Posamezna številka 30 vinarjev. v Sfev« 76. V Ljubllani, v torek dne 15. aprila 1919. Leto l VEČERNI LIST C*M » telo leto . K 60—. za pol leta . K 30—. * * tetri leta . „ 15.—. „ en mesec „ 5'—, rednistvo in upravniSho: Kopitarjeva ulico Slav. 6, 1 Telefon stcv. 50.------------------- NEODVISEN DNEVNIK inscrati: Enosiolpna pciitsrsta (72 mm Široka In 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat po K 1*20. — Poslano; Enosiolpna petitvisia X 1*—. — Izhaja vsak dan, Izocemšl eedelje In praznike, ob 2. url popoldne Wilson se nezadovoljen vrača. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 15, aprila Iz Amsterdama po~ po iz Pariza došlih vesteh, da je • uson izjavil ponovno, da se na velikonočno nedeljo vrne v Ameriko. Predsednik je baje mnenja, da ho sklenil z Nemčijo se-Poraten mir, če se ne sklene splošen mir “j* podlagi 14 njegovih točk. Položaj je po-zelo kočljiv in nevaren, Zagreb, 15. aprila. »Jutarnji list« po- roča iz Londona; »Times« javljajo, da bo predsednik Wilson kmalu odpotoval in pozval ameriško vojsko iz Evrope. Wilson je prišel do prepričanja, da je nemogoče prisiliti mirovni posvet, da bi priznal njegovih 14 točk, zato ne veruje, da je mogoče, da v najtežjih vprašanjih dosežejo sporazum. Wilsonov odhod bo značil protest proti imperializmu. Grozote sovjetske vlade na Ogrskem. • n PU. Berlin, 14. aprila. (DunPU.) »8 u •“endb!att« javlja: Znana tukajšnja s ' ,a 1* Prejela od absolutno zanesljivega 8n ? j ^ )c zoppstd Budimpešto zadnje *• tako grozovito vest, da prebledevajo ^Pnčo nje celo ruslri boljševiki. Na pod-°S! te so dali usmrtiti sočasni komunistični mogotci v budimpeštanskih ječali bivšega ogrskega paladina nadvojvodo Josipa, bivšega ministrskega predsednika dr. iWekerla in bivšega trgovskega ministra Szerenyija. Svedok poroča dalje, da so vesli, ki prihajajo iz Ogrske v inozemstvo, skoro vse neresnične, ker pripuščajo mogotci samo njim ugodna poročila. Bttdim-peštansko prebivalstvo stoji pod pritiskom zločinske vlade, ki potlači vsako drugo mnenje s silnim terorjem in poizkuša vzdržati svojo vlado, ki sariia ne obeta dolgega življenja, z vsemi nasilnimi sredstvi, — Pretežna večina dežele si želi entent-nega posredovanja, ki bi končalo sedanje razmere. — Opomba: Na vprašanje Dun KU javlja OKU, da ne more poslati sem poročil. Jugoslaviji! proti združitvi Nemške Avstrije z Nemčijo. Posebno poročilo »Večernemu listu« Zagreb. 15. aprila, Preko Ženeve pd-da se je zunanji minister dr, Trurn-Wc izjavil v »Petit Joumalu«, da je Jugo- slavija proti združitvi Nemške Avstrije z Nemčijo, Protest proti Ronfinaciji škofa Mahniča. Posebno poročilo »Večernemu listu«. generalu protestiral proti temu, da so Italijani odpeljali škofa Mahniča v Italijo, Zag reb, 15. aprila. Škof Caric se je ki L- na sv°icm P°tu v Dalmacijo na Re- ‘ ' *cfcr je pri angleškem in francoskem Reka ne bo italijanska. Posebno poročilo »Večernemu listu«. , Zagreb, 15, aprila. Belgrajska »Prav-I svojo suvereniteto in da je poslej popolno-iaviia tz Pariza, da-»bo dobila Reka ma izključeno, da bi pripadala Italiji, Za živež. Dela, ki skoro presega človekove moči, se je lotil dr. Korošec, ko je prevzel ministrstvo za prehrano z namenom, da vsem pokrajinam, kjer vlada pomarijkanje, oskrbi potrebni živež. Boriti sc je tukaj z neštetimi težkočami. Na Hrvatskem železniški promet noče priti v redni tek. Že osebni vlaki prihajajo in odhajajo z velikanskimi zamudami, tovorni pa morajo skoro na vsaki postaji preživeti življenjsko krizo. Treba je podkupovati na vse strani, da se vagon masti, ki je opremljen z vsemi listinami pristojnih oblasti, pomakne naprej, in če ni vojaško zastražen, je še vedno v nevarnosti, da se nekje no poti izgubi, preden pride na cilj. Žitne shrambe v Bački in Sremu obletavajo roji židovskih in krščenih trgovcev in špekulantov, kakor čebele pomladno cvetje, in kupujejo, kupujejo. To blago gre skozi roke desetih prekanjenih verižnikov, preden pride v roke človeka, ki ga res potrebuje za lastno prehrano, in pri vsakem prekupčevalcu ostane nekaj. Ne more torej biti drugače, kakor da se blago po poti zelo podraži. Če se še povrhu vpošteva korupcija, ki se je uganjala z izvoznicami —• dobivali so jih mnogokrat ljudje, ki jih niso nič potrebovali, marveč so jih z dobičkom prodajali dalje — je razvidno, da je treba mnogo volje in dela, če naj se prehranjevalne razmere zboljšajo. Glede tega je novi minister za prehrano storil nekaj ukrepov, ki obetajo, da bodo uspešni. Začel je med podkupljivim uradništvom in je dal vtakniti ljudi, ki so izrabljali svoja mesta v živežnih obratih, v zapor, kamor spadajo. Prevozne liste za najpotrebnejša živila, žito, meso in niast, bodo odslej dobivali le resnični trgovci in aprovizacije, S tem so izključeni brezštevilni prekupčevalci, ki so se posvečali trgovini le slučajno, ker je mnogo nesla, in s tem neizmerno dražili blago malemu kon&umentu. Vsa izvozna dovoljenja se bodo glasila na osebo, ki jih ne bo smela dalje prodajati drugemu, S tem odlokom se skuša zavreti goljufija z izvoznicami. če se posreči urediti tudi železniški promet, smemo pričakovati od dr. Korošca, ki je znan kot človek energije ‘^sovražnik korupcije, da nas bo pomladne mesece obvaroval katastrofe v prehrani, - Brezuspešna posvetovanja. Posebno • poročilo »Večernemu listu«, Zagreb, 15. aprila, - Jutamji list« poroča preko Curiba iz Pariza: V krogih mirovne delegacije prevladuje mnenje, da bodo razgovori o aktualnih vprašanjih in posebno v laško jugoslovanskem sporu ostali brez pozitivnega rezultata. Kot so mnenja, da bi bilo najbolje, da sporna vprašanja narodnih mej odstavijo z dnevnega reda in jih prepustijo posameznim državam, da jih rešijo same med seboj. Svet četverice in Nemčija. LDU Berlin, H; aprila, (DunKU) K* kor poroča ^Deutsche Allgem, Zcitung«, je svet četvericemirovne predpogoje že V toliko ugotovil, da iih lahko predloži nemškim delegatom, verjetno je, da nemški delegati v Pariz koncem prihod* njega tedna, morda 26, aprila. lazpoloženle v italijanski armadi. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 15, aprila. Reka: Našemu do- j jakov, da bi v slučaju nove vojne pri prve ptsniku je izjavilo veliko število laških vo- strelu, ki bi padel, vrgli orožje od sebe. vem odklanjajo sporazum. