Velja v Ljubljani in po pošti: do leto . K 3(70-— pol leta . . . „ ISO-— četrt lela . . „ 90 — za mesec . . „ 30 — Za inozemstvo: celo leto . K 480-- F«1 leta. . . . „ 2i0-— tstrt leta . „ 120-— ta mesec . . „ 40 — :t<1ietno noslljaJO Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . . 4 dolarji — . 2 dolarja 'tllCl. ,0 j let mm Siiok prost. di £ K ra večkrai ust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu SSSSSSSZSSS štev. 8. Telelon štev. 44. —______ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1’60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio — ------------: Rokopisi se ne vračajo. Generalna debata o ustavi. Protic obdrži svoj mandat. Beograd, 13. apr. (Izv.) Danes predpoldne se je vršila pri predsedniku koristiluante dr. Ribaru konferenca, katere so so udeležile vse stranke izvzemši narodnega kluba. Razpravljalo se je koliko govorni-* kov naj se določi za generalno debato o ustavi od velikih in koliko od manjših strank. Izrazila se je želja, da se generalna debata do 1. maja konča. Nato se je razpravljalo o izpopolnitvi predsedniškega in podpredsedniškega mesta, katera zahtevajo zase zemljoradniki, komunisti in klerikalci. Beograd, 13. apr. (Izv.) Danes predpoldne se je vršila seja verifikacijskega odbora. Ker se opozicija seje ni udeležila, odbor ni bil sklepčen, tako da se o mandatu Stojana Proti ča ni moglo razpravljati. Protič torej ostane še nadalje poslanec. Beograd, 13. aprila. »Riječ« poroča. da se govori v parlamentarnih krogih, da bo prišel Stjepau Radič v. Beograd in se udeležil debate o usta^ vi. Radičev, Protičev, Narodni in Ju- goslovenski klub bi tvorilili opocij-ski blok. Beograd, 13. aprila. Jutri ob 9. dopoldne bo ustavotvorna skupščina nadaljevala svoje delo. Na dnevnem iedu je volitev tretjega podpredsednika, poročilo verifikacijskega odseka in generalna debata o ustavi. Beograd, 13. aprila. Danes je razpravljal muslimanski klub o generalni debati glede ustave ter o demisiji muslimanskih poslancev Kulonoviča »n Baljiča, ki se ne strinjata s stališčem kluba. Beograd, 13. aprila. Včeraj popoldne je Imel zemljoradniškl klub sejo, na kateri je določil ožji odbor treh članov, ki naj izdela izpremem-bo k vladnemu ustavnemu načrtu. Beograd. 13. aprila. Poslanec dr. Momčilo Ivanič se je izjavil solidarnega s Stojanom Protičem In je Izstopil iz radikalnega kluba. Beograd, 13. aprila. Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajal od 10.30 do 13. se je razpravljalo o tekočih državnih poslih. Razbita pogajanja v Angliji. Mirna rešitev izključena. Berlin, 13. apr. (Izv.) Iz Londonu se poroča, da so se pogajanja med rudarji in lastniki rudnikov razbila. S tem je podan casus belli za ostalo delavstvo. Železničarji in prometni delavci so svojo pomoč zagotovili. London, 13. aprila. (Izv.) Železničarji in prometni delavci so se izrazili soildarnim s stavkujočimi rudarji. Vladni predlogi so bili od rudarjev odklonjeni. Mirna rešitev konflikta je skoraj izključena. London, 13. apr. (Izv.) Zastopniki rudarjev, železničarjev in prometnih delavcev so sklenili za slučaj, da se njihovi pogoji ne sprejmejo, nocoj o polnoči započeti s stavko. Beograd, 13. aprila. Takoj po konferenci Lloyd Georgea z lastniki rudnikov se je sestal ministrski svet. Konferenca Lloyd Georgea z delegati delavstva je trajala dve uri. Stav-, ka železničarjev in transportnih delavcev, ki bi se iinela pričeti o polnoči med 12. in 13. aprilom je odložena do izida pogajanj. V treh rudnikih premogovne kotline v srednji škotski so sklenili delavci, da ne dopuste dela s sesalkami. V nekem drugem rudniškem središču Škotske je voda zalila nove rove. London, 13. aprila. Delavska tro-zveza je sklenila, da začne v petek ob 22. stavkati. London, 12. aprila. Za torek opolnoči napovedana stavka železničarjev in transportnih delavcev se je preklicala. London, 12. apr. Konferenca rudarjev in lastnikov rudnikov se je končala ob 18 in četrt. Rudarji so takoj odšli na shajališče delavske trozveze. Vsi so, kakor se je kazalo, smatrali položaj za jako resen. Udeležnik konference je izjavil: Ni se našla nobena rešitev in mi smo še jalko daleč od sporazuma. Pripravili nismo ničesar za nov sestanek z lastniki rudnikov ali z vlado. Kolikor jaz vem, pomeni to, da bo Izbruhnila stavka nocoj o polnoči. London, 12. aprila. Kakor se poroča. so rudarji treh premogovnikov sklenili, da se črepalno delo ne sme vršiti. London, 12. aprila. Uradno se javlja, da so rudarji predlog vlade pismeno odklonili. Horthy narodni kralj. Dunaj, 13. aprila. Na Dunaju Izhajajoči madžarski dnevnik »Joevoe« sporoča iz Budimpešte, da so prošll četrtek prišli k državnemu upravniku Horthyju takoime-novanim brahialnim formacijam pripadajoči častniki Pronny, Ostenburg in Heles In so mu sporočili, da Imalo za seboj večino vojaštva ter da imajo namen proglasiti Horthyja za narodnega kralia. Horthy «0 je Izreke! zoper ta načrt, pri čemer je Carigrad, 13. aprila. (Izv.) Sovražnik se tunika v neredu. Naši oddelki so zavzeli črto Bazardžik in pozicija Nazif-pašc. Sovražnik se umika v smer-LBilcdžik ter nam pušča na tisoče , ujetnikov, ogromno numicije, strojnih pušk, avtomobilov in aeroplanov. V sektorju Kara-Mis-sar so Grki na umiku v polni zmešnjavi. ; Bazel, 13. apr. (Izv.) Po uradnih grških poročilih znašajo grške izgu-ak samo severne eruoe. v zadniih bo- poutiarjal, da Jo samo namestnik zakonitega kralja. Častniki so nato izjavili, da sl poiščejo drugesa vladarja, ako Horthy njihovo ponudbe no sprejme. Državni upravnik je stvar takoj sporočil ministrskemu predsedniku Telekiju, ki lo sklical ministrski svet, v katerem sta so zlasti minister zunauiiii poslov dr. Gratz In minister 11-nano Hegeduš izrazila zoper tako pustolovstvo. Trgovinska pogodba z Italijo. Beograd, 13. apr. (Izv.) Ministrski svet predsednika komisije Momčilo Nlnčiča, a f® danes razpravljal o trgovinski pogodbi z za članu Kučiča, Truuiblča, Žerjava, Ko-Italljo. Prišla je tudi Italijanska komisija vi strenčlča in eksperta, Komisija začne po-Beograd. Ministrski svet je imenoval za slovatj v pondeljek. Grško-turška vojna.. Turski uspehi. — Grške izgube. jih 4000 mož, med lemi 600 mrtvih in 400 težko ranjenih. Nevtralni kores-pondenti pa poročajo iz Smirne, da so te izgube znatno večje. Posebno velike pa so izgube na vojnem mate-rijalu. Atene, 13. aprila. (Izv.) Vrhovni komandant grške armade general Papulas je odstavljen. Poveljstvo je prevzel general Metaksas. Atene, 12. aprila. Uradno