Glas zaveznikov TRST, petek 9. avgusta 1946 UREDNIŠTVO t Via S. Peliloo 12 Telefon it 98334 in 94113 Leto II. St. 351 Molotovljev nastop proli sklepu orm&ciiski dneonik A. I. S. Cena 4 lire UGLASI: Cena ca milimeter višine (Urina ena kolona); trgovski L. 27, mrtvaški L. 66 (osmrtnlee L 100), objave L. 20. finančni ln pravni oglasi L. 46. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek m vStet Plačljivo v naprej- Oglase »prejema Izključno: S.PJ.. Socleti per la PubbllcitA tar ltalla. Trst, ul. Bllvlo Pellleo št 4. tel 94044. Cena posamezne Številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. SMITHE OBSODBE I VARŠAVI London, 9. avgusta 'T’’ zvezi s poročilom varšavske radijske postaje je moskovska radijska postaja s sredo zvečer ^Poročila, da je vojSko sodišče v ^QrSavi obsodilo na smrt šest Poljakov, med njimi tudi eno ieno. Bili so člani «N8Z* (bivše tajne foljske vojske) In *OP* (poljske lajne organizaoije). Očitajo jtm, 'ta so ^vzdrževali zveze e tujo lajno organizacijo*. čeprav se Je razprava v glvanem opirala na obtoibo vohunstva zv kori«* tujca*, izhaja njena poli* '■'Zna važnost, kot poroča agencija '♦Reuter*, baje i» dejstva, da so odkrili primer sodelovanja med Nekaterimi skupinami na Poljskem ta nekaterimi poljskimi begunskimi krogi. To je prvi primer po osvoboditvi, *ta so obsodili na smrt Poljakinjo. KITAJSKI KOMUNISTI IH NADZORSTVO NAD LETALI Nanking, 9. avgusta Kitajska komunistična vlada je ' notl glede bombardiranja mesta, kjer je sedež glavnega komunističnega stana v pokrtijlni Jenan, ki 10 Sa Izvedli pretekli teden, zahtevala, naj postavijo vse kitajske le-alske sile pod nadozrstvo vlade Združenih držav, osrednje kitajske h komunistične vlade. V spomenici, ki jo je predstavnik komunistične vlade v Nankingu feneral Cou En Lal naslovil na Prednjo vlado, so predložili, naj bi Postavili letalske sile pod nadzorno odbora treh članov, ki so ga 'ustanovili v Pekingu za lzpolnje-tahje premirja v severni Kitajski. J odboru bodo tudi zastopniki brušenih držav. V spomenici so tahtevall tudi estrogo kazen« za :°stnlke, ki so odgovorni za bom-tardiranje. ZAHTEVA PO VRNITVI KRALJA LEOPOLDA Bruselj, 9. avgusta Predstavnik krčanske socialne stranke je med razpravljanjem v °°'Kijskl poslanski zbornici zahte-naj rešijo vpražanje vmltve kralja Leopolda in naj nemudoma 8Prejmejo zakon, ki bi dal ženskam &rl splošnih volitvah volivno pravico. Ministrski predsednik Huys-taans je glede prve zahteve izjavil, «za nas v tem trenotku regent Predstavlja zakonitost«. Glede žen-81te volivne pravice je dodal, da bo-do pri prihodnjih splošnih volitvah •hieu voliti le moški, ženske pa bodo smele voUU pri krajevnih volitvah. IZGUBE TAJNE IN BEDNE POLJSKE VOJSKE London, 9. avgusta Po poročilih je v zadnjih 8 mescih v spopadih z oddelki redne '0Jskie izgubilo življenje 1700 voja-tov tajne poljske vojske. Poročilo je izdalo ministrstvo za Gibanje zadeve, ki ceni Izgube 'tednih sil tudi na več kot 10°0 mrtvih. ' »PRAVDA« GRAJA [ [strankine organizacije London, 6. avgusta *> čeprav so temu vztrajno nasprotovale Sovjetska zveza in nekatere druge države. Ko Je Bidault otvorll včerajšnje’ zasedanje, je vsak pričakoval takojšni formalni sprejem določb o postopku, kl je zahteval toliko truda, preden so se o njem sporazumeli. Verjetno je, da bi brez zamude določbe 6 postopku odobrili z dvigom roke. Toda prav v trenotku, ko je Bidault hotel dati zadevo na glasovanje, je Molotov z dolgimi koraki prišel na svoje mesto, neki sluga pa je stekčl h govorniški tribuni ln obvestil predsednika, da želi sovjetski zunanji minister govoriti. Delegati so zasedli mesta in Molotov je začel čitati govor, ki je trajal pol ure. Od časa do časa ga je