki je bil med voditelji muslimanskega oddelka Sojuza brezbožnikov, je moral vpo-števati povelje, prejel denar in odpotoval v Meko. Kakor zahteva muslimansko izročilo, se je slekel do nagega, ko je zagledal sveto mesto in si oskrbel romarsko nošo. Na to jc po predpisih tekom 12 dni opustil britje in petkrat dnevno molil pred svetim kamnom Kaabo. Na praznik Kurban-Bajrama je zastopnik protiverske vlade z ostalimi romarji vred sedemkrat bos obšel Kaabo, se na to povzpel na bližnji hrib Mino, bivališče hudobnega duha Iblisa in ga sedemkrat obmetaval s kamenjem. Na to je za sovjetski račun žrtvoval sedem velblodov in se očiščen podal v Medino, da bi molil ob Muha-medovem grobu. Ta božja pot je naredila svoj vtis na številne romarje, ki jih je prepričala o po-božnosti brezverca — zastopnika »strpne« moskovske vlade! Cesarski potomec V malem mestecu Varal lo živi Guido de Lusigna.no, lastnik kolodvorske gostilne, ki pa ima dokumente, da njegov rod izvira od bizantinskih vladarjev. Kljub temu se ne sramuje lastnoročno streči gostom s kavo in drugo pijačo. Njegov oče Leo N'ova založba< je počastila ob šestdeset letnici F. S. Finigarja z novo izdajo davno razprodanega romana Pod svobodnim soncem«, s čemer je dopolnjena zrsta njegovih zbranih spisov s prvima dvema zvezkoma. Odveč bi bilo kopičiti (»livaloe besede o tej neooeežni mojstrovini slovenske prozne epike, o temi romanu, ki jo brez dvoma najbolj pretehtano, TiajObolj klasično zasnovano in izvedeno delo. kar jih je kdaj slovenski romanopisec ustvaril. Malo je Slovencev, ki se zanimajo za knjige, da niso tega dela prečrtali in se ob njem naslajali v redkem veselju nad knjigo, ki je v svojem načinu po[>olna in brezhibna. IVdim pa, da bi ne bilo enega med njimi, ki bi ob ponovnem čitanju ne mogel doživeti vnovič nekdanjega nepozabnega vefvelja. I >eček na počitnicah pri kraškem kmeta sem na njegovi polici prvič videl knjigo iu jo v dušku dvakrat zapored prebral. V šoli smo pisali naloge in mnoge ure posvetili romanu »Pod svobodnim soncem . Zdaj, ko je knjiga v tretji izdaji izšla, sem jo hotel le prelistati, v naglici obuditi lepe spomine na Iztoka in Ireno, na Epafrodita in Ita-dovana. Ljubinico, Svaruna, Tunjuša. Azbada in sladosrtrnstno despojno Teodoro ter na (Jprnvdo ,lu-stinjana, na junaške boje in zvite ukane, na hotno in čisto človeško ljubezen. 11:1 vse sijajne in razburljive prizore, ki se v knjigi vrste po mojstrsko zasnovanem načrtu pisatelja... A od listanja sem prišel v čitanje, od čitauja v poglobitev, dokler se nisem odločil začeti na prvi strani. In spet sem v dušku prečital »Pod svobodnim soncem r. Komu naj pripovedujem na dolgo in na široko znamenito Finžgarjevo zgodbo, ko pa je ogromnim množicam že do dobra znana? Ali ne? Zakaj pa naj )>o drugi strani takim, ki 7,godbo še niso čitali, jemljem s pripovedovanjem veselje presenečenj in odkritij? »Pod svobodnim soncem je delo, ki ga je vzljubil ves naš narod, preprosti in izobraženi svet ga enako cenita, a mladež, ki dorašča, bo vsikdar našla v njem bogat zaklad, iz katerega bo črpala zdrave ideale ter uživala v njem redek zrel sad izvrstnega pripovedništva. In bodočim rodovom ostane knjiga narodna svetinja, kažipot in Brcalo — neizčrpen vir lepote in kre|>osti. Mislim, da o tej knjigi sploh ni mogoče govorili drugače kakor z navdušenjem. Tako so govorili nekdaj, ko je izšla prvič, tako bodo govorili vsi. ki jo bodo zdaj v prvo ali v drugo ali v deseto pre-čitali. Morda se ti ob nobenem drugem slovenskem delu ne odpre tako razgled v nase bogastvo, v dragocenosti, ki se z njimi ponaša naše slovstvo. Spomniš »o nehote na naše starejše pisatelje, ki so po krivem mnogi pozabljeni, drugi le še po imenu znani, pa so nam vendar ustvarili dela trajne vrednosti, mimo katerih v tem razdraženem Času hodimo, kakor da jih ni in kakor da jih nimamo v dokaz, da se nam ni bati za bodočnost, ko je vendar ustvarjalna sila našega naroda od prvegn prebujenja bila vodno razgibana in prožna. v«dno bogata in razkošna. Nazadnje naj povem o novi izdaji lvnmuia Pod svobodnim soncem« še, da je delo jezikovno 111 v slogu temeljito prečistil Anton Sovre. ki je. znan oblikovavec našega jezika, in da je radi tega nova izdaja v primeri s prejšnjima mnogo več vredna. Nisem jezikoslovec, da bi znal pravilno oceniti So-vretovo delo na Finžgarjevem romanu, opazil sem pa, da se sedanje besedilo prav bistveno razlikuje od prejšnjega, da mrgoli dognanih naglasov in novih. boljših izrazov, da je stava besedi ponekod čudovito lepa v svoji preprostosti in iziklesanostl. — V tiskarskem pogled u nudi knjiga po zaslugi tiskarne družbe sv. Mohorja zares razveseljivo podobo. Založnici, ki je roman izdala, moramo časti-tati v vsakem pogledu, ne nazadnje tudi radi nizke cene, ki jo je nastavila (za obe knjigi broširani Din 80, v polplatnu Din 100, v celem platnu Din 110). s.š. Al.Mav: Mati obiohanih 12 Marijinih za mešani zbor V samozaložbi je izšlo 12 novih Mavovih Marijinih, nn katere opozarjamo zlasti sedaj, za maj-11 i ti. naše cerkvene zbore. Kljub naslovu niso vse pesmi žalostne, nego nekatere prav porabne tudi z.a veselo pomladno pobožnost. Prva, Srre moje, je zapeta v preprostem narodnem duhu. druga stoji v molu in meša eno-, dvo- in četveroglasje, rafiniranejše harmonije daje orgelski spremljavi, tretja, K tebi zrem. je v prvem delu ljubko prepletena moških in ženskih glasov, četrta. Blaženi, je za otroke in neba na dominanti, kar ji dajo neko orientalsko značenje. Mati žalostna in Kdaj o sladka mati. Mali katn? in zlasti Slovenci Mariji kažejo ono slovensko prisrčno lirsko prepro-| slost, a obenem zvočno polnost, ki označuje Pre-1 mrlovo šalo, na katero kažejo tudi pestre harmo- nije spremljave, markantni enoglasni vložki, ritmična poživljenost itd., predvsem pa neko toplo in domače občutje, ki veje iz. njih. Posebno se bo obnesla nemara Vsa lepa spočeta v tem stilu kom-ponirana. Je kakor iz enega kova. Pesmi toplo priporočamo vsem cekveuim /borom. Bodo prav porabne in pevne, domače, dasi uporabljajo tudi težje harmonije, te pa večinoma le v spremljavi orgel. v. Shakespeare: Komedija zmešnjav. Prevel Oton Župančič. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broš, knjigi 28 Din, vezani 38 Din. Poštnina 2 Din. Tiskovna zadruga je pravkar izdala sedmo knjigo svojega Shakespeareja, ki ga mojstrsko preliva v slovenski jezik Oton Župančič. »Komedija zmešnjav« ne spada med največja in najpomembnejša dela nesmrtnega angleškega dramatika te ni mogočno drevo, ki kipi v višave človeškega duha, pa je kakor pisana greda sredi med takimi drevesi, vsa posajena s pristnim Shakespearejevim humorjem. Njegov vonj je nekoliko starinski, a prav zato očarljiv. Iz podobnosti dveh parov dvojčkov in zakonske dvojice, ki jih je ločila nevihta na morju in ki gredo vsak na svojo stran ter se najdejo šele mnogo pozneje v Efezu, ne da bi se spoznali, jc Shakespeare ustvaril resnično »Komedijo zmešnjav«. Vozel, ki nastane zaradi tc podobnosti in nenadnega srečanja, je čudovito zapleten iti samo Shakespeare ga je mogel razvozlati toli vešče in 7. dramatsko spretnostjo, ki na vsaki strani razodeva mojstra. Komedija je pretežno ver-zificirana in ima sredi med košatim humorjem nekatera lirično nežna mesta in duhovite misli o zakonu in ljubetni Štev. M Giraii 3 i 2 zavitka sta potrebna za eno pranje po Schichtovi metodi: Ženska hvala za namakanje zvečer, Schich-tovo terpentinovo milo za enkratno izkuhanje prihodnje jutro. E CELO L O PRI v aeiovno šolo I Zborovanje Slomškove družbe — Švicarsko šolstvo Ljubljana, 11. aprila. Katoliško učiteljstvo, združeno v svoji pedagoški organizaciji Slomškovi družbi, je imelo danes dopoldne zelo lepo uspelo zborovanje v beli dvorani hotela >Union* Dvorana je bila polna učiteljstva, od katerega jih je mnogo prihitelo prav od daleč na zborovanje. Zborovanje je ob 9 otvoril in vodil predsednik g. nadzornik štrukelj, ki je iskreno pozdravil vse prisotne, posebej pa še številne redovnice-učite-ljice, tako iz Lichtenthurna, Marijanišča in od drugod, ravnatelja učiteljišča g. Doklerja, urednika »Vrtca": g. kanonika V o 1 c a ter med zborovanjem došlega Šolskega inšpektorja dr. Kotnika in druge. Prvi referat je imel prof. dr. Lovro S u š n i k , ki je poročal o ustroju švicarskega šolstva. V uvodu je predavatelj kratko očrtal zgodovinski razvoj Švice, dežele klasične svobode ter njen politični ustroj. Švica ima 19 kantonov in 6 polkantonov. Sprva prav rahla medsebojna vez teh državic je postala v devetnajstem stoletju tesnejša, ko je svobodomiselna struja znatno uveljavila težnjo po večji enoti in centralizaciji. Švicarji se ločijo med seboj bolj po verskem in svetovno-nazornem momentu, kakor po narodnostnem. Protestantje imajo šibko večino nad katoličani. Ko so okoli polovice prejšnjega stoletja prišli do moči, so izvedli kul-turnobojno reformo, kar je tedaj dovedlo celo do kratke vojne, v kateri pa so podlegli katoličani. Šolstvo v Švici urejajo državljani sami. Švicarska ustava določa, da lahko obiskuje javne šole vsakdo, brez verske ali narodnostne utesnitve. Javne šole so medverske, obisk verouka pa je povsod fakultativen. Nauk o morali ni ločen od verouka. V katoliških kantonih so šole dejansko konfeBijonalne. V protestantovskih kantonih pa so učenci žal izročeni nevtralnemu pouku. Kjer so katoličani nezadovoljni z javno šolo, se more verski pouk vršiti izven nje. Verskih bojev v Švici ni. Narodnost ne dela v šoli nobenih težav. Narodnostna meja je ostra in natančna, v štirih mešanih kantonih pa določajo o šoli občine. Splošno pa je uveljavljena v Švici precejšnja dvojezičnost. Se celo v italijanskem Ticinu, ki teži k Italiji, ni opaziti nobenega iredentizma; to pač zaradi velike avtonomije, ki jo uživajo Italijani. Švicarji vedo, kako škodljivo je niveliranje in so proti unifikaciji šolstva. V Švici imamo zato opraviti a 25 šolskimi zakonodajami. Srednješol-stvo je avtonomno, le končne uspehe regulira osrednja zvezna vlada. Predavatelj je za tem v širokih obrisih očrtal vso pestrost in raznolikost švicarskega šolstva in sicer vsega, tako osnovnega, sekundarnega, srednjega, strokovnega, zasebnega in drugega šolstva. Očrtal je, kako mnogo žrtvujejo Švicarji za svoje šolstvo. Posebno je poudaril ogromen razmah zasebnega šolstva, ki izhaja iz davne tradicije. Nikomur ne pride v Švici na misel, da hi nasprotoval zasebnemu šolstvu, nasprotno: vsi ga podpirajo. Švicarsko šolstvo ni vezano na noben aprio-ristični teoretski, filozofski ali upravniški sistem. Bistvo demokracije je, da določa narod po svoji volji sam. V splošnem podčrtava francosko šolstvo bolj individualnost, nemško pa disciplino, katoliško šolstvo podčrtava humanizem, protestantovsko pa utilitarizem. Veliki toleranci in širokogrudnosti ter vsem navedenim momentom se imajo Švicarji zahvaliti, da je danes nepismenost v Švici že izginila. Predavanje prof. Sušnika je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem. Sledil je razgovor o tečaju za moderno šolo, ki so ga pred dnevi priredili v Ljubljani nemški strokovnjaki in o katerem smo poročali tudi mi. O »ečaju samem je poročal banski šolski nadzornik g. Fortunat Luža r, ki se je ob tej priliki spomnil ludi velikega gibanja učiteljstva pred sedemindvajsetimi leti, ko se je pojavila zahteva po petih formalnih stopnjah pouka. Polemika o teh formalnih stopnjah Je počasi splahnela. Kar je prinesla ta doba dobrega, to je ostalo. Sedaj pa je doba polemike o moderni delovni šoli. Za šolo velja, da potrebuje vedno kakšne preizkušnje, da more izbirati dobro. »Preizkusite vse, ohranite, kar Je dobro!« Važno je v tem času tudi vprašanje, če more biti učiteljstvo prosto, če se sme svobodno gibati! Predsednik g. Štrukelj Je pripomnil, da so nemški strokovnjaki obsodili prenapeteže, »Ober-reformatorje«. To je tisto stališče, kakor ga ves Sas zavzema »Slovenski učitelj«. Pristna Aspirin tablete so neškodljive, toda morajo •neti bayer- ew kr.ž V debati je izvajala gdč. Kristina Hafner približno naslednje: Tečaj nemških strokovnjakov je pomagal vsaj k temu, da so se pojmi korigirali. Spoznali smo, odkod so prinesli naši reformatorji svoje ekstreme. Za vzor so imeli najbolj ekstrern-ne šole ln iz njih so pobrali največje ekstreme. Delovna šola pa je zrastla v nemških industrijskih centrih, kjer so razmere povsem drugačne, kakor pri nas. — Ni toliko potrebna metodična reforma šolo, ampak notranja reforma, reforma postopanja z otroci. Otrok, ki mu sedanje težke razmere ne dovoljujejo dosti solnca, je tudi v šoli potreben prijazne besede in človečanstva. Današnja kriza ni samo gospodarska kriza, temveč tudi duhovna in kulturna kriza. Isti liberalizem, ki je povzročil gospodarsko krizo, ie povzročil tudi krizo duha. Zato, ker je izločil človeka in živel sam sebi. Posledica je beda v mestih in povsod, zapuščenost otrok, zanemarjenost človeka. Posledice so dalje, da se po velemestih širijo razne eksotične zmotne religije in najbolj nevarna religija, ki se je opri- jemljejo bedniki, to je boljševizem. Le krščanstvo se more postaviti uspešno v bran boljševizmu. — Kdo bo v tej borbi zmagal, o tem bo odločalo učiteljstvo. Bremena dela, ki so bila poprej izključno le na duhovnikih, mora prevzemati vedno bolj učitelj. Ce je potrebna delovna šola, bo treba dati tej šoli predvsem duhovnosti, treba ji bo vdihniti krščanskega duha, da ne bo nosila samo pečat ma-terijnlnosti. Zakaj le poglobljeno krščanstvo moro dati človeštvu blagostanje. Krščansko učiteljstvo je sicer majhen del vsega učiteljstva, toda kjer je treba prodreti, prodre tudi manjšina, ki je pripravljena na žrtve. — Buren aplavz je potrdil izvajanja gdč. Hafnerjeve. Slednjič so zborovalci še sklenili, da hodo priredili o velikih počitnicah tridnevni sestanek, na katerem bodo razpravljali o podobnih stvareh. Ta sestanek se bo vršil na Brezjah. Krasno uspelo zborovanje je po 11 zaključil predsednik g. Štrukelj. Vso Goriška za svojim nadškofom Slovesnost 25 letnice goriškega metropolita i dr. Fr. B. Sedcin se je vršila, kol napovedano, 25. marca. Vršila se je v strogo cerkvenem območju, zato vlada ni smatrala oportuno. slav-nost preprečiti. Fašisti so skušali pač nagajati. NadSkofu Jegliču so, kot že znano, v Podbrdti odrekli dovoljenje, nadaljevati pot v Gorico. Fašisti so pač mislili, d« ie dospel že prejšnji dan in so pred nadškofijsko palačo ob 11 zvečer delali kraval in kričali proti Jugoslovanom. Ob slavnosti je neznartna skupina fašistov na trgu pred stolno cerkvijo zavzela iz.ziivalno pozo, delata ovaeije prefe.ktu in tajniku in Culi so se glasovi »Abbasso 1'arcivescovo!«, ki so se pa razgubili v šumu množice. Ko je šla duhovščina n. cerkve po končanem opravilu, so ti nastavljeni demonstrant je peli demonstrativne pesmi, kjer so se slišale vpletene besede in grožnje proti Jugoslaviji. Demonst racija jc bila po svojem ol>segu zelo kila verna, po namenu in po okoliščinah pa dovolj značilna. f.aško časopisje je vso reč obrnilo in poročalo, da so fašisti delali nadškofu prijavne ovaeije. Ta grda laž dovolj označuje strupeno ozračje v katerem živi Gorica. Ljudstvo se je res v velikem številu udeležilo slavnosti in se tudi vedlo dostojno in spoštljivo, vse drugače kot njegovi »krotitelji«. Duhovnikov je bilo navzočih okoli 200. V cerkvi je govoril slavnostni govor stolni župnik Cren. Ni res, kar so laški listi javili, da je Mrliču grozita arefacs'a Sv. Jurij ob Sčavnici, 9. IV. 1931. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je te dni pripetil smešen slučaj. Umrla je stara ženska Marija š i -j a n ec v Trbegovski občini. Ko so jo pogrebe! dne 9. aprila t. 1. nesli k večnemu počitku, so srečali sredi pola dva orožnika, ki sta šla. da bi rajnko aretirala in odvedla v zapor. To je bilo pogledovanja in smeha! Kako je bilo kaj takega mogoče? Rajna Marija Šijanec je prejela predlanskim sod vina za prevžitek, od katerega hi bilo treba plačati trošarino. Ker pa tega ni storila in ni bilo kaj rubiti, je bila starka obsojena na 14 dni zapora. In slučaj je nanesel, da so orožniki dobili zaporno povelje ravno v času, ko je ona ležala že na mrtvaškem odru Ker pa orožniki za njeno smrt niso zvedeli, so se napotili, da jo aretirajo. In tako se je zgodilo, da so se srečali orožniki in pogrebci. ki so nesli vzločinko«-. Upamo, da rajnki menda ne bo treba na onem svetu odsedeti prisojone ji kazni! N. v m. p.! Pujsek s 3 nogami Dobrna, 10. aprila. Zelo čudna je včasih igra narave. Majhen otrok iz koščka ilovice oblikuje razne živali. Mu je popolnoma vseeno ali ima tista stvar glavo ali ne, ali mu napravi vse štiri nogo ali pa tudi ne. Tako se ludi mati narava včasih malo zmoti ali ponorčuje iz stvarstva ter pozabi kakšnemu novo na svet prišlemu bilju podariti vsi; potrebne organe. Zgodilo se je že, da je prišlo na svet tele z dvema glavama ali petelin z dvema kljunoma, kar pa že ni lako redko. V tukajšnjem župnišČu je skotila stara svinja čez 15 mladičev. Vsi so lepi in zdrnvi. Ko so mladiče natančneje ogledali, so ugotovili, da ima najlepši mladič samo tri noge. Takoj so ga vzeli proč od drugih ter ga pričeli piloti s kravjim mlekom, na kar se je mladič hitro navadil ter se pričel lepo razvijati. Mosto, kjer bi mladič moral imeti četrto nogo, je popolnoma gladko, brez vsakega znaka noge. Ta čudna žival s tremi nogami je res zanimiva, ker navadno malokateri od narave pokvarjeni mladič ostane pri življenju. Domači so sklenili čudnega prasca dobro spitati ter ga nato prodati, kar bo za kopališče Dobrna zopet posebnost, ker malokje lahko jedo pečenko od prašiča, ki ie prišel s tremi nogami na svet go\ornik veličal Italijo in njene meje. Govoril je brez političnih namigov in omenil obseg nad^kofove jurisdikcije. ki sega do 1'ule in Kvarnera, »clie I- Italia cliiude ed i suoi termini bagna« (znani Dantejev verz), z <1 ni po be-sedo, da sega nad.škofova oblast do vzhodnih mej Italije. Po cerkvenem opravilu je šla duhovščina z nadškofom v palačo »Malega semenišča, kjer je v dvorani v imenu dohavšč.ine čes-UtaJ pro-št mons. Sion. Nadškof, čil in živahen, je odgovoril omenivši, d« je v svojih 25 letih škofovnn ja doživel mnogo bridkosti in tolažbe, a je videl, da se tudi trnje spreminja v rože in ga veseli, da vidi današnje dni vso duhovščino složno in enotno ob svoji strani; doživel je mnogo tudi osebnih žalitev, a vsem nasprotnikom iz srca odpušča. V veliki obednici semenišča je bilo pogrnjeno za kakih 150 oseh zgolj dufiovskega stanu. Gojenci Malega semenišča so priredili akademijo z govori v raznih jezikih in petjem. Pri klavirju je sedel znani skladaitelj Vinko Vodn-pivec. Cele slavnosti se je udeležil tudi tržaški škof. gorišJd rojak, dr. Fogar. Drugih škofov ni bilo. Omeniti je še. da so najeti fašistični de-monstrantje žvižgali, ko so v sprevodu pri cerkvi zagledali zastave itnl. katoliške akcije. — Taka je stranka, ki je sklenila s Cerkvijo konkordat! Nerodni Irhotapc! z Litija, aprila. V okolici Litije je precej vinorodnih krajev, kjer je žlahtna vinska trta lansko leto precej obrodila in so vinogradniki pridelali preeej strajhov vina več ko druga leta. Ker pa to vino po kakovosti ni prvovrstno, ampak precej kislo, sicer pa jako zdrava kaplja, vinogradniki vina na debelo gostilničarjem ne morejo prodati. Znto se vrši že delj časa tihotapljenje vina v manjših količinah. v pletenkah ali sodčkih po K) do 30 1, da se izognejo plačevanju trošarin, ki znaša za litijsko občino skupaj z državno in ban o vinsko Din 2.50 od 1. Odjemalci so v prvi vrsti revnejši, ki pridejo na ta način do cenejšo pijače. Tako so na Veliko soboto zjutraj z vozom odšli po pijačo neki delavci proti. Sv. Križu, kjer rasle ta dobra božja kapljica. Popoldne so se pripeljali domov. Mimogrede so se ustavili pred gostilno Franko Cerarja in se šli še poUrepčat v gostilno. Litiiski organi finančne kontrole so pa o tem tihotapljenju že delj časa vedeli in pnzljivejše ko ponavadi motrili okolico in razne sumljive voznike. Pa so ravno na Veliko sobotn prišli na to, da so nahaja na vozičku pred Frankotovo gostilno sodček z cca HO literčki tihotapljenega vina. Ko je starešina litijske finančne konlrolp g. Škodnik vprašal pri vozu, čegav je ta sodček vina, nihče ni vedel, ravnotako ni bilo nikjer lastnika voza. Nato je finančni organ vzel sodček z vinom iz voza. V tem hipu pa so iz gostilne privreli voznik in ostali, ki so to vino kupili in se pričeli s finančnim organom prepirati, češ: vino je naše in od nobenega drugega in ne pustimo si vzeti sodčka! Lotili so se ea dejansko naknr je ta prepir nekdo izrabil, vzdignil sodček vina na voz in pognal proti PonoviČam. Finančni organi pa. oboroženi s karablnkami, za njimi, kjer so na domu nekoga posestnika ugotovili dejanski slan tihotapstva. vina pa niso mogli zapleniti, ker bi v tem slučaju prišlo do dejanskega spopada. Posledice bodo občutna denarna kazen radi tihotapstva, raz-žnljonia finančnih organov in vmešavanja v uradno službovanje. • Za desinfekcijo rok in t erila se priporoča SANOFORM Dobi se v vseh lekarnah in droyerijah Živa p!amen'ca M. Sobota; 10. aprila. Šolarko, 9 letno Jerič Apolonijo iz Dokle-žovja je zadela tako grozovita nesreča, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Jeričevi so bili na travniku. Oče je vlačil travniško brano, mati in otiuci pa so z grabljami spi-avljali skupaj, kar je brana spraskala. Mala Apolonija je nosila vse na ogenj. Okrog poldvanaj-stih so z delom prenehali in so se odpravljali domov. Dekletce je še enkrat hitelo k ognju in je počepnilo ter je začelo po njem brskati. S tem je dvignila žerjavico, ki jo je zanesel veter proti njej. Obleka se je na njej v hipu vneln. Deklica je vsa preplašena vstala in ker se je najbolj bnla kreganja radi zažgane obleke, se je obrnila od staršev v nasprotno smer in je začela bežati misleč, da si tako pogasi ogenj. Hitela je v gotovo smrt. Nasproti ji je pihal močen vihar. Hipoma je bila vsa obleka v plamenu. Apolonija je začutila bolečine. Starša, ki radi dela nista opazila, kaj se je zgodilo, sta se preplašena ozrla. Prizor, ki sta ga videla, je bil grozen. Dekletce je bilo obdano s plamenom, ki je švigal visoko nad njegovo glavo. Zakričala sta od groze in se zagnala proti otroku, da bi ga rešila. Ves trud je bil brezuspešen. Plamen je ugasnil šele ko je zgorela vsa obleka. Med jokom in tarnanjem sta naložila ubogo Apolonijo na voz in sta jo takoj pripeljala v tukajšnjo bolnišnico. Tako grozovitih opeklin, kakor jih ima deklica, ni kmalu videti. Celo telo od kolen navzgor je ena sama grozna rana. Zgorela ni samo koža, marveč tudi meso. Po prsih in trebuhu ie tako ožgana, da je meso trdo ko skorja na drevesu. Ko pišemo te vrstice, revica še živi, a njeno trpljenje je tako strašno, da ni človeka, kateremu se ne bi prikradle v oči solze, ko gleda malo mučenko. Ona prenaša vse z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Da bi ostala pri življenju, ni niti najmanjšega upanja. Obsojeni slarohatoltčam Šibenik, 10. aprila. Včeraj se je pred šibeniSkim sodiščem končala zanimiva razprava proti starokatoliškim voditeljem radi žaljenja katoličanov in širjenia verskega razdora. Zaradi teh pregreškov so bili obtoženi: urednik starokatoliškega lista GrubUič, ki je v svojem listu »Novi Zori« objavljal take proti-katoliške članke. Poleg njega so bili še obtoženi: dr. Dragotin Tomac, bivši kapucin, sedaj odvetnik v Zagrebu. Milan Dob. ovol ac, po domače Žniga-vec, bivši rimskokatoliški duhovnik, sedaj staro-katoliški svečenik, kateri je bil prav te dni imenovan za župana občine Dugo Selo pri Zagrebu, dalje Niko Pel ič, konzultor starokatoliške škofije in starokatoliški župnik v Splitu, učitelj Ratkovič in tiskarnar Čikota. Obtožence so zagovarjali dr. Kožul, dr. Nik« Subotič, bivši finančni minister, ter dr. Medinja. Po govoru državnega pravdnika je sodišče izreklo sodbo in obsodilo dr. Dragotina Tomca, Milana Dobrovoljca, Niko Petriča, učitelja Ratkoviča in tiskarnarja Čikoto na 7 dni zapora, pogojno za tri lela. Urednik Grubišič pa je bil oproščen, ker v kritične mčasu, ko so izhajali članki v »Novi Zori« ni urejeval lista. Ta proces je v vseh katoliških krogih Šibe-nika in Dalmacije vzbudil vel.ko senzacijo. Za veiikonoč v bolnišnico Žalosten dogodek mlade šivilje. Ptuj, 10. aprila. Po dolgem postu in molitvah je Velika noč tista, ki prilije \eseljo in navdušenje v naše ljudi. To navdušenje se opazi pri raznih cerkvenih obredih, ki jih slovenski človek spremlja r. lepimi domačimi navadami, od katerih nekatere že zgine-vajo. Vendar pa še tu in tam ponosno nabijajo inožnarje ali streljajo na podoben način. 