poročajo: Grške čete so osvojile ozemlje vzhodna in severno od črte Afian- Karahissar. Ustavile so turški pohod severno od kraja Salikeni. Na severni fronti je mir. IZGON HABSBURŽANOV IZ AVSTRIJE. Dunaj, 13. apr. (Izv.) Ustavni odbor se je pečal z izgonom Habsburžanov iz države ter sprejel predlog velikonemškega poslanca dr. Franka. Novi predlog predvideva poostrene kazenske določbe proti vsem iz države izgnanim elementom. KARL RAD! NAS LAHKO OSTANE V ŠVICI. Genf, 13. aprila. (Izv.) Iz različnih virov se je poročalo, da sta Jugoslavija. in Češkoslovaška vložile proti bivanju razkralja Karla v*Svicl protest. Kakor doznavamo iz merodajnih krogov, ta vest ne odgovarja resnici, ker omenjeni državi v tem oziru nista storili še nobenih korakov. Gotovo pa je, da se švicarska zvezna vlada upira nadaljnemu bivanju razkralja Karla v Švici ter želi, da kmalu zapusti švicarska tla. TELEKY PODAL DEMISIJO. Budimpešta, 13 .apr. (Izv.) Ministrski* predsednik Teleky je podal danes svojo ostavko. VLADNE KUPČIJE. Beograd, 13. apr. (Izv.) Muslima-. ni iz Južne Srbije trdovratno vstra-jajo pri svojih zahtevah. Oni ostanejo na načelu svojega memoranduma ter zahtevajo izplačanje haka. kakor jim je to od ministrskega predsednika bilo obljubljeno. Od te zahteve ne odstopijo pod nobenim pogojem. VOJNA ODŠKODNINA ZA SRBIJO Beograd, 13. apr. (Izv.) Po dose-dašnjih prijavah se zahteva za Srbijo 10 milijard vojne odškodnine, katero zahtevo .hočejo uveljaviti v Parizu. IZENAČENJE URADNIŠKIH PLAČ. Beograd 13. (Izv. Danes predpoldne se je vršila v finančnem ministrstvu interna seja, katere so se udeležili dr. Vošnjak in delegati iz Zagreba. Razpravljalo se je o izenačenju uradniških plač in doklad. Danes še ni prišlo do končnih ukrepov. VOLITVE NA KOROŠKEM. , Dunaj, 13. apr. (Izv.) Dne 19. junija se bodo vršile na Koroškem volitve v deželni zbor. Istega dne so tudi volitve v narodno skupščino. HRVATSKA DEPUTACIJA PRI DR. MAYRU. Dunaj, 13. apr. (Izv.) Danes predpoldne se je oglasila pri dr. Mayent hrvaška deputacija iz zapadne Ogrske. ki pripada danes Avstriji. Deputacija je izrazila predsedniku različne želje hrvatskega prebivalstva. Dr. Mayer je obljubil, da bode vpo-števal opravičene želje hrvatskega prebivalstva. NAZADOVANJE ANGLEŠKE TRGOVINE. London. 13. apr. (Izv.) Angleška trgovina izkazuje veliko nazadovanje proti isti perijodi lanskega leta. V mesecu marcu je nazadoval uvoz za 28.325.425 funtov, izvoz pa za 36,890.420 funtov. KOMUNISTIČNE ORGANIZACiJE NA ČEŠKEM USTAVLJENE. Praga, 13. aprila. Politično oblasti so ustavilo delovanje komunističnih mladinskih organizacij v severozahodni in zahodni Češki, ker se niso hotele pokoriti zakonitim predpisom ter je bilo njihovo delovanje naperjeno proti ustavi. OBSOJENI KOMUNISTI NA ČEŠKEM. Praga, 13. aprila. V procesu proti komunistom v Kiadnem je bila danes izrečena razsodba. Osem komunistov je bilo obsojenih na ječo od 6 do 18 mesecev, Muna pa je obsojen na težko ječo 12 mesecev. Pohod Zlatega Teleta. Brltskl muzej Ima zatsimlvo knjigo. »Protokoli modrih starešin sljonsklb* Je njen naslov. Ob priliki In na drugem mostu bomo govorili obširneje o postanku lu izdali tega dela, danes naj zadostuje, če povemo, da stoji pod Imenom omenjenih protokolov načrt, ki ga Izdelujejo poglavarji žldovstva že stoletja za zmago Izraela nad svetom, lu ki jih je predložil Theodor Hertz! zaupnikom lož na sljonistlčnem kongresu v Baslu L 1897. Tl protokoli so doslej že Izšli v angleški In ruski Izdaji, toda so vselej skrivnostno izginili. Sedaj jih objavlja »Mednarodna revija tajnih družb« (Rcvue Internationale des Soclčtčs secretes). Nemogoče Je danes čitatl te tajne zapiske, ne da bi se človek zdrznil ob napovedih In računih, ki so se uresničiti n. pr. o Rusiji in židovskih načrtih, k) se izvajajo po svetu sploh. Sredstva, s katerimi naj se vnlčl arijski rod so našteta v detajlih. Prva zapoved bodi žldu: zbiraj v shrambah Izraela vse zlato sveta. »Zlato Je moč, nagrada, vir rse, pred čemur Ima človek strah, h> po čemer hrepeni . . . Imet] zlato, to je edina skrivnost in največja znanost, ki vlada svet. Zlato Je bodočnost Izraela«. Protokoli velevajo: »provzročati le treba vojne, draginjo, korupcijo na vladi In povsod dirigirati spretne židovske agente — v zmedi bo dozorela setev Izraela In nastopil bo trenotek, ko bo on prevzel gospodstvo sveta. Zbrati Je treba zlato ln obvladati še eno moč sveta — časopisje. S pomočjo časopisja bomo Izpremcnlll (t. J. Židje) pojme o časti, kreposti, zna- čaju in tako zadali prvi udarec Golmunt (Kristjanom) ter jim zanesli razkroj V, famiiiio. Financ in časopisja Izrael ne sm<3 dati Iz rok«. Nal bo temu kakorkoli, današnji čas Je v teh protokolih verno slikan. Pariz, London, Amsterdam, Rim s* ubogljivo pokore židovskim mogotcem hi Rotschlldl stiskajo svet. Izrael Je pravzaprav v resnici že gospodar položaja. Zmaga anten te ni prinesla svobode hi mirit niti zavezniškim narodom, kaj še Id človeštvu sploh. Ta zmaga je vklenila v jarem banko, kratov množice belih sužnjev, ki se grizejo med seboj, a so v resnici ena sama do mozga izsesana Intemacijonala pod škorpijoni velekapitala. V tem suženjstvu gremo bratsko drug ob drugem »zmagovalci« lu »premaganci«, ves arijski rod — ter, topo čakamo vstoilčenja Zlatega Teleta. Med sužnji imajo pa prvo besedo tisti* ki Jih omenjajo protokoli tako-le: »Z denarjem Je treba podpreti in dvigati med Goi mi ljudi, k| so podatni ter v morali id značaju že načeti. Tl ljudje so naše najostreje orožje: hlapci, gospodarji nad svojim! brati.