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 15. aprila. Belgrajska »Pravda« javlja iz Pariza: General Smuts se je vrnil fa Budimpešte, kjer sc je mudil dalje časa, a ni opravil ničesar. Njegova misija ni uspela, Mažari so odbili predlog glede pogajanj za sporazumno ureditev meja, Slovaška kmetska organizacija. LDU. Dunaj, 14. aprila, (ČTU.) V Turčanskem Sv, Martinu se je vršil včeraj shod slovaške kmetske zveze. Shoda sc je udeležil posl, dr, Hodzsa in vladni tajnik Nejedli, Dr. Hodzsa je imel pro-gramni govor, v katerem je poudarjal potrebo organizacije slovaških kmetov, ki so se sedaj znebili hlapčevstva in fevdalizma, Poslanec dr, Blaho je izjavil, da je kmetsko prebivalstvo bilo ono, ki je slovaškemu narodu v najtežjih časih rešilo žene in otroke, zlasti pa zemljo, Usoda slovaškega naroda temelji na usodi poljedelskega stanu, Madžari so pred svojim odhodom Slovake gospodarsko popolnoma uničili, — Pri volitvah je bil izvoljen predsednikom zveze dr. Pavel Blaho, predsednikom izvršilnega odbora pa dr, Hodzsa. Dr, Blaho pravi, da so slovaški kmetje jedro vsega prebivalstva, zato se mora skrbeti za njegov telesni in duševni dobrobit. Poživljal je, naj slovaški narod vedno ostane na straži za svojo mlado prostost, ki jo bo varoval najbolje, ako narod postopa enotno s svojimi brati. Shod so zaključili z brzojavnimi pozdravi Masaryku in ministrom Šrobarju, Prašeku in Švebli. Csški Isoljše^ki. LDU. Praga, 14. aprila, (ČTU.) Včeraj sta se vršila v Pragi dva shoda. Na Dbeh je govoril delegat mirovne konference, poslanec socialistične stranke narodne skupščine in brat Sokol Lattbe. Govoril je o prckucuških spletkah in agitacijah in obsojal počenjanje čehosrfovaških boljše-vikov, posebno njihovo akcijo z letaki. Radikalni socialisti, ki so radikalni od včeraj proti lastni čchoslovaški republiki, iasiravno so bili v zadnjem trenutku ne-Dmajni avstrijski oportunisti, nas ne bodo »pravili v zadrego. Smo proti diktaturi gamo enega razreda, ker smo stranka, ki jS je ležeče na tem, da sc ves narod raz-rija in da sodelujejo vsi njegovi deli. Res je, da se mora v naši republiki še veliko spremeniti, ampak noben parlament ne more vsega storiti tekom kratkega časa petih mesecev, — V klubu je govoril Lau-be o združenju socialistov s čehoslovaško demokratsko stranko. Dokler bodo čeho-slovaški socialni demokrati priznavali republiko in delovali za skupno stvar naroda, jim bomo stali na strani, ako pa se bodo postavili na stališče sile in terorja, se bodo češki socialisti trdno sklenili proti anarhističnim elementom, katerih uspehi so samo razdejanje. Boji na Bavarskem. LDU Berlin, 14. aprila. (DunKU) »Lo-kalanzeiger« piše: »Telegraphen Corap.« javlja; Po zadnjih sem došlih poročilih komunistične vlade v Monakovem nikakor še ni konca. Po cestah bavarske prestolice divjajo srditi boji med vladnimi četami in rdečo gardo. Glavni kolodvor, poštno ravnateljstvo, glavni brzojavni urad in razna druga javna poslopja so zasedli komunisti. Direktna zveza z Monakovim še ni možna in je tedaj nemogoče kontrolirati vesti, ki še niso z nobene druge strani potrjene. LDU Berlin, 14. aprila. (DKU) Kakor izve »Berliner Tageblatt* iz Monakovega, so napadli oddelki tamošnje garnizije včeraj glavni kolodvor. Kolodvor so držale nekaj časa .vladne čete, ko so pa privlekli Špartakovci težke metalce min in začeli kolodvor obstreljevati, sc je posadka umaknila. Kolodvor ima sedaj zaseden rdeča garda, ki dobiva ojačen j iz množice brezposelnega in radikalnega delavstva, LDU Berlin, 14, aprila. (DKU) Daneu dopoldne so začele čistiti vladne čete mestni okraj Scheunenviertel. Dohod so po načrtu zaprle, a so bile nenadoma napadene s streljanjem izpod streh. Vsled tega je bilo ranjenih več neudeleženih civilnih oseb. Ko so vladne čete na ogenj odgovorile, sc je začelo vsesplošno streljanje, pri čemur je bilo več oseb usmrčenih in mnogo drugih neudeleženih ranjenih. Tudi vladne čet e šo imele izgube, Zažari mobilizirajo. LDU Berlin, 14. aprila, (ČTU.) h Bwb poročajo: Romunski Prcssbureau javlja' Ogrska mobilizacija proti srbskim in T°' munskim mejam se nadaljuje z naiv.®? naglico. Mobilizacijo nadzira ruski "° >sf" vik Bergmann, ki ga je Ljenin poslal v W namen v Budimpešto, Naraščanje boljševizma v lia®* LDU, Berlin, 14. aprila. (ČTU.) h C* riha javljajo: Katoliška ->Italia« javlja stop italijanskega finančnega ministra M®; da radi političnega položaja v latliji in ra naraščanja boljševiških struj. Tržaški80' cialisti so sklenili, da sc pridružijo .itahjsB' skim oficijalnim socialistom, ki zahteva) socialno republiko, h pokrafisie. k Umrl je v Zagrebu profesor Pavletič, zaslužen hrvatski rodoljub ,fl pisatelj, predsednik »Matice Hrvatske«< k V Naklem je umrla župnikova n1®' ti Antonija Sagerschmied v 82. letu svoje starosti. Pogreb bo v sredo ob 9. uri dot?0*' dne, Piir ojoča se vsem znancem v m0' litev, k Nova vlaka v St. Janž. Počcnši z 1“ aprilom 1919 se vpeljeta na progi Trebn)c —Št, Janž na Dolenjskem na novo v^a.. št. 2652 a in št. 2653 a kot tretji par redu1 mešanih vlakov ter imata v Trebnjem zo na popoldanski osebni vlak št, 221.6* Karlovca, Vlak št, 2652 a odhaja iz s ' Janža na Dolenjskem ob 12. uri 44 111 !n^ popoldne ter dospe v Trebnje ob 1. lirl . minut popoldne; vlak št. 2653 a odide Trebnjega ob 2. uri 10 minut popoldn® ‘ dospe v Št. Janž ob 3. uri 7 minut P°Pl> * dne. , . k Zvišanje železniških taiilov. ™,n._ slrstvo za promet je dovolilo južni že jjj ci z ozirom na njene finančne raztIterC1n0 sedanje gospodarske cdnošajc dvesto povišanje vseh lokalnih tarifov za Pr°S?. _ območju kraljestva,Srbov, Hrvatov ^ vencev. To povišanje stopi v veljavo P,, čenši 18. t, m. Listi za proge in per0'"' listi, ld so sc že izdali za tekoče le ^ ostanejo v veljavnosti brez doplačila- ! istim dnem sc uvede tudi frankiranje P pošiljatvah v inozemstvo, in sicer je ,*ra^ kirati pristojbine d o namembne postaji je to postaja južne železnice, najmani P do, prehodne inozemske postaje južne /-leznice. k Zasebni brzojavni promet s , j Nemško Avsirijo js zopet dodeljen- ' odloka poštnega ministrstva je zop^ voljen privatni brzojavni promet s c Nemško Avstrijo. Pristojbina za navadne brzojavke znaša 15 vin, za besedo, tnini-mum 2 K 50 vin, za brzojavko. Dovoljene ®°! tedi nujne brzojavke, za katere se plača tr.kratna pristojbina. Vojna doklada 20 v*n, od^ brzojavke se ne plača. . k Trgovina s sladkorjem. Glasom odloka kr. ministrstva za prehrano in obno-zemlje z den 20. tnarca t. 1., št. 3292, je ) kgovina s sladkorjem na ozemlju kralje-«1* Srbov, Hrvatov in Slovencev vezana. . adkor se sme oddajati le na izkaznice po občinskih aprovizacijah, oziroma po ^Sovcih, ki so v to pooblaščeni od oblastev •m aprovižacij. Kdor na drug način kupuje j11 Prodaja sladkor, je kriv prestopka tihotapstva in sc kaznuje z zaplembo