14 letni viničaijev sin Osen J* k Vilko z Mostnega vrha je dal duška svojemu velikonočnemu razpoloženju s tem. da je streljal z ekrazitoin. Strelivo se je prezgodaj vžgalo in fant je dobii hudo poškodbo na roki. Prav ista operacija, samo drugod, je poškodovala levo roko Šantlu Francu iz Nove vasi. Ta strojnikov sin, ki ima šele 13 let, pač ni mislil, da bo za pisanke zamenjal domačo hišo z bolnišnico. Nedolžno veselje o praznikih je zahtevam dve žrtvi med otroci. Pa tudi med starejšimi oe-leži kronika več nesreč. Brez vinn tu seveda tii šlo. Tako sta popivala M a t j a š i č Janoz iz Sa-kušak in 28 letni poljski delavec Arbeiter Jakob v Juršincih. Vino je prineslo prepir in v raz-gretosti je MatjaSiČ z nožem zabodel Arbeiterja v hrbet. Zdi se, da ni mogoče preživeti večjih praznikov brez krvi. Nad vse tragičen dogodek pa se je izvršil v Drakovcih v občini Mala Nedelja. V domači hiši je bila posestnikova hči H a n ž e 1 Marija, stara 21 let. Šivala je; za praznike se naša slovenska dekleta rada postavijo. Na steni je visela puška. Bog ve, kdaj so jo zadnjič rabili. In ravno ta puška je kriva usodepolnega, skoro kot v tragedijah skrivnostnega dogodka. Ko je Marija šivala, je nekdo hitro odpil vrata in vstopil v sobo. Radi močnega sunka pri vratih, je puška padla sama od sebe na šivalni stroj. Sprožila se je in cilj je bila mlada šivilja Marija. Strel ji je predrl obe lici, tako, da je pri enem vstopil in pri drugem licu prišel spet na dan. Vsa glava je zelo razmesarjena in bo prav težko okrevala. Bolnišnica je na dan Kristusovega vstajenja sprejela vse štiri ranjence. V štiri družine pa se je mesto velikonočnega veselja naselila žalost velikega tedna. ,,Jugoslovan" in načrt novega rudar• zakona V četrtek smo priobčili daljSI članek o načrt« novega rudarskega zakona. Zelo Brno »e začudili, ko uam je odgovoril na ta članek »Jugoslovan« v >voji sobotni številki v ogorčenem tonu, dajajoč nam pri tem nauke, ki jih moramo odločno zavrniti. .Jugoslovan« trdi, da je v našem članku polno 11 .»točnosti in navaja, v, čem so naše trditve netočne iu nepravilne. Pri tem pa informira čitatelje sam napačno, medtem ko so bile naše informacije točne. Citirali bomo iz novega osnutka doslovno od-nosne člene, pa naj Čitntelji sami sodijo. Čl. 110, lit. ž. novega osnutka se glasi: Brez odpovednega roka se more odpustiti rudarski delavec, ako je površen i n ako napravi s svojim delom večkrat manjšo ali tako škodo, ki bi bila večja od njegovega tedenskega zaslužka. Jugoslovan« čita v tem besedilu, da mora napraviti delavec s svojim delom škodo zlonamerno. Mi pa smo trdili, da to v tekstu ne stoji. Najmanj, kar smemo trditi, je menda, da se lahko razlaga ta tekst tako, '■;aUor smo si ga mi. Čl. 119, 2 in 4 se glasi: Ako stanujejo poslo-davci v rudniških stanovanjih, tedaj ima posloda-vec pravico, da odpove stanovanje onim delavcem, ki ne oslajajo dalje v njegovem podjetju, in to najmanj teden dni prej, pri čemur so morajo rudarji izseliti, ko poteče ta rok. V takih slučajih so dolžne politične oblasti prve stopnje na prošnjo rudarskega podjetja stanovanje po ubrzanem postopku izprazniti in ga dati podjetniku na razpolago. V tem besedilu ni zapisano, da se deložacija ne izvrši, če podjetnik ne potrebuje stanovanja za drugega delavca. Pač pa je stala ta omejitev v prejšnjem tekstu osnutka. Ako se je ta pogoj sedaj izpustil, je s tem prav posebno poudarjeno, da deložacija ni odvisna od tega pogoja. V pogledu naturalnih stanovanj smo drugega mnenja, kakor ^Jugoslovan«. Mi mislimo, da je popolnoma v redu, če Lzpraznjujejo zlasti poročeni delavci ta stanovanja vedno nekaj časa pozneje, kakor se konča delovno razmerje. To pa zato. da si more poiskati odpuščeni delavec drugo delo in drugo stanovanje za sebe in za rodbino prej, nego se mora seliti. Zakaj dokler še dela in ne ve, v katerem kraju bo zaposlen, si ne moro iti novega stanovanja iskat. Mnogo uradnikov nastopi prej službo, preden pride za njimi rodbina. Tako lahko prebije tudi oženjen delavec, ki stopi na mesto odpuščenega na delo, nekaj časa v zasilnem samskem stanovanju in tako počaka, da se mu rodbinsko stanovanje izprazni. Mi nimamo prav nič proti temu, ampak bi smatrali za samoposebi umevno, če bi se postopalo tako tudi pri kmečkih najemnikih. Mislimo, da urejuje zdrav kmečki razum taka vprašanja itak tako. Pri hlapcih in služinčadi to seveda ne pride v po-štev, ker je naravno, da zapuščajo oni istočasno stanovanje in službo. še enkrat poudarjamo, da je vsled takega načina odpovedovanja in izpraznjevanja stanovanja pred dvema letoma neka slovenska rudarska rodbina v Srbiji zmrznila. »Jugoslovan« misli, da je demagogija, če bi želeli v tem pogledu več zaščito za delavstvo iu če take slučaje omenjamo, ko gre za to, da se za bodoče po možnosti preprečijo. Enako napačno poroča »Jugoslovan: o odtego-vanju plače in zarubitvl delavske mezdo. Mi nismo nikdar zahtevali, naj bi se odtegovali, odnosno naj bi se smeli rubiti tudi izdatki, izvršeni za nakup alkoholnih pijač. Hoteli pa smo glede odtegljajev to, da bi dobil rudar v vsakem slučaju vsaj trlČelrt zaslužka na roko. Tudi rudniški konzumi naj bi delavcu ne bili opravičeni odtegovati vsega, kakor so to sedaj dogaja, tako da dobi delavec ob izplačilu le prazen listek. To tudi ue v slučaju, če gre za dolgove zn živila. Razlog, zakaj smo to zahtevali, je bil isti, kakor pri naših zahtevah glede izpraznjevanja rudniških stanovanj. Hoteli smo s tem preprečiti, da bi rudar pri odpustu in prekinitvi slutbenega razmerja ? nobenem slučaju ne dobil na pot praznega listka, ki ne opravičuje uo železniške vožnje. Netočna je trditev »Jugoslovana«, da dopušča novi tekst zakona rudniškim konzumom zadrževanje četrtine delavskih mezd za izdana živila. Zakonski osnutek dopušča iz tega naslova zadrževanje vso delavske mezde in ostaja s tem pri dosedanji praksi. Nikakega odtegovanja pa ne dopušča za živila, izdana potom delavskih konzumov in privatnih trgovin. Se vedno smo tnnonja, da jo treba postopati v tem pogledu enako z rudniškim, kakor z delavskimi konzumi in privatnimi trgovinami. Prav lahko ze organizira nakupovanje tako, da bodo zarubljivi samo tisti deti delavskih plač, ki so bili izdani za živila, lo pa le do četrtine njih iznosa in le v slučaju, ako je delavec na to izrecno pristal. Velika skrb, d« je to nel2vršljivo. in prekomerna skrb, da ne b: delavci prejete mezde takoj zapili — je narekovana često po interesih, ki so daleč, daleč od socialne politike. Edina pomota, ki smo jo ren napravili — morda |e tudi lo v zvezi s tem, da smo imeli takrat pred sebol drugi izvod zakona, kakor ga imamo pred seboj danes — bi bila v onih odstavkih, ko govorimo o globah. A tudi ta pomota ne bi šla v prilog sJugoslovanovim« trditvam, ainpnk bi govorila za to, da so bile naše informacije Sc pre-ugodne za delavstvo. Čl. 128, prvi odstavek osnutka, ki govori o tem, se glasi takole: Denarne kazni poedlnega delavca v enem mesecu ne smejo prekoračiti 20% od njegovega (torej ne 15% štirinajstdnevnega zaslužka, Šo manj pa 10?o, kakor trdi to »Jugoslovana) skupneua •zaslužka v tem mesecu in gredo v korist pristojne bolniške blagajne. Dvajset odstotkov mesečne rudarsk e plačo označuje dopustno mesečno disclolinsko kazen z 2-10 in več dinarji. ' > . . .Ni še teden dni, ko jo bil glede bralovsklh skladnic »Jugoslovani: sam mnenja, da v njih delavci nimajo odločilne besede. Bil je lakrat mnenja, da ne smejo upravljati iz tega razloga niti od delavcev in delodajalcev pobira-negn brez.poselnega fonda, sedaj pa misli, dn mo-lejo upravljati fond, za katerega prispevajo le delavci. Vsak na! sedaj sam sodi, ali so bile naše informacijo pravilne ali ne. Podali smo jih javnosti v najboljšem namenu. Mi vemo. da le bil Izdelan v ministrstvu za Kako živijo Anketa „Slovenca Italijani v Jugoslaviji " o življenju Italijanov ob Jadranski obali IV. Split, 9. aprila. V rimskem »Giornale d Italia: je senator Cip-pico, ki se izdaja za jspecialista« v dalmatinskih zadevah, priobčil članek »Dejstva, ki jih ne smemo pozabiti«, z namenom, da pokaže svetu, kako strašne krivice se godijo Italijanom v Jugoslaviji v vor-skem in političnem pogledu. Omenil jo posebej >krivioet v Splitu iu Trogiru. Ves članek je od začetka doikonca natrpan z običajnimi italijanskimi frazami iu trditvami brez dokaza, samo da bi pisec zavedel nepoučeno javnost. V prejšnjih faeih so se vršile v mnogih dalmatinskih cerkvah po obmorskih mestih poleg hrvatskih tudi italijanske pridige; to so je godilo posebno v postnem času. Toda duhovniki niso pridigali v italijanskem jeziku radi tega, ker eo bili verniki morda Italijani, temveč radi starega običaja, kakor jo bila navada, da so na ulici meščani posebno iz višjih krogov radi govorili Italijanski. Po narodnem prebujenju pa jc vse to zginilo samo po sebi. Nikdo v Dalmaciji se ne spominja na to čase in niti naii. pa, ker so se bali agrarne reforme. Drugi so z t delavci. ki so prišli iz Italije in so zaiposle v cementnih tovarnah v Solinu in Vranjicu. Dr,.g'Ji Italijanov ni. Jugoslovanske diiavljane, ki bi eo čutili narodnostno ltuliiane, bi lahko naštel ua prste. 0 kaki italijanski narodni manjšini v Dalmaciji — Split in okolica dajeta namreč gros Italijanov in ti so vsi italijanski podaniki — ne more biti niti govora. Na javnih osnovnih šolah in r meščanski šoli v Splitu ni izmed 3300 učencev r.iti enega otroka, katerega starši bi bili znani kot Italijani po čuvstvih ali ita'ijanski državljani; na srednjih šolali (dve gimnatiji, realko in trgovska akademija s približno 1800 učenci) je samo šost dijakov italijanskih državljanov, dva pa jugoslovanska državljana, po narodnosti Italijana. Spričo tega stanja nihče ne zahteva, naj bi se predaval vero-nauk v italijanskem jeziku. Poleg tega ti dijaki bolje govorijo hrvatski kakor italijanski. Zahteve italijanskih duhovnikov V Splitu obstoji italijanska zasebna osnrvna šola, ki jo obiskuje okoli slo otrok. Na lej šoli ,'e nastavljen kot katehet don Giue?ppe Perazzo iz mesteca Vercelli v Italiji, ki obenem vodi bratovščino sv. Duha s sedežem v cerkvi sv. Duha. Toda ta ni bila vedno »italijanska kongregacija«, kakor trdi g. Cippico, temveč >Kongregacija gradjana splitskih;, ki je med vojno shirala in padla po vojni na tri člane. Ti so bili napojeni z Italijanskim duhom in so spretno izrabili priliko, da so poslej sprejemali eamo člane italijanske narodnosti in po Rapallu samo italijanske državljane. Tako jo postala kongregacija »Italijanska«. Italijanski duhovnik Perazao, ki mu je škof podelil popolno juris-I dikcijo za izpovedovanje, pridiganje in podeljeva-: nje sv. zakramentov v cerkvi in izven nje, opravlja v ceTlcvi sv. Duha svobodno svojo službo iu nikdo ga ne nadleguje. Ni res, da mora od primera do primera prositi škofa zn posebno dovoljenje., kukor hoče zadevo prikazali senator Cippico. Poleg lega niašuje in pomaga pri cerkvenih opravilih v lej cerkvi še drugi diocezantski duhovnik. Tisti škof Bonefačič, ki ga imenuje rimski list »pobednika ! sovraštva proti vsemu, kar jo italjnusko«, je do sedaj vsako lrlo prišel v cerkev ob priliki prvega sv. obhajila italijanskih otrok ter mladino tudi Italijanski nagovoril. Ravno tako jc ta škof vsakokrat tudi zaključil štiridesrldnevnico. Letos pti je bil i bolan in je zato poslal nekega kanonika, dn ga nadomesti. O vsem tem g. Cippico molči, ker mu tako bolje kaže. v Navada jo, da pride vsako leto v postnem , času v Split še poseben pridigar iz Italije, in to i bolj za reklamo kakor za potrrbo. Temu ne cerkvena no državna oblast ne delata nikekih težkoč. In kako je v Italiji v tem pogledu? Letos je prišel v Split italijanski duhovuik Anlonio Tonello iz okolice Vercellija in je imel postne govore. Italijanom so torej ne godi nikaka krivica. Lahko bi rekli, da je njihov položaj vprav privilegiran. Ccr- gozdove In rudnike še pod osebnim vodstvom bivšega ministra dr. Korošca za delavstvo zadovoljiv rudarski zakon. Pričakuje mo, da se bo tudi sedanji gospod minister za gozdove in rudnike zavzel za delavstvo. Mislimo, da ne sme bili dovoljeno, da '' '. ' javnosti predložene osnutke v zadnjem trenutitu Na take neodgovorne poskuse res me-rodajne in odgovorne činilelje opozorili, — to je bil namen naše , To prtblramo v interesu resnice, rudarjev In države, a tudi poročevalskega poštenja. kev ev. Duha jc za verske potrebe splitskih Italijanov več kukor dovolj, kajti italijanska gospoda res ni mnogo napoti v cerkvi, temveč se tupatam pokaže, samo da lahko reče: Glejte, koliko nas je! Fašistični lisi prikazuje položaj, kakor da bi se okoli cerkve, v kateri se zbirajo Italijani, vsak dan vršile demonstracije in da bi se verniki in italijans-ki duhovniki nadlegoval). V resnici je vso to izmišljeno. Samo leta 1919 ali 15)20 je prišlo do malenkostno demonstracije omladine proti stolnemu kanoniku Rajmundu Maroeviču, ko se je vračal iz cerkve. A to se je zgodilo radi njegovega nepremišljenega postopanja. Sam jo spoznal, da je poslal v Splitu nemogoč iu se je radi tega zahvalil na kanoirkatu ter odšel pod zadrsko apostolsko nd-min;strac.ijo. Namestili bo ga na Ciesu, kjer je nekaj časa pridigal v italijanskem jeziku. Ko je pa videl, da ga hrvatski kmetje ne razumejo, je pri el nekega dne govoriti v hrvatskem jeziku."To je bilo zadosti. Izsc-.liti so je moral iz Cresa, pozneje tudi iz Zadra in zdaj živi na otoku Lošinju. r-Giornnlc d Italia« se spotiku nad tem, da se v Splitu in Dalmaciji duhovniki in verniki poslužujejo pravic, podeljenih od sv. stolico katoliškim Jugoslovanom, da rabijo rimski obrednik v hrvatskem prevodu; župnikom šteje tudi v zlo, da čuvajo svoje župnijske pravice, kar je njihova dolžnost. Naravno je, da nrora italijanski duhovnik, ako hoče krstiti ali podeliti zakrament sv. zakona, prosili za dovoljenje, oziroma za delegacijo župnika, ker mora po kauonu to storili vsak dioce-zans'esfj RMgrad, 11. aprila, ž. V Belgrad je prispel naš poslanik na Dunaju dr. Budislav Grga Angjc-linovič. Belgrnpravice' ter Huriene trme ie — pameten kompromis. De' 'užkinie, revni zasebniki, šivilje, modistke, vdove ''ržavnih in zasebnih nameščencev, mnli obrtniki in mali trgovci, nižji uradniki, to so •»•k!i!emti« pesreHovnlnerrn urnd a. Tn v čem posreduje posredovalni urnd? Temu le b"a čast razgaljena. oni lo ie užalil — torej pobotati se ie treba, če ho*eta ostati oba pametna. Zaradi kupnin, posojil, zaostalih nnien-šrin. zaradi me7.d in odSVrvinin odpuščenim s'užUlninm teko nnivečkrnt pravde. Znrndi odškodnin pri poškodbah. kršenie pogodb, zaradi Izročitev premičnin in zaradi motenia poseti, same Inke pravde se obravnavalo hiknj, V so. absolutno tner'ene, prav majhne, za mal°gn človeka pn prnv v«žne. Lani je posredovnlni urad imel dela s 533 tožbami, ki so Imele civilno-praven zmčni. Od teh jih 56 še ni rešenih. Od ost-dih 477 točb ni mogel posredovalni urad n'česar doseči pri °Ofi torbah, kar toženi niso marali priti k razprav' So to po ve"ini reveži in ti se n'česnr ne boie. ne sodne tožbe in ne eksekuciie. Pri ostalih 27' tožbah so b;le stranke samo v 14 slučajih tako trmnste, da niso hotele pr;stnti na pametno poravnavo, pri ostalih 257 tožbah pa so se stranke na katerikoli način poravnale. Pri kazenskih primerih pa je imel posredovalni urad dela v 201 slučaiu. 06 tožb je bilo poslanih s sod'šča, pri posredovalnem uradu pa je bilo neposredno vloženih 105 tožb. Pri 96 sodnih tožbah jo prišlo v 39 slučajih do razprave in je bilo doseženih 27 poravnav. V 58 slučaiih pa so stranke, in sicer po večini ložitelji, izostali od razprave 7. naznanilom, dn se ne nameravajo poravnati in da znbtevaio sodbo in kazuovnnie tožencev. Od 105 neposredno vloženih tožb so stranke izostale le v 18 s'učaii''. v 87 slučajih pa sta prišli obe stranki in je med ni;mi posredovnlni urad dosegel 77 poravnav, le 10 tožb je ostalo neporavnanih. Skupno je bilo i. ui i javi jenih 734 tn"b Od teh je mestni posredovalni urad razpravljal v 397 slučajih, v 361 slučajih pn je dosege! poravnavo, to»pj v 90 odstotkih. To je vsekakor lep uspeh, ki ga je lani dosegel mestni posredovnlni urnd. je pn tudi lep osebni uspeh plegovogn predsednika dvornega svetnika g. Andolška. ki je kot edini funkcionar tega urada oprnvlinl sam vsa ju-ridična in tudi vsa manipulacijska dela. Krt' ho danes Drama: >Pri belem konjičku.« Na korist združenja gledaliških igralcev. Izven. Opera: »Snegurka.« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. K »«ri Narodni muzej. Lolo-s prvič nn hrez.phičen ogled. Od 10 do 12. Rokodelski dom. ••Bele vrtnice.« Zadnja predstava v tei sezoni. Ob pol 8. šišenska prosveta. Veseloigra: ? Davek nn samce r. Ob pol 8. Palezijnnski mladinski dom. »Krvavi denar.« Ob 4. Nočno služIm imata lekarni: mr. Knralt, Go-spesvetska cesta in mr. Sušnik, Marijin trg. Kuj bo jutri? Drama: -Življenje je lepo.« Red E. Opera: Zaprto. Filharmonija: Koncert »Mokranjca« iz Skop-lja. Ob 8. Šišenska prosveta: »Člove&ki obraz in njegov izraz.; Skioptično predavanje. Dr. p. Rcninu Toni inec. Nočno slnžho imata lekarni: mr. Rnmor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4. • 0 >Bc!e vrtnice.« Isirnlri Rokodelskega doma vprlzore danes ob pol 8 zvečer na odru Rokodelskega doma v Ljubljani igro v štirih dejanjih -Rele vrtnice«. Ker je ta predstava zadnja v letošnji sezoni in ker je nje vsebina lepa in v srce segajoča, vabimo vse prijatelje poltene zabave in našega odra, da se te predstave v polnem številu udeleže. Predprodajn vstopnic od 10—12 v Rokodelskem domu v Komenskega ulici 12. 0 Pevcem »Ljubljane«! Ljubljana« v ponedeljek nima vaje radi koncerta Mokranjca. Bo pa vaja v torek ob 20 v ITnionu. Udeležba nuitia! 0 Osmina po pokojnem Jerneju šerjnku bo v lorek ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. 0 Sv. zadušno opravilo po pokojnem g. Jerneju Šerjaku bo v križnnski cerkvi v torek 14. aprila ob 6 zjutraj, člani moške iu mlndeniške Marijine družbe se vabijo, da se te sv. maše udeleže polno-številno in darujejo v dušni prid rajnega sv. ob-, liajllo. 0 Pokopali bodo danes ob 4 popoldne g. L. Tschada, upokojenega uradnika Kranjske hrnnil-I niče. Pogreb poule s Knrlovške ceste 15 nn poko-I pališče k Sv. KrrSu. Blagopokojni je bil dolgo vrsto let zvest naročnik »Slovenca-. Naj počiva v miru! ; Preostalim iskreno so/nlje! 0 Namesto venca nn grrh blngnipokojnrga g. ! Tschadn je darovala_ šentjakobski Elizabetni kou-I ferenci Din 150 rodbina K lesniko va. 0 TiTeneerkreni sestanek Ima t oredo, dne 15. aprila zvečer Križanska moška in mladeniška kongregaoija v pevski sobi križanskega samostana. Radi važnosti dnevnega reda se želi številne udeležbe. © Društvo rn otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraiu Ljubljana razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor 20. aprila ob 18 v sodni dvorani justične pnl->če, sobn št. 16, s temle dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov, 2. volitev dveh računskih preglednikov, ft, vo"tev enetra odborovegn namestnika, 4. shičninosti. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni url, vrši se pol ure po-»,neie občni zbor. ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenlkov. — Odbor. Pottšnifce, oSJefic in vsa dru#a oblačila za tosnode in deco nudi i» na'večii izbiri tvrdha X Mače L'ub1iana. Alehsandrova cesla 12 (?) TVn»tnciia in r osi. veterinnrs|.-oira udrulenjn. sekciia Ljubljana, je izročila na kr. bnnskl upravi dravske banovine obširno spomenico o veterinarskih in tržnih razmerah na liivbllanskem magistratu. Tsto se izvrši tudi pri pristojnih mestih v ministrstvih v Relcri-ndu P° ondotnem osrednjem odboru 7/tru7en'n. (Ti D stmee 1/iu^'ianirp, Vi je seda| rndi re-gul->c.liAkih del skoral bre/ vode. se širijo i»rnv neprijetni Hn'>ovi in če bi dnnes živel še naš slavni učenfnk dr. Mnrko Grhec, ne bi mogel spisali po-hvnlne kniisre »flber die lavbacherisehe Luft< (o lhiWi.insi.-em zraku V Bo trebn pač potrpeti, vsaj bo potem bolfše in lep?e. Vseknkor P" ie trebn nemudoma z^treti zaraščene otoke «r»di striiffe. dn se ne bodo vgne7dili razni mrčesi in škodljivci, posebno pa prennšalci malarije. 0 V slovo ie prvi ozelene) stni-t kn«fanj v Ti-voiiiu poleg železniškega prelnzn. Njemu so nnm-reč že štete ure. ko ga posekajo in napravi prostor za rondo 7. nasidi. O Jii7no«rhsko pevsko dmStvo Mokranlae koi-certira v LiVblinni v ponedeljek. Koncert irvain PO društvenih članov. Obisk koncerta prav toplo pri-I poročimo Vsi^r.T,ioe v Matični kufn^rni. 0 Vsa llnbljnnska nar«dnn društva prosimo, da se ude'r*o v ponedeljek ob 10 dopoldne nn •davnem kolodvoru snreiemn bratskega pevsl-ern društva Mokrnnlae iz SVopljn. Društvo pride v narodnih nošah in*ne Srbiie. s seboi pn prinese zastavo. k -ter o je daroval društvu Nj. Vel. kralj Aleksander T. G) Javno predavanje. V sredo 15. aprila ob 20 bo predaval v dvorani plasbeneCTa društva »Sloce« ravnatelj OTTZD e. dr. Joža Bohiniec o predmetu: "■Nnjvnžne-iši spcialnarv-Btični zakoni.« Vabimo vse železničarje kakor tudi širše občinstvo, dn se tega poučne?" in zanimivega predavnnin udeleže. Ti Plovni edvodpik »Cornnvee« se bo pričel tr°b"M inM-asneje ''O. nnrlla. Posestniki-melaši se ooozarjnjo nn rnztrlns Glavnega odbora za obdelo-vanie bnrin 7. dne 16. iullia 1930, št. 170-30. dn pravočasno odstranijo drevie. f'ii(1n na dnu Djiihlinnle«, Ko je Mnssellni osušil Nemiisko jezero, je n"še| na njecovem dnu fazna čuda. kakor čolne in druge stvari, ki so jih rabili že stari Rimljani. Nekaj nodohneun. k»ker 7. Nermi«vim lezerom. se je te dni pripetilo tudi 7. našo Lhibljnniro. Na mnh se je posušila in še mnogo ie ni bilo treba prositi, samo zatvornico v Gruberjevem prekopu so odprli, pa je voda vdrla po bližnjici proti Snvi. Na posušenem dnu Lmb-Ijanice pa prihniajo sedaj na dan razna čuda, preko katerih je dolso tekla voda. Tnko so te dni de-lnvei nnžli pri frančiškanskem mostu dve tonnl-čnrski granati, ki izvirata še izzn vojne. Delavci so granati odnesli nn mestni mnglstrnt. ki je o nnidbi obvestil policijo. Ta ie dala graniti prenesti po strokovnjaku na pristojno mesto, da se ne bi pripetila kakšna nesreča. Sam Bog ve. kako sta ti granati zašli v Ljubljanico, vsaj spomnimo se ne. da bi bile kdaj med voino okoli frančiškanskega mostu lopničnrske vnie. Pričakovati je, da pridejo nn dan še druga čuda z dna Ljubljanice. Dukiče-I vim delavcem iz srca želimo, dn bi našli tam vsaj en lonec skritih cekinov! 7. granatami jim ni dosti pomagano. kvečjem jim lahko še kaj škodijo. 0 Tombola. Osrednje društvo nižiih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina v LiubMahi, naznanja, dn priredi tudi letos osmo veliko javno dobrodelno tombolo dne 3. mnja v prid sklada bolnim članom, vdovam in sirotam, zato se priooroča cenjenemu občinstvu za naklonjenost. — Odbor. UJinknJo?in slasten je KRESIVAl preizkušeno sredstvo zoper kašelj in bron-hijalni katar. Zobo7dr... Takoj po prejemu tistih dveh knjig sem napisal pismo, pa ne vemo, kako da ga nismo oddali. Sedaj na ob priliki velikonočnih praznikov se Vas spominjamo in Vam želimo veliko sreče, zdravja in zadovoljnosli. Nadalje se najiskreneje zahvaljujemo zn poslane knjige. Knko smo jih bili veseli. Kolikokrat nam pride na misol tista potovalna knjižnica, kako nam je bilo kratkočasilo v Giraumontu, tukaj pa na to ni niti misliti. (Piscc ima v mislih jiotovalne knjlin>ce Jugoslovanske katoliške misije v Au-metzu, ki jih je skupno sedem in od katerih je skoraj vedno po ena v Giraumontu. Take knjižnice so za naše manjše kolonije velikega pomena. Zal, da jih jo sedmero za 60 kolonij odločno prumalo. Pa še to so žal zelo uboge in rovne. Op. poročevalca ) tDomoljuba« dobivamo rodno. Ce so ne motim, je plačan do aprila. Za nadelje pa prosimo, da bi nam poslali spet nakaznico do konca leta, da lahko plačamo. Popolnoma brez vsega berila je res predolgočasno. Drugače smo šo precej zadovoljni. Vreme imamo zelo lepo. zares krasno pomlad. Mandeljni so že odeveli. Zdaj pričenjajo breskve in čreštijo. Snega ni bilo vso zimo nič, mraza pn do 12 stopinj. Zato je zelo prijazno, samo da bi bili še kakšni Slovcnci malo bližje, pa smo kar zadovoljni. K sklepu Vas vsi skupaj nujsrčnejo pozdravljamo in Vas prosimo za majhen odgovor. r rane Lavrlh.c * Za sklep moram pripomniti, da se slovenski izseljenci na splošno ravno tako radi hvalijo, kakor hrvaški radi tožijo, da torej oboji pretiravajo. Te vrstice naj torej nikogar v tujino ne vabijo. Po pravici Je med izseljenci zelo znan pregovor: Ljubo doma, kdor ga ima. Dasi ima kmečko delo gotovo prednosti pred jamskim in tovarniškim, vendar nuj pričujoča pisma tudi našim izseljencem-delavcem, ki so že v Franciji, ne veljajo za nikako vabilo. Poleg dobrot naštevajo namreč na primer italijanska izseljenska glasila ludi obilo gorja italijanskih kolonov v jugo-zapadni Franciji. In vendar je bilo to velikopotezno italijansko naseljevanje — pred sedmimi leti — dobro organizirano, izredno obsežno in oskrbljeno z dragocenimi krediti, ki so šli skupno do blizu niiljarde frankov. Naj torej ta pisma ne veljajo za vabilo ne lojakom v domovini, ne izseljencem, ki so že v Franciji, marveč naj služijo zgolj v informacijo in morda opozorilo našim izseljenskim oblastem, da zadevo prouče in morebiten odtok našega izseljen-slva iz industrije na kmetije smotreno dirigirujo. Industrijska kriza, ki se vedno bolj uveljavlja, bo namreč morda tako pregrupacijo našega izseljen-slva v Franciji v kratkem zahtevala. Odločna nevesta Novi Pazar, 10. aprla. Po Južni Srbiji se ljudje ženijo na svo; način, kar nima vedno dobrih posledic za življenje. Snubci brez ženina pridejo k dekletovim sta.