« Svetovna politika gre v resnici to pot; ki JI Jo črta nevidna roka z močjo zlata. Vse se zgošča do velikega konflikta med surovo materijo In utripajočim srccm, mod trgovci, v Svetiščih In ljubitelji svojega! bližnjega. — Tudi naš narod gre temu boju naproti, Kateri prapor Jo naš, Je Jasno! še nikdar v zgodovini nismo bili fr. govcl v svetiščih in tudi danes smo odločno za to, da Izvržeruo brate — hlapce zla* tega teleta, Zakon o redu in radu. Beograd, 13. aprila. (Izv.) Vlada je Izdelala načrt zakona o redu in radu ter ga namerava v kratkem predložiti ustavodajni skupščini. Zakonski predlog o pobijanju draginje, s katero se peča že dalj časa poseben odsek, bo v kratkem času gotov, ter se bo istočasno s predlogom o redu in radu predložil konstituanti. O »redu in radu« smo že marsi-t kaj slišali, vendar se nam dozdeva, da danes še ni »reda« po katerem bi se »radilo« in ves »rad« se nam ne zdi v »redu«. Najprej »red 1 rad«, po-* tem »Obznana«, nato »red i rade redivivus — kaj bo sledilo, sam Bog ve! Op. ured. Kmečki upori proti sovjetom. Kodani 12. aprila. »Berlinske Ti-dende« javlja iz Helsingforsa: Kakor se doznava iz semkaj dospelih bolj-še viških listov, se kmetski upori proti boljševiški oblasti hitro razširjajo. Gubernija Tembov, Voronož, Kursk in Karnara se že nahajata v oblasti upornih kmetov. V guberniji Harko-» vu so kmetje napadli glavno mesto* Boljševiška vlada je odposlala 8. in 9« divizijo, da prineseta mestu pomoči* Donski kozaki so se upornim kme-> tom pridružili. Listi priznavajo, da je; gibanje resno. ČEŠKO- AVSTRIJSKA TRGOVINSKA POGAJANJA. Praga, 13. aprila. Pogajanja za avstrijsko-češkoslovaško trgovinsko pogodbo se redno razvijajo. Komisija je v tretjem čitanju prišla do splošnih določb pogodbe. Točke, ki so še sporne. se bodo pri tem čitanju izravnale. Razen veterinarskega dogovora so se že uredila vprašanja prometa. Nasprotno še niso rešene finančno-politične zadeve. STAVKA KOVINSKIH KLAVCEV V AVSTRIJI. Gradec, 13. apr. (Izv.) Na Štajerskem Je Izbruhnila stavka kovinskih delavcev. Prizadeti krogi so pripravlloni na dolgotrajno mezdno borbo. B()RZNA IN TRŽNA POROČILA. 13. aprila. ir Valute in devize. Zagreb: Devize: Berlin 227.50—229, Italija 260—262, London 569—562, Newyork kabel 112—143, Ne\vyork ček 139.80 do 140.50, Pariz 1013-1016, Praga 198-199, Švica 2425 -2500, Dunaj 23.25—23.55, Budimpešta 51—51.50. Valuto: dolarli 138.50 do 139, avstr, krone 23.50—0, carski rublji 65—83, franc. Iranki 0—1015, napoleoniorl 475—477, nemške marke 226—228, rom. leji 209—211, Ital. Ufe 645—660, Češkoslovaške krouo 190—X), Dunaj: Devize: Amsterdam 218-50 do 219.50, Zagreb 441—445, Beograd 176tf do 1780, Berlin 1002 do 1008, Budimpešta 233—235, Bukarešta 1045—1055, London 2‘1S0—2500, Milan 2915—2935, Newyork 633 do 639, Pariz 4480—4520, Praga 879—885t Sofija 745—755, Varšava 77.50—79.50, Cu-c rih 10.875—10.925. Valute: Dolarji 629— levi 745—755, nemške marko 1007—1013* angleški funti 2470—2190, francoski franki 4455—4495, holandski goldinarji 21.750 do 21850, italijanske lire 2905—2925, dinarji tisočaki 1752—1772, poljsko marke 84-S«* leji 1000-1050, rublji 247—253, švicarski frank) 10825—10875, češkoslovaške krono 879—885, madžarske krono 230—232. Praga: 13. aprila. Devize: Amster-. dam 2488.50, Berlin 113.25, Curih 1238—50, Milan 331, Pariz 512.50, London Z3I.50, Newyork 70.50, Beograd 202, Bukarešta 121.75, Sofija 84, Dunaj 11.45, Varšava 58, Zagreb 50.25, Budimpešta 26.25. Valute: Holandsk] goldinarji 2483.50, nemške marke 115.23, švicarski franki 1233.50, italijanske Ure 328, francoski franki 509.50, angleški funti 279.50, dolarji 68.50 dlnarjj 193, rom. leji 121.75, bolg. levi 80.25, avstrijske krone 11.45, poljske marke 8.50. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 923—. 940, Jadranska banka 2000—2100, Jugoslov. banka 852—590, Ljubljanska kred. banka 925—0, Prva hrvatska štedlonlca 10100 do I0175t Riječka fiučka bauka 445-460. Si ran 2. l-l ,------, „1 'Ml- Poljska ustava. Te dni je izdelal in sprejel poljski državni zbor ustavo. Tako dobi na novo zgrajena svobodna poljska država svojo ustavo; tu je tedaj kakor pri nas provizorno prehodno stanje trajala dokaj dolgo. Po eni so ustavno delo zavlačevali zunanji dogodki, v katere se je zapletla Poljska. po drugi strani pa se je zakasnilo vsled velikih nasprotij, ki so se javljala v ustavnih načrtih in predlogih posameznih strank iu strui. Poljska je po novi ustavi republika s predsednikom na čelu. Predsednika voli po francoskem vzgledu narodna skupščina (zgromadzenie Na-rodovve), ki sestoji iz obeh zbornic. Kakor v Franclji se voli predsednik na sedem let. Izpustila se je prvotna omejitev, da mora biti katoliške vere. češ da dejansko stanje ne potrebuje še posebej te določbe. Pač pa jo poljska socijalistična stranka propadla s svojini predlogom, da si mora predsednik pred sklepanjem pogodb s tujimi državami dobiti privoljenje državnega zbora. Tudi na Poljskem se je vršila srdita borba za in proti senatu. Naposled je bil dvodomni sistem vendar sprejet, a'le z neznatno večino 12 glasov. Senat se voli v splošnih volitvah. ne pa kakor se je glasil prvotni načrt, po kurijah. Glede pravic nepoljskih narodnosti ali narodnih manjšin se dopušča slednjim svoboden razvoj; kakor vsi ostali državljani imajo narodne manjšine pravico do svojega jezika, do svojih humanitarnih, verskih in soci-Jalnih institucij, katere pa sl morajo vzdrževati sami. Židovski predlog, da se pripuste nepoliski jeziki pri javnih institucijah in pri sodiščih, pa se je odklonil. Člen prvotnega osnutka, ki je predvideval konfesijonalno šolo, se je odklonil. Določilo se je. da mora konkordat, ki ga ima Poljska, skleniti z Rimom, ratificirati državni zbor. Sililo huda borba se je vršila med strankami o vprašanju, kdaj se sme pričeli revizija nove ustave. Stranke na levici so zahtevale določbo, da se začne revizija ustave dve leti po njenem sprejetju, oziroma dve leti po definitivni določitvi poljskih meja. Oči vi dno so imele te stranke pred očmi dejstvo, da se bo Poljska razširila na ozemlja, kjer je v večini ne-poljsko prebivalstvo, in da je treba za slednje spremeniti zakonite narodnostne določbe. Med tem sc je sklenila mirovna pogodba v Rigi, sprejela pa se je kljub odporu levice določba, da se ustava v Prvi legislaturi sploh ne more revidirati in tudi nadalje le v večjih razdobjih, pa tudi tedaj se začne revizijska akcija šele na predlog četrtine državnih poslancev. Ta člen se je sprejel proti srditemu odporu socljalistične stranke, ki je v teku večmesečne debate posegla celo po obstrukciji in demonstrativnemu šlrajku. Vsekakor je v poljski ustavi še mnogo konservativnosti, o katerih bomo govorili še posebej, ko bomo imeli pred sabo natančnejši ustavni tekst. — Popoln francoski neuspeh v Ameriki. »Morning Post« poroča iz Wa-shingtona, da se je francoskemu odposlancu Vivianiju na njegovo prošnjo. naj bi se Zedinjene države obvezale. priskočiti v slučaju nemškega napada Franciji na pomoč, dalo razumeti. da je imela tudi Francija nekoč Napoleona ter da lahko zopet dobi Kriza slov. gledališča. Gospod intendant Juvančič je začutil potrebo, da je v sobotni številki »Slovenskega Naroda« razpravljal o vzrokih krize pri slovenskem gledališču. Gospod intendant govori o umetniški kvaliteti predstav in ugotavlja. da ni vse tako kot bi moralo biti. Ugotovitev je nepotrebna, ker so to že pred njim ponovno ugotovili naši prvi kritiki in pokazali na nedc-staike, ki prav neugodno kvalificirajo vodstvo gledališča. Gospod intendant govori tudi o gospodarskem stanju slovenskega gledališča. Tu poštnin zmeden in nejasen. Mislimo, da velik del krize pri slovenskem gledališču obstoja predvsem v slabem gospodarstvu in neekonomični uporabi porsonala in bi bilo vsekakor koristno, da se javnosti pojasnijo tele stvari: 1. Koliki so dohodki gledališča? 