prekinil in popil par požirkov vode. Opazovalci ne morejo videti možnosti, da bi plenarna skupščina glasovala drugače kot odbor za postopek. Istočasno Imajo za neverjetno, da bi Molotovljev govor pomenil, da bo sovjetska delegacija zapustila konferenco, če se konferenca ne bo prilagodila njenemu stališču. Med prevajanjem Molotovljevega govora je britanska delegacija zapustila dvorano, bržkone zaradi tega, da se nujno posvetuje. Bojeviti Evalt Molotovljev© izzivanje v pogledu odločitve odbora za postopek je sprejel Evatt, ki je govoril zelo bojevito. Obrazložil je svoje pojmovanje demokratskih metod, kl Jih je označil kot «od!oč!tve, kl so bile sprejete ob belem dnevu, ne pa v tajnih celicah«, Dolgo ploskanje ga je pozdravilo, ko je podal sledečo izjavo: »Osupnilo me je, da obstoji rfe eno nasprotje. Mirovna pogodba mora biti sprejeta soglasno, način za dosego soglasnosti pa je enako važen. Lahko je doseči soglasnost s pomočjo «diktata», toda mi tega ne zasledujemo. V to ne verjamemo. ♦Molotov je zahteval, naj plenarna konferenca, kateri prisostvujejo v glavnem iste države in iste osebe, kl so bile članice odbora za postopek, preobrne odločitev, kl smo jo dosegli po mnogih dnevih razpravljam z glasovanjem, ki se je s 15 proti 6 glasovom izreklo v korist popravka, kateremu se Molotov zdaj upira.« Tajinstveni glasovi Evatt je govoril z ognjevitostjo in je včasi povzdignil glas do zanj neobičajne višine. Dejal je, da Molotov misli, da je v dveh tretjinah nekaj tajinstvenega: eCe je tako, je nekaj tajinstvenega tudi v izidu glasovanja 15 proti 6, ker predstavlja to več kot dve tretjini.« ♦Težko si predstavljam, da bi bil njegov namen res ta, da zahteva od delegatov, da bi po 24 urah odstopili od odločitve, ki so jo tako skrbno napravili po tako dolgi razpravi.« S povzdignjenim glasom je Evatt dejal: ♦Mislim, da ima to globlji pomen. Zelo resna stvar je skušati zamenjati argumente s trditvami In povzročiti z nelojalnim napadom zmešnjavo ter zavlačevanje, kar je podobno neki vrsti ustrahovanja. Morda je preveč zahtevati, da bi večina 21 držav, kl »o ae vse udeležil« vojne, mogle predložiti svoje stališče Svetu ministrov? To se mi zdi osnovno načelo pravice in demokracije. ♦Molotov je govoril o velikih uspehih in žrtvah Rdeče armade. Pridružujem se drugim prisotnim delegatom v počastitvi veličastnih uspehov, kl jih je dosegla Rdeča armada, so pa tudi drugi narodi, kl so vrgli v boj vse in kl Imajo zaradi tega vsaj pravico, da upoštevamo njihova priporočila kot predvideva britanski predlog. \ »Mislim, da ne moremo drugega, kot potrditi ln poudariti, še je potrebno, odlošltev, kl jo je dosegel odbor za postopek, odločitev, ki je bila sprejeta z dvetretjinsko večino«. Nato je v Imena Jugoslavije govoril Edvard Kardelj. Naznanil je, da bo Jugoslavija v prime- ru, če bo konferenca odobrila odločitev odbora za postopek v pogleda navadne večine, sicer še nadalje prisostvovala konferenci, a z zelo močno rezervo. »Postopek lahko sprejmemo samo — je izjavil Kardelj — če skupini držav ne omogoči, da vsili svojo voljo drugim. «Zdi se nam, da odločitev odbora za določbe o postopku ni v skladu z duhom sodelovanja In pomtr-jer.ja, kl je potretfen na tej konferenci. Nasprotno, če bomo sprejeli to odločitev, bomo koncem koncev prišli do načina glasovanja, kl bo pomagal eni državi, da vsili voljo drugim. «Odločitev, kl jo Je sprejel odbor za postopek, bo omogočila določenemu bloku držav, da vsili svoje »tališče drugim državam. Ce bi se to zgodilo, ml ne bi mogli še nadalje nazivati te konference z nazivom mirovna konferenca.