šcm in s epomenijo o ženitvi in o doti. Tako so tudi v hišo 191etne Radmilc Milo-ševič v Deževera prišli snubci iz ene okoliških vasi ter se s stafiši domenili, da bo Radmila imela 7000 dinarjev dote, njen ženin Zarija Novišič pa mora oiti seveda postaven in pošten fant. In tako so prihajali dnevi svatbe, ne da bi bila mlada neve-stica svojega ženina sploh šc videla. Prišel je dan svatbe. Nevesto so prišli iskat pred hišo in ji predstavili postavnega fanta za ženina. Bil jc res čeden dečko, tako da je Radm la rada šla k poroki. Čez nekaj ur so svatje po vseh dovršenih ceremonijah srečno prišli v cerkev, kjer se ic nevesta postavila ob stran svojemu ženinu. Pravoslavni pop jc že stopil pre doltar in začel z obredi, ko je Upi ženin naenkrat izginil od neveste in »e je na njegovo mesto postavil pravi Zarja Noviiič, ki pa ie bil vse prej kakor čeden dečko. Nevesta jc .svojega pravega ženina spoznala tik pred usode-poino besedo. Pogledala ga ie, mu obrnila hrbet jn odšla iz cerkve. S tem jc bilo svatbe konec. SOiNCNE PEGC odmr.vuujo naglo In brez Rtsdi WCREME ©H8ZOL" Pobiva s« povsod Depol: COSMOCHCMiV Zapreb SmiCi i- lasov a ulica Za bolnišnico v Ljutomeru Ljutomer, 10. aprila. Poročali smo svojčas o likvidaciji akcije usmiljenih bratov za ustanovitev bolnišnice v Ljutomeru. Prva akcija jc splavala po vodi, a misol za ustanovitev bolnišnice v Ljulomoru s tem ne sme samroli, ker unm je splošna bolnišnica v Ljutomeru potrebna. Od prve nabiralne akcije se je j»o odbitku stroškov za že započeta dela, ohranilo še okoli 80 tisoč Din, ki so naloženi v raznih denarnih zavodih. Gospod SLnigoj, industrijalec v Ljutomeru, je v svoji velikodušnosti izjavil, da je pripravljen vrnili onih 50.000 Din, ki so ob neus-pellu prve akcije zapadli njemu v prid, oziroma dati na razjjolago že prej določeni gradbeni prostor, na katerem jo izkopan žo 6tudenec. Lepšega, bolj solnčne^a, svetlega, zračnega in suhega [prostora za bolnišnico v Ljutomeru sploh nimamo. Razen toga ima mestna občina za ustanovitev bolnišnice na razpolago znano dr. Gott\velssovo ustanovo s hišo (sedanji :5pitak), vlnogradnim posestvom in travnikom, ki bi ob eventuelnl prodaji prinesla gotovo okoli 1-50.000 Diu. Tako bi zu novo bolnišnico imeli danes zbranega kapitala okoli 280 tisoč Din. Razumljivo, da to no zadostuje. Po izjavi mestnega župana g. Zomliiča so se vse občine ljutomerskega in gornjeradgormkegn okraja izjavile, da so za bolnišnico v Ljutomeru pripravljeno žrtvovati znatne podpore, predvsem v uaturalijah. stavbenem lesu, prodcu, dovažanju niaterijala itd. Brez dvoma bo nekaj prispevala tudi država in banska uprava. Tako nam danes ea ustanovitev bolnišnice v Ljutomeru manjka samo enega, namreč one fizične ali juridične osebe, ti bo zadevo dalje gibala in vzela stvar resno v roke. Začeti je treba, v tem tiči vsa skrivnost. Zato nas tembolj veseli, ko slišimo, da se je U ustanovitev prepotrebme bolnišnice v Ljutomeru uioeln zanimati politično-upravna oblast. Upnmo, Iu ho akcija našla v osebi okrajnega načelnik« g. Ir. Tretenjaka dobrega zagovornika. To bo najbrž >rava pot, po kateri bomo najbolj gotovo prifcli do lilja. KONFEKCIJSKA TRGOVINA Miklošičeva cesta št. 16/1 nudi novosti v DAMSKiH PLAŠČIH, OBLEK MI in POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJE Dajmo oirohom solnca m zraka! Protitnberkuiozni dnevi Kakor lani prirede tudi lotos protituberku-loznc lige in antituberkulozni dispanzerji po vsej državi v dneh od 1. do 6. maja protituberkulozno dneve z geslom. Dajmo otrokom sobica in zraka I Namen teh dnevov je živahno pospeševanja vsesplošnega boja proti najhujši socialni bolezni, je-tiki. Skrbi, ki jo posvečajo zatiranju tuberkuloze država, občine, zdravstvene ustanove, se mora pridružiti še privatna inicijallva, vsa javnost mora sodelovati po svojih močeh pri omejevanju in zatiranju te bolezni. Borbi za sezidanje potrebnih bolnišnic., ljudskih zdravilišč, hiralnic, dispanzerjev, zahtevam po zidanju stanovanj, se mora pridružiti tudi higienska propaganda, zdravstveni pouk, skrb za slabotne otroke z ustanavljanjem počitniških kolonij. Dajmo otrokom solnca in zraka: pod tem geslom naj prirede vsa kulturna, humanitarna, prosvetna in zdravstvena društva protituberkulozue dneve. Pod tem geslom naj se prvomajski dnevi posvete zbiranju sredstev za organiziranje počitniških kolonij ob morju, v planinah, v čistem gozdnem zraku. Ako bo privatna Inlrijntivn pridno na delu. Ji bodo brezdvoma priskočile na poinoč tudi občine in javne zdravstvene ustanove. Zavedajmo se, dn nobeden izmed nas nI zavarovan proti tej kužni bolezni In da je vsak dan za dnom lahko izpostavljen okuženju. Zato pa je ludi naloga vsakega, da po svojih močeh sodeluje v splošnem boju proti tuberkulozi. Tega se premalo zavedamo, zato naj imajo vsakoletni proti-tuberkulozni dnevi namen pouka, vzgoje s predavanji, slikami In filmi. Poleg vsega jc treba vedno še znova tudi pouka. Predpisi giode čuvanja pred okužitvijo v javnih prostorih se jiovršno izpolnjujejo. Popljuvana tla, zakajeno ozračje, to je vse nekaj navadnega. Na vlaku si moraš v oddelku -za nekadilce zruk brez škodljivega dima šele priboriti. Gostilne, pivnice, ki so dostikrat pravo leglo vsemogočih kužnih bacilov, rastejo nove iz tal. Tudi v privatnih stanovanjih, čeprav skromnih, bi bilo mogoče mnogokrat urediti zdravejše bivanje. Težke in mnogoštevilne so žrtve, ki jih vsako leto zahteva jetika. Vsako lelo se množi število obolelih in okuženih, zalo postaja protituberkulozno skrbstvo vedno bolj pereče socialno vprašanje, za katerega se mora zanimati vsak, sodelovati vsa javnost. Namen teh protituberkuloznih dnevov, ki jih vsako leto prirejajo protituberkulozno lige, je zainteresirati vso javnost za važnost protiluberkuloznega boja, pridobiti za sodelovanje vse sloje. Vsi moramo v tem boju sodelovati: država, občine, društva, vsak posameznik. Ob priliki letošnjih protituberkuloznih dni naj vsak pomaga in sodeluje za cilj: 3 Dajmo otrokom solnca in zraka!« I Prepoden tat Cerknica, 10. nprila. Četrt uro od Cerknice loži selo Marof, ki šteje dve številki. Snoči ob 7 je prišel v to hišo neznan tal, ki je hotel Izkoristiti samoto, pozno uro in je hotel kaj pridn odnesti tz hiše oziroma gostilne g Sežuna, ki jo ta upravlja. Splazil se Je neznano kdaj in kod v sobo v prvem nadstropju z vrečo in si že nabral nekaj reči. Toda bil jo preneroden, tako da sta ga slišali gospa in stara mati, ki sta sedeli v pritličju v kuhinji. Gospa Je vzela luč in šla pogledat v soho. Ko Je prišla v sobo, se je tat skril za omaro. Ko jo hotela gospa zopet oditi in so je žc podala po stopnjlenh, jo lat vdarll z vrečo gospo, tako da je zbil iuČ. Gospa je bila piestiašenn in tat je v temi lahko neovirano zbežal na prosto. Na mestu pn je pustil vročo. Stvar je bila javljenn orožnikom, ki so uvedli preiskavo. Sled za tatom so že dobili, zdi se, da bo prava, tako ne bo več dolgo, ko bodo storilca lahko poučili, da nc sme krasti. — Dolgo časa se ni žo nič slišalo o kaki tatvini, no sedaj se pa zopet pojavi tnt, ki nas misli strahovati, kar so mu pa bržkone no bo posrečilo. Slavnemu otčinstvu nnznoniam, da bom naprej vodna pod strukovuim vodstvom sedlarsko in tapetniško obrt po mo em umrlem možu. Se priporoča v nadaljno nak.onjenost ANA KRUMK Godešče 50 uri Škof ji Loki Ljutomer Bančna vest. Vodstvo podružnice obrtne banke je za g. Ogrinom, ki je bil imenovan za ravnatelja podružnice iste banke v Ljubljani, prevzel novoimenovani g. Doberšek. Zavod bo pod isto firmo nemoteno deloval naprej. Šele tekom kakega leta prevzame podružnico Ijublanska kreditna banka. S pripombo da je z bančnimi podružnicami v Ljutomeru križ, ker nimamo velike trgovine in industrije, zavodu nikakor nismo nameravali škodovati ali jemati ugleda, ki ga ima. 501etrico rojstva je pred par dnevi obhajal ljutomerski odvetnik g. dr. Marko Stajnko. Čestitamo! »Sloga«, tamburaško drnjtvo, priredi danes ob 6 zvečer veliko tombolo v Katoliškem domu. Skofia Loka Sprememba v občinskem odboru. Občinski odborniki gg Bernik Ivan, Hafner Leopold in Ple-stenjak Fr. so razrešeni odborniških funkcij. Tudi g. M. Eržen, ki je bil svetovalec, je odstopil. Na mesto teli so imenovani za občinske odbornike sledeči gg.: Šink Stevo, ŠuSterjič Ivan, Okorn Pavel, za svetovalca pa jc imenovn g. J. Natck. lgrn. V nedeljo 12. t. m. igrajo v DruStve-nem domu škofjeloški dijaki burko rTrojčki« Predavanje, V nedeljo 12. t. m. bo v prosvetnem domu predava! g. dr. L Pire o hlgljeni nn«ib domov. Predavanje ho velozanlmivo, med predn-vanjem pa sc bo predvajal film, ki bo predavanje samo ponazoril. Predavanie se prične ob It dopoldne, po deseti mati. Vstopnine nii Koroške novice »KoroSki Slovenec« poroča: Profesor Perko-nig se je mudil pretekli mesec v Jugoslaviji, sedaj pa se mudi v Nemčiji in dela propagando za Koroško. — Na zborovanju Landsmannsclialt je predaval dr. Kranznmyer o vplivu jezikovne meje na oba deželna jezika. Vedel je povedati, da jezikovna moja ni kulturna meja. Cela Koroška je pradavno nemško kulturno oieiulje, ker so se himlišarji žo od početka prilagodili nemškemu kulturnemu krogu. Potemtakem živi po mnenju predavutelja na Koroškem takorekoč samo en narod. Podjuna in Rož bi gn jiouMla o čem drugem. Zadnjič je r>r«. daval v Celovcu univerzitetni docent dr. Uebers-berger o vojni krivdi Srbije. Povedal ni ničesar novega, kar ne bi bilo že znano iz nemškega tiska. Predvojna Srbija je kriva vojne. Nemci pa 60 tako nedolžni kot novorojen otrok. Ali si morele misliti, da bi se velesilo postavile na stran Srbije, če bi bila ona kriva vojne? Vsa čast res pravim nemškim znanstvenikom, a ko nam pripovedujejo take bu-dulosti, jih 110 moremo smatrati za resne. Vsenemski celovški list se upa trditi, da se jo Slovencem ponudila kulturna avtonomija, ld predvideva čisto slovenski šolski pouk. Odklonjeu jia je bil predlog, da bi se prisilili oni blndišnrjl, ki se hočejo naučiti tudi nemški, v čisto slovenske šole, v katerih je podlaga materinski jezik, v katerih se otroci naučijo oba deželna jezika in ne kakor v utrakvističnih šolah nobenega. Če bodo Jugoslovani posnemali naš utrakvistlčni šolski sistem. potem hod« nemški otroci ostali aaalfaheti; kar so dejansko tudi nisši o frači. — K recrulacijl Žile bodo letos prispevale občine- Rrdo 5067.40, Gorice 1054.20. šil. Štefan na Žili 5050.10, Blačo 1570.70, Smerče 8359.20, Straja vas 7136.20. Bistrica na Žili 3296 80. Podklošler 16.393. Bekštujn 19 3ti0.50, Marija na Žili 7838.30. Beljak 13.478.40 S itd. — Upokojen je bil ravnatelj ljudske šole v Skočidolu Ernest Sille. Za učitelja v Borovljah je Imenovala deželna vlada Tomaža Sorgo, za učitelja v Kotmari vasi Otona Kleevveina, za učitelja v Smarjeti v Rožu Josipa Jucha; učiteljica v Med-gorjah je poslnla Johana Janšic, preklicni učitel/ v Podroščici pa Edvard Sleruig. Kako smo popisovali cigane Rojen v gozdu — Poročen na lonec--- Kočevje, aprila. Ko so se odpravljali gosrjiodje z našega mesta med ljudstvo, da ga popišejo in preštejejo, sem se takoj odločil, da grem z nekim gosoo-dom, ki je imel v svojem rajonu tudi cigane. Mulo i d vasi Kleče sva naletela ua prvo ' cigansko familijo naših slavnih Hudorovičav. , .šotori so se belili v solncu pri vsej svoji iima-i zanosti, krog njih je bila gruča otrok kot na mravljišču. »Zikn, kje je poglavar?« sem povprašal. Radoveden, kdo gu moti iz sladkega lenobnega poj>oldanskcga spanca, se jc privlekel iz šotora umazan, suh dolgin in spoštljivo vipru&il po naših srčnih željah. rOlio, ne boš! Ti nisi poglavar, mi hočemo Toneta lludorovičn.« Pa se je razkoručil cigan in jx»nosuo ]x>-vedaI: »Gospodje, zdaj ni več stari Tone naš jkv glavar. Polovico se jih je ločilo od njega iin so mene izbrali za »starega«. lil se je predstavil in povedal, da se piše Koprivšek in da je bivši šintar, torej štntar na ra^ioloženju. Ko so še drugi cigani potrdili, da je res on »stari« zu to in še dve fa mili ji, sva j>ove-dala. du sva jih prišla jiopisatl. »Gospodje, mi smo že vsi popisani. Na glavarstvu nas imajo že vse v bukvah.« Morala sva viorabiti vso svojo zgovornost, da sva dopovodalu, da to mora biti tako. Poglavar se je počasi udul, dasi končno šc vedno v strahu, da juh nisva prišla od sodnijc — rnhft! i Ozrl sem sc na raztrgan šotor in j>ar cunj, ki so visele in ležule vsepovsod m sein se moral i daviti s smehom ob misli na velikunsiKo m bežen, ki bi jo morala uiidva izvesti takole službeno pu od sod n i je. Začela sva pri glavarju: r.Hojcn?« »Bojen, rojen, kajpak gospodje!« »Kdaj, katerega leta?« »Gos|>odje, naj mi oprostijo, tega pu ne vem. Tako se mi zdi okroot robno. Šmarješke Toplice pri Novem mestu učinkuiojo proti vsem kroničnim boleznim. V pred-soziii do 30, iuni|a t4 dnevna cela 09krba Din 560. Prospekti zastonj! Štev. 82. »SLOVENEC«. dne 12. aprila 1931. Stran 7. Celje & Mestni magistrat objavlja, da so računski zaključki mestno občine in njenih podjetij na vpogled ob navadnih uradnih urah vsak dan pri mestnem računovodstvu od dne 13. do 27. aprila. V navedenem času se morejo vlagati pri mestnem načclstvu opozoritve odnosno pritožbe proti računskim zaključkom. & Komisija mestne in okoliške občine za ureditev ceste k Sv. Jožefu je prišla v načelu do zaključka, da se bo uredila za enkrat nova cesta mimo Suherja k Sv. Jožefu, tako da bo vsaj ena dobra dovozna cesta h koloniji na Jožefovem hribu, dasi bi bile tudi ostale ceste skrajno potrebne vsaj nainujnejših popravil Proračuni načrtov za zgradbo cesto se gibljejo med 80.000 in 170.000 Din. Verjetno se bo vzel v pretres predvsem cenejši načrt. Seveda imajo sedaj besedo občinski odbori prizadetih občin. Merodajno bo seveda pri rešitvi tega perečega vprašanja, kje se bo dobilo kritje za nameravano zgradbo ceste. gr Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo 12. aprila otvoritveno pomladansko dirko na progi Celje—Vojnik—Celje Ki km. Start ob 9.30 pred Gamsovo trgovino v Gabcrju. Cilj istotam. Ptm Velika tombola jo na,-povedana za nedeljo 12. aprila. Priredi jo športni klub v Ptuju. tx>v-ceni sreče jc namenjenih približno 500 lepili dobitkov. Cozdoviki in gozdovnice! V nedeljo ob 10 dopoldne se vrši v Mladiki mesečni zbor »Rodu deroče reke«. Obravnavale se bodo silno važne stvari, zato je udeležba za vse strogo obvezna. Mir z vami! — Samotni Volk. Slovenigradec Nepoznan tat je veliki teden odnesel iz zakristije župne cerkve v Podgorju 2 albi, vredni vsaka po 700 Din, dve pregrinjali za altar in eno pogrinjalo za mašni pult v skupni vrednosti blizu 2000 Din. Za tatom še ni sledu. Pred nakupom se svari. Koruzo za seme in prehrano revnemu kraet- skemu prebivalstvu in delavcem je nabavilo tuk. okrajno načelstvo po nalogu kr. banske uprave za ceno 12.000 Din. Dobava se je izročila tvrdki Klobasa in Smolčnik v Slovenjgradcu kot najcenejšemu in najugodnejšemu ponudniku. Slovenska Bistrica S podružnico Bat'e ne bo nič. Prvotno jo nameravala tvrdka Bat'a kupiti hišo od gospo Rastajger in jo preurediti v velike izložbe. Itudi prevelikih stroškov pa se je tvrdka Buta premislila. Sedaj se lx> našim čevljarskim mojstrom odvalil velik kamen od srca. Dva nova zvonova je v Kočnem, župnij i Laporje, blagoslovil na velikonočni ponedeljek •nariborski stolni dekan g. tir. M. Vraber. Radio Marenberg Poroii se g. Hugo LangerSek, sin tukajšnjega trgovca, z vdovo go. Erno Schober, roj. Dobnik iz Mute. Bilo srečnol Razveseljiv dogodek z& našo faro je, da dobimo za belo nedeljo pri podružnici sv. Janeza Nep. na Radiu dva nova zvonova s težo 777 kg in 392 kg. Blagoslovil ju bo domači g. župnik in dekan. Zvonova sta iz livarne »Zvonoglas« iz Maribora in bosta po prizadevanju požrtvovalnih fa-ranov skušala nadomestiti prejšnje lep« zvonove pred vojno. Smrtna kosa. V petek 10. t. m. je bil pokopan tukajšnji tržan in veteran tukajšnjega gasilnega društva g. Aleš Ott, stir 75 let. Njegovim sorodnikom naše sožal,'e! Pomhva ob j. zel. Z veliko nočjo smo začeli razpečavati nedeljskega »Slovenca«. Razprodali smo vsega in š« to povpraševali po njem. Odslej se bo razprodaja! po jutranjem opravilu sobotni »Slovenec« z obema prilogama, po poznem opravilu pa nedeljski »Slovenec«, tudi z obema pri'ogama. Ponkovljani, rojaki elavnega Slomška, sezite po katoliškem listu, da boste vredni svojega nesmrtnega rojaka! — V Okrogu je umrla v 77 letu svoje starosti pridna in verna vdova Marija Vovk. Naj počiva v mirul — Z vodovodom jc tako-le: Vse je v redu, voda načrt, zadruga, odbor, navdušenje — le denarja ni in pa prave podjetnosti od strani interesentov. — G. Leskovar je podrl staro kočo, kjer >i bo postavil moderno bišo s trgovino. Napredujemo, kajl Podjetnosti jc treba, kar bi tudi posojilničarjcm priporočali. — Ponesrečil sc je na velikonočni ponedeljek naš vrli krčrnar g. Miha Pilpaher. Ko je pri svojem bratu v Lutcrju rezal piruh, se mu je nož zasadil v levi palec ter ga tkoro razparal. Marstta Sobota Trgovski dom. Vodstvo tukajšnjega trgovskega gremija si je stavilo nalogo, da postavi v Soboti trgovski dom. Vse kaže, da sc bo zidanje že letos pričelo. Samoumor 801etnega starca. Na Cankovi se jo obesil 801etni P. Sigismund. Dejanje j« izvršil v popolni duševni zmedenosti. Za kruhom. Na velikonočni ponedeljek je odpotovalo okrog 200 delavcev. Sli »o deloma na Jesenice v tovarno, deloma na Bled kot zidarski delavci. Programi Kndio-C/tibHann i Nedelj«, 12. aprila: 9 Inž. J. Cerne: O kmetijstvu. — 9,30 Prenoa cerkvene glasbe. — 10 P. dr. R. Tominec: Versko predavanje. — 10.20 Ferdo Jelene. Nauk o serviranju. — 11 Koncert Radio-orkestra. — 12 Časovna napoved in poročila, plošče. — 15.30 Citre-solo, g. Mezgolits. — 16.30 Sturra-Farber: Extcmporale, veseloigra (Št. Jakobski gledališki oder). — 20 Varietetni večer: Samospevi gg. M. Jelačina in D. Žagarja s sprem-ljcvanjem harmonike. Vmes imitacija eksotičnih instrumentov. — 21.30 Koncert Radio-orkestra. Ha-vvaii-jazz. — Vmes časovna napoved in poročila. Ponedeljek 15. aprila: 12.15 Ploščo. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, bor/a. — 17.30 Radio-orkcstor. _ 18.30 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. — 19.00 Prof. France Vodnik: Poljščina. _ 19.30 Dr. Igličar: O riVntgcnovih in radiu m žarkih. — 20.00 Prenos trio-koncer-ta za klavir gosli in čelo iz Ljvblj. dvora. Sodelujejo gg. Meri Svetel, pror. Karel leraj in Gustav Miiller. — 2t.00 Koncert Radio-orkestra. — 22.00 časovna napoved in poročila. Torek, 14. aprila: 12.13 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 (."'as, plošče, borza. — 18.00 Uadio-orkestcr. — 19.00 Dr. I. Ilakovec: lz življenja predpotopnih živali. — 19.30 Dr Ivan Grafenauer: Nem.ščinu. 20.00 Plošče. — J 20.30 Prenos iz Zagreba. _ 22.30 časovna na-Jt ■poved iu poročila. Dnidi programi» Ponedeljek, 13. aprila: Belgrad: 12.30 Opoldanski koncert. 17.00 Narodne pesmi. 20.00 Večerni koncert. 20.15 | Prenos iz Bele Crkve: koncert. 23.00 Balalaj- : ke, koncert. — Zagreb: 20.30 Budapcst. — Buda- 1 pest: 12.03 Koncert vojaškega orkestra. 17.25 Petje. 19.30 Koncert budip. Filharmonije. — Dunaj: 15.20 Popoldanski koncert 17.00 »Sne-jfulčica«, igra. 20.00 Koncert. — Milan: 19.15 Pestra glasb«. 20.20 Plošče. 21 00 Simfonični koncert. — Praga: 20.30 Narodne pesmi. 21.15 ! Radio orkester. — Lnngenbcrg: 17.00 Popol- ; danski koncert. 20.00 Colleginin ii»n«ieiHi». — • Rim: 17.00 Vokalni iu instrumentalni koncert. 20.10 Opera. — Berlin: 21.10 Orkestralni kon-cert. 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 20.15 Glasbeni razgovor. 20.30 Klavir. — Miihlacker: 19.35 Komorna glasba. 20.44) Prenos iz dežele. — Mor. Ostrava: I2.">0 Itadio orkester. 19.15 Radio kabaret. 20.30 Praga. 22.20 Radio orkester. - Leipzig: 16.30 Popoldanski koncert. 20.00 Simfonični koncert. 22.40 Zabavna glasita. Torek. 14. aprila: Belgrad: 12.»5 Opoldanski koncert. 18.00 Narodne z dudo. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Zagreb. 22.30 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 20 30 jugoslovanski večer: kvartet. 21.30 Hebrejsk i glasim. — Bil d n pesi t 12.05 Radio kvartet. 17.30 ! Saksofon. 19.30 Koncert ciganskega orkestra. 20.30 Komedija, nato orkestralni koncert. — Dunaj: I2(H> Opoldanski koncert. 19.30 Koncert. 22.10 Večerna gl&vbn. — Milan: 17.00 Koncert. 19.13 Pestra glasim. 21.0« Dvospcvi italijanskih oper. 21.20 »Cnrjcvič«, opereta, I.e-; bar. — Praga: 19.05 Vojaški orkester. 20.3« i Koncert. 21.00 Komorni glasita 21.30 Radio i orkester. — Langonherg; 20 00 Koncert. 20.43 Drama. — Rim: 17.00 Vokalni r» instrumentalni koncert. 20.10 O.icra. — Berlin: 19.50 Koncert. 10.40 Plesni večer. — Kaloviee: t«i30 »Madanic BirMerflv«. opera. Puocini. — Miihlacker: 19.15 Citruski koncert. 20.00 Oncra. --Mor. Ostrava: 19.00 Praga. — Lelp/ig: I9.VI »Dr* Donauwcibclien«. opera, leni. Kauer. 21.10 Mandoline. Direktor ing. Turk Jakob: Stara in nova gnojila Nove smernice za porabo umetnih gno i I So stvari, o katerih nikdar ne vemo pre- : več in bi zatorej ne bilo odveč, če bi redno ponavljali, kar smo že ponovno slišali o njih. Iv tem1 stvarem spadajo tudi umetna gnojila, katerih najpogluvitnejša bi morul |H»/iwti na- I tančno vsaki kmetovalec, da bi vedel z njimi pravilno ravnali, pu jim itogosioma niti imena ne ve. Sicer pn niso tudi umetna gnojila tako i nemenljiva in neizpreinenljiva, da bi ne bilo ničesar novega povedati o njih, saj se je tudi v njihovih vrstah marsikaj preukrenilo v poslednji dobi bodisi, da so nekatera izginila iz j prometa ali pu da so prišla nova na svetovni trg. Iz tega razloga in še zlasti zato, da bi ne okosteneli v napačnih nazorih o vrednosti in porabnosti posameznih umetnih gnojil, treba jih je pregledati od časa do časi. Kakor je znano, se vrši gnojenje vobče in torej tudi z umetnimi gnojili s poglavitnim namenom. da se jHivriiejo zemlji rastlinske hranilne snovi, ki ji jih odjemljemo leto za letom s kmetijskimi pridelki in jih nedostaja v tleh ali pa sa v zemlji v taki obliki, da se ne morejo z. njimi okoristi'i v zadostni meri kulturne rastline. K tem rastlinskim hranilnim snovem prištevamo: dušik, fosforovo kislino in kali ter do gotove mere tudi nnno in magneziju. Po njih inmio umetna gnojila svoje ime ter razločujemo tedaj dušikova, losTorovokisla. kalijeva. apnenn iu iiiagnczijna umetna ali tržna gnojila. A. PREGLED STARIH IN NOVIH UMETNIH GNOJI!.. 1. Dušikova umetna gnojila. Kemijska tehnika ne pozna -jin, ki so služile in služijo še danes poglavitno /a umetna gnojila, sta ohranila svojo staro slavo in veljavo čilski soliter in zveplrnokisli nmonijak ali amonijev siilfnt. Pa tudi apneai ali norveški (norski) soliter in npneni dušik sta se obdržala do gotove mere n i površju. Čilski soliter s 15.57* dušika prihaja kot pri rod no du-ikovo umetno gnojilo še vedno v prav znatnih količinah na trg iz južno-ameri-ško države Čile. po kateri iuui svoje ime. N konkurenci z njim je danes sintetični natronov ali nemški soliter s 16% du'ike. Nemčija. ki je bila pred svetovno vojno največji odjemalec čilskega sotitra. ga sploh ne uvaža več. k--r ji zadostuje popolnoma umetni natronov soliter. lonkršnega proizvaja doma lz zračneg • du-Vk i in ji je tnko na raznolago v poljubnih količinah. Razlikuje sc pravi ali pri rodu i čilski so- liter od svojega belega tekmeca, t. j. od umet- ncda natronovega solitra, zgolj po svoji rumenkasti barvi, ker »ta si |m> gnojilnih učinkih l>opolnomo enaka. Čilski odnosno natronov so-iter velja še vedno za najuspešnejše dušikovo umetno gnojilo in tudii res dosega pri pravilni rabi na primernih tleh ter pri rastrinain, ki ga (»osebno ljubijo, gnojilne uspehe, s kakršnimi se ne more ponašati nobeno drugo dušikovih umetnih gnojil; pri sladkorni in krmni pesi pn inorc delati naravnost čudeže. Samo po sej« pa je umevno, da se mora čilski soliter trosili pravočasno in je najbolje, da sc rabi kot vrlino ali naglavno gnojilo šele po zasetvi dotičnih kultur. Prezgodaj se v nobenem primeru trositi ne sme, ker ga inače izperc voda v spodnje plasti zemlje in postane tako nedostopen rastlinami. Kdor bi torej trosil čilski soliter jeseni, )>o/iini ali prezgodaj »pomladi, ne sme pričakovati za to svoje nespametno početje gnojilnih koristi od čilskega odnosno natronovega solitru. Žveplenokisli amnnijak ali amonijev sulfat j dobivajo deloma >e vedno po starih načinih s suho destilacijo črnega premoga v pli-nannah ; in ogljinanialj. Dobivajo to sila važno dn.ši-j kovo umetno gnoj-ilo, ki vsebuje povprečno I 20.5% 13?« ><*iliati, di se ne razleze. l^podriv.i ga v t>osIednji dobi ni svetovnem trgu nemški ; apneni uditer s I5.3"i dušika, ki se bolje dr/i, lažje tro»i iu ru/|>o-ilja lahko linli v go*tili vrečah, ki so ni \sok način priklndnejli m-ojni , material e I zaprtih železnih bobnov. Kjerkoli je v vplošneni gnojenje s solitroin na mestu. I ii|»orabljati se more uspešno tu