2. Koliki so bili izdatki angažmaja 13 ruskih igralcev, ki so nastopili v Napoleona. .V takem slučaju bi bila civilizacija ogrožena ne od Nemčije, ampak od Francije, ter bi se Zedinjene države postavile na stran Nemčije proti Franciji, da bi rešile civilizacijo pred uničenjem. Radi tega da ni umestno, da se v Knoxovi resoluciji * o zunanji politiki Zedinjenih držav imenuje kaka država z imenom ter mora biti dotična izjava splošnega značaja. Zedinjene države si morajo pridržati popolno prosto roko, da vržejo svoje materl-jalne in moralne sile tja, kjer se bodo potrebovale. Ko je Viviani nazadnje poskušal-doseči ratifikacijo angleško - franco-sko-ameriške pogodbe za pomoč (pogodbe, s katero se je Anglija obvezala priti na pomoč Franciji proti vsakemu nemškemu napadu, ako tudi Amerika pristane na to. Zato je bil Wilson svojčas obljubil, zastaviti vse svoje sile — Op. ured.), se mu je odgovorilo, da na to kratkomalo ni misliti. — To je za Francoze hud poper, ki bo znal uplivati na omiljenje francoskih zahtev proti Nemčiji. • Resolucija ameriškega senatorja Knoxa, kakor srno že poročali, obsega 5 točk, sprejetih v ameriškem senatu. Resolucija proklamira konec vojnega stanja z Nemčijo, zahteva, da se sklene z Nemčijo trgovinska pogodba itd. Kočevski krosu ar ji Kočevje, 8. aprila. Naša bivša Kranjska je pod Avstrijo dosegla dvomljivo slavo, da so našega človeka poznali daleč po svetu kot krošnjarja. Zunanji državljani so poznali »Kranjce« le kot vsiljive krošnjarje, ki imajo glede realnosti in poštenosti precej sumljive pojme. Sicer so bili med krošnjarji le redki naši pravi rojaki, temveč le nemški Kočevarji, a neugodna sodba je šla na račun vsega prebivalstva in Slovencev sploh. Izmed Slovencev so se bavili s krošnjarstvom le nekateri prebivalci kočevskega okraja ob Kolpi (Fara, Brod. Osilnica), dočim je bil večini nemškega prebivalstva na Kočevskem to edini poklic. Kroš-njarsko življenje je slabo uplivalo na poljedelstvo, industrijo in obrt. Nemška vlada je dala Kočevarjem posebno šolo za lesno obrt, toda učenci so jo obiskovali le zaradi državnih štipendij, ko pa so prišli iz šolske obveznosti, jih je prirojena strast za pohajkovanjem in lahkim zaslužkom zvabila po svetu. Ker je moški svet hodil po svetu, so doma ženske le površno obdelovale zemljo. Tudi na rodbinsko življenje je krošnjarstvo slabo uplivalo. Danes je krosnjarstvo skoraj popolnoma izpodrezano. toda med kočevskim prebivalstvom je opažati močno gibanje, da bi se pri sklepanju trgovinskih pogodb z Avstrijo in Madžarsko zagotovile krošnjarstvu stare predpravice. Naša vlada naj pri tem dobro prevdari slabe in dobre strani. Politične oblasti naj bodo previdne pri podeljevanju tozadevnih koncesij, oziroma krošnjarskih dovoljenj. Dovoljenja naj bi dobili le taki, pri katerih je uradno dognano, da imajo premalo zemlje, da bi mogli pri najboljšem obdelovanju pre-rediti rodbine. Ako je v kraju ali bližini industrija, naj se ljudi napoti v prvi vrsti tja za zaslužkom. Ako res dobimo kmalu železniško zvezo med Kočevjem in reško progo, se bo brezdvomno tudi ob Kolpi razvila kaka nova industrija. Krošnjarstvo v današnjih razmerah pa je vsled bližnjih državnih mej tudi zelo zapeljivo za tihotapstvo in veriženje ter škodljivo zdravemu, poštenemu trgovanju. Vsled visokih tovarniških cen m uvozne carine se solidno krošnjarstvo absolutno ne izplača, temveč le zapeljuje k nepoštenim činom. Kočevski gozdovi hranijo za stoletja bogate zaloge za razne domače lesne izdelke. Teh se naj ljudstvo oprime, a država mu naj gre na roko s strokovnim poukom. Beležke. Socijalist . separatist?! Dr. F. Ilešič trdi. da misli socijal-no, ker hoče »ustvarjati večje jedi-nice.« Radovedni smo, če je rezultat takega mišljenja produkt la »Pon-deljek.« Občinske volitve se bližajo, a v »Slov. Narod« je zavozil novi cestni valjar. Upamo, da bo dobro opravil svojo nalogo. Kozli — zelja vrtnarji. Položaj: Protestni shod obrtnikov in trgovcev zoper krivično odmerjenim davkom. Govorniki: Poslanec J DS in ostali govorniki JDS ogorčeno protestirajo. Za kulisami: Demokrati so na vladi, oni delajo davke, oni odirajo naše trgovce in obrtnike. Pa kaj za to — mi — zastopniki jugoslovanske demokracije protestiramo proti krivičnim davkom — in situacija bo za JDS rešena. Falot, kdor razkrinka dvojno igro JDS. Saj je celo vreme v okrilju JDS Suša — ploha — kakor JDS hoče. Gospodarstvo. Razna poročila. Prot Pata prkle v Beograd. Tc dui j pride v Beograd profesor dr. Pata, bivši tajnik jugoslovanske komore v Praši, eden izmed ustanoviteljev češke - jugosJoven-ske lige v Pragi. Dr. Pata le napisal zelo veliko člankov, ki se tičejo jugoslovensko-čeSkoslovaškega zbliževanja ter si tudi sedaj prizadeva, da ustvari vsaj en del teja programa. Konj) Iz Nemčije. Začetkom maja se bodo začeli prejemati konji iz Nemčije kot vo}na odškodnina v naravi. Nov češkoslovaški poslanik v Avstriji. Avstrijska vlada je dosedanjemu češkoslovaškemu poslaniku v Bernu dr. Cirilu Dusseku podelila agreinent kot poslaniku češkoslovaške republike v Avstriji. Neuspešne sankcije proti Nemčiji. Iz Pariza poročajo: Na zbornični seji 11. t. ni. je izjavil Briand: »Sankcije, ki so se določile proU Nemčiji, nilso Imele pričakovane- ga uspeha. Dne 2. maja bo stala Nemčija pred vsemi svojimi kršitvami mirovne pogodbe, ki jo je sama podpisala, tedaj bo imela pred seboj vse svoje gieiie. Ponavljam s povdarkotn: Upnik bna pravico do eksekucije. Eksekutor je bil odposlan. Ce so bo dolžnik še dalje upiral, mora ekseku-torja spremljati še orožnik. Vlada je prepričana, da se bo dogovor z zavezniki na vsak način Izvedel. Zaveznikom preostane samo še to, da predloži račun reparacijske komisije. V sporazumu z zavezniki bodo Francozi gotovo na svojem mestu.« (Odobravanje po vsej zbornici.) Ilardlng za mir med Nemčijo in Zedinjenimi državami. Zagotavlja se, da se bo predsednik Harding v svoji poslanici kongresu Izrekel za odločitev, v kateri se zahteva sklep miru med Nemčijo in Zedinjenimi državami. Poslanica se nopreklicno izreka proti sedanji zvezi narodov. celem trinajstkrat ln kdo jih je anga- | žiral? (Vendar ne mislite, da stavi- j mo vprašanje glede bratov Rusov j kot takih, ampak samo radi razjasnitve vprašanja, če smo angažmaje financljelno zmogli). 