« Oviranje miru Za Kardeljem je govoril voditelj j britanske delegacije A. V. Alexan-i der. Dejal je: »Tej plenarni skupščini je bil predložen Molotovljev predlog, ki bo težko vzdržal preizkušnjo. Ta predlog pravi, da moramo zavrniti predlog odbora za postopek, ki je bil odobren s 15 glasovi proti šestim. Odbor se je posvetoval osem dni ln nekaj noči. Ves čas je Imel pred očmi stališče Molotova in Višinskega. Končno je po pazljivem in obširnem preučevanju prišel do zaključka, kl je bil odobren z dvema glasovoma več, kot znaša večina, kl jo Je zahteval Molotov. «Na tej plenarni konferenci lahko seveda vsaka delegacija svobodno izraža svoje stališče. Toda po mojem mnenju je samo izguba časa, če se plenarnega zasedanja poslužujemo za dolga in dolgočasna ponavljanja tega, kar je bilo že rečeno ln objavljeno po vsem svetu. Svet želi, da napredujemo pri gradnji miru. ♦Pretekli torek je Molotov protestiral, ker sem se pe.Uuill besede ♦olstriiekfionizen-.«, katero je imel za necpra\ičlj'‘0. Moram priznati, — je dejal Alexander — da mislim, d« jo danas'iji Mo' k o vi i 'v gevor predstavljal nadaljnjo zamudo, kl preprečuje razpravo o pravih vprašanjih konference. ♦Molotov je danes v zvezi z E/at-tom navedel francoski list ♦Cit* Soir«; iz kakšnega razloga pa ni imel za prmlerno, da bi navedel današnjo številko lista ♦Humanitč«, lista, ki navadno podpira Molotov-ljevo stali.čoe. Današnji ♦Humani-te» piše: ♦Odločitve, ki so jih sprejeli včeraj ponoči, mso na noben način negativne in manevri premagancev so bili stvarno odstranjeni. Načelo dvetretjinske večine je zmagovito izšlo Iz borbe.« Kakšen razlog ima potem sovjetsko zadržanje v pogledu tega predloga? Predlog odbora ni podprt samo z več kot dvetretjinsko večino, temveč tudi od treh izmed sftirih članov Sveta zunanjih ministrov. ♦Zavzemanje takšnega stališča — je dejal Alexander — pomeni oviro za mir. Želel bi, da bi vsi odgovorni delegati in vsi tisti, kl delajo za mir, priznali, da je prvi in zadnji potrebni predpogoj, da lahko dosežemo svoje smotre, dobra volja, ne pa zavlačevanje. ♦Nočem zaostajati za nobenim — j« izjavil britanski delegat — v izražanju pravičnega priznanja vojnemu prispevku Sovjetske zveze. Dovolite mi pa, da rečem, da Be tudi moja država ne sramuje svojega prispevka. ♦Od leta 1939 do 1940 smo se neprestano bojevali samo ■ pomočjo sorodnih držav britanskega Com-monwealtha ln Indije ter z ostanki ali evropskih podjarmljenih narodov, kl so se združili, da nam pomagajo. Bili smo bitko, brez katere ne bi bili zdaj tu zbrani, da razpravljamo o mirovnih pogojih.« Te Alexandrove besede je pozdravilo dolgo ploskanje. ♦Tudi mi Imamo pravico, da nas poslušajo — je izjavil Alexan-der. ♦Molotov je dejal, da je Imel vtis, da so ravnale Združene države ln Velika Britanija v odboru sporazumno. ‘ Tl dve državi sta glasovali v istem namenu, združeni pa sta bili za dosego istih smotrov me rred vso vojno. Ko so se sovjetske armade v svojem junaškem nastopu zadnjih straž umikala in so Združene države skupno z Veliko Britanijo Sovjetski zevi priskočili na pomoč, sta tudi tkrat nastopili sporazumno. ♦N« sramujem se dejstva, da smo v obrambi pravic majhnih narodov ln načel demokracije delovali sporazumno. Protestirati moram proti Molotovljevcmu napadu na Veliko Bditanljo in Združene države. ♦Dovolite ml, da ponovim. Ne bo stvarnega napredka, če ne bomo mogli sprejeti duha miru in dobre volje v naših srcih, v naših mislih ln v naš.h izražanjih drug do drugega«. Ko so Alexandrov govor prevedli v ruščino, je Bidault Izjavil, da bi morali na zasedanju govoriti tudi Byrnes, Mauiiski in Kiseljev, a Bymesa nj bilo več v dvorani, ostala delegata pa sta prosila, da bi govorila v petek. Bidault je zato predložil, da bi zasedanje preložili na danes dopoldne ob deseti url. Predlog so odobrili in zasedanje preložil). VCerajSnja