blaga, ^enarno globo do 20.000 K ter z zaporom ?: b mesecev. Polovica vrednosti zapletenega sladkorja pripade ovaditelju, czi* r°ma qsobi, ki jc zasegla. ,, k brzojavni promet s celo čcho-slova-^ 0 . republiko t. j. s Češko, Moravsko, ezijo in Slovaško je po začasnem preki-zopet dovoljen. Kakor je bilo že vajeno, znaša pristojbina za besedo 15 •i najmanj 2 K 50 za brzojavko. ^ Zvišanje cen poštnim nakaznicam, er jc cena papirju močno poskočila in ‘ 0'f6 tudi pisarniški stroški povečali, jc n n , llPrava prisiljena, da zviša ceno aznicam na 6 vinarjev. Zvišanje stopi > Vehavo dne 15. aprila 1919. ' s« ^ lekarnarjem! Prosta o r - 8 niz.acija slov, farmacevtov, ni? H1-1 * lekarnarjev za Slove- lo odbor službujočih f a r -veP ° e ^ | 9 v so soglasno sklenili, da naj p0Ja. odslej gimnazijska matura kot predira f Z&, VS^°P v farmacijo. Noben lekar-J l?.rei »aj ne sprejme aspiranta z do-■ coarijim 6 razrednim gimn. predštudijem. ^Dak predpogoj je že zdavnaj vpeljan v Vseh kulturnih državah, in tudi obstoja v Ofleni delu naše države, to je na Hrvaškem. Vsled tega je nastal za slov. farmacevte ncvzdržljiv položaj, da morajo študirati na zagrebški univerzi kot izvan-redni slušatelji; a tudi študij na inozemskih vseučiliščih bi jim bil nemogoč. Mr. R. Sušnik. — Mr. R. Ramor. — Dr. R. Karba. k Uradni popravek, V zmislu § 19. t. ''• blagovolite sprejeti v Vaš list sledeči c2« popravek notice »Zapirajo na ukaz j ovške sodnije«, priobčene v Vašem Kstu k 6 1' aPrila 1919, Res je, da sta bila dva ^®eta iz Solčave zaradi hudodelstva lov-c£9 tetvinc od pristojne deželne sodnije v ^ o Ovcu leta 1916 kaznovana na par mes-zaPbra, da sta imela dobrega slovcn-raj$a '^zenskega zagovornika, ki je upo-t aodh VSa Pravdna sredstva, da jc raz-Pa a Pfavcmočna in da se je nastop njune Ker * ^vc na niun° Prošnjo odlagal. ]c Pa se nista odzvala ukazu za nastop je ,ni v ječah okrožnega sodišča v Celju, ko ° °e.,isko sodišče ista dalo vsled nepo-st^osti pripeljali v ječo. Ni pa res, da n; Se.«rez dokazov obsodila, da se je gor-!0v*raiski sodnik dal komandirati iz Ce-p0 *n da je ukazal kmeta odgnati v za-Ok* • 8Pl°h v tej zadevi ni nič odredil. vtl<5n.!n° s°dišče ni pristojno to zadevo v»č preiskati, niti hudodelce v svojih zaporih zapirati (ampak samo prestopnike) ali legionarje obešati na vrv. Okrajno sodišče SHS v Gornjem Gradu, odd, I., dne 11. aprila 1919, Podpis nečitljiv, k Zvišanje plač zagrebškim stavcem. Zagreb, 15. aprila. Včeraj zvečer je bil dosežen sporazum med tipografi in lastniki tiskarn. Zaključeno je, da se delavcem povišajo plače. Povišek znaša samo za Zagreb 3 in pol milijona kron na leto. k Zamorski vojaki odhajajo. »Jadrninc pišejo iz Dubrovnika: Polagoma nas zapuščajo naši zamorski gostje. Naše podnebje jim sploh ne prija ter so mnogi našli pri nas večno počivališče. — 23. marca je bil v župni cerkvi sv, Andreja krščen zamorski vojak; obenem je prejel prvo sv. obhajilo, a dva dni nato sv. birmo. Pripravljalo se je na krst več katehumenov, a sedaj so že odpotovali z ostalimi, k Zagrebška svsčeciška zajednica ti je na sestanku 10, t, m. izvolila za načelnika dr. Josipa Lončariča, za tajnika pa dr. Stjepana Bakšiča. Zajednica je uvedla akcijo za zboljšanje gmotnega stanja vpo-kojenih duhovnikov. k Srbiji na čast je nazvala mestna občina Sionska vzhodno obalo »Nabrežja Srbije«, k Železniški promet na progi Solan-Skoplje-Niš je od 5. t. m. zopet otvorjen. h Llubiiane.'- 1 Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor dne 29. aprila 1919 popoldne ob pol 6. uri v sodni dvorani št. 15 (sodnijsko poslopje, pritličje, na levo) s tem le dnevnim redom: 1. Poročilo'odbora in računskih preglednikov, 2, volilo dveh računskih preglednikov in 3. slučajnosti, Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je pa sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov, 1 Kaj je 2 oddajo trafik. Že pred meseci je izšla naredba, glasom katere se morajo vse trafike nanovo razpisati in oddati v prvi vrsti invalidom. Med ljudmi se širijo radi tega razne govorice in ogorčenje, posebno med invalidi, posebno še, ker je večina glavnih trafik v nemških rokah in se v njih na vse mogoče načine zabavlja čez Slovence in našo državo. Tako n pr. v glavni trafiki v Ljubljani, katere lastnica je zagrizena nemšluuarica. Seveda se sedaj skuša izdajati za Slovenko, ker gre za žep. Na skrivnem je pa pri starem. Čas je že, da vlada napravi v tem oziru red in iztrebi te krvosese našega naroda. Kako stvar do sedaj stoji, se zdi, da vlada nima prave volje napraviti v tej stvari energičnih korakov. Ali je mogoče zopet kaka podkupljivost? 1 Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani se je preselila s Turjaškega trga štev. 4 v Gradišče štev. 4 v Luckmannovo hišo; vhod z vogala proti Nunski cerkvi. Prosim, da se gospa, ki je bila na ženskem shodu v Mestnem domu dne 30. marca za predsednico, blagovoli oglasiti pri meni radi nekega zelo važnega dogovora. — Antonija Gale, Poljanska cesta št, 21, II, nadstr. Politična kronika. p Vladni program- Listi poročajo: Ministrski predsednik Protič je izjavil po-slancem, da bo vlada po velikonočnih praznikih predložila narodnemu predstavništvu: agrarno reformo, poslovnik, začasno ^ustavo, zakon o državljanstvu, zakonski načrt o podporah invalidom in sirotam, načrt o izpremembi kazenskega zakona, o uredbi srednjih šol ter volilni red za ustavotvorno skupščino. Počctkom maja bo predložen proračun za leto 1120, p Posebno ministrstvo za ureditev valute. Kakor poroča belgrajska »Pravda« iz poučenega vira, se ureditev valute ne bo poverilo finančnemu ministrstvu, pač pu bo za te posle osnovano posebno ministrstvo zaradi važnosti zadeve, p Novo delniško založniško društvo, Poslanci v narodnem predstavništvu, člani Jugoslovanske demokratske stranke, so sklenili v Belgradu, da osnujejo delniško društvo za izdajanje časnikov, časopisov in knjig na ozemlju kraljestva SHS s kapitalom 700,000 dinarjev odnosno 2,100.000 K pod imenom »Demokratsko izdavačko ueoničko društvo«. Delniška glavnica sc deli na 7000 delnic po 100 dinarjev odnosno 300 kron. Sedež društva bo v Zemunu, a sedež uprave v Belgradu. Vpisovanje delnic se prične 18. marca 1919, a zaključi s 1, majem 1919. p Plebiscit v Pečuhu. »Pesti Naploc javlja, da bodo tekom meseca izvedli v Pečuhu plebiscit, da se izjavi prebivalstvo o pripadnosti k Ogrski ali za zedinjenje 8 kraljestvom SHS. Pravico do glasovanja ima vsak 24 letni moški, ki biva v Pečuhu od oktobra 1918, Glasovanje je tajno. Komisija, ki bo vodila glasovanje, bo obstojala iz dveh