3. Kolikokrat so nastopili razni solisti in solistinje v operi? Prosimo za tabelaričen pregled in skupni trosek angažmaja. Vemo, da so nekateri prezaposleni, dočim drugi zopet ne. 4. Kje tiči vzrok padca abonentov? 5. Kje tiči vzrok znižanja abonentskih predstav od 30 na 25, navzlic temu. da je lanski manjši per-sonal zmogel 30 predstav, in sicer v lepi obliki? 6. Kje je vzrok, da se dramske predstave slabo opremljajo, navzlic temu, da je g. intendant izjavil začetkom sezone, da je drama prva? 7. Kakšno denarno škodo je utrpelo gledališče z raznimi gostovanji? (Izostanek rednih predstav). 8. Kaj se je ukrenilo za prihodnjo sezono? Ali je mogoče letos kaj pripravljenega. ko lansko leto po izjavi gospoda intendanta priprave niso bile mogoče? 9. Kateri igralci zapuste drugo leto slovensko dramo in ali je za nadomestilo skrbljeno? 10. Zakaj do zadnjega časa ni bilo predstav po znižani ceni ? Ali je res, da je gospod intendant izjava, da prodstave niso za delavce, ker ničesar ne razumejo iti samo teater pomažejo? Če gospod intendant sam ne more odgovoriti na vsa vprašanja, bodo znali odgovoriti ravnatelji, ki so mu celo sezono stali zvesto ob strani. Samo predvsem ne pozabite, na točne številke. Upravičenost vprašanj upamo, da prizna gospod intendant, če že v »Slovenskem Narodu« apelira na javnost in želi tudi, da javnost podpira slovensko gledališče. Ko nam enkrat gospod intendant pove svoje, povemo še mi svoje! NEUSPEH POVIŠANJA ŽELEZNIŠKIH TARIF. V letošnji 6. številki našega lista smo kritizirali zvišanje naših železniških tarif preko one mere, ki jih more prenašati naše narodno gospodarstvo. Trdili smo, da se je to prekomerno zvišanje izvršilo deloma rad! tega. ker so se hoteli z rednimi dohodki železnic pokrivati taki stroški, ki imajo značaj investicij, in ki bi se morali pokrivati z izrednimi krediti. V 34. številki pa smo omenili, da zvišanje železniških tarif za 100% za osebni in za 200% za blagovni promet bržkone ni doseglo svojega neposrednega namena, t. j. odprave oziroma vsaj zmanjšanja deficita v železniškem prometu. Skušali smo dokazati. da imajo previsoke železniške tarife vedno za posledico omejitev prometa, s čemur se na eni strani zgubi, kar se je na drugi strani pri-> dobilo, ter da vrhutega previsoke železniške tarife podražujejo izvoz in uvoz ter s tem dosledno cene vseh življenskih potrebščin. Rekli smo nadalje, ako hočemo spraviti našo železniško politiko v pravi tir, da se nam je treba lotiti velikopoteznih sredstev, ter da v to svrho ne zadostuje misliti samo na zvišanje dohodkov, temveč je potrebno tudi se podvreči vsem stroškom. ki so potrebni, da se zboljša ves promet, t. j. Investirati primerne vsote, ki se morajo nabaviti z notranjimi ali zunanjimi posojili. Delni, torej še ne popolni podatki o dohodkih in izdatkih državnih železnic v dobi po povišanju železniških tarif do konca februarja t. 1., ki so nam na razpolago, dajejo nanj prav v vseh gori omenjenih točkah. Iz teh podatkov posnemamo, da je celotno naše železniško omrežje, obstoječe iz beograjskega, sarajevskega, subotiškega in zagrebškega ravnateljstva, od meseca junija 1919 do maja meseca lanskega leta delalo 7, deficitom, in sicer je v tej perijodi obratovalo beograjsko ravnateljstvo z največjim deficitom (210 milijonov kron), dočim je subotiško ravnateljstvo imelo v tej dobi skoro toliko dohodkov kakor izdatkov (deficit od le 1,800.000 kron). Vsa štiri ravnateljstva so imela v navedeni dobi vseh dohodkov 648 milijonov kron, vseh izdatkov pa 1048 milijonov K, torej 400 milijonov kron primanjkljaja. V prvih treh mesecih po povišanju tarifov je znašal primanjkljaj za vsa štiri ravnateljstva 88 milijonov kron ter se je torej vkljub velikemu povišanju tarif primanjkljaj znižal v tej dobi samo za 12 milijonov kron, dočim bi matematično zvišanje tarif moralo imeti za posledico izdaten prebitek. Za nadaljnlh 6 mesecev obratovanja. t. j. od septembra 1920 do februarja t. 1. je dosedaj objavljen le uspeh beograjskega, subotiškega in sarajevskega ravnateljstva, ki izkazuje 475 milijonov izdatkov in 338 milijonov kron dohodkov, torej še vedno 137 milijonov K primanjkljaja, vkljub temu. da izkazuje subotiško ravnateljstvo 137 milijonov kron prebitka. Z ozirom na ta prebitek ln primanjkljaj sarajevskega ravnateljstva od 40 milijonov kron je lahko izračunati, da je beograjsko ravnateljstvo imelo v omenjenem polletju 234 milijonov kron primanjkljaja, torej 24 milijonov več tekom zadnjega polletja, nego v enoletni dobi od junija 1919 do maja 19201 Razlaga tega ogromnega deficita prog beograjskega ravnateljstva je v tem, da so se tekoči dohodki železniškega obrata na progah omenjenega ravnateljstva uporabljali za nabave železniškega materijala, za poprave mostov, nasipov itd., torej za investicijske svrhe. To je ono. kar smo mi kritizirali in radi katere trditve nas je neki tukajšnji list robato napadel, češ, da se vsi dohodki uporabljajo za tekoče stroške, dočim mora danes isti list priznavati uporabo tekočih dohodkov za omenjene investicijske svrhe. Popravila na srbskih železnicah,, povzročena po vojnih poškodbah. nimajo namreč značaja tekočih popravil, povzročenih po tekoči uporabi železniških prog in železniškega materijala. Stroški za ta popravila ne smejo torej obteževati tekočih dohodkov, ter ne smejo podraževatl prometa, marveč se morajo kriti s posojili. Le obresti teh posojil smejo torej obteževati promet. Kriva finančna politika, ki hoče zvrniti investicijske stroške na teko-! če dohodke, je škodljiva za izvoz in uvoz ter podražuje življenske potrebščine, Previsoke železniške tarife torej omejujejo promet. Bruto-doho dek 338 milijonov kron za pol leta dokazuje, da dohodki za celo leto, prištevši še ne objavljene dohodke zagrebškega ravnateljstva, ne bodo presegali pirmerno prejšnjih dohoda kov, s čemer je dokazano, kar smo trdili — da imajo previsoke železniške tarife za posledico omejitve pro-> meta. * ’+ Proračun trgovinskega ministrstva reduciran. V finančnem ministrstvu je končano delo, s katerim se je proračun trgoi vinskega ministrstva reduciral za 30 miltt jonov. V proračunu prometnega ministrstva so predvideni veliki krediti za zboli« Sanje celokupnega prometa v državi. V finančnem ministrstvu menijo, naj se nove zgradbe financirajo s posojili in da naj se v proračun vstavijo samo anuitete za ta posolila. + Poljedelska šola -na Dolenjskem. V ministrstvu za poljedelstvo se Izdeluje pravilnik in proračun za ustanovitev veliko poljedelske šole na Dolenjskem v Sloveniji. + Ustanovitev višje poljedelske šolo v Srb®. Pred nekaterimi dnevi je odšla v notranjost Srbije komisija za ustanovitev višje poljedelske šole v Srbiji. Dosedaj smo imeti samo eno tako šolo v Križevcih ua Hrvatskem. + Nova trgovska družba v Liubljani. Iz Uradnega lista posnemamo, da je mini. strstvo za trgovino in industrijo dovolilo ljubljanskemu trgovcu Viktorju Medenu ustanoviti »Slovensko trgovsko delniško družbo*. 