pariška poročila pravijo, da komisija, ki so jo imenovali zunanji ministri štirih velesil iu ki je imela nalogo sestaviti načrt statuta za mednarodno področje Trsta, o podrobnostih statuta ni dosegla popolnega sporazuma. Konferenci so predložili štiri različne predloge. Pariški dopisnik »Reuterja« pravi, da med predlogi, ki so jih predložili Britanci, Američani in Francozi, ni bistvenih razlik ter bi jih z lahkoto združili v skupni predlog. Težje pa bi bilo spraviti v sklad s temeljnim pojmovanjem, na katerem slone predlogi zahodnih velesil, sedanji sovjetski p: edlog. ♦BBC« poroča, da so sovjetski časopisi v četrtek priobčili celotno besedilo govora, kl ga je imel v torek na pariški konferenci ameriški zunanji minister Byrnes. Popolnoma točen in popoln govor, ki je trajal 18 minut, je oddajala tudi moskovska radijska postaja, ki je takoj nato oddajala tudi Molotovljev odgovor. Iz londonskih virov poročajo, da ho Bevln danes odpotoval v Pariz. Lahko pa bi zgodbo, da bi se zaradi razprav o Palestini se nekaj dni zadržal v Veliki Britaniji. Amerik« in Brilanija o vprašanju Palestine Tajne zidovske izseljence bodo internirali na Cipru WASHINGTON, 9. avgusta — Člani ameriškega odposlanstva na londonski konferenci o Palestini so v sredo po razgovoru z vršilcem dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Deanom Achesonom izjavili, da so razpravljali o načrtu za delitev Palestine in da pripravljajo predlog, ki ga bo predsednik Truman ta teden predložil vladnemu odboru za Palestino. Politični dopisnik laburističnega «Daily Heralda«, ki velja za uradno glasilo britanske vlade, piše, da je vlada na seji v sredo v zvezi s položajem v Palestini sprejela dva važna načelna, sklepa. Sklenili so, da se britanska vlada nikakor ne bo odrekla odgovornosti, ki jo Ima kot mandatarka v Palestini, drugič pa, da se bodo čim bolj trudili, da bi dosegli čim največ soglasnih predlogov anglo-ameriške komisije izvedencev, četudi Združene države ne bodo .sodelovale. Dopisnik pravi, da bo britanska vlada objavila izjavo o načrtih za Palestino. Britanski načrt temelji na federaciji. Računajo pa, da nobena rešitev palestinskega vprašanja ne bo naletela na polno odobri vanje Zidov in Arabcev. Velika Britanija bo morala zastaviti mnogo truda, da bo kot mandatarka premagala mrtvo točko. V zadnjem času pripravljajo u-krepe proti tajnemu židovskemu priseljevanju v Palestino. Dobro poučeni krogi v Londonu pravijo, da bodo nadzorstvo uvedli že v Evropi. Britanska vlada je na seji v sredo sprejela ukrepe o strogi pomorski in vojaški zapori na Sredozemskem morju. S tem v zvezi je tudi soudeležba vojaških poveljnikov na omenjeni seji. Tajne izseljence, kl jih bodo zasačili na visokem morju, bodo prepeljali na Ciper in druge sredozemske otoke, kjer že gradijo taborišča. Britanske oblasti menijo, da poznajo poti, ki se jih poslužujejo tajni izseljenr o L Potrebni bodo diplomatski pose-gl, da se to tajno preseljevanje z3r vre. Računajo z diplomatskim in vojaškim posegom v Italiji ter podonavskih državah, kjer trenotno vkrcavajo begunce. Britanski krogi menijo, da bi mogoče, da oblasti omenjenih držav ne bi opazTe ladijskega prometa. Britanska vlada bo po poročilu «New York Timesa« obvestila Združene države, da ne bo dovoljevala nadaljnjega nezakonitega priseljevanja v Palestino ln da bo tajne priseljence prepeljala na Ciper. Po ukinitvi policijske mre v Jeruzalemu je prva noč minula mirno. Vojaško poveljstvo je demantiralo vesti o pošiljanju nadaljnjih čet v haifsko pokrajino. Ta vest se je pojavila zaradi vesti o gibanju tankov iz Tel Aviva proti severu. Včeraj so uradno preklicali ukaz, ki ga je 25. julija izdal poveljnik britanskih čet v