  • odo vršile v času od 20. aprilu do vštetega 5. maja t. 1. v prostorih davčne uprave v Litiji ln sicer po raziporcdu kakor je objavljen i>o pristojnih županstvih. Kranj Kljub dobrim Izgledom fn obetan ju letošnja stavbna sezona še kar noče pričeti z živahnostjo, ki je bila v Kranju skozi zadnja leta običa jna. Sezonski delavci so nekoliko žc dobili zaposlen je, toda kaj velikega se zaenkrat ne obeta. Iz meseca v mesec bolj rastoča gospodarska depresija tlači razmah vsnike večje podjetnosti in vsepovsod sc opaža nek zastoj v živ-jensiketn temvpu. . . . , . v . , Gostilničarskl sfrokovnl servirni tečaj bo-ita priredili »Zadrugi gostilničarjev itd.« v Kranju in Skofji Loki v dneh od 21. do 30. aprila t. 1. v Narodnem domu v Kranja. ILIRIJA :IIER.MFS. Ob U> nn igrišču Ilirije. Danes popoldne -e srečal" v prijateljski tekmi stara tekmeca Ilirija in llermes. V letošnji sezoni ti oka/ali lep nogomet. Znano Je namreč- o moštvu lJermena, da 1 igra najlep!! nogomet. No in ker je (a tekma I prijateljska iu ne gre /a /maso ali pora/, bodo ' slikarji gotovo pakuzali, kaj /.nujo. Pa tudi sicer spadajo tekme s llermesotn med najbolj privlačne. Ker spomladi ne l»o prvenstvenih tekem, IkmIo srečanja s takimi nasprotniki, kakor je llermes. /olo redka. Zato je pričako-; vati, v. S. K. Ilirija. (Sabljaška sekcija.) — Redne I veH>c v floretovanju sc zopet prično v ikjiicvIc-; ljek, 13. t. m. oib 19 uri. — Načelstvo. Cerkveni vestnih II. Vnanja knngrpgari.ia pri uršiilinkah v Ljubljani ima danes popoldne ob 2 shod. Pridite! Voditelj. Knngrcgarija gospa in gospodični Žalostne Matere hnije pri sv. Florijann ima v torek (14. 4.) [»opoldne ob 5 shod. Udeležba obvezna! It droffopnpdf £'«'I»en'r Ljubljanski Krekovri prirede dne 25. aprila ■ t. I. akademijo v Delavski zbornici ob osmih zve-I čer v proslavo 40 letnice Leonove okrožnice >Re-rum novarum«. Obrni zbor podtveie godbenikov 1 jubljaua. i ki je bil sklirnn za 3. t m., se v smislu zveznih ' pravil vsled nesklepčnosti preloži na nedeljo dne 19. t. in. in se vrši ob 10 v restavraciji hotela >Lloyd«. Moste pri Ljubljani. Dramatični odsek Fantovskega krožka v Salezijanskem mladinskem domu priredi danes ob 4 igro »Krvavi denar«. Vstop-nlna: 6, 5 in 4 Din. Olroci 2 Din. Sv. Vid pri Ptuju. Danes, na belo nefleljo dne 12. aprila, priredi Prosvetno društvo Sv. Vid pri Ptuju v Slomškovem domu Finžgarjevo proslavo z dramo »Verigar. Igra se vrši na novem odru. Krasno kulise je napravil g. prof. Karlo Jirak iz Ptuja. Pridite v obilnem številu ua proslavo. Pri igri nastopi prvič fantovski pevski zbor iz domače fnre. Corknica. Danes popoldne in zvečer bo v prosvetni dvorani film »Riu-lin-lin«. Pridite polnošte-vilno. Boh. Bistrim. V nedeljo 12. aprila priredi Prosvetno društvo v Prosvetnem domu oh il pop. veliko loterijo. Številke izžrebanih in uedvignje-nih dobitkov so objavijo v časopisih. Mnogo lepih dobitkov. Segajte po srečkah! Poizvedavnnfa Izgubil se jo na poli no Rožn>k datnski šal. Pošten najditelj se prosi, da ga proli nagradi odda ijri upravi »Slovenca«. Goslilničarska pivovarna v , Laškem Vsa slovenska javnost nestrpno pričakuje poro- j čil, kako se razvija akcija za ustanovitev douiaio i naše pivovarne, ki bo na mah spremenila kvaliteto I in ceno piva na boljše in cenejše. Premnogim se I zdi, da gremo prepočasi proti svojemu cilju, mnogi ! obupavnjo, češ, predolgo se ne skliče ustanovni i občni zbor, preveč se odlaša in zakaj sc ne prične r. zgradbo, ogromna večin« pa trdnu zaupa pripravljalnemu odboru in ga podpira v njegovem delu j Treba pn je nekaj pojasnil, ker stojimo tik pred ustanovnim občnim zborom. Nad 12 milijonov dinarjev delniške glavnice je podpisano, bližamo sc tretjemu vplačanemu milijonu iu ud dneva do dneva so naglo dviga vplačani kapital. Primati »e mor.«, il« »o vplačila proti pričakovanju velika in točnii. ker smo pričakovali, da bodo vsi subskribenti odlašali s plačilom do ustanovnega občnega zbora — če se navzlic temu vplačuje taico pridno že zdaj, je to znak, da se iievzdriema bližamo uresničenju naših načrtov. Stanovska zavest gostilničarjev daje zanesljivo upanje tudi za uspavanje naše pivovarne! Veliko zanimanje za našo pivovarno kaže, da so isla ne bo smela zgraditi v najmanjšem obsegu, temveč, da moramo računati z. velikim konzuinom našega piva, kateremu mora odgovarjati tudi kapaciteta pivovarne. Radi lega se bo morala glavnica povišati In se bal sedaj vrSijo sondiranja in tudi žc pogajanja za pridobitev nadaljnih 5 do 10 milijonov dinarjev. Menda bal radi zadržanja Nemcev, je subskrlp-cija v njih centrih Celju in Mariboru slabo izpadla, dasi bi ti dve mesti imeli gotovo največ interesa na naši pivovarni. Ustanovni občni zbor se bo sklical takoj, ko dobimo koncesijo. Prošnja se nahaja pri trgovinskem ministrstvu ter je preskrbljeno, da bo v nekaj (Inen ugodno rešena, nakar se bo brez odloga določil dan ustanovnega občnega zbora. Ni danes nobenega dvoma več, da bomo v enem mesecu pričeli z zgradbo, da bo stavba letos žo zgotovljena v toliko, da se bo pričelo v pozni jeseni z varenjem piva in da bo spomladi pivovarna že v polnem obratu. Da se to delo pripravljalnemu odboru olajša in da bo tudi bodoči upravni svet imel lažjo nalogo, jc pač treba, da storite vsi, ki ste podpisali delnice, svojo dolžnost ter vplačale glavnico. Ni treba odlašali do občnega zbora. Občni zbor bo tem sijajne|ši, s čim večjim vplačanim kapitalom se bomo lahko pri tej priliki izkazali. Pričakujemo tedaj, da se boste našemu pozivu odzvali in da bodo vplačila do občnega zbora še hitreje napredovala, kakor so do danes. Odbor. Agronomski kongres v Zagrebu Naše kmetijstvo preživlja težke čase in zato bo Javnost z zanimanjem zasledovala gibanje jugoslovanskih agronomov. Jugoslovanski agronomi bodo v dneh 22., 28. in 24 aprila t. I. priredili svoj kongres, na kateiem se bo izvedla in manifestirala združitev vseh jugoslovanskih agronomov v eno zvezo. Kongres bo pokazal važnost agronomske stroke za pospeševanje našega kmetijstva. Agronomi pa bodo na njem lahko tudi izmenjali misli o dosedanjem delu in o smernicah bodočega dela. Prvi dan se vrši občni zbor novega združenja. Sklenjena bo likvidacija obeh združenj iu osnovano bo novo združenje jugoslovanskih agronomov. Pravi kongres pa so bo vršil 23. aprila, to je drugi dan, in je dnevni red sledeč; Po pozdravu predsednika bo predaval dr. I.judevit Prohasks. načelnik kmetijskega ministrstva, o varnosti agro nomov za naše kmetijstvo, dr. Sljepan Postič, profesor na kmetijski fakulteti v Zaarebu, o agrono- i mlh in kmetijskih zliornicah. Ing. Franc SalaJ, okrajni kmetijski ' referent v Virovltlci, o delu okrajnih agronomov med ljudstvom, ing. Vasilije Tarasov iz Bolgrnda o zimskih tečajih na kmetih. Nato so bo vršil tečaj za agronome. Iti pridejo na kongres, * temi refrratl: ing. Millvoj Varga, tajnik Glavne zadrnžne zveze o smernicah v razvoju našega zadružništva v najnovejšem času, dr. Branko Horvat, ravnatelj srednje kmetijske Me v Kriiev-cih. o živinorejskih zadrugah, Slavko Kolar, rsv-natelj nižje kmetijske šole v Petrinjl, n projektu zakona o reorganizaciji nižjih in srednjih kmetih skih šol. dr. Štefan Filipovič z zagrebške kmetijske fakultete o delitvi pašnikov uiitnikom in drugim interesentom, ki niso uiitniki, Miroslav Stcin-bauss. ravnatelj državne žrel»čarne Stančič, o naših državnih žrobčarnah in njih vplivu na naSo konjerejo, in*. Mragomir Grulč iz kmetijskega ministrstva o orgnnizaciji dela za pospeševanje pe-rutninarstva, Ivan Rittig s kmetijske fakultete v Zagrebu n smernicah za pospeševanje našega sadjarstva, dr. Mirko Korič iz Osjeka o problemu pšenice v Jugoslaviji. Končno bo še predavanje e vlogi državnih fn hanovinskih posestev pri pospe sevanju kmetijstva. Vse te tri dni bodo lahko poselniki porabili tudi zn ogled Zagreba in raznih vzornih jiosestev v bližini Zagrebn. Proračun »ctske banovine za leto 1931/1932 zna.ša »>0.4 milijona dinarjev in je v primeri s prejšnjim manjši za 7.4 milij. Din. Državna dotacija znaša 30.4 milij. Din. Med večjimi krediti omenjamo kredit 2 milij. Din za dovrSitev vzpe-njače Cetlnje-Krstac. Bor Ta Dne 11. aprila 1931. Denar Devizni promet je bil ta teden znaten, kakor ie dolgo ne. Skupno je znašal 20.74 milij. Din v primeri s 18.1 13.9, 13.7 in 12.9 milij. Din v prejšnjih tednih. Neznatnejši jo bil v devizah Curih in Newyoi k. Privatnega blaga ie bilo zaključeno le malo iu je veliko večino deviz dala Narodna banka. Tečaji so v teku tedna le malo fluktufrali, le proti koncu so bili čvrstejši. Curih. Kelgrail 9.1270, Pariz 20.305, London 25.22875, Ne\vyork 529.175, Bruselj 72.175, Milan 27.1775. Madrid 57.12. Amsterdam 208.30, Berlin 123.58, Dunaj 72.98, Stockholm 139.10, Oslo 138.95 Sofija 3.7625, Praga 15.3775. Varšava 58.15, Budimpešta 90.55, Atene 0.75, Carigrad 2.405, Buka-rešt 3.08875, Helsingfors 13.075, Buenos-Airc 1.813075. Vrednostni papirji Notacije državnih papirjev v inozemstvu. I.oi. don: 7% Bler. nos. 81.625-82.025, Nevvvork: 8% DHB fe-ffik' ' 7% liler P°S 81 ",S2, 7% I,os Dunaj. Pod on .-savska-jad ra n. 88.78. Wieuer Bankverein 10.05, Creditanstalt 45.70, Escomptog 159 Alpine 19.30, Trboveljska 37.50, Rima Mu ran-5o.l0. Žilni frp Budimpešta. Tendenca za pšenico stalna, v ostalem prijazna. Promet tih. Pšenica maj 15"7--15.80, zaklj. 15.79-15.80. junij zaklj. 15.80, rž maj 12.75-12.80, zaklj. 12.79-12.80. koruza maj 12.65 -!2-75. zaklj. 12.70-12.71, julij 1300-13.10, zaklj. 1 o»0o—13.0& Stran 6. »SLOVENEC«, dne 12. aprila 1931. Ste*. 83. iiO Koledar He^ella, 12. aprila: (1. povelikonočna, bela nedelja): Julij 1. papež; Angelus, spoznavalec. Ponedeljek, 13. aprila: Hermenegild, muče-nec; Ida, devica. iMovi (frobovi "}" V Dobu pri Domžalah je umrla U. t. m. v SI. letu starosti Amalija PodbavSek, roj Le\ ičnik. Daleč okrog je bila znaia kot krščanska in skrbna žena; sai ie poznala v življenju le dve stvari: molitev in delo. Bila ie mati 16 otrok, od katerih jih jc 12 vzgojila m preskrbela za živlienje. Veliko trpljenja ji je prizadela tudi svetovna vojna; saj je Sest sinov naenkrat odšlo na bojišče; dva sta padla, eden pa je umrl lansko leto na posledicah vojne. Močno ženo in skrbno mater bomo vsi, ki smo jo poznali, ohranili v najlepšem spominu. Mu sfonbne prlhronke dose/ete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro Tehna« Ljubljana. Mestni trg št. 25 1. Osebne ves*i — V imenik odvetniške zbornice je vpisan odvetnik tir. Ivan Schneditz, s sedežem v Ptuju. = Poroči se danes gosp. Rudolf Bezjak, sin tovarnarja Ivana Bezjaka v Framu, z gdč Marico Kores, hčerko Matevža Koresa, posestnika iz Kaz-vanja. Iskreno čestitamo! = Vojaška raju snovanja. Napredovali so med drugimi v čin kap. Legate kap. korvete Ivan Ulmanski; v čin kap. I. razr. pehotni kapetani II. razr. Josip Slogar, Rudolf Saic, Ivo Snur, Milko Časar, Lav Gi"ačan in Franjo iJer; zrakoplovni kap. II. razr. Hinko Hauer in Mihael-Hinko Hubel; sodni kap. II. razr. Andrej Klančič in orožmški kap. 11. razr. Ladislav Nedved in Anton Diobec; v čin poročnika pehotni podporočniki Ivan Cičin-Šain, Pavel Potokar, Fran 1 oš, Milan 13radač, Konstantin Bulbuk, Mirko Pod ožič, Stanko Cvirn, Ivan Srakar, Božidar Taboršak, Ivan Bizjak, Josip Kavalec, Slanislav Piši ar, Edvard Fulgozi. Peter Balog, Ivan Bader, Josip Busmeli, Branko Šorak, Milko Vagner, Martin Šibil. Mirko Sušmeli in Danilo Latas; topniški podporočniki Slavko Andre, Jožef Go'ec, Fran Zidar, Rudolf Vajs, Maks Japelj in Ivan Pielog; konjeniški podporočniki Josip Klo-bučarič, Boris Plavšak, Franjo Barčanec iu Stanislav Škoberne; inženjerski podporočniki Ante Skok, Rudolf Treven, Vasilij Iargoni, Janez Zad-nik, Božidar Bauer. Marko Paun tiranko Holianec, Lazar Klip, Aloiz Božič, Milan Delač, Ivan Veli-konja, Avgust Krapež in Marko Mesarič; zrakoplovni podporočniki Franc Jereb, Dušan Sofilja, Boris Kel, Romeo Adum in Milan Pokorni, ter geodetski podporoč"ik Kazimir Beltram; v čin strokovnega poroč ika podporočnik Roman Banko; za nižjega voj. tehničnega uradn:ka I. razr. tehnične stroke mornarice nižji voj. tehnični uradnik II. razr. Roman Lah; za nižjega voj. u ad>'ika III. razr. nižja voj. uiadnika IV. razr. ekonomske stroke Milan Platinovšek in Stanko Vodlak; za nižjega voj. tehničnega u a Vika lil. razr. zrako-plovno tehnične stroke nižji voj tehnični uradnik IV. razr. Dragan I.ukač in v čin podporoč' ika zrakoplovni naredniki Viktor Košutnik, Peter Kor-dič, Janko Dobnikar in Alojz Kalšek ter za zdravniškega pomočnika IV. razr. narednik Vladimir Picelj. RUDOLF KOKALf ANI ONIIA TREBA R poročena Ljubljana, dne 12. aprila 1931 Ostale vesti — fig. voditelji Marijinih družb! Kol je bilo že javljeno, je e trvdo pu beli nedelji, dne 15, aprila naie zborovanje. Velike so naloge, ki čakajo kon-gregacije v ukciru katoliške akcije, in zlasti v i asu, v katerem sedaj živimo. Navdušimo se zopet znnjel Sni/o referatov je rožno in aktualna! Zborovanje se vrši v škofijski palači. Začetek ob !t dopoldne. A'o dnevnim redu so trije relerati, in sicer: »Temeljne ideje kongregacije«, referira gospod sii-perior Franc Tome, *Voditeljevu osebnostporoča gospod priur Valerija n Učak, »Sodobna mladina poroča gospod beneficiat Jote Oven. I'o vsakem re/eratu razgovor. — Gospodji voditelji, udeležite te zborovanja v obilnem številu! škofijsko vodstvo. — Cenik za male oglase je objavljen v današnji Številki med oglasi. Cenjene čitatelje prav posebno opozar,amo nanj in jih vabimo, ua si ga izrežejo in ga shianijo za poznejšo porabo. — Proslava 401etnice »Reiutn covarum«. Meseca maja se vrSi v Vatikanu mednarodna proslava 40letnice delavske okrožnice papeža Leona XIII. Proslave se udeleže tudi Slovenci. Pripravljalni odbor za proslavo poziva vse že p;ig!a."ene, da poSljejo čimpreie dogovorjene zneske, da mo.e ukrenili vse potrebno radi vožnje in prehrane, število prijav Se ni zaključeno. Kdor želi ob tej priliki potovati v Vatikan, naj avi pripravljalnemu odboru za proslavo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1, — Izlet Jadranske straže na morje. Na mnogoštevilne i/.jave izletnikov, naj se uvede II. razred in izlet poceni izjavlja izlet ti odbor, da ;e iz lehničnih razlogov in radi že sklenjenih pogodb za letos nemogoče uvesti še II. ali celo III raz-led. Pač pa se ie naiinadno posrečilo odboru naplaviti nekaj nebistvenih izpiememb v programu, «i se tičeio le prenočišč in prehrane, ter znižati • -<» ia način ceno izleta od 9M do 850 Din. Pro-k>«m pa v bistvu ostane neizpreinenien. izletni od-Lor upa, da je s tem ugodil željam članalva ter (.»upornima, da so še vedno prehrana in preno. fiiča prvoraz.redna Zaključek prijav dne 5. maja. Informacije in prijave; zlet>-a p sarna Jadranske straže, I iubliaiia, Vogelna ul. 3. — Zveza goslilničars' ib zadrug v Mariboru. Za poučen izlet, ki ga priredi Zveza na Tirolsko, Predarlsko in Švico se je prijavilo že lepo število. Pogreša pa med prijavami tiste, ki živijo v najbolj lu!sko prometnih krajih, to je iz Bleda Zveza svetuje, da sc izleta ude'eže vsi, ki znajo ceniti vrednost tujskega prometa in naj pošljejo svoje prijave na naslov Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Od doma {c Sel 18 letni Maks Save, trgovski vaienec pri Albertu Verdniku v Šmartnem Fant ie zelo rad obiskoval kino-predstave, čital •azne romane in mnogo dopisoval. Tako ie tudi jrujemal mnogo pošte. Večkrat je govoril, da bo šel v džunglo io da ima veselje dn cirkusa in filmov kromha in da želi na morje. Na velikonočno nedeljo popoldne ;e res šel od svojega mojstra, se peljal s kolesom do Dovž, nato pa z vlakom proti Celju. Kolo je stavil prej na prodaj, da bi dobil denar, pa ga ni mogel prodati. Po vsei verjetnosti ie fant krenil proti SuSaku in potem na morje. Mladenič je velike rasti, sivih oči in blond las, brez kakih posebnih znakov in brk. Oblečen je bil v svctlo-sivo obleko in s sivim klobukom na glavi. Kako daleč bo mogel brez dokumentov in brez denarja potovati je še vpraSanje? — Zopet nov primer posledic slabega čtival — Občni zbor nadzornikov pro-ovne službe UJNfcB se bo vršil v nedeljo 12. aprila ob 14 30 v steklenem salonu rostavracije ljubljanskega glavnega kolodvora. Vabimo vse Cane odseka, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. — Odbor. — Velika ruska loterija. V Belgradn kakor tudi v celi državi je našlo zatočišče neb roj ruskih (bivših) vojakov. Rusom je bilo s sodelovanjem naših oblasti in naše javnosti omogočeno da dobe v naši državi zaposlitev. Težko pa je življenje v-dov in otrok umrlih Rusov. Zato orireja Osrednja uprava vseli ruskih oficirskih organizacij veliko loterijo v korist svojcev. Ici so zelo siromašni. Nj. Vel. kralj je podprl akcijo z, večjim darom. Skimna vrednost dobitkov zinaša nad 3)0.000 Din, največji dobitek mi je hiša. Žrebanje se bo vršilo 15. junija in 13 decembra t. 1. Srečke veljajo zn obe žre-bumji in slane vsaka 10 Din. knjiga ne bo uubru služila le šoiam in mladini, temveč tudi odraslim, ki hočejo spoznati lepoto naSe zemlje in se seznaniti iz najzapadnejše veje slovanskega rodu. Knjiga sodi v vsako knji/.nico, vse šole brez razlike morajo pa z njo seznaniti svoje učence. Knjiga se dobiva v vseh knjigarnah. —. Nove knjig«: Šmnrricc za leto 193t Pozdravljena kraljica, spisal dr. Josip Jerše Vezano 45 Din. — Ostenso Marta, Klic divjih gosi, roman, poslovenil GriSa Koritnik, broš. f0 Din, vez, 75 Din. — Cankar Ivan zbrani spisi XII. zvezek (Pohujšanje v dolini šentflorijanski, Zgodbe iz doline Šent-florijanske. Novo življenje) broS. 68 Din, vez. v pol-plat. 80 Din, usnje 110 Din. — F'inžgar F. S. Zbrani spisi I. in II. zvezek, Pod svobod-!m sol-ceni, roman, broš. 80 Din, polplat. 100 Din, celo platno 110 Din. — May Kari, Winnetn II. in III. zvezek po 13 Din. — Rais K. V. — Kozak F., Zaton dva zvezka roman, hroš. 60 Din, vezano 80 Din. — Adresar trgovskih, obrtnih in lrdustrljskih podjetij v dravski banovini vez. 100 Din. — Sibirjnkov D. N., Brata Gortte'eva, roman iz ruščine prevcl J. Orožen, broš. 12 Din. — Novak Alojzij, Lepenkar-stvo, broš. 20 Din. — Jeraj dr. Josip, DuSevna podobi mladosti, psihologiia mladostne dobe, broš. 28 Din. — Jurančič Josip. Iz Sole za narod, broš. 16 Din. — Rodriguez p. Alfonz — p. Vodenik. Vaja v lcr«ča"ski popolnosti I. knjiga 10 Din. — Goričar J., Bazovica, odmev tržaškega procesa v inozemskih časopisih, broš. 20 Din. — Uredba, s katero se določa tarifa javrih nolsijev. — Pravi'nik za izvrševanje zagona o javnih notarjih itd. 18 Din. i — Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni , v Ljubljani. — Pr'poro"Rmo ogled blaga za pomladanske obleke pri tvrdki Nov'k, Lfub"ana, Kongresni trg št. 15 fnasproti nunske cerkve). Velika izbira in najceneje. — Lepotično grmičje, ciprcse, borovce, smreke, 'boke in nizke vrtnice ptltip« ni'e itd. pripon ča \nl B« jec. Ljubljana Tižaška cesta 34. vrtcarslvo tel. 3242, cvetličarna Iti. 322?. Dofflfc previdni bofczcn prinaša shrbi? Nihče ni varen pred njo ka'ti nas opi lahko že od danes na jutri. Zato ne čukajte na trenutek, ko se pojavi, pač pa že naprej preprečite to možnust s lem, da izločite iz Vaših organov razne nevarno boiezni. To pa omogočite, če dnevno pijete dva do tri kozarce RADENSKE ZDRAVILNE VODE! — Kmetijsko - gospodinjska šola v Kranju. priredi za onn dekleta, ki bi se rada v kratkem času naučila naj]>otrebnejšili gospodinjskih del, dvomesečni gospodinjski tečaj (od 1. maja do 30. junija). Teoretični in praktični pouk (kuhanje, šivanje, prikrojevanje perila, ročna dela) vodijo šolske sestre iz Maribora. Oskrbovalnina znaša mesečno 500 Din. Natančnejša j>oj«snlla daje zavod Marijanišče v Kranju. Neznan samomorilec na žel. tračnicah Litija, lt. aprila. Vla.kovo železniški progi in ni slišala brzo-vlaka, ki je privozil m njo. Vlakovotljn je starko prepozno zagledal in ni mogel več usta- , viti vlaka. Kolevi lokomotive «o starko j>opo'i-nomn raz.mesarila, tako da do sedaj še niso mogli ugotovili njene identitete. — Za Pohorski dom se išče zakupnik, več , med današnjimi malimi otlasi. — Ud ru žen ie graditeljev kraljevine Jugoslavije. sekcija Liubljnnn itna občni zbor dne 19. aprila 1931 ob dopoklne na Rimski cesti n. — Pod svobodnim soncem v tretji izdaji. — ' I inžgarjevo najobširneiSe in najpopolneiše delo ie pravkar izšlo v novem naFranz-Jose!« grcnčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. □ Prijateljski večer so priredila včeraj zvečer pri Kličeku pri Treh Ribnikih posamezna krče-vinska društva g. Ivanu Cerinšku ob priliki njegovo 00 letnice. Ob tej priliki je prejel slavljenec krasen pokal v spominski dar, ter so se spregovorilo številne napituice. Nnše čestitke I □ Na Treu Svobode danes: dobrodelna tombola naših vrlih poštarjev! □ Sršenovo gnezdo ... Izpovedbe brez konca in kraja. Sedaj je sledil še Košar, ki je kakor znano januarja meseca t. 1. usmrtil v kamniškem jnrkti svojo ženo, hčerko Ane Kovačeve, matere Aniona Kovača in Rudolfa Kovača, Iti sla soudeležena pri roparskem umoru, izvršenem nad posestnikom Kanclerjem na Šobru nad Kamnico. Anionu Kovaču, ki so ca včeraj arelirali, kakor smo že poročali, se je bilo posrečilo dokazali svoj »alibi , dočim je bil Rudolf obsojen nn 11 let robije. Sedaj pa izpoveduje Košnr, ki se nahaja v zaporih, da je Kovačeva mati, ki so jo tudi aretirali, hotela nn-hujskati Mohorka, da ga ubije. Mohorko pa ni ubil Koša rja, nmpak je šel in je vse izdal Košnriu, ki sedaj to izpoveduje. Razen tega izpoveduje Kotar, dn mu je Mohorko dejal, da je Kovačeva dela' i na to, da bi on (Mohorko) zažgnl hišo neki osebi, ki je v neki pravdi nastopala kot priča proti Kovačevim. Napovedujejo se še nadaljnja »razkritji-, ki govore dovolj: bito je tam zgoraj strašno sršenovo gnezdo, ki ga je treba razgnati s toliko silo. da ue bo ostalo za njim sledu in semenn. □ Mohorko ni umoril svoje mntere. Kombi. naci.ie oblastev, da je ženska, ki so jo našli 1. 1927. na železniškem tiru med Špiljem in Arnovžem, identična z Nlohorkovo materjo, so se izkazale kot neresnične, ker je uradno izkaznno, da je Mohor-kova mati umrla dne 3 decembra 1930 nn Zgornji Polskavi in da je tudi tamknj jiokopana. S tem le seveda evidenlnn tudi nemožnost, dn bi bil Mohorko, knkor so domnevali, umoril svojo mater. □ 8SK Maraton. Jutri v ponedeljek zvečer ob 20 seja upravnega odbora v običajnih prostorih □ SSK Maraton. Damski odsek. Jutri v ponedeljek ob 9.50 dopoldne nn »Rnpidovein« igrišči Iren ing. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 12. aprila ob 15: GOSPA MINISTRICA. Kmetska predstava. Ponedeljek, 13. aprila: Zaprlo. Torek, 14. nprila ob 20: LESENI KONJI. Ab. C. Premijera. Citat el jem „Slovenca" za nedeljo fctefa Jurkič: Sonj a Sonja je bila pravi otrok dvajsetega stoletja. Še preden se je rodila, si je njen oče kupil najrazličnejših medicinskih knjig, kjer je bilo natančno povedano, kako morajo Sonjo hraniti, kako jo kopati, koliko mora tehtati in še marsikaj drugega. Seveda oče tedaj še ni vedel, da se mu bo rodila baš Sonja, saj sta s Sonji no materjo računala celo, da bosta dobila sina. In nista se mogla zediniti, kako naj kop-ljeta otroka. V prvi knjigi piše, da je bolje kopati otroka zjutraj, v drugi pa, da je edino pravilno, skopati otroka zvečer, preden gre spat. Ko sta se slednjič zedinila, da bosta kopala otroka na vsak način zvečer, nastane novo vprašanje: Kako naj prehranita otroka, če ga ne bi mogla dojki mati sama? Pa so tudi tukaj pomogle knjige, da sta vse določila, kako in kaj. Še več, Sonjin oče je iz Nemčije naročil cenike različnih preparatov za poznejše hranjenje otroka. Sonjin oče je imel sestro redovnico, ki je tudi pisala Sonjinim roditeljem: »Že sedaj molim za dušo vajinega otroka .. .