4- Dve novi tovarni v L’ubijani. Pivo-« vama Union v Šiški zgradi tovarno za Špirit ln drugo za drožc. -1- Novo škrllokrovsko podjetje. V. Dolskem pod Ljubljano se Je ustanovii» novo škrilokrovsko podjetje, ki je v domačih rokah. + Nov drobiž. Finančno ministrstvo bo v najkrajšem času dalo v promet večje množine drobiža po 20 para. + ProU uvozu vina iz Italije, Ministrstvo za trgovino dobiva dnevno predlogo Iz Dalmacije, v katerih se z ozirom na trgovinski dogovor z Italijo zahteva, naj se določi za vtoo iz Italije visoka carina. + Izvoz Izkuhanih vinskih tropin je v vsaki množini dovoljen brez zavarovanja valute. + PraSlU velesejem In Jugostavlla. S tega velesejma se je prodalo največ bi a? a v Jugoslavijo in sicer za 49,480.000 Kč. Na drugem mestu je Bolgarska, v katero se ie prodalo za 30,663.000 Kč, potem Romunija z 13,553.000 Kč, Italija z 6,f>57.000 Kč ta Avstrija z 6,302.560 Kč. + »Vulkan«, tvorniea gumijevih Izdelkov, družba z o. z. v Kranju. Ta tvorniea, ki je pričela z obratovanjem, je prva m odina tovarna za izdelovanje predmetov iz kavčuka v Jugoslaviji. Domača industrija gumija ima brezdvunuio veliko bodočnost. Doslej pa ie vse gumijevo blago prihajalo izključno le iz inozemstva. Javna uprava, domača industrija in domači konzum so bili na tem polju povsem odvisni od uvoza iz tujine. To se bo sedaj izpremenilo, In celo za izvoz bi utegnila ta nova Industrija pri nas delovati, ker nimajo sosedne države na Balkanu nobene slične tvornice, —• Imenovana tovarna izdoluje razne predmete iz gumija in ima tudi dobro opremljeno delavnico za popravljanje avtomobil-n ih plaščev in zračnic potom vuikanizacij« v velikem slogu. Ustanovitelji In aru žab* niki tvornice so izključno samo Slovenci-Tovarna izdeluje danes: »Favorit«, gumijevo mazilo za transmisijska jermena, »Pa-ra-lepiio« za čevljarsko obrt, in »Para« raztopino*, v kratkem pa bode pričela izdelovati: gumijast trak za Izolacijo, para-trak, podpetnike, radirke, nevukanlzirane plošče za izdelovanje štampilj in repara« turo. i< [+, Poljedelska razstava v Pragi. K.»- kor smo že poročali, priredi poljedelska za-jednica češkoslovaške republike od 12.—17. maja t. 1. poljedelsko razstavo, na kateri bodo zastopane vse panoge poljedelstva, posebno pa tvornice gospodarskih strojev. — Zadnja poljedelska izložba je bila leta 1914., katero ie posetilo več kot 100.000 obiskovalcev. Glavni namen razstave ie, pokazati razvoj poljedelstva v Češkoslovaški s statističnimi podatki. + Sovjetska vlada kupuje lokomotive. Ruski komisar za železnice Lomonosov, ki se naliaja v Pragi, je naročil na Češkoslovaškem, v Švici in Italiji 300 lokomotiv, 2000 lokomotiv bo naročila ruska vlada na Angleškem, v Nemčiji, švedski in Danski, 2700 pa v Ameriki. Lomonosov je Izjavil, da raapolaga sovjetska vlada Še z 2 milijardama zlatih rubljev in z mnogimi dragulji, s katerimi bo plačala tc lokomotive. + Za gospodarsko vzpostavitev Rusije. »Dona« javlja, da se nemški in angleški finančni krogi pečajo z načrtom, kako bi se vzpostavila Rusija. Nemci bi dali na razpolago delovne močds Angleži pa bt 1l* mamsjradi ta načrt, Dnevne vesti. — Strahovit požar v Bohinju. Že včeraj smo sporočili o požaru državne žage in velike lesne zaloge v Soteski. Razim žage je pogorelo 145 vagonov lesa. Škodo cenijo na 16 milijonov K, dočim znaša zavarovalnina le okrog 2 milijona. Najhuje so prizadeti lesni trgovci Dolenc, Ar-nejc in Pogačnik, ki so imeli državne žage v najemu kot družabniki lesne r 'ustrijske družbe »Sava«. Požar je šir' na veliko razdaljo tako vročino, da je bilo gašenje popolnoma nemogoče. Vsled isker so se vneli tudi gozdovi, kmalu so bili vsi vrhovi od Soteske do Babjega zoba v plamenih. Gozdni požari so divjali v torek In včeraj ter še do sedaj niso popolnoma pogašeni, čeravno neumorno deluje oddelek vojaštva iz Ljubljane 145 mož. — Pašičeva zahvala Storži. Ministrski predsednik Nikola Pašič je poslal italijanskemu zunanjemu ministru, grofu Sforzi brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje v imenu vlade SHS za njegovo energično postopanje v vprašanju poizkušene vrnitve eks-kralja Karla na Madžarsko. — Državni mejniki se postavljajo. Ker so v Parizu končnoveljavno uredili našo severno mejo na Štajerskem, je začelo tehnično osobje postavljati mejnike. Dasi se je vijugasta meja zravnala med Št. lijem in Sv. Jurjem, vendar z novo mejo niso zadovoljni ne Nemci, ne Slovenci. Cela Visoka Kresnica pripade Avstriji. vsled tega izgubi šentiljski Slovenec Bračko svoje lepe vinske gorice. — Novi poverjenik za zdravstvo. Iz zanesljivih virov sino izvedeli, da je imenovanje mestnega fizika dr. Otmarja Krajca za načelnika zdravstvenemu odseku za Slovenijo perfektna stvar. — Strokovna znanje in politika. Na naša stvarna izvajanja o razmerah v narodni operi v Ljubljani in posebej o njenem ravnatelju g. Rukavini. se je g. ravnatelj izrazil proti svojun Intimnim prijateljem, »da se mora on k vsemu temu le smejati, ker da je ta »gonja« proti njemu zanj le reklama.« Dokler namreč bo minister prosvete g. Pribičevič, bo rav natelj ljubljanske opere edino gosp. Rukavina.