Palestini general sir Evelyn Barker in ki je prepovedoval britanskim četam o-biskovanje kavarn, kinov, restavracij, trgovin in zasebnih stanovanj Zidov. V sredo zvečer je v Beirutu neki neznanec vrgel bombo proti pročelju farmacevtske fakultete ta-mošnje ameriške univerze. Škode ni bilo. Sovjetske čistke v Nemčiji Poziv mater mladeničev, odpeljanih v „prevzgojo“ BERLIN, 9. avgusta — Agencija ♦Reuter« poroča, da so matere mladih Nemcev, ki jih je pri ponavljajočih se čistkah v Brandenburgu na sovjetskem zasedbenem področju Nemčije odpeljala sovjetska tajna policija, pozvale mednarodni Rdeči križ, sovjetske oblasti, cerkven abor in protestantskega škofa v Berlinu Dibeliusa, da bi pomagali izslediti njihove sinove. Zaradi čistk tajne policije in sovjetskih čet so iz šestih okrajev brandenburške pokrajine dejansko izginili vsi mladeniči med 13 in 17 letom. Agencija »Reuter« obvešča, da pripovedujejo, kako je častnik sovjetske tajne policije med neko čistko baje izjavil materam, da peljejo mladeniče za dobo dveh let v ♦prevzgojo«. Odposlanstvo mater jc izjavilo časnikarjem, da odpeljejo dečke iz vasi v skupinah, in sicer v obleki, ki jo Imajo na sebi ob čistki ter jim ne dovolijo vzeti a seboj nobene prtljage. Nato jih' odpeljejo v koncentracijska taborišča, kjer so jih, kakor poroča ♦Reuterš. baje videli za štirimi vrstami bodeče iice pod nadzorstvom stražnikov. Materam so rekli, da ni mogoče pošiljati zavitkov ali pisem sinovom, od katerih niso prejeli baje nobene vesti. Med pogrešanimi dečki so baje sinovi komunistov, sinovi bivših nacistov ter dečki, ki so bili vpisani v protifašistični mladinski zvezi. ZAUPNICA HU YSM AN SOVI VLADI Bruselj, 9. avgusta Belgijski senat je izglasoval zaupnico novi Huysnmnsovi vladi. Devetinsedemdeset glasov Je bilo zr vlado, 77 proti, 3‘ pa so se vzdržali glasovanja. STROGE KAZNI ZA OSEBE BREZ DOVOLILNIC London, 9. avgusta Načelnik vojaške uprave na Ve-l"kem Hesenskcm, ki leži v ameriškem zasedbenem področju Nemčije, polkovnik Newmann, je sporočil, da so pretekli teden aretirali 200 oseb, ker so jih na področju našli brez dovolilnice. V bedoče bodo te kršitve sodila vojaška sodišča. Predvidena Je smrtna kazen. RATIFIKACIJA POGODBE MED JUGOSLAVIJO IN ALBANIJO London, 9.' avgusta Tiranska radijska postaja javlja, da je albansko narodno predstavništvo soglasno ratificiralo dvajsetletno pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči z JuganUvtJo. Jugoslovanska narodna skupščina jo pogodbo ratificirala 20. julija. SOCIALNA POLITIKA RUDAMI BODO DELALI 5 DNI NA TEDEN Prva izmed angleških industrij, ki bo uvedla petdnevni delovni teden, bo podržavljena angleška rudarska industrija. Se preden bo Narodni premogovni urad prevzel nadzorstvo nad to industrijo, bo vlada uvedla petdnevni delovni teden, brž ko bodo na razpolago zadostna jamstva za potreben porast proizvodnje in ko bo dovolj ročnih delavcev, ki jih industrija teko pctrcbuje. Minister za goriva in pogonska sredstva je z zastopniki delavskih organizacij preučil vse možnosti in sestavil posebno poročilo, v katerem je razložil svoje predloge za uspešno delovanje rudarske industrije, kar bo veljalo Zlasti za čas, v katerem bo ta industrija izvrševala javne naloge. Poglavitni predlog, ki ga vsebuje omenjeno poročilo, predstavljala načrt o petdnevnem delovnem tednu, ki med svoja določila uvršča tudi zahtevo po enotedenskem plačanem dopustu in po plačanih šestih državnih praznikih. Minister je parlamentu razložil, da vlada ne more sprejeti predloga o uvedbi enotedenskega plačanega dopusta poleg petdnevnega delovnega tedna. Pač pa je ministrstvo pripravljeno plačati Sest državnih praznikov pod pogojem, da delavec v tistem tednu, na kateri bo