mažarskih in dveh srbskih članov s francoskim predsednikom, p Stavka železničarjev na Reki končana. Z Reke poročajo: V soboto se je končala stavka železničarjev na Reki. Mažar-ski železničarji, 1000 po številu, so izjavili, da nočejo voziti nobenih vojaških transportov kateresikoli države. Jugoslovanski železničarji, katerih je okoli 300, pa so sklenili, da se ne bodo pokorili sklepu mažarskih železničarjev in da hočejo kot Slovani služiti ententi ter so pripravljeni voziti vojaške transporte. Vsled te izjave je bil s sobotnim dnem zopet vzpostavljen železniški promet. p Poverjenik za pravosodje na Hrvat-skeiti. Hrvatski ban jc poveril začasno upravo poverjeništv za pravosodje nadzorniku deželne kaznilnice dr. Nikoli Ogo-relcu. p Deinenti francoske misije v Zagrebu- Francoska misija v Zagrebu demontira vesti v časopisju, da je pomagala Radiču pri njegovi propagandi. Misija se sploh ne vmešava v notranje zadeve države. p Agrarna reforma. V okolici Zagreba deluje 6 komisij, ki vodijo razdeljevanje zemlje kmetom v najem. p Neuspešnost italijanske propagande v Ameriki. »Corriere dclla Sera-< prinaša poročilo svojega ameriškega koresponden-ta Ferrero, ki se bavi z italijansko propagando v Ameriki. Priznava čisto odkrito, da so doživeli Italijani s svojo propagando med Amerikanci velik fiasco, medtem ko se je posrečilo Jugoslovanom pridobiti si povsod simpatije. Vzroki tega neuspeha laške propagande pa izvirajo deloma iz antipatije Amerikancev napram priseljenim Italijanom, ki pripadajo večinoma revnim slojem in opravljajo najnižje posle, la antipatija pa se je znatno povečala tekom vojne: Amerikanci, ki so se takoj odzvali pozivu domovine in zapustili tovarne in delavnice ter se podali na evropska bojišča, ne morejo prizanesli Italijanom, da so se zatekli k svojim konzulom ter si izposlovali legitimacije o italijanskem državljanstvu, da se izognejo vojaški službi v ameriški vojski: obenem pa so se izognili tudi službi v laški vojski, ker so ostali na varnem v Ameriki namesto da bi se ponudili Italiji, svoji domovini, Skoro vsi tako-zvani italijansko-amerikanski nacijonalisti bi radi osvojili pol Evrope, seveda s tujo pomočjo, sami pa bi ostali Itepo* na varnem. Ni čuda torej, da ne uživajo Italijani v Ameriki nobenih simpatij in še manj spoštovanja, p Laški boliševiki v Bologni. Kakor poroča »II Secolo«, se je vršil v Bologni shod laških socialistov za volilno reformo, na katerem pa so bili boljševiki v ogromni večini, ki so ostro napadali laške socialiste in republikance, očitajoč jim, da so oni hoteli in zakrivili vojno, Ker bi bilo skoro prišlo do spopadov, jc bil shod nenadoma zaključen. ž žensko vprašanje na Hrvatskem, »Narodna Zaštita« piše: Že pred vojno Jc )ilo na Hrvatskem in v Slavoniji več ženskih oseb nego moških, in sicer 1, 1910, v vsem 57.268 žensk več nego moških, To sc pravi, na vsakih 1000 oseb je prišlo 489 moških in 511 ženskih oseb. Vseh ženskih oseb na Hrvatskem je bilo 1,339.556; od teh 549,371 oženjenih, 678.629 neože-njenih, 110.009 udov in 1542 sodnijsko ločenih, o 5 jc bil stan neznan, V zakonu je torej živelo od 100 ženskih oseb 41, 59 jih je bilo brez moža; seveda so v tem številu tudi mlade deklice, ki sploh še niso za možitev. Vseh neomoženih žensk je bilo 678.629, od tega 484.083 v dobi pod 14. leti, 112.912 v dobi od 15. da 19. leta, 39.711 v dobi od 20. do 24, leta 27.930, v dobi od 25. do 39. leta, 10.484 od 4p, do 59. leta, 3281 v dobi nad 60 let, pri 228 se starost ni dala ugotoviti. Potemtakem jc bilo nekaj nad 40 tisoč deklet, ki so že dovršile 24, leto, a sc še niso poročile. Razmeroma mnogo jc bilo vdov — okroglo 110 tisoč L. 1910, je bilo torej na Hrvatskem približno 150.000 ženskih oseb, ii niso živele v z;akonu ter so bile prisi-jenc, da si same služijo kruh ali v najboljšem slučaju na lastno pest žive od različ-rih, večinoma nezadostnih pokojnin ali ent. Ako temu prištejemo še žrtve vojne, moramo računati, da je sedaj na Hrvatskem in v Slavoniji najmanj 200,000 vdov in deklet brez zaročenca, v celcm področju kraljestva SHS pa pač preko milijon ženskih oseb, Velik del teh žena ne bo mogel živeti od lastnega premoženja, niti ne od raznih pokojnin in rent ter se bodo morale lotiti pridobitnega dela. Tako bo število žensk, ki si bodo morale služili kruh, znatno naraslo — neglcde na visok odstotni postavek oženjenih žen, ki so isto-tako zaposlene v pridobitnem delu, Preko tega dejstva socialna zakonodaja ne bo mogla molče iti, tem manj, ker je z ženo delavko prizadet tudi otrok. ž Odpuščanje ženskih nameščenk iz vojnih uradov. Naše vojno ministrstvo je bilo izdalo naredbo, da se morajo iz vojnih uradov odpustiti vse ženske nameščenke. Na podlagi te naredbe je bilo odpuščeno veliko število žensk in zamenjanih z moškimi, vendar je bilo treba s posebnim dovoljenjem obdržati v nekaterih uradih ženske osebe, ki so se izkazale v svoji stroki posebno sposobne, tako da jim kljub nekoliko poizkusov z moškimi močmi ni bilo mogoče takoj najti sposobnega naslednika, Te ženske nameščenke vodijo sedaj svoje posle dalje ter se dela sedaj na tem, da sc jim po gotovem činu odmerijo stalne plače. Tako poroča "Riječ SHS«. z Zastrupljenje, Strupov si ne nakopljemo samo od zunaj, nabirajo se tudi sami v našem telesu; in če se nakopičijo v prevelikih množinah, lahko ustroj našega telesa občutljivo motijo in povzročijo bolezni, kojih vzrokov večkrat dolgo časa ne spoznamo. Nauk, kako sami sebe zastrupljamo, je še kaj malo znan. Zato ni odveč, če malo govorimo o tem. Že če nevarnost poznamo, imamo precej prilike odvrniti jo. Vsak dan se lahko prepričamo, kako delujejo strupene snovi, ki se neprestano tvorijo v našem telesu. Če naprimer dolgo časa čepimo v sobi ali pa če predolgo ležimo v postelji, smo slabe volje, razdražljivi, nič nam ni dobro. Strupi so začeli svoje delovanje. Telo jih ustvarja neprestano v velikih množinah; kajti v tvarini, ki jo dovažamo telesu v podobi hrane in zraka, je veliko takega, česar telo ne potrebuje in kar šele počasi predela, pri čemer se kakor pri vsaki mašineriji tvorijo odpadki, katerih se skuša iznebiti. In naše telo je vendar uprav čudovit mehanizem, ki napravi več kakor več strojev skupaj. Telo ima v resnici za vso to nesnago več izhodov: v prvi vrsti čreva, potem kožo z njenimi stotisoči finimi luknjicami, potem majhne, a neprestano delujoče ledvice, ki odpravijo toliko slabih snovi, nazadnje pa še pljuča, ki marsikako nesnago izdihajo. Če naše telo deluje, ne dela samo v delavnicah, ki ustvarjajo strupene snovi v telesu, temveč tudi v