« — No, g. R.. smo le hvaležni za to izjavo, s katero sam po trjuje našo trditev, da pri imenovanju ravnatelja ni bilo merodajno strokovno znanje, ampak politična pri padnost in protekcija polom gotove klike, kateri stoji g. R. zelo blizu. Razun tega pa je g. Rukavina s to izjavo nehote priznal in potrdil resničnost in stvarnost pri nas objavljenih člankov. Bo že res, da ruska drama naše opere ni potegnila iz blata! — Casniška vest. Dosedanji ured nik »Murske Straže«, Božidar Borko, je izstopil iz uredništva ter vstopil v uredništvo mariborskega »Tabora«. Mariborska »Straža« poroča k tej spremembi: »Murska Staža«, ki je doslej kakor nadstrankarsko glasilo budila obmejne Slovence bo spremenila svojo smer ter odslej nastopala kot braniteljica krščanskih idej; _ Potemtakem ni treba nič več buditi obmejnih Slovencev ,ni treba več nadstrankarskega složnega dela! Dvomimo, da bo ta sprememba slovenski stvari na korist. — Solidarnost političnih strank v Kranju. Ker so se v Kranju politične stranke zedinile za skupno listo pri občinskih volitvah, se volitve sploh ne bodo vršile, temveč se smatrajo predloženi kandidati za izvoljene. — Plače profesorjev trgovskih in srednjih šol izenačene. Gospodar-sko-finaučni odbor ministrov je potrdil sklep ministrstva za trgovino in industrijo, da se plače profesorjev vseh trgovskih šol v državi zenačijo s plačami profesorjev srednjih šol. , železničarjem bodo v času M- . e Prepovedane alkoholne pijače. - ,’istrstvo za narodno zdravstvo ■zdeluje načrt zakona, s katerim se \ sem .. X«.... i _____ še službo Pijače. — Za potnike v Ameriko. Ministrstvo za zunanje stvari je dobilo obvestilo, da ameriške zdravstvene oblasti za najmanj 30 dni pošiljajo v karanteno vse potnike, ki prihajajo v Newyork z italijanskimi ladjami iz italijanskih pristanišč. To se c Odredto zato, ker .,sc je pojavilo nekoliko Primerov nalezljivih bolezni na onih italijanskih ladjah, ki vršijo službo med Severno Ameriko in Italijo. Zato je generalni Inšpektorat za emigracijo v Italiji izdal nato?, da nobena ladja ne sme sprejemati Potnikov za prevoz iz Italijo v Severno Ameriko. Zato morajo potniki in izseljenci, * belijo potovati v Severno Ameriko, po- :!e”?..ieiezničan'em v času. ko vr-prepovedujejo alkoholne fovati preko pristanišč drugih zapadnih držav. Potniki, ki se vozijo iz Francije v Ameriko, morajo predhodno ostati 15 do! v karanteni pod kontrolo ameriških zdravnikov. Po poročilu kraljevih konzulatov v Severni Ameriki traja i&m neprestano brezposelnost delavcev. To se objavlja vsem v znanje in ravnanje. — Nova podružnica »Jugoslovanske Matice.« Osvobojen Logatec se narodno udejstvuje. Pričel je Sokol s svojhn delom, v nedeljo pa je bila ustanovljena podružnica Jugoslovenske Matice. Dobro obiskan občni zbor nove podružnice je o tvoril nadučitelj Punčuh, nakar jo predaval g. S. Železnikar o nalogah Jugoslovenske Matice. Nato je poročal g. nadučitelj Štravs o že izvršenem delu. Podružnica, ki je za Spodnji in Gornji Logatec ter HotedrščJco skupna, šteje že več ko 100 članov in ima preko 900 dinarjev dohodkov. Z vzklikom je bil nato izvoljen odbor nove podružnice, kateremu je stopil rta čelo g. notar Tavzes. Pozdravljamo novo podružnico. — Resna beseda jugoslovanskim tvrdkam in podjetjemI Iz Primorja prihajajo stalne tožbe, da občujejo naše tvrdke in naša podjetja s tržaškimi trgovci v italijanskem jeziku. Prepričani smo, da uvide-Va tudi politično neverziran človek, da pomeni tako postopanje naših tvrdk težak udarec za naše ljudi, ki morejo dostikrat z žtvljensko nevarnostjo braniti vsako mrvico pravice našega jezika. Kako pa naj bo njih boj uspešen, kako naj se oni kot laški državljani bore za pravice našega Jezika, če naši trgovci in podjetniki, ki so državljani svobodne Jugoslavije zataje naš Jezik! Ne moremo zaznamovati takega početja drugače kot narodno Izdajstvo. In zato ne bomo tega dalje trpel! In bomo pričeli s priobčevanjem imen vseh onih trgovcev in podjetnikov, ki s svojim nekvalificiranim kavalirstvom otežkočujejo boj naših bratov. Pripominjamo le, da hnamo točen seznam vseh teh trgovcev In podjetnikov in da je med njimi mnogo, sicer glasnih Jugoslovanov. — Zmaga NSS v Kočevju. Za občinske volitve v Kočevju je vložila kandidatno listo samo Nar. socialistična stranka. Druge stranke jih niso mogle sestaviti, k?r nimajo dovolj pristašev; S tem Je lista NSS Izvoljena brez volitve, — Za potovanje Iz Italije v Jugoslavijo se ne pobira pri nas nikaka taksa, ako ima stranka vizum našega zastopništva v inozemstvu za prihod in povratek. Ako pa Ima stranka samo vizum za prihod v našo državo, plača za vizum za odhod 10 lir. — Nova stanovanjska komisija v Ptuju je sestavljena sledeče: predsednik profesor Fr. Alič, člani pa so: dr. Mile Jenko, okrajni sodnik, Rud. Matej, magistrata! tajnik, Al. Brenčič, trgovec, Vilko Baebler, vodja polic, oddelka. Za člana v višjem šolskem svetu Je Imenovan v Imenu zdravstvenega odseka dr. Majer. — Imenovanje. Za inšpektorja v ministrstvu za gradjevine Je imenovan naš rojak Ant. Kovač, dosedaj načelnik okrožne gradjevinske sekcije v Valjevu. — Izpit za mestnega stavbenika je napravil na Dunaju Viljem Kračuer, Izredni slušatelj na tehniki v Gradcu. Jos. Sotlu, fin. odd. v Dravogradu naše uredništvo radcvoUe potrdi, da ni bil v niicaki zvez! z noticami o bivšem nadporočniku Fr. Kranjcu. — Prevzetje pisarne. Dr. Franjo Lovrec Iz Maribora prevzame odvetniško pisarno gosp. dr. Lašiča v Ormožu. — Iz državne službo lo izstopil bivši poverjenik, pozneje načelnik v ministrstvu za socijalno politiko Milan Jaklič. — Milijonska filatelistična zbirka In mnogo zlatnine je bilo nedavno ukradeno v Zagrebu. Dne 1. t. m. so na Reki zaprli 22 letnega Vladimirja Novaka, pri katerem so našli del zbirke in zlatnine, toda Novak jo par dni pozneje pobegnil iz zaporov ter se skriva najbrž kje v Sloveniji. — Poneverba kolCsa. Zaradi tatvine zasledovani Vladimir Mladič z Dunaja je dne 25. m m. pobegnil od tvrdke Suchy in Gabrovšek v Kranju, kjer je bil zaposlen kot mehanik. Naslednji dan si je v imenu imenovane tvrdke Izposodil pri ključavničarju Štirnu 1500 K vredno kok, ter se neznano kam odpeljal. — Poročil so je g. Josip Hauptman z gdč. Milko iz ugledne rodbine Tabajeve ta Št. Andraža pri Gorici. — Pobegli ropar. Okrajno sodišče v Brežicah išče kmetskega sina Fr. Šalamona iz Anž, ki je nujno sumljiv, da je 16. novembra lanskega leta v Ravnih pri Pleterjah oropal viničarja Pavla Klemenčiča. Za gerenta v Žužemberku jo Imenovan višji davčni upravitelj Gustav Kerne. — VpokoJeii je višji državni živino-i> ravnik v Konjicah Jos. Vollonscheg. Škandalozen pretep pred dramskim gledališčem. Prejeli smo-Včeraj popoldne so stali v pogovoru pred dramskim gledališčem gg. M. ž njenih oči. Nikoli si ne bi bil I mislil, da ga inore tako silno omamiti J ženska beseda in ženski pogled. I Ljubezen je bila premagala njegovo srce. preden se je zavedel. In ta čudež je bil delo njegove žene, delo nje, ki je bila obljubila ostati njegova do groba. Nestrpno je čakal zdaj drdranja voza, ki mu naznani, da se je vrnila iz družbe. Pogledal je na