< Onadva sta se smejala, ko sta čitala pismo, in zanimal ju je samo konec pisma, kier je redovnica omenila, da plete lepe, lahke olroške srajčke. Namesto pričakovanega sinčka pride na svet Sonja. Seveda to še ni bila Sonja, bilo je ne'-aj drobnega in rdečega, kar je vsak drugače imenoval. Šele pri krstu je dobila ime Sonja — po očetovi mateTi Sofiji. Vsi so jo klicali za Sonjo, kdo bi vendar imenoval malega otroka Sofija?! Sonjina teta redovnica je bila ravno tega imena zelo vesela. Pisala je s svojimi lepimi, nekoliko togimi črkami: »Molim za dušo male Sofije, da bi bila dobra in modra... »Saj so samo povrh prebrali to pismo, ki je ležalo na vrhu zavcja, povezanega z rožnato vrvico. Sonji pa so 6e naravnost izvrstno podale sraj-čice, ki jih je spletla teta redovnica. — Vsak teden so devali Sonjo na tehtnico, in če kedaj ni imela predpisane teže, se je oče takoj jezil nad materjo in ji kazal drobne Sonjine nogce, kako so mršave. Če pa je tehtala nekaj gramov čez predpisano težo, mu je lice kar žarelo od veselja. Cez pol leta je bila Sonja že čisto okrogla In nekoliko zagorela od solnca. Kadar je prišel kak gost, so roditelji takoj vzeli Sonjo iz plenic in s ponosom razkazovali polno telesce svojega deteta, Sonja pa se je b svojimi modrimi očmi zagledala v klobuk gosta in se zadovoljno smehljala. Ko so Sonjo prvikrat vzeli 9 seboj k teti v samostan, je sedela na vozičku skoraj brez obleke in je že znala klicati mamo. Teta se"je najprej zagledala v Sonjine oči in jo poljubila na čelo. »Kako ima modre oči!« je rekla teta tiho. Oče pa je medtem že vzdignil dele z vozička in ga postavil na mizo. »Glej, Marija, le poglej jo, kako lepo se razvija in raste! Ko bi jo ti videla, kadar se eolnči in kadar brodi po vodi!« Sestra je zardela in bratu nekaj ugovarjala. Malo sla se spo rekla, toda mala Sonia j3 s svojim vedrim smehom zopet vse spravila v dobro voljo. »Nič ne de, Sonja ima modre oči in molila bom zanjo!« je rekla redovnica ob slovesu. Ko je bilo Sonji tri leta, je bila v mestu razstava za nego otrok. Razpisan je bil tudi natečaj za najbolje negovano in najlepše razvito dete. Sonia je dobila prvo nagrado In potem so jo golo postavili na podij in obračali ra vso strani, da so jo vsi lahko videli. Njena slika je izšla v ilustriranem listu, roditelja pa sta uživala od ponosa in sreče. V desetem letu je bila Sonja najboljša plavalka, v štirinajstem pa je že dobila prvo nagrado pri lepotni tekmi v nekem znanem morskem kopališču. Brezskrbna in vedno vesela se je metala v morje v zavesti, da jo spremlja mnogo pogledov in jo občuduje. Sonjin oče je nosil v listnici sliko svoje hčerke v kopalni obleki in jo vsakemu kazal. Četudi je vsa družina živela le ob borni uradniški plaži in sta bila poleg Sonje še dva dečka, so vendar zanjo vse žrtvovali. Sonja je morala igrati tenis, Sonja je morala imeti naj-elegantnejšo kopalno obleko, Sonja je morala dobiti novo plesno obleko, radi Sonje so morali itii na letovišče v drago, svetovno kopališče. Mati ie bila pri tem vedno očetova zaveznica, Sonja pa je brez pomisleka sprojemala vse te življenjske ugodnosti in živela veselo in brez skrbi. Teta redovnica je bila premeščena daleč v tujino in ni minil dan, da ne bi molila za malo Sonjo. — — — Sonja se je dobro učila in z lahkoto zde-lavala trgovsko akademijo. Ko je dosegla sedemnajsto leto, se je polastil matere čuden nemir, oče pa je večkrat govoril o delu, o službi in o bodočnosti. Sonja se na to ni nič o-.irala. Med počitnicami je ležala na solncu, ee brezbrižno žogala s tovarišicami in ji še na misel ni prišlo, da bi se ji življenje kakorkoli spremenilo. Splošno je bilo znano, da je Fonjino telo najbolj dovršeno delo priTode in »e temu ni prav nihče več čudil. Skoraj nezavestno je začela Sonja slutiti, da starši od nje nekaj pričakujejo in se nečesa nadejajo. Mati Je večkrat omenila, kako so druga dekleta v njenih letih dosli pametnejša in kako ona ne ve, kam bi se dela ... Sonja pa ni razumela, ka; naj to pomeni. Počasi je opažala, da starši De spremljajo z istim navdušenjem vsake njene kretnje in da se je mati nekoliko pomiš-Ijala, ali naj Ji kupi oni klobuk, ki se ji je najbolj porini, aH onega dražjega, ki ni bil tako lop. To je Sonjo nekoliko zadelo, vendar je z Istim veseljem dela na glavo dražji klobuk in odšla s tovarišicami na sprehod. Sonja ni nikdar pomislila, da ima prekratka krila, da je njena obleka preveč prozorna in da se tako tesno prilega k telesu. Z brezskrbno zavestjo, da je na njej vse dovršeno in lepo, ni nikdar občutila sramu, še vedela ni, kaj je to! Ko je s prav dobrim uspehom končala trgovsko akademijo, se je oče takoj začel brigati za mesto službe, mati pa je postala Smerna in pusta. Večkrat je kaj opomnila Sonji, ki se za njene besede še zmenila ni. Vsa je bila srečna, ko si Je s trudom sešila prvo obleko, mati pa je prezirljivo nabrala tistndce: »Ko bi bila pametnejša, bi danes lahko nosila pariške toaletek Sonja je mater samo začudeno pogledala. Oče je zvedel, da bo v neki banki izpraznjeno mesto. Sonja naj gre k ravnatelju, da se predstavi in povpraša. Oblekla se je v labno obleko brez rokavov in si vrgla na roke na-ranrnik. Zunaj je pihal veter in bi ga morda potrebovala. Gospod ravnatelj je sprejel Sonjo silno ljubeznivo. Ponudil ji je, naj sede nasproti njega. Sonja se je ležerno vsedla, da ji je bilo videti kolena izpod krila; a ona tega ni opazila. Iz zložene listnice je vzela svoje spričevalo in odpirajoč ga začela govoriti. Ko dvigne I>ogled, da poda spričevalo ravnatelju, vidi, kako njegov pogled počiva na njenih kolenih. Prvikrat v življenju je začutila, kako ji je šlo nekaj čudnega skozi telo, zganila se je in si potegnila krilo niže. Ravnatelj vzame spričevalo. Medtem ko je ravnatelj gledal spričevalo, Sonja vstane in se začne zavijati v naramnik; nenadoma namreč se je prestrašila ob misli, da bi jo ta mož začel ogledovati, ko je v tako prozorni obleki. Sonja je dobila službo v banki. Prvič je šla v pisarno v športni bluzi iz sirove svile z dolgimi rokavi in v teninomodrem krilu. Sama ni vedela, zakaj je pri oblačenju potegnila krilo, kar je mogla nizko, da bi bilo čim daljše. Težki so bili prvi dnevi v zaprtem prostoru. Težko je bilo vsak dan redno prihajati v službo. Tedaj se Sonja domisli, kako je to I čudno, da Jo mati prav tako opominja, naj ne ' zamudi službe, kot jo je nekoč opominjala, naj I nikar ne ustaja, naj še leži, ker še ni čas, da bi se šla kopat. In še dalje so se ji vračale misli, spomnila se je, kako sta oče in mati strmela, ko je morala njihova hčerka sedeti pri knjigi in se toliko učiti. Sedaj pa ves dan sedi nad računi, se sklanja in dela!... Toda Sonjine modre oči so vse to gledale s čudovitim mirom in se samo smehljale. V isti banki je naletela Sonja na nekega starejšega tovariša z akademije. Ko ga je prvič zagledala, ji je bilo nekoliko neugodno, kot da jo je sram, ker jo je poznal tudi takrat, ko je hodila po letoviščih in igrala tenis. Večkrat jo je spremljal do doma. Razgovar-jala sta se o službi, o šefih in o povišanju plače. Največ sta mislila na dneve dopusta in počitnic. Toda ko je prišel čas, da dobe nekaj dni počitnic, naznani ravnatelj, da se mora končati neko zelo važno delo in da za sedaj ni govora o dopustu. Istega večera je odšla Sonja s svojim tovarišem v kavarno na terasi, da se ohladi. Pcpila sta limonado in molčala. Vsak je občutil svo jo bol. Nenadoma zagledata spodaj na cesti trop mladeži, ki se je veselo hahljala in ščebetala. »Vračajo se od kopanja!« omeni Sonjin tovariš. V njenih očeh ni bilo zavisti, ampak v njih je bil izraz sočutja. »Zakaj so tudi nas vzgajali starši, kot da bomo postali bogataši?« tiho doda Sonja. On pa jo je pogledal v oči in pomislil: »Kako ima modre oči!« Ravno tedaj pa je dobil Sonjin oče obvestilo, da je umrla njegova sestra redovnica. Predstojnica samostana mu je poslala za spomin pokojnič.in molitvenik, v katerem je bil droben rumenkast listek papirja in na njem je bila napisana molitev z naslovom: »To molim vsak dan za malo Sofijo.« Sonjin oče je dal hčerki listek z besedami: »No, lahko bi ti teta že kaj boljšega izprosila s svojo molitvijo!« Sonja je gledala na porumeneli papir, popisan z onimi lepimi, nekoliko togimi črkami, in pred oči ji je prišla slika one bučne mladeži, ki se vrača cd kopanja: »Mogoče tudi za vsakega od onih nekdo moli in se bo že vse d<,bro končalo.« Izraz 6reče ji je zaigral na ustnicah ... Potovanje bh Odorika iz Pordenone v daljnji Onent Ob 600 letnici (f 1331) njegove smrti Rojen je bil blaženi O d o r i k — kakor ugotavlja učeni orientalist p. Girolamo Golubovich O. F. M. — 1.1265 in sicer v furlanskem mestecu Pordenone. Mala furlanska grofija Pordenone, v kateri je to mestece, je pripadala nekdaj bivši vojvodini Štajerski. S štajersko in drugimi slovenskimi deželami vred je prišla po smrti Friderika Bojevitega, zadnjega vladarja iz babenberškega rodu,' pod oblast češkega kralja Otokarja II. Da bi jo zavaroval pred napadi sosedov, je poslal kralj Otokar v Pordenone 1.1260 vojaško posadko. In neki družini te posadke, ki je bila ali češka ali pa slovenska, je bil rojen blaženi Odorik. Star šele 14 let je bil sprjet v bližnjem Vidmu v frančiškanski red. V pobožnosti je napredoval čudovito naglo. Z dovoljenjem prestojnikov si jc nalagal najtežja pokorila. Velik del leta se je postil ob samem kruhu in vodi. Z ostro telesno pokoro je pa združeval prijazno veselost in globoko srčno ponižnost. Kmalu je začel misijonariti na Furlanskem. Njegov sloves se je tako naglo širil, da so hiteli ljudje tudi iz sosednjih slovenskih dežel poslušat čudodelnega pridigarja. Pa Odorika je gnala sveta gorečnost v poganske misijone, kjer so sinovi sv. Frančiška v tistem času že imeli lepe uspehe. Leta 1307 je bila ustanovljena katoliška nadškofiia v Pekingu, glavnem kitajskem mestu. Tja proti vzhodu se je napotil blaženi Odorik1 in sicer prvič že 1. 1296, ko je — star ne še 30 let — že misijonaril v severnem pri-morju Črnega morja. Drugo potovanje, čigar opis pod naslovom »Čuda sveta« je tik pred svojo smrtjo sam narekoval, je pa nastopil I. 1314. Tega leta se je namreč vkrcal v Be n e t k a h ter se prepeljal v C a r i -grad — Pera, kjer se je mudil dalj časa v on-dotnem frančiškanskem samostanu. Z ladjo je nato odpotoval v T r a p e z u n t, ki je bil ob tem času izhodišče za potnike, potujoče v Perzijo in Medijo. Po tej poti je šel dalje v E r z e r u m , ki leži 2000 metrov visoko nad morjem na armenski planoti in ima kot tak zelo ostro podnebje, kar je napotilo misijonarja, da je čim preje odhitel skozi Veliko Armenijo mimo A r a r a t a naravnost proti jugovzhodu v T e b r i s , ki je glavno mesto današnje pokrajine Aserbejdžan. Tebris je bilo že tedaj svetovno mesto; saj je štelo pol milijona prebivalcev; nič čudnega, da je Odorik imenuje »največje mesto sveta«. Odtod je dospel po desetdnevnem potovanju v S u 11 a n i k , v veliko trgovsko mesto, ki jc bilo obenem poletna rezidenca perzijskega kana, kmalu po odhodu Odorika je pa Sultanik postal tudi sedež nadškofa Franca iz Perudže, prvega domini-kanca v teh krajih. Iz Sultanika je odšel Odorik dalje proti Y e z d u , nato južno v Persepolis, odtod pa — čudom čuda — zapadno nazaj proti Bagdadu in potem navzdol proti perzijskemu zalivu in ob obali v O r m u z. Le tu pa se je vkrcal v takoimenovano ladjo: jasse, kakršne so rabili za daljna potovanja v teh krajih, z namenom, da dospe na Kitajsko, (jasse so bile mogočne jadrnice z najmanj 100 kabinami, v katerih se je na-najalo do 700 potnikov. Kar pa je najbolj zna-, čilno za te ladje, je bilo to, da ni bilo mogoče najti na vsej ladji niti enega žeblja in čeprav je Odorik * Alojzij Stroj: Kratka zgodovina katoliške Cerkve: v Ljubljani 1922,str. 8L ladjo natančno preiskal, ni našel na njej tudi ne niti koščka železa. Vse deske so namreč bile zvezane z kablvo travo, ki so jo izdelovali iz lupin kokosovih orehov.) Po 28 dneh vožnje je ladja pristala v T a m i, ki leži na vzhodni obali otoka S a 1 s e 11 e , blizu mesta B o m b a j a. Tu je dvignil svete ostanke štirih fračiškanskih mučen-cev, ki so bili nekoliko let poprej namenjeni na Kitajsko, pa so prišli v roko moliamedanskemu poglavarju in so umrli mučeniške smrti 9. aprila 1321. Blaženi Odorik je vzel njihove relikvije s seboj, jih deval ponoči pod glavo in jih čuval vso pot z največjo skrbjo, da bi z njimi prinesel na Kitajsko blagoslov, ki so ga želeli ti sv. mučenci v življenju tamkaj razširjati. Potoval je namreč z enim bratom — tovarišem in služabnikom dalje proti zapadni obali Prednje Indije, ob malabarski obali preko Kranganorja vpuilon, ki ga imenuje Columbum. Od tu se je zopet prepeljal z ladjo z namenom, da pride v južno Kitajsko (Cathay), skozi morsko ožino mimo Ceylona in dalje ob K o r o m a n d e 1 s k i obali v Meliapur, k grobu sv. ap. Tomaža, blizu mesta Madrasa. Pa pot njegova je šla še dalje južno od C e y 1 o n a na Sumatro, Javo in Borneo, kjer je pristal kot prvi evropejski potnik. Pa kmalu na to ga že najdemo na jugovzhodni obali Zapadne Indije v mestu Z a m p a in kmalu na to v Kantonu. Odtod je r.aš misijonar nadaljeval svojo pot mimo mnogo mest, ki jih pa imenoma v svojem potopisu ne našteva B a i t u n (današnji T s i o n e n -t c h e a n), odkoder pa ga je vleklo vedno bolj proti severu. Tako ga kmalu najdemo v F u t s h o u v pokrajini Fu-kien, odkoder je dospel v 18 dneh skozi provinco Če-kiang v N a n k i n g in preko Yan-tse-kianga v Yang-čeon. In tako je stal potem, ko je v nekaterih tednih prehodil L u i t -sing in Tsining pred vrati starodavnega, svetovno znanega mesta K h a n - B a 1 i q , to je sedanjim Pekingom. In baš tecfaj, ko je Odorik dospel tu sem, je vladal cesar J e s u n - T i m u r , imenovan T a y - T u i g , ki je bil oklican za vladarja šele septembra 1323 leta. Na čelu pekinške nadškofije pa je bil še vedno znani frančiškan Janez de Monte-Corvino (t 1330) ki je v Pekingu sam krstil 6000 ljudi, sezidal dve lepi cerkvi in postal nadškof. Pa Odorik sam se je mudil v Pekingu nič manj kot polna tri leta (1325—1328), odkoder je zopet potoval najmanj dve polni leti skozi celo centralno Azijo nazaj v domače kraje. Zanimivi so v njegovem opisu podatki, ki jih sporoča iz prestolice mongolskega — velikega — kana, kjer jih je sam opazoval, kar zatrjuje, rekoč: • Vse to sem gledal na lastne oči; kajti tri leta sem se mudil v glavnem mestu in sem bil pogosto navzoč pri dvornih svečanostih. Za brate našega reda je bil namreč vedno pripravljen na dvoru poseben prostor in tako smo morali zahajati tja tudi zato, da smo blagoslavljali velikega — kana.« — — Kljub temu pa Odorik zelo malo, prav za prav nič ne pove v svojem potopisu o svojih misijonskih vspehih. Pa temu molku se ne smemo čuditi, ker tudi sicer opušča v svojem pripovedovanju vse, kar bi mu moglo prinesti najmanjše priznanje. Ni pa dvoma, da je tekom svojega triletnega bivanja pridobil mnogo Kitajcev za krščansko vero in to tudi v najvišjih dvorskih krogih. Zakaj le ta želja, da poroča svojim cerkvenim poglavarjem o upapolnih misijonskih vspehih v daljni Kitajski in da dobi novih misijonskih delavcev za obširno kitajsko misijonsko polje, ga je gnala zopet v domače kraje. In da bi ta svoj cilj tem preje dosegel, je ubral najkrajšo črto proti domu in sicer: skozi severni Kitaj, Shamsi in Shensi, potem pa skozi Tibet, kjer je zopet kot prvi Evropejec stopil v glavno mesto: L h a s s a , prestolnico Dalai-Lame. Od tu dalje pa ga je vodila pot skozi Samarkand in Bukharo v Dschagataju in zopet južnovzhodno dalje v Sultanik in Tebris, od koder je krenil skozi Armenijo in Mezopotamijo proti Siriji in dalje v Sveto deželo. Tako ga najdemo že I. 1330 v Benetkah, od koder je hotel iti k papežu Janezu XXII, da bi mu razložil, kako lepe sadove obetajo misijoni na daljnem Vzhodu in da bi si od njega izprosil sodelavcev za tako nepregledno misijonsko polje. Na potu je zbolel. V Padovi je narekoval svoj potopis. Umrl pa je blaženo dne 14. januarja 1331 v Vidmu. Ljudje so kar v procesijah romali na njegov grob. Njegovo truplo počiva dobro ohranjeno v karmeličanski cerkvi v Vidmu. L. 1881 so mu učenjaki kot enemu najslavnejših srednjeveških potopiscev slovesno odkrili spominski kip v njegovem rojstnem mestu. H koncu povdarjamo, da je blaženi Odorik prepotoval vsa ta dalekosežna pota, po načinu tedanjih frančiškanskih misijonarjev, bos, oblečen v svoj habit vsepovsod (izvzemši slovesni sprejem pri deželnih knezih, zlasti mongolskem velikanu kanu, ko si je nadel preko svoje redovne še druge sijajne ceremonielne obleke) in to kljub velikim nevarnostim na suhem in morju, kar vzbuja občudovanje in spoštovanje do tega velikega potopisca in misijonarja, pa kliče tudi nas na požrtvovalno, sodobno delo za katoliške misijone. Filipič J. Hiše Star in siv je moj grad. Široke ima stene in mrzle. Skoznje se nikdar ne izvrta misel in pesem se ubije kakor kanarec, če ga z dlani spustiš. Strop se včasih zniža do postelje in črno tramovje zlohotno srši vame. Skozi špranje gibljejo krvavi prsti pokojnih, ki so nekoč tesali in kamenje lomili, pa so bili plačani s korol>ačein. (Oj stari oče, ki si mi v črnili včerih bajal, povej jim na onem svetu, naj odmaknejo prste, ker me je strah!) Ta stari grad nima oken. Snmo line zevajo skozi debeli zid. In prek njih so spete železne lese. Skozi line nerad gledam. Bojim se, da bi mi hrepenenje zlomilo prsi. Če pa se spozabim in mi oči z.beže na tnalo, kjer moji drobni nečaki gradijo kozolce in se gredo ateka pa mamo, se mi roke krčijo, lomil bi železo in se vrgel skozi lino, da bi vsaj košček tega življenja ujel... Pa debel je zid in roke so slabotne. Takrat se mi z/l i, da nebo ni več blizu Boga, ampak da se je kakor težak pokrov usedlo na«! mojo sobo. In jemlje mi dah. Roke se mi spuste kakor mrtva misel. In nimam več želje in ne misli in ne besede. Zvečer ko ležem v posteljo, ne prižgem luči. Gledam v stene, ki so straišno pralne, Ni križa, ni božje podobe. Samotna muha, ki ie zašla, brenči na« menoj. Ne ve za line, da ni se vrnila. In tenki komarji zujijo z mojimi mislimi, ki begajo i* kota v kot; ko se vrnejo, pridejo prazne; kalne so kakor ziblojena lužo. Včasih zaprem oči. Pa nenadno zaječi klop. Nekdo je jeknil i v kleti ali z drugega sveta. Kaj hočete od mene, mrtvi dedje? Nimam kruha, nimam vina, nimam dobre besede. Pivtzna je moja soba. Postelj je ozka in ne postlana. Ni kropivčka nad njo. Ni Manuke božje. Ni angela varuha. Zvon se nikdar ne sliši. Včasih glasno govorim, da ne pozabim besed, pa jcca od sten kakor v grobnici. Če se kdo zmoti k meni, pusti vrata odprta ... O Bog, ne daj, da umrjem v tej strašni hiši! Iz prahu sem pobral list, ki nosi življenje moje iz lanskih dni. In strah me je mrzlih, sivih »teu, med katerimi sem živel. V njih je danes prazno; samo dedje se še v nočnih urah v rac-ajo. Gradi se mi nova hiša. Arhitekt je moja žena. In čisto svoj načrt ima: Zidje bo belo kakor sam božji blagoslov. Prek oken ne bo visela lesa. Svetla in prostrana bodo, skoznje se bo videlo na drugi svet. Pokrov hiše se bo odmaknil, da nama ne bo duše težil. Dušo boni rnzlila po sobi: na stene, na mize, na postelje. In ko bo večer in te ne bo, jo bom postavila na okno, da ti bo svetila. Vsako n«>č nom premišljala, kako bi ti drugi dan pokazala ljubezen, drugače od včeraj. Premaknila bom prtič nn mizi, morda en sam rob in ko boš prišel, boš videl. Zakaj čutil boš, da se je tudi v meni nekaj premaknilo. Morda bom molčala, p-i boš vseeno poslušal moje besede, Ti boš znal. Ko Ik>5 žalosten, bom odprla večerna okna in molila; in slišal boš zvonove z nebes, pa pozabil na bolečino. In ko boš legel, truden o 1 dolgega dneva, bom ti napravila tri križke, da bo Bog legel k tebi. Ange.l, čuvar tvoj, in jaz pa bova stražila ob troji glavi vso noč in molila. Tako mislim, boš našel v meni ženo. kakor si jo iskal. »Če je ne bom našel, kakor je mati moja, ne bom imel žene. Amen.« Blagoslov tebi, žena, blagoslov tvoji hiši! Profesor: Znanost je> tako napredovala, da moremo danes slike pošil jati brezžično. Gospa: Kako čudovito! Ali kar z okvirjeni? »Mama, ali je kaj težko obdržati skrivnost za sč?« »Nc vem, otrok — nisem še poskusila.« »Od samih skrbi ne morem »pati nobeno noč.« »Tega pa ne boste dolgo vzdržali. Treba bo kaj ukreniti.« »Sciin že — spim podnevi Stran 8. ■flLOTENBC«. An «. Švicarski pletilni stroj ..OUDied" E1 ;oantn< oprema, neprek jljiv mate-rijal! Pisalni stroji v treh vtlikostih. aovoal • Šivalni stroj kol damska pisaiOH miza Samo or< iC5. PETELINC - LJ(JBUA?Ifi TELEFON iNTERURBAN 2913 Zmerne cene tudi na obroke NAZNANJAM cenj. občinstvu, da sem prevzel staro gostilno »I5 o d Skalco« v hiši na Mestnem trgu št. 11, sedaj last g. Josipa Cigliea, trgovca v Ljubljani, kjer bom točil sama pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina po najnižji ceni kakor sledi: Muškat silvanec Din 18 Rizling Zavrčan Cviček Haložan Črno dalmat. Din 14 Din 16 Din 14 Din 14 Din 10 Belo dalmat. Turški vrh Prošek Slivovka dom. Brinovec Hruševcc Din 10 Din 14 Din 20 Din 50 Din 50 Din 50 Istotam sprejemam stalno abonente na dobro domačo hrano tudi po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporočava MILKA in ANTON PERNAT, gostilničarja. Ogledala teh vrit, velikosti tn oblik Stekto zrcalno 6—8 iti**, maftinsko 4—fi mm, portalno. Ieua»c alabaster itd. Specfrum d.d. Lfubliana Vil - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osnek Oklic pfO?forol''ne sodne dražbe Na zahtevo Mosche Terezije v Ljubljani in drugov kot lastnikov zemljišča pod vL št 169 k. o. Sv. Petra predmestje I. del, se bo vršila prostovoljna sodna dra/ba tega zemljišča v torek, dne 14. aprila 1931 ob 10 dopoldne v pisarni no'arja Hudovernika Aleksandra v Ljubljani, kot sodnega komisarja. Izklicna cena in obenem najnižji ponudek znaša 48 600 Din. Vsak ponudnik mora plačati pred početkom dražbe varščino v znesku 5000 Din v gotovini ali v tuzemskih državnih papirjih ali v drugih tu-zemskih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih ali vložnih knjižicah tuzemskih hranilnic ali posojilnic. Natančnejši dražbeni pogoji se morejo vpo-gledati v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja. V Ljubljani, dne 10. aprila 1931. Aleksander Hudovernik, notar kot sodni komisar. FOTO-MAlEttlJAIA, raznih slik i. dr. •» *»P»r« C Izdelu ejo se vsa am iterska dela, ter je t mniea s potrebnim pripomočki za razvijanje, kopiran e in povečanje vedno na raz oiago. Priporočam tudi že nad 27 let obstoječi Foto-Atel e v \Volfov ulica št. 6. — Žt**" Priznana točna postrežba pri zmernih cenah. Mine fsivivc lolosrm - Urni mi« Dobroidoča V vsakem kraju ne otv »r: podružnica. V ta namen 8« la h zaupljiva oseba (postranska služba) v hV' j-lVll upravi(ere(-ice) tmmt Mesečni dfchodek 151 2110 dolu rje. t Pošljite kuverto z naslovom. Dopisi ua i se pošMjajo na nn lov: ,The Mai;ctty-Company\OalHetiburg (L.Holland) Dopisovanj« no možnosti nemško ali francosko. gostilna in trgovina z mešanim blagom, z nekaj gozda, travnikov in sadnim vrtom, pri kolodvoru, vsled selitve poceni naprodaj. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod »Velik promet« št. 3950. Razpisuje se služba goziinena u adn ko usposobljenega za samostojno upravo gozdov veleposestva križniškega reda pri Veliki Nedelji. Plača in vsi drugi pogoji po dogovoru. Prošnje z dokazili usposobljenosti in navedbo dosedanjih služb sprejema do konca tega meseca Križanski p r i o r a t v Ljubljani. Najnove ši 4J® ..Sachs" " mul rji, dvukoiesa, otroški vozički, šivalni stroj, posame/.ni deli, i neuma-tika. Ceniki franko. Najnižje cene. „TRIIiUNAu F. B. L. Ljubljana, Kar ovska cesta št. 4. Na drobno! Na debelo! Pomaranče limone in vso zelenjavo, paradižnike Razpošiljamo v vsak množini po najugodnejših cenah samo sveže blago. „Proda" d. z o. z., PreCna ul. 6, Ljubljana Pozor otno«r?dnfkl! Pred nakupOm Perenospora brizgalen si ogleite eliko zalogo domaČega iz delka firme KMET I Vsakdo lahko pred naku om preizkusi škropilnice ob istočasnem poduku o praktični uporabi. Brizgalne so zelo zanesljive, iz trpežnega materijala in solidnega izdelka Razen tega vzamem stare brizgalne na račun. Nr željo «e pa tudi po mojem sistemu predeiato že rabi ene brizgalne. Moi sistem je jako prantičnega izdelka Se priporočam za cenj. naročila, kakor tudi zt vsa kleparska dela KMt I FERD-i, kleparski mojster, TRl3NJE, Dolenjsko. DOrkopp WaKenrad Iorpcdo kolesa po najnižjih cenah pri .Tehnik" JlttlP BANJAI L ubljana Miklošičeva c. 20 SALON >C H I C. LJUBLJANA VfOLFOVA ULICA 3 sprejme samostojno prvovrstno l. Klkui - Ljubljana priporoča svojo zalogo 'ležoiko* solnrnikov in sprebaialnih nallr Popravila točno tn aolidno pomocnico j (modistinio) Istotam se sprejme tudi učenka. Zooer mo*e v ©heke ie najboljše sredstvo TARMOL, ki se dobi v vseh iekarnah in drogerijah. Izdeluje ga •Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg št. 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). foaravlianje ur tn gramofonov s« Isvriula 'oeao po olzkl cml In garanciji. Oramolonl ta ras* Ične gramofonske plolteao v«d* no » zalogi pri fllierman S Kindl urana In sintarja Ptuf Polytechnična univerza — Pariš SO. leto. Študij za inženerje »In Absentia« Oddelki: gradnji avtomobilov, aeroplanov. elektrarn, železobeton -Centralna kurjava • V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje. Oeneral-Sekretariat, dept. L. S. 38, rue Hall6, Pariš. Visok zaslužek potom fabrikacije gorilnega briketa iz žaganla, oblanja, premogovib odpadkov itd. — Stroji niso potrebni. Pravica za proizvajanje se odstopi. Dopise v nemščini na A. Greschik, Chemiker Levoča, Tschechoslovvakei. Sadno drevje jablane, hruške, črešnje, slive, breskve, marelice, lešnike, orehe, kostanje, nešplje, ribizle, kotunulje, jagode itd. itd. — je še na zalogi v drevesnici Josip Roseuberg, Maribor, Tržaška cesta št. 64. Telefon inter. 