ravnokar imenovanih, ki odpravljajo nepotrebno in škodljivo, Ker sm0 žalibog večkrat le premalo delavni in delamo kvečjemu sede ali pa enostransko z glavo in z rokami, postanejo tudi izločilni organi polagoma ohlapni in zato se strup v telesu tem lažje nabira,. Že samo imenovani slučaj o sedenju a ležanju nas pouči o tem. Če predolgo p_ čivamo, se nabere vse polno strupa, ^ novani organi so leni in ne moreio i P niti svoje dolžnosti, da ga viz i Dosti je, če opozorimo na Pfmc®; d. tere se zagrebe kljub zdravstvenim p pisom še danes toliko tisoč ljudi m v terih se vsako delovanje kože narav zaduši. Vsakdo se lahko prepnea o « ničnosti naših besedi, ce gre po predo g počitku na izprchod. Celo telo se ;0 koža in pljuča in vse pritikline sc za C . gibati, skiba volja in čut neprijetnosti gineta s strupenimi snovmi vred, novo delovanje telesa iztira ven. demo naj par slučajev v/, zdravn • prakse, ki so posebno poučni m so . lahko v svarilo. V Monakovem »c zbo stara dama in sicer zdrave in zlasn . ševno zdrave obitelji. Postala je nervozna in lotevala se je je mel^n Ni bilo pa nobenega pravega povoaai to, nobenih rodbinskih neprih.<, dusev bojev ali kaj takega. Bolezen jc bila ,;-uganka. Slednjič je neki mlad dober z'1 _ nik dognal zastrupljenje, nastalo iz vz . , kov, ki smo jih našteli. Sprehodi, zr ' redno življenje in kmalu je b:la Stara dama je le predobro in P1^ jedla, se je premalo gibala, je preveč žela, in telo je bilo s strupi kar nagaccfl * Ti strupi so pa težili na živčevje m možgane, zato ona težka in nevarna » ' lezen. Že razdražljivost, po predolgem vanju v sobi nam je dokaz, kako vpliva) strupi na živce in na naše duševno delovanje! Koliko bolj šele, če se to kupiči c* c tedne, mesece in leta in če vrhtega P/*V obložimo telo še s preobilo hrano. Kolikor več jemo, toliko več izločilnih snovi sc bere, zlasti še danes, ko je hrana večkra^ tako umetna in ima toliko našemu org® nizmu tujih snovi. Drug slučaj. Nekeg polkovnika italijanskih karabinerjev s ^ prestavili v pisarno. Navajenemu na £ j j nje je to silno škodovalo, predobro je je«e in preveč je sedel, prišla je slaba mržnja do življenja, nazadnje huda src;n hiba. Zdravnik je takoj spoznal, kaj prav. Celo bolezen bi si bil prihranil, bi bil malo bolj pazil nase in se kljub P1' sarni kolikortoliko gibal. In tako gre fla' prej! Zato poslušajmo svarilne klice n®' rave in njene zahteve, saj nam hoče dobro. Ne skrbimo samo da dobi naše te ^ dobro hrano, temveč tudi za to, da Bal de?o slabe stvari, ki jih mora izločili«PK meren in dobro delujoč izhod. Potem slučaji samozastvupljenja vedno bolj rccil[' Monge je bil francoski učenjak, ritelj opisne geometrije, član francos akademije znanosti, spremljevalec NaPj1 leonov v Egipt, Lansko leto je P*e tristo let, odkar jc umrl, in spomnimo se ^ di mi s par vrsticami enega na'vc^1\/iln' leumov. Monge izgovori Monž, Oče M žev je bil trgovec in brusač, trudil se. , na vse moči, da bi svoje otroke vzgojil. Mali Gašper j’e bil kmalu lj«. nec svojih učiteljev, bratov, orator > Že s šestnajstim letom je bil profesor fizike, potem pa učitelj matematike na avite-lerijski šoli v Mezieres, Ta je znašel opis-n*> geometrijo, a ni smel svoje nove znanosti objaviti, ker je bila tako važna za trdnjavsko obleganje. Več kot deset let sc je moral zadovoljiti s tem, da so ga imeli za manj kakor je bil v resnici, Vinarji revolucije so pripeljali brusačevega sina na mesto mornariškega ministra, in ko se je kmalu potem leta 1793., morala Francija otepali na vse strani, je postal Monge ravnatelj vseh smodniŠnih, streliv-nih in orožnih tovarn republike. Francoski se takrat ni dobro godilo. Do takrat je obivala skoro vse, kar je bilo potrebno vOjskovanje, od inozemstva soliter, ba-^er> jeklo, Monge je izdal navodila, vsa-emu razumljiva, da so preiskali zemljo omačega kraja, jo izltižili in iskali soli-,e!> Starčki, žene in otroci so pridno de-®.J* in glej, dobili so dosti solitra v Fran-sami. Cerkveni zvonovi so dali baker, {,'• so se pa naučili kovati tudi brez P°moČi, Tako je vojna grožnja naučila Ji spoznavati lastno deželo, odkrivali e Pomočke in jih dajati domovini na 2polago. Z Napoleonom sc je Monge j, ay Posebno dobro razumel. Ljubila sta n« . r na)boljša prijatelja, Z Napoleo-v je šel — kakor omenjeno — Monge Pa m ^ar^ P° vr°čem pesku puščave za Za* , on2a ni bil samo težaven, kakor vse 1 ■ udclcžnikc, tok duh je videl še j.Qaj.tal drugega. Do takrat si šc niso mu r . ož>ti onega zrcalenja v Zraku, ki ravJožilVl!nrfata moril;)na- Monge ga je pa je tai' Egiptu je videl fato morgano in »S rd?' ,fc»i10 pomeni. Nad vročo zred^0 Se zrak nenavadno segreie in refIf.|!,'.Sve^°bni zrakovi se vsTed popolne bi -L* P !ak° l°mijo, da je videti, kakor Prihajali od spodaj, čeprav pridejo od fiOraj, Zato vidimo v zraku pred seboj ,°do, sadna drevesa, železnice in gra-cve. Monge je spremljal Napoleona tudi >?aj na Ogrsko. Hoteli so uiti Angležem, bi jih Angleži ujeli, je hotel Napoleon . °gnuti ladjo v zrak. Izvršitev te nalogo anijr?yzc^ Monge. Na obzorju se prikaže Pot" r>i-? *adla» napeto zasledujejo njeno P SC ’im’ zopet ocWalji, ni bila io •* študira, v drug-, pa gorečo menL ’ priPfayljcn, vreči jo na dano zna-smrL 7Kf h5p v smodnik. Tik pred bi] n» * . mirno študirati. Tudi sicer je Znane'£ \en< k?r ic Pokazal zlasti pri tud' ™°hamcdanr.kem uporu v Kairi. r*vnatl,-d0be,r ,e ,in ze,° skromen; kot ®e ie »n j v , \ or°žnih tovarn na primer §el don S suhim kruhom. Ko je pri- za^°v,' ^a nihče ni spoznal, tako je bija t rc* od sobica. Pa tudi obleka ni °gvekaj, Spodili so ga od hiše kot bil za.iI°V,' ^a nih'“e ni spoznal, tako je [jjJ . ^ Od so!lica. Pa fll/ii nkfnlr»v n« Potep,.