padel državni praznik, ne bo noben dan Izostal od dela. Sporočilo o teh dveh važnih novostih v rudarski industriji .so objavili ravno v času vsakoletne konference Zveze rudarjev. Delegati vseh rudnikov, ki zastopajo preko 700 tisoč rudarjev, so se zbrali v Bridltngtonu v ozračju precej napetega pričakovanja. To Je bila njihova prva konferenca, odkar je prišla na oblast laburistična stranka in prva priložnost, k: so jo imeli zastopniki rudarjev najrazličnejših okrožij ’za razgovore s svojimi voditelji o položaju, ki je nastal po odobritvi zakona o podržavljenju premogovne industrije. Predsednik Zveze rudarjev je na konferenci dejal, da s> osnutek zadevnega zakona v mnogih pogledih izboljšali vprav zaradi ugovorov sindikatov in kongresa Trate Unions. Za primer je navedel odstavek zakona, ki zaf deva ustanovitev posebnega posvetovalnega organa, ki se bo bavll z vprašanjem mezd, delovnih »o-gojev in odnosov med delavci !n delodajalcu Prvotni osnutek zakona ni vseboval teh določil. Sindikati so uspeli tudi v tem, da so vnesli v zakonski osnutek določilo, ki predvideva posebno odpravnino za tiste rudarje, ki jih bodo zaradi reorganizacije moral! odpustiti. Predsednik Je dodal, da bodo z izvedbo tega določila morali močno pohiteti, če, bodo hoteli Industrijo napraviti res uspešno. Soglasno mnenje zastopnikov je bilo, da bo novi zakon o pedr-žavljenju premogovne industrije prvič v zgodovini omogočil temeljito obnovo in poživljenje rudarske industrije na takšen način, da bodo mogli rudarjem nuditi dostojne mezde in ustvariti pogoje, s i katerimi bodo angleški narod v zadostni meri oskrbeli s premogom po znosnih cenah. Poleg tega so ugotovili, da bo uvedba petdnevnega delovnega tedna ena Izmed poglavitnih mikanostl, ki to pritegnila v rudarsko industrijo zadostno število novih mladih moči. Rudarska industrija je v razdobju zadnjih let utrpela izgubo 22.000 do 30.000 rudarjev. Ob upoštevanju značaja rudarskega dela n* prav težko uvideti, kako težka ja ta Izguba. Mladina je v vedno manjšem številu stopala v rudarski poklic. Na leto vstrfpi med .rudarja samo kakih 14.000 mladeničev. Vzrok za to vidijo poleg dosedanjih delovnih pogojev tudi v. vplivu staršev, šole, učiteljev in podobnega, kar vse odvrača mladino od tega, da bi se posvetila rudarskemu poklicu; ne v zadnji meri vpliva na to tudi dejstvo, da je danes v rudarskih okrajih izbira poklica lahko mnogo obširnejša, ker Je v teh krajih pač zrastlo veliko število postranskih industrij. Zveza rudarjev se trudi za uvedbo petdnevnega delovnega tedna tudi zaradi tega, da bi pritegnila mladino. Sindikati utemeljujejo ta predlog tudi s tem, dn visoko »število delovnih ur, ki se vleče skozi dolga razdobja, povzroča proizvodnji veliko škodo. Ta razlog Je neki nadzornik vseh državnih tovarn v svojih letnih poročilih večino poudarjal. Pritrditi so mu morali tudi tisti, ki ■e za ta predlog niso preveč cgre-vali. Pri vseh zadevnih razpravljanjih in tudi pri praktičnih poizkusih so skoraj vsi ugotovili, da uvedba te novosti ne bo pripeljala k manjši proizvodnji, temveč jo bo celo povečala. Seveda bodo pri vsem tem morali upoštevati tudi to, da znižanje delovnih dni ne bo povzročilo zmanjšanja mesein'h mezd. Neki rudarski strokovnjak je preučil dobre ln slabe strani te novosti in dokazal, da se diezae v nobenem primeru ne bodo zmanj šale. Pri lej svoji ugotovitvi se Je upiral na izsledke v neki veliki tovarni za avtomobilske karose-Tije, ki Je število tedenskih de lovnih ur znižala s 86 na 47, Jih je porazdelila na 5 delovnih dni. Zanimivo je tudi to, kar tudi Izhaja iz njegovega poročila da Je takoj po uvedbi petdnevnega de- lovnega tedna proizvodnja najprej padla; toda zmanjšanje proizvodnje