2301, Maribor. Brzojavi: Roseuberg. Zahtevajte ceniki , i■, .■<; »Tujsko-prometno društvo« v Kranjski gori razpisuje obdajo restavracije v kopališču »Jasna« ob Pišenci pri Kranjski gori za 3 leta v najem. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah so vložiti najkasneje do nedelje, dne 26. aprila 1931. Društvo si pridržuje pravico, oddati kopališko restavracijo brez ozira na višino ponudene najemnine. Pogoji, kakor tudi vsa pojasnila se dobe vsak dan v društveni pisarni. Pripominja se, da bo v glavni sezoni vsak dan svirala godba v kopališču. Naznanjamo, da je danes v starosti 62 let umrl NACHTIGALL IVAN uslužbenec tvrdke Bolaffio & sinovi, Ljubljana Pogreb bo ▼ ponedeljek, dne 13. aprila 1931 ob 14 iz hiše žalosti Ižanska cesta 22. Naj počiva v Bogul V Ljubljani, dne 11. aprila 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri Lfiidshl posojilnici rea. zadr. z n. z. f CClfU re4 70dr- z n 1 v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroStvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiž nad 50U0 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Ob smrti našega predobrega soproga, zlatega papana, gospoda V Jerneja Serjaka smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, da se nam je nemogoče zahvaliti vsakemu posebej. Zato se tem potom iskreno zahvaljujemo velespoštovani rodbini g. Ericha Krisperja, kakor tudi tvrdki Ant. Krisper in njenemu osobju, križanski moški Marijini družbi, nočnim častivcem presv. Reš. Telesa, Vincencijevi konferenci, Št. Jakobski prosveti, vsem hišnim strankam, prijateljem in prijateljicam, kateri so nam v najbridkejših trenutkih stali ob strani. Preč. gg. kanoniku Al. Stroju, mestnemu župniku Jan. Barletu, prof. dr. And. Snoju in Al. Tometu za tolažilne obiske v zadnjih dneh, kakor tudi ostali preč. duhovščini za pogrebno spremstvo. Iskreno se zahvaljujemo gg. zdravnikom dr. M. Majcnu, dr. Iloglerju, dr. Volavšku za pomoč v bolezni. Zastopstvu mesta Ljubljane, sedanjim in bivšim občinskim svetnikom, zastopnikom trgovskih društev in tvrdk, kakor tudi vsem, ki so v tako obilnem številu spremili nam dragega rajnega na zadnji poti k večnemu počitku. Srčna zalivala za poklonjcno cvetje in Šentjakobskemu cerkvenemu zboru za ginljive žalostinke. Vsem in vsakemu posebej »Bog plačaj«! Ljubljana, Nikšič, Osijek, 12. aprila 1931. Rodbine Šerjak, Zupan, Brečko. Delniška družba pivovarne nion Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preje T. Gotz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo io črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit. Liubliana Tele f oni Brzojavlf ' 1 ' 1LJANA ?310 in 2311 P vovnrna ,UNION' Liubljana A-2? I , u vama ,UNION' Maribor Js k /1 V. K.: Pesem gluhoneme dekVce Vse vidim: solnce v mladem jutru, modrino božjega neba, belino brez, drhtenje cvetja, ki v vetru rahlo šepeta. Vse vidim, vse. Še plitko zlato, ki vsak dan verno prileti pod moje okno, kljunlek drobni odpira in žgoli, žgoli... Vse vidim, vse. Le srcte svoje nikjer ne vidim... V molk brez dna kot v grob je pokopana zame vsa ta lepota sred polja. — Tekma Spisal in risal: E. D. Tekmovalci niso bili nič kaj zadovoljni s prihodom te nevarne tekmovalke. Dobro so se zavedali premoči te dolgonoge potepinke. Ne-voljno so jeli godrnjati. Marsikak prezirljiv pogled je zadel ubogo kobilico, ki je vsa potrta ostala in čakala na odločitev. Med tem se je sodniški zbor s slinarjem na čelu umaknil na posvetovanje. Končno so gospodje sklenili, da kobilica lahko tekmuje. To pa zato, ker je v tako zbranih besedah naprosila gospode. Starter mureu jo tudi njo opremil s številko ter ji je odločil mesto poleg rogača. Še nekaj hipov in božji volek je dal z zastavo znamenje za odhod. V hipu je bila vsa okolica zavita v oblak prahu. Tekmovalci so se v divjem diru zapodili nizdol, saj je bilo treba dokazati živalskemu svetu — kdo je najhitrejši. Ko se je prah nekoliko polegel, so gledalci lahko zasledovali srditi boj. Prvo skupino so tvorili brzci in kozlički, ki so z neverjetno naglico jemali pot pod noge. V velikih skokih jih je skušala dohiteti kobilica. Njej so sledile mravlje, ki so se venomer preplašeno ozirale, kajti tik za njimi jo je ubiral rogač. Uboge živalce so ves čas živele v strahu, da jih nerodni velikan pohodi. Tik za rogačem se je kosala debelušna polonica z govnjačem in grobarjem, ki niso bili baš najhitrejši. Gledalci so bili že ob starlu prepričani, da si pribori prvo mesto kak brzec ali pa — kobilica. Slednji so se namreč z neverjetno naglico bližali cilju. Vsem je bila velika uganka gost oblak prahu, ki se je vedno hitreje in hitreje bližal cilju. »Kaj neki to pomeni,« so se povpraševali Nikdo ni vedel odkod ta prah. Saj v vsej skupini ni bilo nikogar, ki bi bolje tekel od brzcev. Kozlički, brzci in kobilica so pretekli nekako dve tretjini poti, ko jo trobentač naznanil prihod prvega tekmovalca na cilj. V tem se je od cilja culo navdušeno pozdravljanje; gledalci so pozdravljali zmagovalca. Kdo zamore popisati veselje zbranega žu-želskega sveta, ko so zagledali slinarjevega sina, ki je kot prvi prispel na cilj. Navdušeno so mu otipavali pipalke ter so mu k neverjetnemu uspehu iskreno čestitali. Kdo je pač pričakoval, da bi sicer počasni slinar premagal celo najhitrejše žuželko — brzce. Med tem, ko se je mali slinar hladil v senci lapuhovega lista, so izmučeni prihajali ostali tekmovalci na cilj. Od začudenja niti hitel. Ali je sploh istočasno pričel teči kot ostali? Kdo ga je videl? Taka in enaka vprašanja so krožila od skupino do skupine, od tekmovalca do tekmovalca. Vsi so se vpraševali: »Morda je slinar goljufal? Kdo mu more dokazati prevaro?« Brž se je sestavil sodniški zbor, ki je sklenil, da kar najnatančneje povpraša, kako in kdaj je slinar prispel na cilj. Murnov brat, ki je bil kot kot sodnik na cilju, je svečano izpovedal, da je slinar popolnoma pravilno pritekel v cilj ter se ni posluževal nikakih nedovoljenih sredstev. Sicer pa s čim bi si naj pomagal? V pravilih je bilo določeno, da se sme tekmovati le z nogami, kdor se bo posluževal kril, bo izključen. Polž se pa kril ni mogel poslužiti, čo jih nima. Casomerilec muren je dalje povedal s kako neverjetno naglico je tekel polž. Niti videti ga ni bilo. Le ogromen oblak prahu se je bližal cilju in slinar je bil tu. Gospodje sodniki so končno uvideli, da je polž popolnoma pravilno premagal svoje tekmece. Gospod Slinar starejši, pokrovitelj tekme je končno slovesno proglasil svojega sina za hitrostnega prvaka za leto 1930. Sicer je bilo v pravilih določeno, da se tekme udeleže le žuželke, a glede na to, da spada polž med najbolj počasne stanovalce polj i a travnikov ter gozdov, je odbor sklenil, da se v tem slučaju tudi polžu lahko prizna pribo-reno prvo mesto. Polž je torej prvak! Po teh besedah je godba zaigrala veselo poskočnico in gledalci so ponovno jeli pozdravljati svojega miljenca. Vsi so se iskreno veselili slinarjevega uspeha. Le nevoščljivi rogač jo osramočen odletel. Slinar je bil ta dan deležen neverjetne časti in slave. Ovenčanega so spremili gledalci in tekmovalci v gostilno «Pri veselem Činrlu». Tu so se gostili in veselili do ranega jutra. Ob dobri uri, ko je mladi slinar ves prežet sladkosti tega pomembnega dne prikimaval za mizo, je v sladkem ganotju zaupal brhki čmrlovi hčerki, ki mu je stregla, da pri tekmi ni lezel, temveč se je enostavno skotalil po klancu. To, da je povzročalo veliko prahu, tako, da gledalci niso mogli opaziti njegove prevare. Tile pred ciljem je nato zlezel iz svoje hiše ter je kar najhitreje prekoračil črto in pretrgal nit na cilju. Da, tako si je slinar priboril prvenstvo. Gotovo bi polž še tisto noč slabo naletel, če bi čmrlova hči zaupano ji skrivnost odkrila ostalim gostom. Ker ji je pa mladi slinar že od nekdaj jako ugajal — je molčala. A obljubiti ji je moral, da nikdar več ne bo tekmoval. Tako se je končala slavnostna pomladna prireditev. Odslej se je polžu dobro godilo. Sicer zaničevan, zasmehovan in preziran, je vse do prihodnje pomladi užival pri vseh žuželkah veliko čast, ugled in spoštovanje. Konec. »pregovorili niso mogli, ko so Culi, da je polž prvi. Nanj so namreč ob pričetim tekme že popolnoma pozabili. Ko je dal muren znak za odhod, so bili vsi prepričani, da počasni slinar niti desetino poti ne bo premeril, ko bodo ostali že na cilju. In sedaj lo presenečenje —. Slinar prvi! Nikdo ni mogel razumeti, kako 3e je io Hjodilo. Saj nikogar ni na progi pre- Peieiin „Kiki" m tetka lisica »Nebojseme" Široko se je razkoračil petelin Kiki na dvorišču in obenem, ko je glasno zapel, da se je slišalo po vsej vasici, zamahnil krepko s pe-rotmi, kot bi hotel vzleteti pod sinje nebo. Ponosno so tedaj druge kokoši — njegovi podaniki — dvignile glave češ, kakšnega gospodarja imamo. Petelin Kiki se je tudi zavedal tega dostojanstva. Njegova obleka — perje — se je bolj svetila kot solnce no noči. Vse se ga je balo, spoštovalo in cenilo. Celo njegova lastna mati se ga je bala, dasi je bila že priletna starka. Nekoč ga je Kokodajsa, tako je bito namreč ime njegovi materi, posvarila, ker se jc preveč približal domačemu psu Paziju, ki ni bil prijatelj kurjemu plemenu. Posebno še je imel ta Pazi na piki domišljavega Kikija, kar renčal je, kadar ga je gledal, kako ošabno sc nosi Kiki. No, in tedaj je Kiki, menda slabe volje, uahrulil svojo staro izkušeno mater Ko-kodajsO, da je bežala od njega, ker se je bala, da bi se šc bolj ne razjezil. Od takrat ga je pustila v miru, ker je vedela, da se ni dobro z močnejšim bosti. Nekega clne pa, kmalu po tistem dogodku, jc prišla mimo skušena, stara in vsa siva tetka lisica »Nebojseme,« velika prijateljica kokošjemu rodu, kot je zatrjevala. Ko so jo zaglede kokoši, so z glasnim vpitjem zbežale, le pogumni Kiki je ostal'na mestu, češ kdo se e upa na domačem dvorišču? In res je bilo tetke lisice Nebojseme sam med. Zato se je tned tetko in Kikijera razvil živahen pogovor. TetKa jc tožila o svojih nadlogah, med drugimi jc tudi pripovedovala, da za j;i leta zelo peša in čuti, da se ji bliža zadnja ura. Pravila je, da jo muči kašelj, naduha in ob slabem vremenu ji greni življenje še revmatizem. »Tudi jesti nc morem,« je žalostno vzdihnila; »nič zob nimam več.« Seveda je Kiki sila ganjen in je ubogo tetko lisico na vse načine tolažil, pa ni dosti pomagalo. Vsa v solzah ie Kikiju «onujala ovelo svojo šapo v slovo. Kiki jo je že hotel krepko stisniti s perutmi pa se je premislil, čudno se mu je j>a vseeno zdelo, da je t 'ka ves čas tako poželjivo vanj obračala vsoje oči. Kiki pa, prebrisan kot je bil, ji reče, da ni treba še jemati slovo, češ saj ste še mladi in krepki in smrti tudi še ne bo najbrž tako kmalu. Po teli besedah pa se požene na bližnjo vejo drevesa in zapoje na ves glas. Na zdravje tetke lisice Nebojseme. Tetki ni kazalo drugega kot kje drugje poskusiti svojo srečo, tu je bila premalo premetena ... Šopek gospoda Muca i. Gospa Muca je brzojavila gospodu Mucu: >Danes ob pol 2 popoldne se vrnem z Dunaja domov. Čakaj me! Pika.« Gospod Muc se je od radosti postavil na glavo, navdušeno pomigal z nožicami in za-vriskal: >2ivijok Potem se je pražnje preoblekel, vzel v desnico šopek marjetic, v levico gosposko palico in slovesno odkoracal na kolodvor. Gospod Muc čaka, čaka, ura bije: »Tika— taka«, čas hiti — gospe Muce pa odnikoder ni. Vsega je kriv vlak. Veliko zamudo ima. Gospod Muc postaja nepotrpežljiv. »Joh, prejoh,« ga slednjič močno zaskrbi, Jče se le ni kakšna nesreča zgodila!?« Da si prežene črne misli, začne po starem narodnem običaju trgati cvetove s šopka in mrmrati: >Pride — ne pride — pride — ne pride...« Halo, otroci! Iztuhtajte k tej zgodbici kakšen posebno zabaven konoc. Najboljši in najzanimivejši konec bo nagrajen z lepo knjigo. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 16. t. m., na naslov: Kotičkov striček, uredništvo >Slovenca« v Ljubljani. Slrfekov kotiček 147. Dragi Kotičkov striček! Danes Ti prvič pišem. Jaz se pišem Musec Niko. Pri nas imamo kozo. Smo zelo revni. Očeta nimam več; umrl mi je že pred šestimi leti. Jaz sem ministrant pri farni cerkvi. »Slovenca« nimamo naročenega, ker smo revni. Kljub temu Te imam jako rad in ludi upam, da ne boš vrgel mojega pisma v koš. Drugič kaj več. Te pozdravlja Niko Musec, učenec IV. razreda v Logatcu. Odgovor: Dragi Niko! Niko Musec se pišeš — to drži — in vrl dečko si — to še bolj drži. Odkritosrčno priznavaš, da se ne moreš prištevati med bogataše — nič za to! Še bolj Te imant radi tega rad in še raje objavim Tvoje pisemce v mojem količku in še raje odgovarjam nanj. Olroci bogatih staršev imajo žo itak toliko dobrega in lepega v življenju, da jim je takle neznaten rad in še raje objavim Tvoje pisemce v svojem najskromnejše veselje, ki jim more biti še dodano. Tebi bo moj odgovor gotovo napravil stokrat več veselja, kol bi ga njim. Zato Tvoje preljubo pisemce kar ko j objavljam in Te ■ krogu mojih kotičkarjev najlepše pozdravljam Kotičkov striček 148. Dragi Kotičkov striček! Spet Ti pišem. Veš, jaz imam svojo putko, ki mi vsak dan znese jajček. Zato Ti pošiljam pirhe. Sprejmi jih kot skromno darilo za veliko noč. Enega rdečega lahko daš Požgančevemu očetu, da ne bodo preveč žalostni za praznike. Pridi no, striček, enkrat v škofjo Ix>ko! Spomladi je tako lepo pri nas. Co prideš k nam, bova šla skupaj obiskat tistega g. učitelja, ki je Tebo učil. Prav rada bi ga poznala. Mogoče ga večkrat vidim, pa ga ne poznam. Srčno To pozdravlja učenk M i n k a K r e 1 j, a I. razr. m. šolo v Skolji Loki. Odgovor Draga Minka! Se obema — Tebi in Tvoji putki — pr* lepo zahvaljujem za poslane pirhe. Holali, kako sem bil veselo presenečen! Lej jo no punčko, sem se zadovoljno nasmehnil v svojo sivo brado, lej jo no, kako se kar na lepem spomni name! Bi prej pričakoval zvrhane mošnje dolarjev iz Amerike, kot Tvojega darila. In sem ga bil ludi bolj vesel. Denar se zapravi, sledi razočaranje, žalost, grenak spomin — takelega darila, z iskreno otroško ljubeznijo blagoslovljenega, pa človek nikoli ne pozabi. Učitelj, ki je mene v Skolji Loki učil, je najbrž že zdavnaj umrl. Če pa ni, mora biti Že tako star, da bi jaz njega in on mene več ne spoznal. Zato — bi dejal — skorajda nima pomena hoditi zgolj radi toga tja. Če bom prišel, bom prišel Tebe obiskat. Mi boš pokazala svojo putko. Bomo skupaj eno rekli in zapeli! Pozdravljena! Kotičkov striček. 149. Dragi Kotičkov striček! Tudi jaz sem se odločila, da Ti napišem par vrstic kot zvesta čitateljica Tvojih povesti in Tvojega količka. Sem še majhna, stara komaj 12 let. Obiskujem L razred meščanske šole in sem prepričana, da me boš sprejel med svoje kotička rje. Za danes si ne upam več pisati, ker se še dobro ne poznava. — Bodi mi tisočkrat pozdravljen od Tvoje verne prijateljico Silve S m o 1 e j, učenke I. razr. m. šole na Jesenicah. Odgovor: Draga Silva! Majhna si še, praviš. Hm, veš kaj, meni se vse močno zdi, da je ta Tvoja trditev iz trte izvita. Dvanajst let si stara in v meščansko šolo že hodiš — pa boš majhna! Hohoho, beži no kam! Saj se še punčke, ki so komaj šesto pomlad zagledale in prvemu razredu »dober dan« rekle, ne prištevajo več med majhne — pa se boš Ti! Veš, kdo lahko reče, da je šc majhen? Požgančevega očeta vrli sinko, ki je baš danes mesec dni svojega življenja dovršil in še prav nič drugega kot »veveve« govorili ne zna. Ti pa že lahko na prste stopiš in se pobahaš: >Poglejte, kako sem že velika, sa-pradimiš!« Za vsak slučaj — da bomo na jasnem glede Tvoje velikosti — mi nemudoma sporoči, koliko meriš v višino in nižino. Bomo potem po pravici in resnici razsodili, kam Tc lahko uvrstimo: med palčke ali med velikane. Torej — na svidenje! Kotičkov striček. 150. Dragi Kotičkov striček! Se Ti prav lepo zahvaljujem, da si me sprejel za članico Tvojega kotička. Obljuba dela dolg, pravijo. Jaz sem Ti obljubila piruh — in Ti ga tudi pošiljam. Piruh jo sam po sebi malo vreden, a prosim Te, sprejmi ga z isto dobro voljo, s katero Ti ga jaz pošljem! Zlata Z a 1 o k a r, učenka III. razr. vadnico v Mariboru. Odgovor: Draga Zlata! Tvoj piruh je bil pa še posebno imeniten, Tvoji To moram na ves glas pribiti. Kar ustrašil sem se ga, takšen debeluhar je bil. Ni res, da je bil malo vreden, nego je res, da je zame predstavljal vrednost zlate gore! Hoje j. da bi Ti videla, kako sem se postavljal z njim po beli Ljubljani! Ljudje so kar zijali, strmeli in me na glas občudovali: »Saprlot, je Kotičkov striček danes tič!« Torej lepa hvala in živijo in lako dalje in lepo pozdravljena, mojega kotička nova »članica«! ' Kotičkov striček. Za zidano voVo Učitelj: v Julka, koliko ti ostane, če od deset vzameš tri?« Julka (molči). Učitelj: >No, koliko imaš prstov na obeh rokah ?< Julka: : Deset.« Učitelj: >A če bi ti Irije manjkali?^ Julka (veselo): TIojej, potem se mi nc bi bilo treba učili igrati na klavir!« Po ovinkih Oče: Zakaj pa danes tako jokaš, Tonček?« Tonček: /Ker sem slabo napisal nalogo.; Oče: »Kaj pa jc učitelj k temu rekel? Tonček: j Z glavo je tresel.« Oče: >In zaradi tega se tako dereš? . Tonček: ^Seveda! Saj ni tresel svoie glave, saj jc tresel mojo!« Stran 10. »SLOVENEC«, dne 12. aprila 1931. Štev. 82. ADRIENE BEMBERG EMONA BEMBERG CREP SLOVEN BEMBERG Arkadi j Averčenko: Ljudje štirih dimenzij »Čudovito, kako ste vi komični!-!: pravi ona sanjavo, laskavo, razigrano. Ker nisem vedel, ali to v takem slučaju pomeni pri ženi pohvalo ali grajo, sem si prizadeval, da dam neodločen odgovor. >Prav tako je! Popolnoma naravno! To lahko rečemo, vendar, kako smem to smatrati .. .< j »Včasih me prisilite k smohu!« >Ah, to je krasno od vas!« sem dodal jaz oprezno in jo skušal razumeti. »Veste, on je pravi Othelo.« Ker sva doslej govorila o nekem starem doktorju, njenem domačem zdravniku, me je ta njegova lastnost zelo iznenadila iti odvrnil sem: »Tega nisem nikoli mislil.« Ona vzdihne. »Da! In kaka grozna misel, da je človek za večno v oblasti takega človeka! Včasih se kesam, zakaj sem ga vzela. Preprii.tna sem, da ima še vedno razbito glavo.« »Ah, vi govorite o svojem možu... Pa kdo mu je .. .« Pogleda me začudeno. »Saj nima moj mož razbite glave. On sain .. .« »Da ni pa?...« »Seveda ni! On je razbil glavo nekemu mlademu človeku.« Ker smo se pred tremi tedni zadnjič pogovarjali o mladih ljudeh, je bil la mladenič — če ni morda mislila na svojega doktorja — zame popolnoma neznana oseba. Zato sem jo samo pogledal zmedeno in dejal: »Dokler mi ne razjasnite nezgode tega mladega človeka, bo njegova usoda popolnoma tuja mojemu srcu.« »Ah, vidite, popolnoma sem pozabila, da vi o vsej tej stvari ničesar ne veste. Tako zvečer sva se z možem vračala od nekega znanca domov — skozi park. On pa j« sedel na klopi, dokler nismo prišli do električne luči. Bil je bled in imel je črne lase. Ljudje so včasih čudovito nepremišljeni. Bila sem tedaj v črnem klobuku, ki mi stoji zelo lepo. Od hoje mi je postalo lice rdeče. Ta nesrečnež me je nekaj časa motril in nenadoma skočil s klopi ter krenil proti nama. Razumete, bila iem s svojim možem, in to je največja nespa-met, če takle mladič stopi k mojemu možu, o katerem sem vam že povedala, da je kakor Othelo. In ta človek pristopi in zgrabi mojega moža za roko. .Izvolite, ali imate ogenj?...' Aleksander pa mi iztrga roko in se hitreje kot blisk pripogne, pograbi opeko — pa njega po glavi — tresk! Mladenič se je zgrudil kakor drevo. Strašno!« »Ali je bil res tako ljubosumen?« Skomizgnila je z ramami. »Saj sem vam rekla... Čudovito, kako ste komični I < Ko sem se ločil od nje, srečam na prvem vogalu njenega moža. »Ah, dobro, da vas srečam. Čemu se nas ogibate? Kaj naj to pomeni?« »Tudi v bodoče bom delal tako. Pravijo, da z opeko razbijate glave ko suhe orehe.« Prasnil je v krohot. »Moja žena vam je povedala? Dobro, da sem imel vsaj opeko pri roki. Sicer — samo pomislite — pri sebi som imel 1500 rabljev, a moja žena je imela v ušesih svoje briljanlne uhaue.« Nehote sem se umaknil. »Pa v kaki zvezi je to z uhani?« »Lahko bi jili bil odtrgal z mesom, z uhljem. Park je bil popolnoma prazen in samoten kraj.« »Knj mislite, ali je bil to kak razbojnik?« »Ni bil! Najbrž je bil kak ataše francoskega poslaništva, kajne? Na tako zapuščenem mestu pride k meni človek, poprosi me za ogenj in zgrabi za roko! Mislim, da je to dovolj jasno.« In utihnil je razžaljen. »In vi — sle ga nalo z opeko?« »Po glavi! Pravim vam, niti žugnil ni več. Na to se razumem, hvala Rogu.« Stvar se mi je zazdela sumljiva. Opravičim se in krenem dalje. ★ »Saj vas človek ne more dohiteti!« za-slišim neki glas»za seboj. Ozrem se in ugledam svojega prijatelja, katerega že tri tedne nisem videl. Pogledam | ga pazljivo in sklenem roke nad glavo. Toliko, da sem zadržal vzklik. »Moj Bog, kaj se vam je zgodilo?« »Danes sem prišel iz bolnišnice. Slab sem še.« »Ali, za božjo voljo, kaj vam je?« Malo so je nasmehnil in nie vprašal: »Povejte mi, ali niste slišali, da bi bil pred tremi tedni v našem mestu nekdo pobegnil iz norišnice?« i »Res ne veni. Pa kaj je prav za prav?« »Ali se ni morda zgodilo, da je neki ' norec napadal mirne meščane?« j »Bežite, bežite, kai se vam tako dobro zdi, da se brigate za take bedarije? Rajši povejte o sebi.« »Saj to jo tisto! Tri tedne sem visel med življenjem in smrtjo in še danes imam precejšnjo brazgotino.« Primeni ga za roko in vzkliknem z nena-, doma prebujenim zanimanjem: »Kaj pravite? f Brazgotino? Pred Iremi ledni? Ali ste takrat sedeli v parku?« »Seveda senil Najbrž sle čilali v novinah. To je bil eden na jneu milejših dogodkov v mo-J jem življenju. Sedim ncketra lenega tihega ve- Zdej se gre za use kaj družba. Zdejšna mladina je nekam, reevma: čudna. Nubena reč ji ni uSeč, kar se je naredi d.u zdej. Zadnč sm guvuru iz ena taka prsmodn, pa m je reku, de b iz univerze tiste turnčke, ke sa no streli, ta narrajš dol sprasku. »Tu nima nubengn ksihta,« je reku. »Tist balkon spredi, je tud oltfatriš,< je reku. »Cela baraka je sam še zu muzeum.c Taka je naša mladina, naša nada. Buh se ja usmili Vite, te mladin že tud ni proti, de ma Pre-šern spumenik in de ta spumenik stuji pred flečkdjnarsika cerkuju, ke je tku na zubcli, de ga loluka usak vid. Žntu sa zdej siklenil, de uju Prešerna iz muca nred dehižiral. Udpuvedan mata že zdanili. Kam se uta zdej srumaka dja-la na stare letaj* Ta mlada garda je za tu, de b jh postani u štotbold, ke k okr zdaj cesarska uta stuji. Cesarska uta more pa zgint, kokr je zginu soj čas Radecki iz Zvejzde. Kar je sta-rejšeh, ke sa že bi pr pamet, ga čja mt pu pred univerza. Jest b na mou nč prot tem. Ampak jest praum, de je velik prevelek za ke. Tist »ka-louje, ke se muca pu nem zvera, b cela spredna plat hi.