|k , , v » Pov j- ,n počasi se je mogla pomola lol l? P°iasnd’- Monge je bil grd, kakor drugih velikih vzgojiteljev. Obraz ron.avadno Jirck, oči globoko ležeče, sko-!z^nile so pod košatimi obrvmi, nos lačen, ustnice debele. Ideal lepote to-1 ravno ni bil. Spominja nas na Sokrata ali Pestalozzija. Glavno zaslugo ima pri ustanovitvi pariške politehniške šole, Ta šola je dala Franciji celo vrsto izvrstnih matematikarjev in fizikov, njihovi učni kurzi so deloma še danes predmet študija in pouka. Saj so morali takratni učitelji •— kakor na primer Monge sam in pa La-grange — z ozirom na nujno potrebo svoje učence vzgojiti kolikor mogoče hitro; znanost je morala biti torej prosta vse naslade, prav jasno in kratko so se morali izražati. Taka šola bi bila dobra tudi danes; seveda pa bi je ne mogel obiskovati drugi kakor res talentirani. Na Nemškem in na Francoskem so med vojsko mnogo govorili in pisali o »šoli nadarjenih« in kakor kaže ,bodo s takimi šolami v kratkem začeli, Monge je bil pa Mozes, ki je kazal naprej. SO £jj$. Brana pripoveduje v »Epohi«: Na umikanju so prišli oddelki naše vojske skozi Bratonožiče v Črnigori, Tu so bila počivališča. Naši so trpeli. Črnogorci niso hoteli prodati hrane in še manj pogostiti kakega našega vojaka. Neki Bajo je imel polno hišo vsega, a ni dal iz rok nikomur niti drobtinice, Sam je stražaril okoli hiše noč in dan, da mu ne bi kak vojak česa odnesel. Mimo so prišli tudi Moravci, Slišali so o Baju, kakšen je, in četverica prekanjencev si je izmislila načrt, kako mu pride do živega. Zvečer so si izbrali mesto blizu Bajove hiše, nanesli suhljadi in zakurili ogenj. Baja korači okoli hiše in ne-zaupno oprezuje četverico, Ti pa so se zvrstili okoli ognja in eden začne pripovedovati: — Ej, ljudje, če bi enkrat prišel v Bratonožiče! Pravijo, da so tam najboljši Črnogorci. — Kaj si rekel? Vpraša Baja, — Tebi nič. Mi imamo tu svoje pomenke. — Vsi sc delajo popolnoma- brezbrižni za Bajo in se ozirajo samo v pripovedovalca. A ta nadaljuje; —• Ljudje so mi rekli: Kadar prideš v Bratonožiče, tedaj vprašaj za Baja, skadr-skega junaka, O njem je rekel naš komandir: Če bi imel četo takih kakor je Baja, ne bi vzel samo Škadra, ampak tudi Stambul! — Toda o kom pa je to govoril komandir? vpraša zopet Bajo, •— Eh, nič! Kaj se pa ti mešaš v naše pogovore? Pusti nas v miru! — ga nevoljno zavrne pripovedovalec in nadaljuje: — Da, to vam je junak in človek, A je tudi potomec junaškega pokolenja, ne pa kakor te-le smeti tukaj. Ejf če bi našel tega Baju , , . — Toda saj sem jaz Bajo, in to so Bratonožiči — pravi Bajo. — Kdo? Ti da bi bil Bajo? Ne boš. Ta nas ne bi gledal lačne pred svojo hišo, ne da bi nas povabil in pogostil — odgovori navihanec nemarno, — Ampak pojdite vendar, dobri moji ljudje, v hišo. Jaz sem Bajo! Kakor mi pomagaj sveti Vasilij, jaz sem! — sc kolne Bajo in jih odvede v hišo, Tu so posedli okoli ognjišča, Bajo streže z vsem, kar premore hiša, a Moravci jedo in pijo ter slavč junaka Bajo, Ko je zjutraj zaklical službujoči: »Pokret! spremaj se!« — se jc četverica okrepčana in spočita dvignila iz Bajove hiše. Bajove zaloge je ta noč izčrpala do dna. Tako so Moravci speljali Baja v Bra-tonožičih. s Pisatelj »Povesti o dveh zdravnikih«, ki smo jo začeli prinašati v ti številki, je Francoz Louis Ulbach, rojen leta 1822. v, Troyesu, umrl leta 1899, v Parizu; pisatelj je bil Viktor Hugojeve smeri in je izdal pesniško zbirko »Gloriana«, Pisatelj je pit sal znamenite podlistke v »Temps« in »Fi-garo« in je bil tudi urednik lista radikalne smeri »La Cloche«. Bil je kot tak tudi ob< sojen na tri mesce ječe in 3000 frankov kazni. Leta 1878. je postal podknjižničar v Arzenalu. Spisal je vsega skupaj zelo doL go vrsto romanov in povesti. On riše osebe zelo plastično, njegov jezik je bogat in duhovit, nekoliko ironičen. Njegov lep nat čin pripovedovanja mora zanimati vsakogar, s Uborni Kant. Veliki Kani je zapustil 6icer 20.000 tolarjev premoženja, a v, prvih letih univerzitetne profesure se mu je kaj slabo godilo. Kakor mnogim dru-. gim učenjakom, tudi njemu dohodki in: stroški niso šli skupaj, Neki dijak se je že bal, da ne bo mogel plačati Kantovega predavanja o metafiziki; k sreči je dobil ravno koncem semestra dva cekina. Hitro leti h Kantu in se opravičuje s svojo revščino, da ne more več plačati. Kant mu reče, naj le vse pove, ga pazljivo posluša in pravi nazadnje: »Manjka mi ravno še Za najemnino, tega bcm vzel od Vašega denarja. Drugo pa le zase porabite.« s Ameriška kultura. Pred vojno se je s prenapeto kulturo presičena Evropa rada rogala »dolarski« kulturi, ki ni dosti starejša kot miiijoni raznih ameriških sre-čolovccv. No, odkar hodijo po Evropi poslanstva ameriškega »Rdečega križa« in ameriški čete, smo se naučili spoštovati to mlado ameriško kulturo. Kdor čita, kako znajo Američani povsodi zadeti pravo v, pomoč ljudstvu, koliko praktičnih ustanov so osnovali n, pr, v Srbiji, kako neutrudljivi in odločni so v pobijanju bolezni in bede, ta bo priznal: Oni umejo boljše nego mi. In kako lep spomin so povsodi zapustili ameriški vojaki! Bodisi v Reki, bodisi v Dalmaciji, povsodi se je izkazal ameriški vojak s svojim toplim človeškim čustvom, ki ga je zbližal z vsemi revnimi in potrebnimi, posebno tudi z otroci. Ameriški vojak je rad delil z reveži in otroci svojo hrano, rad se je družil z otroci in kjerkoli se je pripetila kaka nezgoda, pa so se zgrnili ljudje in zijali, ne da bi se kdo ganil v pomoč, tedaj je priskočil ameriški vojak in kratkim potom pomagal. Pa ta neprisiljena vedrost brez alkohola in surovosti, ki diči ameriškega vojaka in mu povsodi zagotavlja najlepši spomin. Le bodimo odkritosrčni pa priznajmo — brez ozira na Wilsonovo delo in vojaško pomoč Evropi —, da se naša stara in zato v marsičem trhla in ohromela evropska kultura lahko skrije pred mlado ameriško. s Dosmrtna renta. Zadnjič smo poročali, kako je nekdo Rotšilda premotil, da mu je nakazal dosmrtno rento. Nekaj podobnega jc napravil angleški pisatelj Wal-cot. Njegov založnik je hotel dobiti od njega založniško pravico za vsa njegova dela in mu je ponujal 200 funtov letne rente, to jc 4800 kron, Walcot je zahteval 300 funtov, Ker se pismenim potom nista mogla zedinUi, je založnik sporočil Walcotu, da ga bo obiskal in se ustmeno domenil z njim. Walcot ga je sprejel v spalnem plašču, z ruto okoli vratu, in ker se že več dni ni bril, je bil prava podoba zelo bolehnega moža. Da bi ta dobri vtis Še poglobil, je prav neusmiljeno pokašljeval, Ko sta se trdovratno pogajala, je Walcota kašelj prav krčevito napadel, skoro zdušil ga je, To je izdalo. Založnik je dovolil letnih 300 funtov, kajti tako bolan človek gotovo rte bo dolgo živel, Walcot je pa živel po sklenjeni pogodbi ravno še 36 let, dalje kakor njegov Založnik, Rento so mu plačevali dediči, s Vpliv godbe na naše razpoloženje. Na nervoznih ljudeh opazujemo večkrat, da so znatno pomirjeni, če slišijo godbo. Olsajšanje v težki nervoznosti so iskali z godbo na primer stari angleški minister Gladstone, prvi angleški filozof Herbert Spencer, avstrijska cesarica Elizabeta. — Že stari so poznali čudežni vpliv godbe na živčevje in na zdravje. Gellius pripoveduje o splošnem mnenju že o dstarih časov sem, da se tako zmanjšajo bolečine v bokih — tshias — če slišimo mehke glasove flavte. Gellius je bral v spis« grškega pisatella in zdravnika Teofrasta, da so uničili škodljiv vpliv kačjega pika s primerno razdeljenimi zvoki flavte. Tudi grški filozof Demokrat nam pripoveduje, da flavta ozdravi marsikako, bolezen. Gellius sam vse to verjame in zaključi svojo razpravo tako-le: »Tako veliko je sorodstvo med dušo in telesom človeka in zato tudi 6orodstvo med boleznimi in zdravili duše in telesa.