uro. Bila je tričetrt na dvanajst, ona pa je hotela biti ob enajstih že doma. Pozvonil je in zvedel od zaspanega sluge v svoje presenečenje, da se je vrnila milostiva že prej nego on. Pomirjen je utrnil svetilko na pisalni mizi ter se napotil v skupno sobo, ki je bila v prvem nadstropju; toda Genovefe ni našel niti tu niti v spalnici. Kje bi utegnila biti? Že večkrat, kadar se je vrnil domov in je zainan iskal po vsej hiši, so mu bili rekli, da je milostiva nemara v mali sobici pod streho. Neumevno mu je bilo, kaj jo vleče v tisti tesni, slabo opremljeni prostor, ko je imela vendar spodaj dovolj udobnih, bogatih soban. Čemu se odmika v samoto? Mari beži pred njim? Ali mu kaj prikriva? Nespametno je bilo misliti kaj takega, in vendar bi bil najrajši pohitel gori, da razreši uganko; toda ponos mu ni dal. Sedel je, vzel si knjigo in jel čakaje listati po nji. Zdajci pa je pogledal kvišku: Genovefa je stala pred njim. Bila je oblečena v preprost« haljo od bele volne, ki ji je padala v mehkih gubah do tal; žalost in hrepenenje, nežnost in odločnost so sc izražale hkrati v njenem pogledu. Razprostrl je roke in skočila je k njemu. Kako bleda so bila njena lica, kako slovesno vse njeno vedenje! Valter, je zamrmrala, še preden je utegnil izpregovoriti, danes sem zaslužila tvojo grajo in se ponižala v tvojem spoštovanju; to mi gloda srce. Neznosna mi je misel, da ne zaupaš več mojim besedam in dejanjem. Rajša umrem takoj in se odrečem vsej svoji sreči, nego da bi trepetala v neprestanem strahu, da utegneš zdvojiti nad menoj in opešati v svoji ljubezni do mene. Zato sem prišla k tebi v tej slovesni uri. da ti povem po težkem in globokem kesanju: nikoli več ne boš slišal Iz mojih ust laži, ne v velikem ne v malem. Naj se zgodi karkoli — pri teh besedah je krčevito vztrepetala — vedno hočem ljubiti resnico; to ti obljubim pri tistem, kar mi je najsvetejše — pri ljubezni svojega moža. Kakor v prisego mu je položila obedve roki na belo čelo; on pa jo je potegnil k sebi, ne da bi rekel besedo, zakaj duša inu je bila prepolna čuvstev; obležala mu je na srcu, njene oči so se zaprle, in sladak mir je zavladal na njenem obličju. Nato pa re je pogumno vzravnala, strnila roke in ga pogledala, kakor-bi mu hotela reči: Kaj želiš vedeti? Vprašaj me — govoriti liočem resnico! Toda on je vzkliknil ves srečen: Zdaj imam svoj brezmadežni demant in se hočem veseliti njegove posesti. Prvikrat v življenju se čutim- na višku sreče. To rekši jo je stisnil v koprneči strasti na svoje srce. (Dalje prih.) Mali oglasi. Proda s©: POSESTVO na Drenovem griču pri Vrhniki, ležeče ob od šifro »Slm-plon«. Prima angleški Kristal ,Boraks‘ sobami so ižče. 1 7. najmanj 4 ozir, | Najemnina postranska stvar. Nagrada , ,. „ dobra. — Ponudbe pod šifro „Takoj“ vsaka množina ee dobi po K ol na zav prago Beseljsk, Ljubljana franco skladišče. — Naročila na ----------------- PROMET tehn. indiistr. podjetje d. k o. z. Ljubljana, Gradišče 9/1. Cigaretni papir Olleschau, Ptic 100/100, Abadie, Altesse, Club 100/60 v knjižicah, nadalje stročnice Jakobi, Lemo in Radiks priporoča tvrdka &SVALD DOBEIC, Ljubljana Kr. Jakoba trg <1. • v y trg©¥Smi obSek Fern@r, Msrils©?, Gosposka uSEca štev. 24. SAKS: Js*!e Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 edina Mia zdita Mulili momu v vseh opremah, materija! in izvršba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vso slBteme, Igle, olje na drobno in ca debelo. Veilatna garancija I Popravila se sprejemalo 1 »AVTONOMIST . Tisti prodajalci in trafikanti, ki bi hoteli vzeti v razprodajo naš list, naj se oglase najpozneje do petka zvečer vsaki teden. Popust običajen. Sprejemajo se tudi inserati. Ker je povpraševanje po našem listu veliko, naklada pa se ravna po potrebi, je treba pravočasnega ustnega ali pismenega naročila. Uprava L?ubljana, Breg 12. ii ■ ■u«ac>i)tiauibKffc»aagKna** u»*re*Kun»®*« izdelki čeških mizarskih mojstrov na Dunaju. Spalne in jedilne sobe, sobe za gospode, saloni, klubove garniture od navadnega do najfinejšega izdelka, kuhinjske opreme, etoli, tapetirano pohištvo, železno pohištvo, pohištvo iz mehkega lesa, domači izdelki po zelo nizki ceni na debelo in drobno v zalogi pohištva Silikat, romanceanent ter apno dobavlja na vagone po najnižji dnevni ceni A", kaško. Spoeticijska tvrdka na RAKEKU oskrbuje točno, najhitrejše vse v epe-dicijsko stroko spadajoče pošlo, tudi ucariuicnjc. SEesnškov Srg 6. Ceniki Crsnkol Prosta ogledi vseh vrst, od preprostih do naj-iinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov ln slamnikov WRAHC CERAR v STOBU pošta in žel postaja Domžale p. Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i T e r š a n v Prešernovi ulici Št. 5, kjer se sprejema v sredo in soboto. I. SANBREN LJUBLJANA. Velika zaloga vsakovrstnega ysma na debelo. koZ, podplatov, gonil* nih jermenov in koksa • * 300 volt, 10 konjskih sil z 1200 do 1600 obratov na minuto. — Ponudbe pod „MOTOR“ na upravništvo »Jugoslavije". MESTMH TRG e. »aow.xtta.To; Priporočajte in razširjajte * Jugoslavijo4 NaEceniiše plesfeanie železa PHVLLIGRAFIT spe«Ela!»a barva proti ril. Sai itto plsiii za pet let ta mnk oiija. ..PROMET” Tchn. ind. podjetje dr. z e. z. v Ljubljani. :: Kovine, mi ta. Mh#. ®ii sla, tein.:: Proda se motor 220 volt, 8 konjskih sii s 600 obratov na minuto. —■ Naslov pove upravništvo »Jugoslavije". Tovarna JOS. REICH, Ljubljana, Poljanska nasip 4. Podružnica: Selenburgova ulica 4. Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. SvetBolRka ovratnike, zapestnice in srajce. PODRUŽNICE: MARIBOR, NOVO MESTO, KOČEVJE Gosposka ul. 38. Glavni trs* Stev. 39. 1 m 1 H Medica & SC@mp. 1 nism&ifsfci^rna trgovina na debelo Uubllana Sodna ulica 7. g mmmm mmmm Glavno zastopstvo Fockove tovarne ,Sma m Ivan Ferlež, Celje, Narode! dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. Gadje gnezd© jc najbolj čvrsto slovensko leposlovno dc!o izza zadnjih let. Naročite ga lahko za malenkostno svolo 14 kvon pii ješ mr is »ii § Naznanjam pt. občinstvu in potnikom, e£a s©m prevzel g hotel 9Balkan v Celin oSžea štev. 7 in odprem istega s 14« aprilom 1921. v hotelu so nahaja novo urejena kavarna, preurejene sobe za tujce in modernizirani restavracijski prostori. — Preskrbljeno je vedno za topla in. mrzla jetlila ter pijačo najboljSa vrste po zmernih cenah. — Postrežba točna in solidna. Za mnogobrojen obisk se priporoča ©rsgo Bernardi. vttsr •***»' Odgovorni urednik Anton Pesek, Tiska »Učiteljska tiskarna* x LjabUanl