še zaitrou. Če b ker s<|>et kerkat kašn patrijotičn govor držu del iz balkona, pa b mu muca soja zadnn plot kazala, b tud na b!u pu-sebn munirlih. Če že čja na umika viža Prešerna pred univerza mt, morja tist tn velik sika-louje p reč spraut, pa Prešerna sam g« na tista greda pustnut. Tu b blu res čedn, če b stavu u rožcah. Za negava muca je bi narodn. Mogoče, de b se dobr vn uzela, če b gor na balkone sedela. Če pa tega na maraja in misija, de b na pasnla gor, b jo pa tud lohika Prešeren štupa rama nesu, sej je močan. Sam tistga ska-lonja nkar. Gcspud Zaje pa ni za tu, da b stavil Piršem spet med hišam, kokr zdej stuji. Prau, de je med hišam preveč šundra in de Prešernu žilici nauja douh tega zdržail. Scer mu je za usak slučaj naredil železne žiuce, ampak tud želozn se sčasaraa znucaja, če le preveč trpeja. Gcspud Zaje je še ta nar bi za tu, da b se Prc-šern p usta v u u kašn gojzd med drevje. Tam b mou lep mir, de b s žiuce spet pucajtu, pa na luft b biu kokr sknuti. Ke pa u Iblan ni iru-benga drvesa več za dubit, pa druz-ga nn kaže, kokr de ga pustauja na Rožnpoh, gor na šišensk vrli. Tam jc še ene par buroucu in lep razgled b mou na Šmarna gora in naprej preike Krajne. Nu pot b tud nuibenmu na biu, kokr je zdej ta mladem sojeglaucem. Astn, če ste usi za tu, pu ga tam gor pustaute, sam, delita meja kašne jerprge. Jest sm že za Šiscnsk vrh, unipnik muca tuo re j t znirn, P. G. so imena naših prvovrstnih domačih izdelkov, kateri morejo tekmovati z vsako inozemsko svilo Prepričajte se s poizkusom o kvaliteti in cenenosti našega blaga V uri in pol sem preletel vse številke tukajšnjih slarih časopisov in slednjič našel, kar sem iskal. Med »Dnevnimi vestmi« je bila mala notica: V pijanem stanju. Včeraj •'julraj so nale-teli čuvaji parka pri čiščenju poti na nekega mladeniča, ki po listinah, katere so našli pri njem, pripada višjim krogom. Pijan je tako nesrečno padel na poti, da si je razbil glavo ob opeko, ki je ležala nedaleč od njega. Žalost in bolest staršev radi sina, ki je zašel v slabo družbo in na slaba peta, se ne dasta opijati. (Poslovenil J. G.) Frtaučku Gtssi! m a beseda Naja, deleč sma pršli. A še poante, kašne ku-medje sma tekat pučel ke sma Prešerna pred fle^-kajnarjem inštaliral? Cela Iblana je bla u luft. Kaj praum cela Iblana? Ceu svet in pa še nifll ke naprej, use je blu u luft. Za usakein voplam je špilala kaišna muska in uikul in ukul flečkajnarju je blu use v rošcali. Naše dame use u Žid, gespudi pa u frakah. Jest še dobr poiincm, kuku sa ble kamke tekat zbegane. Neker nisa mele ta pranga ubstanka. Kar smpake sa letale, kokr de b biu sodn dan. še na grvpuda Zajca, ke je Prešerna z muco (naklep ji pranja muza) ured uStimu, sc dobr spu-ininam. kliku se je štreku tam ukul s celindra.ni in fraka,m in kumnndeni. Ja, jest mam dobr spumin. Čist use m«m še pred učml, čeprou tekat gc*pudn Zajca še du pudpnjzdhe nism du-segu. Prešeren je pa tud use tu zaslužu. On jc biu naš ta nar bulš pesnik, čeprau naktere trdju, de je biu Lipe Iladerlap (Buh mu dej nebesa) še bulš. Prešern je res zaslužu spumenik. Kuku je prši a pa tista muca gor na kuni fin, pa na vem. Menda je tnd kašne pesince zlaigala, umiva k jest nism ud ne še nkol nč brau. No, pa tu je piustranska reč. Če že enkat gor sedi, pa nej sedi, sej ma čas. Zahtevajte v vsaki boljši modni trgovini gornje svile JUGOČESKA D. D., KRANJ čera v parku. Bilo je toplo, jaz pa nemaren in utrujen. Hočem si prižgati cigareto, ali — za vraga! — nisem imel vžigalic. No, sem si mislil, bo že prišla kaka dobra duša, pa poprosim za ogenj. Čez kakih deset minut po tem je prišel res neki gospod z damo. Na njo se nisem niti ozrl, bila je nekakova stara copr-niea. On je pušil, zato stopim k njemu in ga vljudno primem za roko: ,Bi mi morda dali ogenj?' In pomislite, ta divjak se skloni, dvigne neko stvar s tal in jaz sem se onesveščen zgrudil z razbito lobanjo! Uboga žena, ki ne ve, s kom živi!« Pogledam ga v oči in vprašam: »Ali, ali zares mislite, da ste imeli opravka z norcem?« »0 tem sem prepričan!« BSGBB »SLOVENEC«, dno tt. aipriBa 195t. BHH HHMBMMIIH'IIII"WMI Hll1! lllll lH'llH'"lfaf.illl(H HHIIfHHI1 Vsake beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Dm Ndimantit znesek 50in.Oqlasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase Slrp- j go trgovskega in reklamnega rnačaja vsaka vrslica2Din.Najmanjši znesekiOOin. Pristojbina ta šifro 20in Vsak oglas treba plačati pn naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjomole.čeje priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3'»9. - ■ : IT TiiV^mcWiTTOffiiag Zaradi nasrece inventurna odprodala mnnuffkturnpgn in konfekcijskega ldnga. po glvboko znižanih cenah. — So vljudno priporoča Marija Rogelj, Sv. Petra cesta št. 26 Ljubljana Skladiščnika j 2500 dinarjev (Dve opremljeni sobi odpravnika, samostojnega zaslužite najmanj meseč- , lepi, na Mestnem trgu, delokroga, garancija po- j no, če obiskujete v Vašem med seboj vezani, oddam trebna, sprejmem 15. apri- okolišu ljudi! — Tovarna s 15. ali 30. aprilom samo la. Ponudbe pod »Stalno Vega, Ljubljana, poštni skupno za 650 Din mesoč-predal 307. — Priložite no eni ali dvema pošteni- mesto« na podruž. Slov Maribor. znamko za odgovori Služkinja jieomadcževane preteklo- i sti, dobra kuharica, ki je sleni! Drugi služijo že več vajena pranja, pospravlja- J tednov s pomočjo našega nja sob, krpanja perila in ! novega hišnega obrta. Na kaj čakate? Vi ste še vedno nezapo- Prazna seba S posebnim vhodom in drugih hišnih del,' se išče Pouk"jc brezplačen. Vam elektriko se odda. Naslov ma, solidnima, zdravima in stalnima gospodičnama. ! Naslov v upravi »Slov. i pod št. 3971. Kuharica ravnokar izučena, vajena zahtevo položi kavcijo, hišnih del išče službe pri Naslov pove uprava »Slo- za 3 člansko družino. Po- je li težko naoisati pi- štenost pogoj. — Nastop smo? Radi pošljemo ob- službe takoj ali vsaj do širna navodila, ako pri- 24. aprila Oglasiti se tre- loiitc znamko za odgo- , ..... . ba pri Fr. Vidicu, ravna- vor - Zadruga iugoslov. bo kot nZ?'® ' M v teliu Hranilnice kmečkih I pletača. Osilek. bo kot nočni čuva) al. v obči Liublja Mikloši.------ opravljaf^tudf s Kg £ 21 °d a» I Brezpose'ni Pošten begunec v upravi pod št. 4022 Prazna soba se odda s 1. majem. Pod-rožnik U. l/L boljših ljudeh 2—3 oseb. Naslov v upr. pod št. 3728 Šoicr r dvorazredno trgovsko šolo, zmožen vseh popravil, išče mesta. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Trezen« št. 3928. Deklica t dežele, stara 17 let, išče službo kot začetnica v pomoč gospodinji ali pa k otrokom. Cenj. ponudbe na naslov: Baštolc, Mojstrana. Podjetniki, stavbeniki Mesto akordanta, polirja, nadzornika ali kaj stičnega sprejme samostojen strokovnjak pri kamno- venca« pod št. 3926. Tapete, pomočnika sprejme takoj - Kobilica ''č Po""dl,e n? Viktorijo Avgust, tapetnik in deko-: Savnik, trgovina, Kranj. rater, Ljublj., Dunajska 25 Krojaškega vajenca sprejme Franjo Premelč, P»«'.JM™«- Lepo stanovanje .,„ tv • i • i * 3 event. 2 sob s kopalni-na Dunajski cest. sd. 61, ki imajo vsaj 30 Din, dobe co oddam s 1. majem. -_pnthčie od 2—6. | takoj BlaIen za3lužek. Ni Naslov v upravi »Slov.« Kiilnriri I lreba zdai denar>a Poslati, j pod št. 4005. A.unarica | temvei počakajte, da Vam j------------ srednjih let, v. večletnimi pošljemo prospekte in po- j Lepo sobo spričevali pridna, pošte- . jamih, potem se boste pa I Q oddam Be?i!Jraj na m varčna, va|ena sa- odločili. — Pošljite tako) lg, ,5 vj)a rRozin!okojenemu uradniku. -1 Mlekarno Informacije daje: Franc jn zajutrkovalnico s celim Strupi, Celje. inventarjem, dobro idoCo, v sredini mesta oddam ra-Za avgust di Preselitve iz Ljubljane. . ... ,, . Resne ponudbe je poslati ah november išče rodbina „, lmrQ„„ i:c(, treh odraslih oseb mirno, solnčno dvo- ali trisobno stanovanje v stari hiši blizu sredine mesta. Ponudbe pod »Obojestranska zadovoljnost« na upravo. Solnčno stanovanje v novi vili blizu dram- tia upravo lista pod »Preselitev«. Zakupnik se išče za Pohorski dom „, _ i Tozadevni pogoji in po- skega gledališča, primer- jasniU so ^ v no za 2-3 odrasle osebe, MariborUi Frančiškanska se odda I. maja. Dopisi jlc, 8;, kjer M gpreje. pod .Stalno«. ' maio tudi oonudbe nai- majo tudi ponudbe naj i kasneje do 20. aprila t. I. | Dom ima poleg restavra- Letoviščarjeml Pension »Jelovca« v Ka-'cijskih prostorov tudi 21 mni gorici na Gorenj- prvovrstno opremljenih skem odda od maja na- tujskih sob s 52 postelja-prej več sob s popolno mi, vpeljana je elektrika dnevno oskrbo za osebo ter ▼ vse sob« mrzla in Koroška cesta 10. Posestvo prodam radi družinskih razmer. Hiša slična vili, Naslov pri upravi -Slov.« ,20 OQO p. ' „ J • , ; še ne popolnoma gotova, pod št. 4011. I novsni«ko 5000 m» vrta. ccnejie, z 1 Korala V novi stavbi Vik,ori.t^^70^inP.-'ai750 g««^ ^ 000 na Aleksandrovi cesti se - ^J0^^^ 120 skov« P" Prager4k«n,. Din. — Ob Zaloški cesti HiSo, enonad«troono, 8- e avgustom oddajo: velik lokal (ob Kreditni banki), pisarni prostori v mezzaninu in stanovanja 2 in 3 sob z vsem kom-fortom. Hiša z vrtom stanovanjsko 350.000 Din. v src(lini vasi napr0ljay dvodruži-^Crva< pač vsak vidi v jabolku ali v hruški, redek je pa tisti, ki bi se vprašal odkod je prišel v jabolko in kako bi se dalo to za-braniti. So celo še taki. ki mislijo, da se tctv< v plodu zarodi kar sam od sebe. Zato je potrebno, da zopet opozorimo sadjarje na tega škodljivca in obrambo pred njim. ... . , ,, . Jabolka in hruške dela crvive jabolčni zavi-jaf (cydia pomonella), češplje in slive kvari češ-pljev zavijaš (cydia tunebrana), črešnje pa črešnje-va muha (thagoletis cerasi). Tudi orehi so piškavi; zajeda jih orehov zavijač (cydia amplana). Ako se hočemo zajedavca lotiti z uspehom, je treba, da natančno poznamo njegovo življenje. — Oglejmo si torej najhujšega izmed zgoraj naštetih t0 je — jabolčnega zavijača. >Črv«, ki ga najdemo v črvivih jabolkih ali hruškah, je ličinka mailinega rahlega metuljčka zamolkle barve, kakoršne je lubje sadnega drevja. Prvi zarod leta junija in julija meseca in sicer samo v večernih urah. Zato ga tudi malokdo vidi in pozna. Tedaj zleže samica 30—50 jajčec in jih polaga posamez na mlade zarodke (plodove), ki so se začeli uprav razvijati. Kmalu potem, ko to delo opravi, pogine. Že v osmih dneh se izležejo iz jajčec majhne bele ličinke, ki zlezejo v plodovo muho in tam nekaj dni glodajo nežno kožico. Kmalu pa se zavrtajo v plod prav do peščišča. ki ga razjedajo. Hov za njimi se zaraste. Tako nakaženi plodovi navadno odpadejo. Komaj mine mesec dni, pa so gosenice dorasle. Koncem julija ali začetkom avgusta že zapuste plod ter si poiščejo primerno skrivališče, navadne v razpokah na deblu. Tam se zabubijo in trkom avgusta meseca prodre bube metulj drug-ga zaroda, katerih samice se takoj spravijo nad že razvito sadje, kamor zalegajo jajčeca, kakor spomladi prvi zarod. Ta drugi zarod prizadene neprimerno večjo škodo nego prvi, ker ga je več sadja pa manj. Plodovi nakaženi od drugega zaroda navadno jirej zorijo nego zdravi in popadajo z drevja. Ako je zelo ugodna jesen, dorastejo gosenčice v plodovih večinoma že na drevju. Tu zlezejo na dan, se spuste pe pajčevinasti niti na tla, od koder zlezejo na deblo, kjer si poiščejo varno zavetje. Ondi prezimijo kot gosenice in se zabubijo šele na pomlad, ko se opisani krogotek prične iznova. Mnogo ličink (gosenic) drugega zaroda pa ne doraste na drevesu, ampak ostane še v plodovih, ko jih na jesen spravimo v shrambe. Sedaj nam bo jasno, zakaj je baš v Ljubljani toliko te golaz.ni. Na jesen se nakopiči v Ljubljani mnogo zlasti jabolk. Med njimi je tudi dokaj črvivih. Vse te ličinke ostanejo čez zimo po raznih skrivališčih, zlasti v sadnih shrambah, odkoder se spomladi razlete po naših mestnih vrtovih. Ako pomislimo, da se ta dotok zavijačev iz kmetov v mesto vrši leto za letom, in da škodljivca nikdo ne zatira, ni čudo. ako je sadje po naših vrtovih vse črvivo. Ce se posestniki vrtov ne bodo odločno poprijeli zatiranja, bo prišlo tako daleč, da v mestu in bližnji okolici ne bo mogoče pridelati uiti enega zdravega ploda. Obramba: Iz življenja zavijača se da izvajati, kje. kdaj in kako se ga moramo lotiti, da mu pridemo do živega. Mnogoletne izkušnje so pokazale sledeče možnosti zatiranja ali obrambe: 1. S temeljitim »nažen.em in negovanjem sadnega drevja, vzamemo škodljivcu naravna skrivališča za prezimovanje in poleti za zabubanje in s tem znatno oviramo njegov razvoj. Ako vrhu tega še pozimi obdelamo drevje z arborinom ali žveple-no brozgo, bomo zatrli marsikatero zavijačevo ličinko. 2. Nastavljajmo jim pa čez poletje na deblo umetna skrivališča v obliki pasov, iz slame, lesne volne ali valovitega papirja. Take pasove pritrdimo na debla junija meseca, julija jih poberemo in po-žgemo, kar se je nalovilo od prvega zaroda. Kmalu za tem pa obnovimo pasti za drugi zarod. 3. Jako uspešno zatiramo zavijačeve ličinke, ako vestno pobiramo vse črvivo sadje in ga sežiga mo — zlasti tisto, ki je nakaženo od prvega zaroda (julij, avgust). Tudi bi nikdar ne smeli ličink izbrskati iz plodov, potem pa pustiti pri življenju. Z vsako ličinko, ki jo pokončamo pri uživanju sadja, rešimo najmanj 15—20 plodov piškavosti. 4. Shrambe, kjer smo imeli čez zimo večjo množino jabolk in hrušk, ne odpirajmo spomladi prej, preden prostora dobro ne osnažimo in ne la-tveplamo. To naj bi upoštevale posebno naše trgovke s sadjem, ki hrauijo jabolka v večjih množinah za zimo in pomlad. 5. Toda vse to, kar je bilo povedano doslej, še ne zadostuje. Smrten udarec zadamo zavljačem Sele s pravilnim škropljenjem sadnega drevja ob začetku vegetacije, zlasti takoj, ko odevete in še enkrat pozneje, ko so se plodovi že nekoliko zde-belili. V obrambo pred zavijači škropimo sadno drevje s strupenim anenikoviin škropivom, ki ga na razne načine pripravljeno. Zaradi preprostosti priporočam zlasti meščanom izmed mnogih tozadevnih pripravkov samo eno sredstvo z imenom Nospranit, ki ga ima v zalogi tvrdka Jugefa v Zagrebu. Gaje v a 32. To sredstvo, ki se dobi v obliki praška, priporočamo zato, ker je z njim jako lahko ravnati in izvrstno učinkuje, ako se uporablja o pravem času ln v pravem razmerju razredčeno r. vodo. Natančno odtehtan odmerek stresemo v vodo, pomešamo ne-kolikokrat, pa je škropivo najkasneje v 1 uri gotovo. Prvič škropimo z lVa% raztopino nosprasita (na 10 lilrov vode 15 dg) takoj, ko se jame popje razprt zati. Na jablanovih popjih se to posebno dobro pozna, ker se iz cvetnih brstov pokažejo zeleni, šilasli lističi. Ta doba bo nastopil* uprav te dni, pri nekaterih sortah preje, pri drugih poznaj*. S jrvini škropljenjem preprečimo razširjanje škrlu-pa ali krastovca. Drugič škropimo takoj, ko odpadejo cvetni lističi, čašni listi1 so pa še nrivihani navzdol in sicer z 1% nosprasitom (na 10 I vode 10 dg). Tretje škropljenje i/vršimo pa 8—4 ledne po prvem, ko so plodovi debeli za droben oreh. Za to škropljenje zadostuje raztopina nosprasita (na 10 1 vode 8 dg). Komur bi delalo trikratno škropljenje posebne težave, naj opusti prvo. Drugo in trot e Škropljenj« je pa neogibno potrebno. Pripomniti moramo, dn velja tudi drugo in tretje škropljenje z nosprasitom, mute U g f I J I S C e nasveti Parcela brer poti. T. C. K. — Cm. s*« kupili parcelo in prodajalec s t« parcele ni imel pravice voziti čez južno ležečo sosedovo parcelo, tudi vi niste mogli te pravice s kupčijo pridobiti. To priznavate tudi sami s tem, da ste sosedu obljubili plačevati za vsakokratno vožnjo 1 Din odškodnine. Sosed je tudi upravičen zahtevati odškodnino in Vam more tudi erentu-elno za bran iti pot prek« svoje parcele, ki je prejšnji lastnik vaše parcele ni mogel pripo-sestvovati, ker ni v»zil v to smer V) let. Ne ka že vam drugega, kaikor d« sosedu plačujete obljubljeno odškodnino ali pa kupite od njega pravico poti preko njegove parcele. Če Vam je prodajalec ob oste zvedeli pri davčni upravi. Jnmčevanje pri zakupu. I. T. B. V najem ste vzeli dva travnika ra dobo treh let. Kljub temn. da je posestnik travnike pognsjil, ne zraste na travnikih toliko tr»ve kot je navedel posestnik, ko ste se pogodili za najemnino. — Če vam je posestnik pri »klepanju pogodbe izrecno zagotovil, da bo na travnikih najmanj zrastla določeno količina trave. Vam ja.mči za to. Opravičeno >a smete pridržati od najemnine rred.nost priinankljaja na travi, le tedaj če ni ta primankljaj bil povzročen bodisi v«'ed slabiih vremenskih prilik ali pa po travnih škodijiveiih, kar gre vse v Vaše breme. Kupna pogodba. D. A. B. Ste »dolženi in hočete od proda ti več travnikov. Kako je to storiti, da bo čim manj stroškov. — S kupcem se morate natančno domeniti grlede kupnine (ali po čez ali po kradratnom metru) kakor, tudi glede stroškor prepisa, ki jih običajno trpi kupec. Ta dogovor natančno napišite, to je kupna pogodba ter jo pri sodišču oba podpišeta. Pogodb« morate nato prijaviti davčni upravi radi odmere pristojbin. Na podlagi take pri sodišču podpisane pogodbe lahko kupec pri sodišču predlaga prepis kupljenih parcel. Če boste sami d dali, boste plačali le koleke 15 Din za legalizacijo podpisa Im 25 Din za predlog na prepis in 5 odstotno takso od kupnine kot prenosno takso. Ker pa sami najbrž ne boste z.nali pogodbe pravilno napisati, vam svetujemo da jo daste napraviti pri notarju ali pri odvetniku. . t • . •> Oprostitev trošarine na bencin. "P. J. L. Imate »Lister« motor za 4 konjske sile. ki ga uporabljate za pogon hlndnilmice in bi radi do-legli za bencin oprostitev trošarine. — Tozadevno prošnjo (kolek 25 Din) nnslovite na finančno direkcijo v Ljubljani. Navesti rrforate, kakšen motor imaite, za kaj ga rabite, koliiko litrov bencina boste tekom leto predvidoma potrosili, in pri kom ga nameravate kupiti. Priložiti morate: nravstveno spričevalo (od občine), spričevalo o dohodarstveni neojiorečnosti (irda finančna direkcija) potrdilo o vplačanih davkih in certifikat od motorja. Ce bi prošnja bila nepopoln«, Vas bo itak finančna direkcija po oddelku finančne kontrole pozvala na dopolnitev prošnje. Vnovčenje srbskih tobačnih srečk. I. C. F. Srečke ponudite v nakup M7/nim bankam. Katera Vam bo več nudila, tisti jih prodajte. Fiksnih cen srečke nimajo. Odbitek nn oskrbnini dijaka radi počitnic. I. C- K. P. Imate hčerko dijakinjo r mestu in plačujete mesečno osikrbnino 700 Din. Gospodinja zahteva celo oskrbnino tudi za april, d.isi je hčerka radi počitnic 15 dni dopia. — Celo-mesečna oskrbnina vsebnje tako stanovanje in prehran«. Sorazmerni znesek za stanovanje morate plačati za celi mesec april, za prehrano pa ste dolžni plačati le za pol meseca. Ara zapade. A. D. B. C. Prodali ste kupcu travnik. Plačaj Vam je are 1000 Din, ostalo kupnino hi moral plačati ob pTepisu. Čeiz 4 dni Vam pa kupec sporoči, da odstopi od pogodbe in zahteva povračilo aire. — Niste dolžan vrniti aro v zneskn 1000 Din. ker je ta zapadla, čim odstopi kupec od pogodbe. Modne novosti Nov, zanimiv kroj za obleko r. bluzo. Krilo je prišito ali pripeto na bluzo ter varuje ritko linijo. Prehodni complet: obleka iz novomodrega blaga in plašč s cape-om. Obleka je primerna tako za dopoldanske opravke kaikor za obiske. prav tako tudi škrlupn, ki dela sadje krastavo in zanikamo. Kdor hoče doseči s tem sredstvom popoln uspeh, mora pa tudi delo prav Izvršiti. Za to je treba pred vsem dobre pršilke ali škropilnice. Za pritlično drevje zadostuje ročna pršilka (n pr. Ideal L. B). Za starejše drevje moramo Imeli pa nahrbtno škropilnico. Najboljše so ssmodelne, ki se načrpajo na tleh, da ima delavec potem obe roki prosti. Tekočina se more razpršiti po rastlini v obliki meglice, da so usede po vejicah, listih, zlasti pa po plodovih v najdrobnejših gostih kapli-eah. Škropimo ob vedrem In mirnem vrsmenu. — Nasprosit je zel« strupen in je treh« z niim previdno ravnati. Ako raste pod drevjem povrtnina. je ns smemo prej rabiti, preden jo dež dobro ne izpere. Nekolik« cenejši od nosprasita je nnspra-ki mu moram« pa dodati »pn», ko ga pripravljamo m škropiv«. Sicer pa j» nčinek prav tak kakor pri nosprasitu. Navodilo o uporabi ss dobi ~ri vsaki pošiljki. V zalogi g* ima ista tvrdk« aker nosprasl. Za prvo ffkronljrnj« uporabljaj« tndi s prav dobrim uspehom l'/i% bakrcno-apusno brozg«; s tem se prepreči razvoj škrluf>s sli kraMave*. Drugič in tretjič fkrope p« s žveplenn-npnrn* tirnic«, ki ji dodslo n» 100 litrov 15dl'rr »nnenojss srcema.a s postbnim namenom, da sa prt,,reČi črvivost 1. SLANOVIC SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, LJUBLJANA GAJEVA ULICA ŠTEV. 2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča d»*a. S pec i je I no za delikatesna ln slaščičar* .a namena in iz oib ni stoiala Iz medenine ali železno ponik ovana. e TELEFON 1827 UOrain-TRANSPORT as,, Za naše zdravje Prehod med bedenjem in spanjem je navadno neopazen; zdrav človek se ne zaveda, kdaj je le pri svesti in kdaj ga objame spanec. Pri ljudeh z razdražljivim živčenjein se vteg-nejo pojaviti v tem prehodu motnje v obliki rudnih, nenavadnih občutkov ali celo neutemeljenih gibov. Opazoval sem pri sebi, ki imam živčevje še dovolj v redu, da se mi ob dnevih, ko sem imel mnogo najx>ra ali vznemirljivega dela, prav v tistem času ali zabliska ali silno poči ali da me ošvigne kakor strela ali da se mi kakšen ud nehote stegne. Tako se konm drugemu zazdi, da je moteno njegovo ravnotežje, da se mu bliža kaka nevarnost, kakor da se udira strop ali da se postelja udira. Jaz nisem doslej nič posebnega napravil zoper lastne neprijetnosti, ker jih smatram za brezpomembne, svetujem pa vsakomur, naj večerja bolj zgodaj in malo, naj po večerji ne dela nič utrudljivega, naj ne bere vznemirljivih spisov, naj se ogiba živčnih dražil, kakor so opojnine, kava in čaj, pa tudi tobak. Do-voljno gibanje na prostem in urejena prebava pospešil jota nemoteno »zaspanje« in zdravo, krepilno spanje. Posilitev razvite osebe, ki je pri zavesti, ni verjetna, zakaj priroda je dala toliko učinkovitih obrambnih sredstev, da so zgodbe o j»o-silstvu samo olepšanje nevšečnih dogodkov. Pravo trdnjavo si osvoji sovražnik ali z zvijačo, ki ž njo premoti nebudnega branilca, ali jo dobi v roke porušeno. Knpavica, ki traja pri ženski nekaj let, je dejansko neozdravljiva. Kdor opusti vsako dejstvovanje v tem pogledu, mu preide bolezen v pritajeno stanje, d« ne dela več težkoč, in je človek zase ozdravljen. Ako pa se tak navidezno ozdravljeni človek spozabi in se udej-stvuje, nastopi nevarnost okužbe za druge, še večja nevarnost pa zanj samega, ker se bolezen razpase v njem in zadobi oblike, ki resno ogrožajo njegovo zdiravje (in delajiniožnost), časih celo življenje. Pri ženskem spolu je tak neugoden potek običajen. Glas vesti in življenjska modrost se ujemata do pičice. Beli tok je časih foraz kakšne druge splošne bolezni, ki ž njo vred premine, navadno pa je znak bolezenskih sprememb v organu samem, neredkokdaj je beli tok knžnega značaja tudi pri nravstveno neoporečnih deklicah, saj so znane okužbe celo pri otrocih, ki nastajajo po kaznivi zanikrnosti odraslih, ki prepuščajo toaletne in druge pripomočke na uporabo otrokom. Beli tok si zdraviti brez zdravniškega, pregleda in večkratnega nadziranja kair tako po pisanih navodilih ali pa z zdravili, ki se ponujajo po brezvestnih oglasih v časopisih in reklamah po neke vrste trgovinah, je skrajno bedasto in — nezdravo. Otekline mezgovnih žlez na vratu, ki se pojavljajo pri odraslem človeku in se polagoma večajo in širijo, običajno niso šikrofuloz-nega značaja. Za zdravljenje taike bolezni je potrebna preiskava krvi; ribje olje je priporočljivo, a samo po sebi navadno ne zadoščtf, treba časih še drugih zdravil. Koristno - -in uspešno je obsevanje (z Rentgenovimi žaraii višinskim solncem ali podobno), časih je samo operativna odstranitev izdatna. Radi sramežljivosti zanemarja liolezen samo zanikrn ali omejen človek, posebno v naši dobi, ko imamo tudi zdravnice na razpolago. Kateri zdravnik ali zdravnica še ni opazoval človeka v vseh »poslabšanih in izkvar-jenih« primerili! Nisem še videl dostojne in povsem neoporečne mladenke ali žene, ki bi se spakovala s pretirano sramežljivostjo, to delajo običajno osebe dvoumnega značaja ali vc-gaste duiševnosti. Radi mozoljev nn hrbtu ali neprijetnega duha iz ust nc bomo več tratili časa in prostora, saj je bilo vse to večkrat v razgovoru v prejšnji rubriki. Obravnavali bomo zadeve, ki so same po sebi važne in zaslužijo javno razprovljamje radi splošne prosvetc. Jedilni list za april (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola.) Nedelja, 12. aprila. Kosilo: Omeletni pečeni štrukelj na juhi (glej spodaj 1.). Sočna pečenka s polivko, obložena s praž. korenčkom, praz rižem in kislimi kumaricami. Berivka Skrniceljni. Večerja: Ocvrti zrezki In solata z jajci. Caj in janeževi upognjenci. Ponedeljek, 13. aprila. Kosilo: Rezanci na juhi. Govedina. Čebulna omaka in krompirjevi polžki. Zdrobov kuh. Večerja: Ccšpljeva kaša. Sadje. Torek, 14. aprila. Kosilo: Močnati vložki v goveji juhi. G» veji golaž. Testeni grah. Riževe hruške. Večerja: Piškotne omelete in kompot. Sreda, 15. aprila. Kosilo: Krompirjeva juha s smetano. Široki rezanci s sirom. Fižolova omaka in kruhovi cmoki. Večerja: Pljuča, bela polenta in solata. Četrtek, 16. aprila. Kosilo: Pljučna juha. Zrezki in solata, žemljev pečenjak. Večerja: JajČja jed in regrat. Petek, 17. aprila. Kosilo: Vinska juha z opečenimi žemljamt. Solata in koruzni vložki s parmezanom. Kvašeni rogljički. Večerja: Rižev pečenjak in marmeladna omaka. Sobota. 18. aprila. Kosil o: Ječmenova juha. Suha svinjina. Hrenova omaka in zabeljen krompir. Obložene rezine. Večerja: široki rezanci s svinjino in motovileč. 1.) Pečen omeletni štrukelj: Naredi jajčne krpe za vsako osebo eno. Pripravi nadevek. drobno sesekljaj ostanke pečenke ali mesa. Na masti spraži čebulo in zelen peteršilj. Prideni še meso in ga malo spraži. Postavi na hladno, ohlajenemu primešaj jajce, poper in malo soli. S tem nadevom pomaži jajčne krpe (omelete), zvij, zloži v podolga-sto namazano ponev, poli j s semtano in stepenim jajcem ter speti. Pečeno razreži na koščke iu deni v juho §t«T. «. »SLOVENEC*. Aw> EL !