« V novejšem času je več raziskovalcev natančneje preiskovalo ta blagodejni vpliv godbe s pomočjo zelo izpopolnjenih fizio-logičnih aparatov. Doktor Trahanof je dokazal, da vesela godba poviša dvigalno moč mišic, počasne žalostne melodije pa vplivajo ravno nasprotno, To smo imeli •priliko opazovati na Dunaju v atletskih klubih, kjer so dvignili atleti ob sprem-ljanju godbe — hitre in vesele — neprimerno več kakor brez nje. Redno vzonč-klanje pospešuje izločitev ogljikove kisline in spremljanje kisika, ves organizem deluje živahneje. Neki amerikanski zdravnik je napravil poseben indukcijski aparat, ki je proizvajal zvoke hitrejše in počasnejše, kakor je bilo pač treba. Videl je, 'da je visoki C pregnal takoj nervozni glavobol, valovi tega C torej ugodno vplivajo na živčevje, prehajajoč k njemu po zraku. Godba pospešuje utripanje srca, spremembo v pritisku krvi in pa dihanje. Utripanje in dihanje se v splošnem podaljša; a to podaljšanje začne zopet pojemati, če traja ista godba dalj časa ali pa če se večkrat ponovi; živci postanejo topi. Če poslušamo posamezne zvoke vsakega zase, opazimo podaljšanje ali skrajšanje utripanja in dihanja, kakor pač vzbudijo v nas prijeten ali neprijeten čut; v prvem slučaju se ono delovanje podaljša, v drugem pa skrajša. Zato opazujemo pri proizvajanju več vrst kompozicij različne vtise, ravno tako tudi glede napetosti krvnik posodic. Tudi če je godba močnejša ali slabejša, se utripanje ravna po njej. V praksi so poskusili ugodni vpliv godbe večkrat že pri umobolnih. Zmerom se je dobro obneslo. Če se bodo dale pa z godbo trajno odpraviti nervozne bolezni, za »konfektna miza«, nekaka miza okrepčil, dobro založena s pecivom, slaščicami, in kar je bila prva stvar* z vsakovrstnim izvrstnim vinom. Ko so bili namreč poleti 1663 člani državnega zbor* prvič priSli v Rczno, sla bila magistrat in meščanstvo zelo vesela te velike časti, Se bolj pa upanja na dobiček. Zato so sklenil! poskrbeti poslancem in spremstvu prijetna okreočila za usta in za želodec ter iib tako v dobrobit nemške domovine okrcoiti v preslankih med njihovimi važnimi debatami. To jc potem ostalo; in konfektna miza jc postala za mesto precej težko breme, ker jc državni zbor« deloval« večkrat celo leto. Sicer oni šestintrideseteri P°* slanci niso bili najbolj požrešni glede sla-ščic in vina, u nadomestili so jih njihovi tajniki in kanclisti; kot gladni volkovi so s® spravili na potice in druge slaščice, kakor vedno žejne duše pa nad vino- Mesto i® moralo plačati za to mizo, ki jc bila zaslonjena leto več tisoč dolarjev. Začeli so misliti na to, kako bi na lep način odpfa-v*h .to razvado, ki so jo vpeljali njihovi preetniki, ne da bi mislili na posledicc, To pa ni bilo lahko, kajti stvar, na katero smo navajani, se ne da kar tako odpraviti} ljudje mislijo, da imajo neoporckliivo pravico na njo. Na srečo se ga je pa ravno o pravem času neki tajnik pri konfektni mizi preveč navlekel- Ko je drugi dan med debato pisal protokol — najbrž jc bila ta debata ravuo tako dolgočasna kakor druge • so ga pri/ele posledicc prejšnjega cine, zaspal jc tam ob mizi in grozovito j® smrčal. Zbog tega groznega škandala so se dostojanstveni poslanci silno jezili; posvetovali so sc in uvideli so, da mora biti »konte :tne mize«, te prevelike zapeljivke v predsobi, vendar enkrat konec Želj® magistrata in visokega državnega zbora s obile vendar enkrat enake. Odstranili so zloglasno mizo; in če so hoteli tiiniki kanchsh gasiti svojo hudo žejo, so morali iu ze kam drugam, 1 s Princ Wnles. Župan nekega maih«®" ga angleškega mesteca je bil zelo nečime-ren in pohlepen po redovih. Nekega dn® dobi skrivnostno pismo, da bo prišel drU" gega dne ob pol dveh princ Waies min10 mesta in da bo vlak ostal na kolodvojU' Princ Wales se imenuje angleški prestol®' naslednik. Župan je bil'ves očaran. M»s*1 je. da prihaja poročilo iz najboljše okolice priucove, drugega dne je bil v gala-un3' formi na kolodvoru. Točno pride vlak, a princa ni. Zupan skače od voza do vo7.ni sprašuje vsakega sprevodnika, kje je ^a' željeni, a nobeden mu ne more dati p^ voljnega odgovora. Nazadnje se obrne-svojem obupu na mašinista na lokomotiv < Ta pa takoj odgovori, zadovoljno sc sme ljajoč: »Seveda vem, kje je princ.« »Kje je Njegova Kraljeva Visokost? 10 »ejlc mil Govorite) Hočem sc mu pred-itavitif« vpije razburjeni župan. »Na ja, *aj na njem stojim, nikar tako ne vpijte!« Z odprtimi ustrni in očmi ga jc zijal, stroj-®jk pa pokaže na napis na lokomotivi: »Princ Wales«. Kakor ladjam, dajo včasih Judi lokomotivam imena. Dobro so ga potegnili, gotovo someščani, Starod, ki izumira. (Po Nansenu priredil Ivan Bcžnik.} (Daljo.) Pač pa je stvar sorodnikov umorje-jega, da sc maščujejo nad morilcem. Ven-®ar pa jc bila krvna osveta pri njih zelo roalo razvita, tako, da na današnji rod njma nikakih vplivov. , Povod umora jc tudi tam pogosto kaka ženska. Zgodi pa se umor navadno ?a ®orju, jn sjcer s harpuno. Napad sc •zvrši od zadaj, menda zato, ker bi sc Pfed umorjenim siccr sramoval svojega dejanja. ^moriti stare čarovnice in čarovnike J® dovoljeno, ker so vražjeverni in mislijo, ® ti škodujejo ljudem, ali jih celo umo-ri)o. ludi sc radi iznebijo na smrt bolnih, le[° trpečih ali blaznih ljudi, ki sc jih posebno bojijo. Največ pa greši Eskimo proti Sesti . 0zj* zapovedi. Nič nenavadnega ni, če •majo dcklice nezakonske otroke. Tudi sc ničuje sramuiei° tc£a; n*hčc i’*1 ne za' t ,.^isii°nar5i so sc v tem oziru mnogo rud ih, da bi izboljšali razmere, a brc/. v^iega uspeha. V mnogačem pa so tega neuspeha ~vropcjci tudi sami krivi, ki so se vedli *}‘no slabo in niso dajali dobrega zgleda, Judi imajo ženske silno rade tujce in se ali ona celo baha, čc ima razmerje s katerim izmed njih. Najslabši pomorščak ima pri njih več ugleda ko najboljši lovec-Rskimo, V poldrugem stoletju sc je njih kri tako močno pomešala z evropsko, da Je na zahodni obali težko najti čistokrvnega Eskima. In vendar je tujcev le par sto, medtem ko jc Eskimov deset tisoč. Evropejci tedaj nikakor niso lajšali delo svojim misijonarjem. Opaža sc, da so t-jrenlandkc v evropskih kolonijah mnogo slabše, ko tam, kjer ni tujccv, . ^ V tem oziru je bilo naibrž pred pri- •pclom Evropejcev boljše, Hans Kgcde je P|sal: »Dekleta so zelo čednostna ... V 15- letih sem doživel samo dva slučaja, da ?a imeli dve deklici nezakonske otroke. 