je bilo samo začasno in jo je v zelo kratkem času delavstvo povs m odpravilo ter nadoknadilo. Ko pa je proizvodnja začela naraščati, so ugotovili, da je kmalu mečno prekoračila ono, k. so jo dosrgii v najboljših časih 56ur-nega delovnega tedna. Vse to do-kazuj^, da ja velika verjetnost, da bo uvedba petdnevnega delovnega tridna ena izmed prvih sodobnih ukrepov, k; jih bo prineslo podržavljanje življenjsko važnih industrij. Ameriška industrija * zamrznjenih živil V zadnjih letih se je v Zdrulenih drZavah zelo razširila industrija zamrznjenih živil. Danes imajo že 500 podjetij, ki na ta način pripravljajo 400 vrst Živil, predvidevajo pa, da Si bo ta industrija v prihodnjem desetletju Se bolj razvila in prevzela polovico celotne prehrane, ki doseie na leto vrednost £0 milijard dolarjev, ki jih potrosijo Američani za nakup Živil. Trenotno pripravljajo v zamrznjeni obliki predvsem meso, ribe, perutnino, sadje, zelenjavo in mleko, preučujejo pa tudi načine za zamrznjenje posebnih jedi: kakor predjedi, purejev, solat, gostih juh, kave, piSkotov in kvašenih testenin. Posebno preučevanje je namenjeno pripravljanju celotnih NARODNI ORTOPEDSKI ZAVOD V LONDONU :_/r' .................................................. Ortopedski zavod, ki je najstarejši te vrste v Angliji, je tudi najmodernejše opremljen i:i zdravi po najnovejših znanstvenih izsledkih. Na sliki vidimo malo bolnico, ki jo ogrevajo z vročimi žarki. V roki ima igračo, s katero se igra med obsevanjem. in za serviranje pripravljenih jedi za otroke in živali. Način zamrznjenja nudi ’ velike prednosti v prvi vrsti za mleko, ker zmanjša prostornino. 8 tem dosežejo znaten prihranek pri prevažanju. V Združenih državah menijo, da bodo precejšen del 18 milijonov Ion mleka, ki ; ga na leto proizvajajo v Združenih državah, pripravili na omenjeni način. OPREMA IN IZDELAVA Najvažnejše vprašanje te nove industrije pa je oprema in izdelava. V zadnjem času so iznašli nove načine izdelovanja, ki preprečujejo izsušenje in oksidacijo Živil; neko podjetje uporablja za ovoj posebno kožico, neka druga tvrdka pa se v ta namen poslužuje tanke aluminijaste pločevine. Zaradi sedanjega pomanjkanja domače in trgovske opreme, se bo razširitev te industrije nekoliko ustavila, dokler ne bo mogoče v zadostnih količinah proszvajati potrebnih hišnih naprav kakor tudi prevoznih sredstev, posebnih ledenic in skladišč za prodajo na drobno. 7,e danes bi v ZdruZenih državah potrebovali najmanj 4-000 tovornih avtomobilov z ledenicami, več tisoč Železniških vagonov iste vrste in druge priprave za prevažanje zamrznjenih Živil ob primerni temperaturi s področij proizvodnje na trg. Predvidevajo, da bo v prihodnjih letih, ko bodo premagali vse te ovire, industrija zamrznjenih Živil narastla na tako višino, da bo zrevolucionirala ameriški Živilski trg in morda vso prehranjevalno industrijo. Prodaja zamrznjenih živil je v ZdruZenih drZavah Ze zelo raz- širjena. Zamrznjenih Živil ne prodajajo samo proizvajalci, temveč tudi ■velika skladišča, ki so v tem novem, proizvodu ušidela za bodočnost možnost velik’h zasluZkov. Živila prodajajo ali v podružnicah a/i pa jih dostavljajo na dom. Nekatera izmed takih podjetij so zgradila posebne shrambe z ledenicami, ki jih kot poštne predale oddajajo potrošnikom v najem. Takih shramb imajo v ZdruZenih drZavah danes Ze šest tisoč. Zanimiv je pregled priprave zamrznjenih Živil v letu 1945. Razne vrste fižola, koruza, grah in špinača so tvorili 75 odstotkov celotne proizvodnje zamrznjene zelenjave, medtem ko je priprava belušev in cvetače znašala 1le 10 odstotkov. Neprenehoma preučuje, jo nove postopke, da bi na isti način pripravili druge vrste zelenjave kakor paradižnike in krompire, za