«?L Btran 16. Brez reklame ni kupčije! CENIK Kdor oglašuje napreduje! MALE OGLASE a) »SI o vence vi« mali oglasi. Vsaka beseda velja 50 par. Najmanjši oglas do 10 besed stane 5 Din. Ženitveni oglasi beseda 2 Din. Inseratni davek se zaračuna posebej in znaša za vsako objavo 50 par. Naslovna vrsta (samo prva vrsta v oglasu) se tiska z bolj vidnimi (mastnimi) črkami, vse ostalo besedilo z navadnim drobnim tiskom. Objave, ki bi zahtevale več naslovnih (krepkih) vrst, ne spadajo v to vrsto oglasov. Mali oglasi se sprejemajo vsak dan razen nedelj in praznikov do šestih popoldne. Nekaj vzorcev za male oglase: Denar, posojilo, j kredit i. t. d., izposlujete sebi ali svojim prijateljem najhitreje in pod najbolj ugodnimi pogoji, če naročite objavo v »Slovenče-m« malem oglasniku. oglasnik. tvrdke Clotar Bouvier v Gornfi Radgoni ima le še omejeno število prvovrstnih cepljenk belega Burgundca, Renskega rizlinga, Muškat-nega Silvanca, Laškega rizlinga, Biser Csaba in Neuburgerje na podlagah Riparia Portalis, Riparia Berlandieri, Teleki 8B in Solonis Riparia 1616 naprodaj. Seznam in cenik na željo brezplačno na razpolago. Trgovino ali kakršnokoli obrt daste ali dobite v najem pod zelo ugodnimi pogoji le potom malih oglasov v »Slovencu«. Pomočnika za vsakovrstno obrt, vajenca ali katerekoli vrste posla Vam najbolje preskrbe mali oglasi v »Slo Zn potovalna >arona kovčki In torbice v n»t»»*jt utiert po nalmt.oant priporoča Kravos, Maribor AUknftnrirova costa 13 Kmetijo, velika ali mala posestva ali posamezne dele pro-daste ali kupite pod najugodnejšimi pogoji z oglaševanjem v »Slovencu« Večkrat zadošča en sam mali oglas. Stanovanja, 3obe, trgovske in obrtne lokate ob vsaki priliki najlažje oddaste v najem ali naiamete, če oglašujete v »Slovencu«. Šivalne in druge stroje vsakovrstne obrtne izdelke ter potrebščine za hišo in dom vnovčite ali nabavite po najugodnejši venčevem« Malem oglas-1 ceni potom malih oglasov niku. I v »Slovencu«. V rubriko »Malih oglasov« sprejema »Slovenec« tudi razne obrtne in trgovske oglase. To so oglasi v širini enega stolpca (34 mmj z enim ali več mastnimi (krepkimi) naslovi, dalje okvirjeul oglasi in taki s klišeji. Ti se računajo po ceniku za večje oglase: do obsega 15 vrstic po 2 Din, nad 15 vrstic pa po Din 250 za vsako petitno vrstico. Te vrste oglase ponazorujejo naslednji vzorci: b) »Domoljubov« Mali Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkratni natis 5 Din ali povprečno po Din 150 beseda. Redni »Domoljubovi« naročniki plačajo za take oglase samo polovico. Krepko tiskani naslovi se zaračunajo po prostoru brez ozira na število besed. V »Mali oglasnik« se sprejemajo v prvi vrsti oglasi, s katerimi iščejo gospodarji ali obrtniki poslov, pomočnikov ali vajencev ali pa ti slednji službe in zaposlenja. Dalje spadajo tu sem vse ponudbe kmetovalcev za nakup in prodajo poljskih pridelkov in orodja, naznanila o nakupu in prodaji posestev, zemljišč, strojev, orodja itd. ter razni stanovanjski oglasi in podobno. Običajna trgovska ali obrtniška reklama spada v navadni oglasni del »Domoljuba«. Tu sledi nekaj nainavadnejših vzorcev za »Do-moljubovc« male oglase: Poselim /eu nar na posodo zelo ugodno s pomočjo oglasa v »Domoljubu«. Vašega naslova uprava ne pove vpraSevalcera, ako zahtevate samo pismene ponudbe. Glazbila za vte! Violina .... od Dl" *»•-K11 n r«.....0(1 lilo IW- Troiohf. .... od U ii l»r-HurmoiitVo . . orl IMn 8S' — Krumatltnr In klnrlrnk« harmonik* t**/. Iiutrumantl Zahtevni.r v liti hrnplafnl CfcNiK 0d nn vetje In naleeneJSe poUIJ. tv. eluibll JuKOitlavlJe MEINF.L & KEROLO 1 o v o ■ nn fjl«i%.ft>ll iu hnrnioitlk Prod podr. Mnrlbor M- 102 Razpis Krajevni Šolski odbor » 9t. Petre pri Novem mestu razpisuje zidarska, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, ključavničarska, steklarska, pe-čarska, slikarska In pleskarska dela, ki jih bo izvršiti pri dozidavi in prezidavi Šolskega poslopja v St. Petru. Dela se bodo oddala posameznim podjetnikom ali pa tudi skupnemu podjetniku. Načrte, proračune in vsa pojasnila je dobiti pri Šolskem uf>r«vitelju v St Petru. Rok za vlaganje ponudb je do 25. aprila 1931. Krajevni šolski cdbor v St. Patru pri Novem mesta, dne 8. aprila 1931. L Krtllnik, poslovodja. Franc Beve, predsednik. Dobro kupčijo dosežete z oglaševanjem v Slovencu OATS tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. — Zahtevati* vzorce io ceniki — TOVARNA VATF., Marlbot, Dravska ulica 13. Samo en ' poizfeus Vas prepriča kako plodonosno je naln len denar, ki ga plačate za oglat v SLOVENCU HlBDca, fft najhitreje in najzanes-Ijiveje, ako ga iščete potom malega oglasnika v »Domoljubu«. Vaš naslov se lahko natisne v oglasu ali pa ga pove uprava — če tako želite — 4amo vpraScval-cem ali ponudnikom. Htnečtio Dosestvo, hiSo, gozd, travnik, vinograd ali njivo najugodneje kupite ali prodaste, če oglašate v »Domoljubovem« malem oglasniku, ki ga prebira več desettisoč ljudi. DoSle ponudbe dopollje uprava lista na Vaš naslov, ako ga ne telita objaviti v oglasu. Uaipnrp za v,akov™t-1/aiEiice no obr, dobi obrtnik najbolj zanesljivo, če jih išče v »Domoljubu«. tudi vse drutfe čebelarske potrebščine in sploh vse poljedelsko orodje, poljedelske in obrtniške stroje kupite ali prodaste najugodneje potom »Domoljuba«. Nad 35.000 slovenskih družin Sita vsako nedelio V«S ogla« v Slovencu, zato se oglaševanje v tem dnevniku vsetei bogato _izp ača_ Ce kupuje* Ce prodala* Oglašuj v .Slovencu, H • /oImiVii itouk v s viri'ii u. Nov nI lin v r«-nl Ugodno naprodaj Proda se 10 minut od glavnega kolodvora enonad-stropna hiša, ki ima 8 sob, 4 kuhinje, 4 shrambe z verando in balkonom, klet kakor tudi 4 drvarnice, zraven vrt za zelenjavo. Hiša je nova ter še ni popolnoma dogotovljena, 12 let je davka proala in se radi preselitve proda za 115.000 Din, 20.000 Din je vknjiženega. Resni rellektanti se naj pismeno zglasijo pri Francu Kacu, trgovcu v Zgornji Bistrici, pošta Slovenska Bistrica. Pozor mizarska podjetja in graditelji novih hiš I — V »i, ki potrebujete stavbeno az okovje A. SEMENIC & DRUG trgovina z železnino LJUBLJANA, Kolodvorska ulic« 41 Nudimo Vam prvovrstno blago po brezkon-kurenčnih cenah. Postrežemo točno I Zahtevajte ponudbe I Tudi letos no na prvrm mesto francoska kole« Splošne opomb«. Pristojbina ta male oglase se plačuje redno naprej. Oglasi, ki jih prejme uprava po poŠti brez istočasnega nakarila v denarju ali znamkah — razen onih slnlnih dobro poznanih inserentov — ta objavijo šele, ko dospe oglasna pristojbina. Obi čajno prejme oglaševalec poprej pojasnilo glrd cene in položnico ta nakazilo zneska za enkratno ali večkratno objavo. Oglasna pristojbina se plačnic naprej po nakaznici, v pismu ali pa po položnici čekovnega računa St. 10.349, ki je določen samo za plačevanje oglasov. Zadevne položnice se dob« prt upravi v Ljubljani in v vseh njenih podružnicah. Na male oglase ne dajemo nlkakega izrednega popusta. Ponudbe, ki doha|a|o upravi na razne male oglase, shranjujemo najdalie mesec dni. Za shra-njevanle in izročanje ponudb ter naslovov inseran-tov pri upravi ali njenih podružnicah se ne plačuje njkaka odškodnina, pač pa je treba plačati poštnino za odgovore po poŠti. I pNttH ' ■■ i . - -i - it-jv. - žgi Mmm 4flMMF iiCtoSSZ-st Prvovrstni I«.te nh In mnterijal Najlažji tek. Črna brei konkoi»nee! VIKTOR D 0 III N K C • LJUBLJANA Duua.ska cesta 21 Conlkibrezplačnol za: Dom, OBRT ih INDUSTRIJO ZfUOGH: ŠIVALNI STROJI L1IDU. BHRKGH LJUBLJHHH ŠELEilEUKGOiifl UUCH 6 TELEFON 20-10 »■nrrga^iiiiMM IM»»e»lilllf»m«- tmmmmfimmmf^ii j Carl Derr Riggert: 5« - >t mi T-1 •^-Sst 5 S 3 i « i 28 * J = — a j 5 * ► Ji* i t c « fii Ss T *s?g.. a « S % - _ S " ci 55 S p M B C w «5 M £ M > » t* 2. M » t 3: v r* C > . Z. = ~ o b«; ■M O 5. 53 a ^ T It -J J5J * * » p ■3° - % Ji * a" I Kitajčeva papiga 34 V s\'ofl spalnici je naletel Bob na preoblečenega »t reža j« Ah Kima, ki je kuril. >No, Charlie, kaj pravite k pokeru z Maydorfom? Sedem in štirideset dragocenih dolarjev mi je izpihnil.c ^Oe smein izreči skromno nuienje. svetujem previdnost!.. »Sem prav teh misli. Upam pa, da ste bili kje blizu, ko ata se zunaj poslavljala Thorn in njegov zreli drug?« »Seveda. Škoda, da je bil mesec tako svetel, da ni bilo mogoče priti dovolj blizu.« »No — nocoj gotovo vem vsaj to. da P. J. Madden tega Maydorfa ni še nikoli videl, ali pa je prav posebno prevejan glumač!« »In Thorn...« »Ta gu seveda pozna. Pa ga menda ta obisk ni prav nič navdušil. Po njegovem vedenju bi sklepal, da je Pliil Mavdorf nekaj zagrešil.« Žo mogoče. Posebno, če pomislim, kaj sem odkrii.. »No, govorite, Charlie! Kaj po se jo zgodilo?« »Ko se Je Thorn proti večeru odpeljal v mesto in sem slišal Maddena smrčati v njegovi postelji, sem preiskal tajnikovo sobo. In kaj sem našel? Pod kupom belih srajc je ležal — pogrešani samokres!« »Izvrstno! Thorn, ta lizun...« »Dva predalčka v samokresu sto bila prazna. Pomislite! »To da res misliti...« »Rad bi vam vdano predlagal, da greste sedaj spat ter si naberete moči za jutri!« Mali detektiv je obstal pri vratih. »Dve kroglji sta izstreljeni — kdo ve, kam? Kje je ena, vemo. Zgrešila je cilj in »e ustavila v steni na mestu, kjer je sedaj obešena slika puščave.« »In druga?« sTa je najbrž dosegla svoj cilj. Kateri cilj? Oprezujva in čakajval Lahko noč in lepo sanjajte!« 9. V nedeljo zjutraj se je Bob čudovito hitro skobacal iz pernic. Tako nenavadno zgodaj so ga dvignile razne okoliščine, v prvi vrsti puščavsko solnce, ki je s svojo bleščečo svetlobo vrelo v njegovo sobo, in pa petelini na farmi, ki so s svojim petjem vznemirjali mlado jutro. Ob osmih je že stal na dvorišču, pripravljen na dotrodke današnjega dne. Ko je zavil okrog skednja, Je zagledal nekaj nenavadnega. Na tleli je stala košara, zraven pa ie Martin Thorn kopal v pesek Jamo. V svoji temni obleki in z bledim obličjem je bil kakor kak mežnar. »Halo!« je zaklical Bob. Koga pa pokopavate v tem lepem jutru?« Thorn je prenehal. Pot mu je dirjal po bledem čelu. xNekdo mora opraviti,* je obžalovanje zamr-mral. »Novi sluga je prelen. Ce pa pustim, da sc nabere tale ropotija, bo tukaj kmalu tako kakor v kakem prostoru, kjer so gostje pravkar odšli s piknika.« Pokazal jo košaro, polno starih pločevinastih škatei. »Iščemo zasebnega tajnika za pobiranje smeti!« se je zasmejal Eden. »To jo nova stran vašega poklica. Thorn! Dobro misel, takole spravljati smeti.« Sklonil se je in pobral škatlo. 3 Posebno tole, ki je v njej bila. kakor vidim, mišjica.« »Mišjica?« Thorn si je z rokavom obrisal čelo. jO da, mnogo ie ootrebuiemo. Za podgane, veste.« »Za podgane?« je s čudnim poudarkom ponovti Bob in vrgel škatlo nazaj. Thorn je izpraznil košaro v jamo ter začel zasipavati. Bob, nedolžen gledalec, je brez dela staJ pri njem. »Tako, to sem opravil!« Tajnik Je poravnal in pogladil posek. Red in snaga — to je pač moja strast.« Pobral je košaro. »Sicer pa bi vam rad nekaj svetoval, če dovolite. Ne vem, koliko je vašim ljudem na tem. da prodado bisere. Toda poldrugo desetletje sem žo pri Maddenu, a rečem vam. da on ni mož, ki bi pa kdo brez ka/ni smel pustiti čakati. Preden se boste zavedli, bo kupčija z biseri razdrta.« »Storim, kar morem. Poleg tega bo pa Madden napravil sijajno kupčijo> in to on ve ...« »Ce se P. J. ujezi, mu je vseeno. Hotel sem vas posvariti.« »Zelo ljubezniva« je malomarno zamrmral Bob. Thorn je postavil košaro in lopato pred kuhinjo, iz katere je uhajal prijeten vonj pečene gnjati. Potem je počasi odšel na verando. Ah Kini je prišel iz kuhinje, od ognja ves žareč v lice. Vi, gospod, videli solnce vzhajati zjutlaj?. »Zgodaj sem bil pokonci, toda tako zarana pa vendarle nek je odvrnil mladenič. Tajnik je izginil v hišo. Pravkar sem opazoval najinega ljubega prijatelja Thorna, ko je za skednjem pokopaval smeti. Med drugim tudi pločevinasto škatlo, v kateri je bila mišjica.« Chan je opustil Ah Kimovo krinko. ^Gospod Thorn je zelo delaven, mogoče bo sčasoma šo marsikaj napravil. Eno napačno dejanje sili, kakor člen v neskončni verigi, vedno še k drugim. Kitajci imamo pregovor: Kdor jezdi nu tieru, ne more z njega.« Sterv. 82. v Več parcel manjših, ob tramvajski progi, se proda po 35 Din m*. - Poizve »e v upravi pod it. 3943. Mlin na stalni vodi, z dobrim prometom, z nekaj pose-«tva, v ceni do 150.000 Din, kupim. Ponudbe z navedbo prometa, velikostjo posestva na upravo pod »Prometen mlin«. Posestva, kmetije od 2 do 300 oralov, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Trgovsko hišo veleprometno pri večji Eostaji proda za 170.000 lin Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Prodam hišo pripravno za vsako obrt in za letoviščarie. Oddam tudi v najem. Matej Pirih - Višnja gora št. 37. Posestvo hiša s sobo, knhinjo, lopo, hlevom in kletjo, 2 svi-»jaka, 2 orala zemlje, zraven železniške postaje Sv. Lovrcnc na Dravskem ♦olju — proda Anton ' Peršuh. Za 530.000 Din «e proda v sredini mesta Ljubljane na najpromet-nejši ulici del hiše. Pismene ponudbe resnih kupcev pod značko »Dobro naložen kapital« na oglasni odd. »Slovenca«. Enodružinsko vilo prodam na Mirju. Naslov pove uprava pod št. 4001- Volno za modrec* poceni proda Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1. Proda se nekaj velikih lovorjevih dreves (visoki) s posodo 250 cm. Krona v prerezu 110—150 cm. Zelo primerni so za vrtne restavracije, kavarne in hotele, za vhode pri vilah itd. -Poizve se: Marijin trg 4, Ljubljana. Prava bivolova kvaš (Btiffel-Beize) za pode v rumeni, rujavi in rdeči barvi 1 kg Din 54, kg Din 30 se dobi, tudi po pošti, v specijalni trgovini barv F. Weiler, Maribor, Gosposka u!;ca 29. Okrasite svoj vrt z desetimi vrstami nizkih vrtnic v krasnih barvah za 60 Din. — Razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec -Maribor. Bencin motor nov, na vozu, s krožno žago za žaganje drv, rezanja slame, za mlatiti in dr., v skupni teži 400 kg, 5 k. s., prodam. Ogleda se: Sp. Šiška, Celovška 96, Ljubljana VIL Fiat 509 A štirisedežna limuzina, se takoj po zelo ugodni ceni proda radi nabave odprtega voza. Ponudbe na Lepa vila v Ljubljani, 10 minut od gl. pošte, z vsem komfor-tom. 2 moderni jjaraži, ta 2000 m' lepega vrta, naprodaj za 430.000 Din. Plačilne olajšave. Posredovalci izključeni. Naslov v upravi pod št. 4002. Vogelna parcela lepa. solnčna lega za Be-ligradom, se proda. Več se poizve Lavričeva 12. Posestvo lepo ležeče, 4 johov, 45 minut oddaljeno od mesta takoj naprodaj. Vprašati v upravi »Slovenca« Maribor. Celje poštni predal 84. Jermenice, ccvi in poljske vozičke prodam. Naslov v upravi pod št. 3923. Prodamo dobro vpeljano trgovino s specerijo na prometnem prostoru. Naslov: A. J. 204, Celje, poštno ležeče. Sladko seno prvovrstno, 5000 kg, se takoj proda. — Naslov v upravi pod št. 3949. Opremljeno sobo event. z oskrbo, parket, elektrika, kopalnica, oddam. Udmat, Sušteršičeva ulica 5. Ure za birmo iudi najceneje — Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Škofijo 15. Krojači, čevljarji! Pozor! Nove kro|aike in čevljarske stroje z 10 letnim jamstvom odprodajam, dokler zaloga, po 2500 Din. Naslov v upravi pod št 3583. Trgovino v Liubljani, na prometni cesti, 25 let obstoječo — prodam takoj radi družinskih razmer. Ponudbe pod >150.000 v Ljubljani« na upravo. Kunci Več Chinchilla mladičev in tri šestmesečne samce prodam. Pozneje tudi črne reks. Josip Laurič, Vransko pri Celju. Pohištvo masivno črešnjevo, garantirano, Vam nudi najceneje Ivan Mrhar, stroj, mizarstvo, Stanežiče pri Št. Vidu. Čevljarska delavnica z vtem orodjem in 2 šivalnima strojema j« v Ljubljani na najbolj prometni ulici po nizki ceni naprodaj. Naslov se po-tzve v upravi »Slovenca« pod it 3568. Prodam po ceni 14 postelj, 14 nočnih omaric, 14 umivalnih miz hotelskih, starih iz trdega lesa, dobro ohranjenih. 24 žimnic, okna in vrata, deloma nova. Pralni stroj nov. Vprašati pri vratarju hotela »Orel« v Mariboru. Čevljarji, pozorl Prave vzorce in gornje dele dobite pri Karlu Blatniku, Ljubljana, Hrenova ulica 20. Drva odpadki od parketov od-aata v vsaki količini par-oa zaga 1 avrenčif & Ko Liubliana. Voinjakova ul. 16. za gorenjskim kolodvorom. Fiat 503 zelo dobro ohranjen, «• proda za nizko ceno Dhi 20.000. Žužek, Ljubljana. Tavčarjeva 11. Lepo brinje 3000 kg, tri vrvi za zvonove prodam. - Ponudbe pod »Črno brinje« na npr. Pisalni stroj poceni proda: »Halda«, Ljubljana, Poštni predal St. 307. Dva lepa oleandra roza prodam, stara 3 in 4 leta, visoka 2 m in 2.50 in-Cena po dogovoru. Franc Justin, čevtj. mojster, Za-loše 9, p. Podnart. Auto-limuzin a znamke »Peugeot«, tlobro ohranjen se proda za 30.000 Din. Poizve se pri dr. Vrtačniku Alojziju — advokatu v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/1. :on Mayerjev 1 najnovejše izdaje ugodno prodam. Naslov v upravi lista pod št. 4010. Mayerjev leksikon popolnoma čist se poceni p- proti takojšnjemu I Naslov pove upr. pod št. 4007. Voz težak, dobro ohranjen se proda. Tezno 44 pri Mariboru. Auto Ford zaprt voz, malo rabljen, v izvrstnem stanju, ugodno proda lovarna lepenke v Tržiču. Auto-Hmuzino znamke Adler, malo rabljen prodani. Ogleda se: Strossmayerjeva ul. 5. Pozor! Prodam zelo poceni radi selitve: ravnalni stroj (Abrichtmaschine), moderne spalnice, otroški voziček in pleteno po-steljco. Sodarska 2, nad eljc Horjansko cerkvijo. Šivalni stroj Singer prodam za 500 F Din. Kolodvorska ul. 27. Dva voza dobro ohranjena, 1 štiri-sedežen in 1 mesarski voz ugodno prodam. Ponudbe na naslov: Ačkun Valentin, Trbovlje II. Avtobus Chevrolet se ugodno proda. Nadalje razni rabljeni avtomobili in motociklL Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Pletflne stroje vseh Številk poceni na enoinpolletno odplačevanje proda — »Persson« Ljubljana, Poštni predal »t. 307. Puhasto perje čisto (ohano oo 4? Din kg. druga vrsla po M Din kg. fislo belo gosie po 110 Din k« in čisti puh po 250 Din kg Razpoli-ham po poštnem povzetju L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peri«. Avlo - limuzina Chevrolet šestsedežni, iz-borno ohranjen, se rsdi gospodarskih razmer zelo ugodno proda. Naslov v upravi pod št. 3785. Dva psa mešane volč|e pasme, do bra čuvaja — se ugodno prodasta. Odda se lahko tudi en sam. Ravno tam je naprodaj dobro ohra-n|ena slamoreznica, preizkušena na ročni in motor ni pogon. Cena po dogovoru. Nsslov v upravi pod št. 3962. Juto večfo množino, primerno za embalažo ali izdelavo copat, po ugodni ceni proda. Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Tovorni auto znamke B. H. R. nosilnosti teže 5000 kg, s polnimi gumiji, naprodaj v Trstu za ceno 15.000 lir. Vprašati je pri g. Zurman, Celje, Pred groiijo 6. Športni voziček zelo lep prodam. Naslov v upravi pod št. 3980. Si Srečke, dclnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Sulic smrCke (mavrahe) kupujemo po najvišji ceni. SE^ ER & KO M P. ULBLJAN V Gosposvetska cesta štev. 5 Vsakovrstno zlato ftnnn;? p« nalvlsiib cenah ČERNE. tuvelir Liubliana Wollov« utira »t 3 Priporoča se specijalna delavnica za popravilo in uglaievanje klavirjev in vseh drugih instrumentov. Josip Baj-de, Gosposvetska c. 12 (v bližini Novega sveta). Dobra vijolina in ena steklena omara, pripravna za modistke in gostilničarje, poceni naprodaj. Naslov v upravi pod št. 4016. Gramofon prodam za 1300 Din skoraj nov, brezhiben. Kupna cena je bila 3600 Din. -Kje, pove uorava 'Slov.« pod št. 4000. Pianine, or£le, harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje: Anton Dernič, Radovljica. »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Ure popravlja z enoletnim jamstvom — Fran Korošec, urar, Sv. Petra cesta 55, preje Barvarska steza. Semenski oves črno deteljo luCemO banatsko, za naše kraje najbolj prikladno, peSO'in travna semena čebul ček oddaja na drobno in debelo FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naicenele RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 1J. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga r.a prevleke pohištva. Krušno moko io vse mtevske izdelke vedno sveže dobite pri A & M. ZORMAN Liubliana. Stari Irg št 32 KUPIMO takoj 1 in pol do 2 tonski tovorni auto malo rabljen, po možnosti brez karoserije. Ponudbe pod št. 3906. Kupim malo posestvo z gostilno na prometnem kraju. — Ponudbe pod »70.000« it. 3889. Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato za logo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo, brez vsakega pri-bitka ali vračunanja ka kršnihkoli obresti. Izposojevalnica! • Warbinek, Gregorčičeva cesta št 5, ' bližini Glasbene Matice Kmetovalcil Prvovrstne gnoj nične črpalke (pnmpe), prave Sackove pluge in brane dobite v železnini Fr. Stupica, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 1. Korfa otesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je uiast Steklo, porcelan po znižanih cenah radi odprodaje starih zalog. M- RaUC&t, Ce!?e, Prešernova 4 ■■ocDanaesgaBBiB* Likanje možke ali damske obleke Din 18. obračanje Din 300. Garderobo najhitreje zlika, kemično sčisti in pošije (vstavi novo podlogo) \VALLET EXPRES, Ljubljana, Stari trg št. 19. Na željo se obleka kemično sčisti in pošije v 24 urah. Na likanje se lahko počaka. Gostilničarji imajo pri nakupu čaš, steklenic, krožnikov, jedilnega orodja, ogledal itd., poseben, velik popust pri tvrdki M. Raueh, Celje, Prešernova ul. 4. Botrom in botricam se priporoča <:a nakup ur, zlatnine in trebrnine po nizkih cenah zlatar Stanko Japelj Dunajska cesta 9 Lastna delavnica. Popravila in nova dela točno in poceni. Damski klobuki in slamniki, najlepši in najcenejši že od Din 50 naprej. — Preoblikovanje Din 28. Salon »La Femme Chic« - Anica Puhek, Šelenburgova ul. 6/j. Dobite v lekarnah, drc-?erijah ali naravnost It tvornice in glavnega skls-di«fa P1. HRNJAR ichornnr - SIVI»t Varujte se potvorb rvrdka A. VOLK I InMiana. Re«H*va certa ?4. nudi nairtnete »te vrtite ptem^no moko »d dra*a mletftke ifdelke Zahtevajte cenik! J. fOKU£ ^»ARidor GNOJNIčNE SESALKE iz močne pocinkane pločevine, 4 m dolge, 15 cm premera, od 550 Din naprej. -VEKA", LJUTOMER. »EF-A-KS« tvorniško skladišče barv, lakov, kreme in ostalih kem. preparatov za kon-zervirsnje usnja. Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd. Ljubljana, Nspolco-nov trg 7. Leopoldina Sternad se je preselila na ?abjak št. 7/1 ter se priporoča cenj. damam. — Celotne obleke Din 80-120. kostume, plašče Din 120-150-Sprejemam tudi vsaka popravila. Pljuča! Dom dr. Pečnika za pljučne rekonvalescente (Pri-vat - Lungonheilanstalt). Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekte 3 Din. Tnko izgledajo pravi zavitki Dr. OETKER-ja za vanilinov sladKor in pecilni prašek. — Pri nakupu pazite dobro na ..SVIIIO GIAV0" Dr. A. Oetker-jev vanilinov sladkor za kuhinjo. Ti ntllflt '»rfoMufe, da radobl v**% fwd!i»s. krema. kolač »U I liler liker)« prijete« »anilijev aroma. Vieblna *f a aavrtka nadomeaitije M ttreke dobre vanilije. Oskior Oetker-jev pecilni prašek jo najbojSU Zakonito zaščiten pod imenom Zahtevajte pri Vašem trgovcu izrecno le ..Dr. Oetfccr leve izdelke' W5Ba»OR3 Gospod, samopomoč na popolnoma novi vzajemni podlagi — brez kapitalizma. Važno za gradnjo hiš in razdolžltev. — Navodila (tudi slcerlne nasvete) daje »Marstan«, Maribor. Vpisnina (vnaprej) 10 Din. Punčko 16 mesecev staro, zdravo, odda za svojo v stiski se nahajajoča mati 6 otrok. Naslov v upravi »Sloven-•a« r Mariboru. Brezobrestna posojila /a zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „)ugradw Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. s o. z. v Ljubljani, Kolodvorska uliea 35/1. Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od 8—12 in 14—18. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno-ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod Jakob Sonemvald mestni stavbeni mojster v soboto U. aprila ob pol 7, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 63. letu svoje dobe, boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 13. aprila ob 15 iz hiše žalosti, Pobrežje, Zerkovska cesta 3, na Magdalensko pokopališče v Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo darovana dne 14. aprila 1931 ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Pobrežje pri Maribora, dne U. aprila 1931. Alojzija Sonenvvald roj. Bratec, soproga; Antonija Potri ro|. Sonenvvald, Marija Adamčič roj. Sonenvvald, Romana Kodrič roj. Sonenvvald, Jožica Sonenwald, učiteljica, Loizka Sonenvvald, hčere; Slavko Potrč, Franjo Adamčič in Alojz Kodrič, zetje, ter vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod Maribor. i Za vse dokaze iskrenega sočutja, za poklonjeno cvetje in obilno udeležbo pri pogrebu naše srčnoljubljene, nepozabne mame in soproge, gospe Fran;e Jerančič-eve izreka vsem najtoplejšo zahvalo globoko žalujoča rodbina Jerančičeva. Zahvala Ko je v velikem tednu naša nepozabna, prehlaga in predobra mati, ozir. stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Albertina Raunicher roj. pl Lasser • Zollheimb vdova po sodniku odšla k Bogu po večno plačilo, smo bili deležni premnogih izrazov vsestranskega iskrenega sočustvovanja, kar nam je v tolažilen dokaz ljubezni in globokega spoštovanja, ki ju je blagopokojnica uživala v širokih krogih. Vsem našo najtoplejšo zahvalo in »Bog plačaj!« VALUJOČI OSTALI.