0 štejejo za veliko sramoti). < ludi Delagcr trdi isto, da r-so deklice em čednoslne, ker bi sicer zaigrale svojo Tcc” in ne dobile moža.« ^a vzhodni obali pa ie v- tem oziru 3 0 ic slabše: nezakonski otroci se jim c *diio nobena sramota. v Mnogo slabše življenje pa jc vladalo v zakonu: zakonci so se. vdajali naj-*ecJim za nas nepojmljivim razuzdanostim. eruvno so smatrali možje žene ko last--• niso strogo ločili mej »med lastnim in Hm blagom. Zdelo sc jim je to celo do- voljeno, posebno čc sami niso imeli otrok. Pri ženah, ki so bile žc matere, sc taki slučaji niso vršili. Vdove in ločene žene pa so bile zo-pet mnogo slabše; rodile so isto število otrok, ko poročene. Vendar pa možje ne vidijo radi nerednega življenja svojih žena, Sami pa si dovolijo različne nerednosti, posebno pozimi, ko so navezani na dolgočasno življenje v zadtthlih hišah. Večji prestopki v tem oziru so na za-padni obalv žc popolnoma izginili. Vendar pa krščanstvo vseh pregreŠKOv proti šesti zapovedi ni moglo iztrebiti. Siccr pa si nazori o dobrem in zlu med različnimi ljudstvi silno nasprotujejo, Hans Egede jc pripovedoval grenlandski deklici o Bogu in ljubezni do bližnjega. Dcklica mu je dejala: studi jaz ljubim bližnjega. Stara žena je bila bolna in ni mogla umreti. Zato mi jc ponujala denar, naj jo peljem na strini breg in pahnem v morje. Ker pa sem jo ljubila, nisem vzela denarja, peljala sem jo zastonj in pahnila v valove.« Deklica jc bila prepričana, da je storila dobro delo. Ko je nekoč drugič govoril Hans Egede, da Bog hudobne kaznuje, se jc oglasil star Eskimo: »Jaz tudi kaznujem hudobne: ubil sem tri stare ženske, ki so bile čarovnice.« * 1~. teh primerov izvaja Nansen, da njih prešuštvo ne izvira toliko iz pokvarjenosti, ampak ima podlago v posebnih nazorih in v stremljenju za tem, da dobijo mnogo krepkih potomcev, posebno še zato, ker so zelo nerodovitni To misel potrjuj-.' tudi dejstvo, da so Eskimi nravno zelo dobri ljudje in da jih mora hvaliti vsakdo.. Ženitev v ožjem sorodstvu tudi pri Eskimih ni dovoljena. Tudi rejenci, ki niso čisto nič v sorodu in so bili le slučajno skupaj vzgojeni, se ne smejo ženiti med seboj. Najraje vidijo, čc jc nevesta iz drugega kraja, V mnogoterih ozirih so Eskimi boljši, ko ta ali oni evropski narod. Omenimo naj samo ljubezen do bližnjega. On opusti vse, kar bi moglo škodovati sosed«. Iz istega razloga mu tudi govori resnico. Žene seveda v tem niso popolnoma natančne, a to je žc njih splošna slabost. Šc eno slabor-t imajo, ki tudi pri nas ni redka: starih ljudi ne spoštujejo. Kakor hitro ti ne morejo več delati, jih ne marajo več. Starčkom, ki so imeli dobre sinove ali so bili sami dobri lovci, sc godi malo boljšo. Tudi s starko, ki jc imela mnogo sinov, imajo obzirc. Drugim pa sc godi slabo. Če pomislimo, da so stali Eskimi na zelo nizki stopnji kulture, tedaj moramo priznati, da jc bila njih nravnost v primeri z drugimi narodi silno razvita, Tu ne moremo govoriti ne o divjakih, nc o barbarih, So skozi in skozi miroljubno in pošteno ljudstvo. Nerednosti, ki so jih imeli ali jih deloma še niso opustili, niso na splošno škodo nc sosedom ne nasclnikom: njih privatna stvar ^o, ia jih bodo tudi zavrgli sami, ko spoznajo njih ničevost, (Dsljč.) Aprovizacija. a Krompir za I. okraj. Stranke I. okraja prejmejo krompir v sredo, dne 16. t, m, pri Miihlcisnu na Dunajski cesti. Določen jc ta-le red: dopoldne od 8, do 9, št, 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11, št. 401 do 600, od 2. do 3, štev, 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do 5. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin. a Kr«riipir za II. okraj. Stranke TI, okraja prejmejo krompir v četrtek, dne 17. t, m. pri Muhleisntt na Dunajski cesti. Določen je ta-lc red: dopoldne od 8, do 9* štev, 1 do 200, od 9. do 10, štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev, 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi zn vsako osebo po 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. a Aprovizacija, Civilni in državni vpo-kojenci ter njih vdove in sirote naj se zgla- se v sredo, četrtek in petek 16., 17, in 18, ter v torek, sredo, četrtek in petek 22., 23,, 24, in 25. tega mcseca od 2. do 7, ure pOpoldnc v skladišču, Gradišče 8, Stranke naj se drže kolikor mogoče tbcccdnega reda, da ne bo nepotrebnega navala. Zn papirnate vreče je preskrbljeno. Na zamudnike sc nc bo oziralo, i a LDU, Zagreb, 12. april: Zaključni kurzi na d.tnaSnji borzi: D e« ari m&gA Han!;a za trg., obrt ia industrijo m 470 Banka in hranilnica za Primorje na ttušaku, nove delnice . . 310 520 Hrvatska eskomptna banka . . 1415 1425 Eskomtna in meni. banka, Brod nove rfclnic«, , 4C0 IHpo+ekarna banka, Zagreb nove O.eioiee , 398 Jadranska banka, nove ..... 880 Hrvatska kreditna banka novo 895 903 Obrtna banka 228 232 Poljedelska banka 102 106 Prva qrvatska hranilnica, staro _ 9025 nove — 8600 r.ečba pnčka banka 806 210 Zemaljska banko, ...... 705 715 Sladkorna tovarna. Os jek . . . 2500 2750 ‘KV/o zadolž. hrv.-sluv. hip. banko 113 11(5 4V2% zadolžnice mesta Zagreba , 112 116 1 Vs:od prepiha, vlažnosti 3n f PREHLAJEN J H. nastale bo!e te. Pri igri je jadikoval za vsako IzgUD) ^ krono in je znal s pretiranim tarnanj® ^ zvito nespretnostjo znatno povečati vS svoje izgube. Dokior je imel pri tem P° panju dvojen dobiček. Ker je bil *esn*j|J skop in lakomen, se je lahko odkrito ti strasti in je na la način odvračal klicano radovednost, ki dostikrat P°s lahko vse pregloboko. , t.s Gospod Cerel je bil spoštovana v okraju. Zdravil je plemiče v okolici, ^ zeč sc pri svojih vsakdanjih vožnja majhnem vozičku, ki je bil danes oškropljen od blata, drugi dan pa p° . dem nalivu zopet čisto opran, Seved* doktorjeva kobilica dobro jedla iz „ Ijubnih jasli, pri domačih pa se hudo P stila. , Neko jesensko popoldne, ko sc je jt »Precej dobro; in vašim jerebica »Kot vašim bolnikom; le poglej ,0j(| odgovoril lovec in odprl nekoliko e lovsko torbo, da bi pokazal številne * v njej.' — < nA' Zdravnik se jc ti šali vljudno smehnil, c0[i' »Vi ste velik morilec, gospod 3 / j gnacf* oi »Poklon mojemu mojstru, J»oS" Cčrel!« < ... yo- Ta odgovor se ni zdel doktorju tuj^ ^ nesrečen niti obrabljen, Z dvojnim bjgol svojih malih, sivih oči je za sekundo g# ostro ošinil govornikov obraz, nato je izvršila med obema skrivnostna i* misli, kot med dvema sokrivcema, .v*.-; (Dalje.)____________ Izda la teli ■ konsorcil »VtCefoetf« Odgovorni urednik V1W