katere so do pred ‘nim letom menili, da niso prikladne za zamrznjenje. V letu 1945 je proizvodnja zamrznjene zelenjave in sadja dosegla 3S4 t soč ton, kar pomeni 56 odstotno povišanje v primeri s prejšnjim letom. V ZdruZenih dr- POLKOVNIK IIOBRSON PREGLEDAL ČETE MED MIROZOVOM Včeraj ob 16.30 uri je b i na trgu Unita «Mirozov», ki ga je izvajal tretji bataljon 351. pehotnega polka. Polku poveljuje polkovnik Victor V. Hobbson, ki je med svečanostjo pregledal čete. PREHRANA Razdeljevanje sladkorja. Jutri 10. t. m. bodo začeli razdeljevati vsem potrošnikom v tržaški občini po 200 gr sladkorja,' medtem ko bodo občinam v pokrajini začel! razdeljevati sladkor prve dmi drugega tedna. Konec razddjcvanja 31. t. m., cena sladkorju 50 lir za. kg. JUL. KRAJINA Zavah pridelajo na leto 16 milijo- '«.7 km zahodno od Trbiža*. S tem nov ton sadja in zelenjave, ki je primerna za postopek zamrzjenja; mnogi m'slijo, da bo industrija zamrznjšnih živil v nekaj letih prevzela najmanj eno četrtino celotnega pridelka. Dalje pravijo in-dustrijci, da bo ta nova industrija prevzela tudi polovico izmed 8 milijonov mesa in 900.000 ton perutnine, ki jo v enem letu prodajo v ZdruZenih drZavah. Na ta način bi se proizvodnja zamrznjenih Živil dvignila na 9 milijonov ton, kar je desetkrat več kot v letu 1945. Bolivija - dežela revolucij V severnih in vzhodnih tropskih nizinoh živijo Še mnogi poldivji indijonski rodovi Skoraj nobena druga republika latinske Amerike ni doživela toliko političnih prevratov in revolucij kot deitla, ki je prevzela svoje ime po Simonu Bol varu, ki jo je leta 1825 osvobodil izpod španskega kolonsalnega gospod-stva. V 19. stoletju sc se v Boliviji vrstile revolucije in državljanske vojne kot na tekočem traku, poleg ti ga je bila deiela zapletena v vojne tudi s svojimi sosedi, izmed katerih je b!la tkzv. vojna zaradi čilskega solitra iz leta 1879 najbolj grozotna. Kljub pomoči Peruja je podlegla Cileju in mu morala zato odstopiti pokrajino Antofagasta, S tefm Bolivjo ni Izgubila samo ležišč čilskega solitra in guana ob jiacifiški obali, ampak je postala potem, ko je^blla odrezana od Tihega oceana, zvezna drZdva podobno kot njena sosedna država na jugu — Pa raguarj, s katero je v prejšnjem desetletju vodila triletno brezuspešno in na izgubah polno vojno zaradi Oran Chaca — ^zelenega pekla*. Popolnoma razumljivo je, da se deZela teh razmerah kljub velikemu bogastvu na rudah, predvsem srebru cintf, ni mogla razviti v cvetočo državo, čeprav ima samo 3 milijone prebivalcev. Na, vsak kvadratni kilometer prideta samo dva prebivalca. Bolivija je torij najredkejše naseljena drZava v JuZni Ameriki. PovrSina kot Francija, Italija in Španija skupaj Površina Bolivije meri 1.355.000 kvadratnih k lometrov, kar je toliko kot Francija, Španija in Italija skupaj. DeZela je v sredini večinoma neobljudena; na zapadu dosežejo Kordiljeri svojo . največjo razsežnost, in sicer več kot 500 kilometrov in se dvigajo njihovi vrhovi do 7.000 metrov visoko. V severnih in vzhodnih tropskih nižinah, ki so večinoma iz pragozdov in savan, Živijo še mnogi poldivji indijanski rodovi; na drugi strani pa so razseZni predeli, ki zaradi pomanjkanja vode podobni puščavam. Najbolj obljudena je visoka planota «Puna», ki lezi med vzhodnimi in zahodnimi Kordiljeri in ki je tudi zelo suha ter polna močvirij in slanih jezer. višini 3.500 do 4.OOO metrov je podnebje sicer ostro, toda zdravo; pripada staremu kraljestva Inko tam prebivajoči Indijanci so potomci Inkov; več 'kot polovica prebivalcev Bolivije je čistokrvnih potomcev Indijancev. PribliZno tretjina je Cholosov, mešancev med belci in Indijanci; nasledniki starih Spancev, tvorijo le 13 odstotkov vsega prebivalstva. Tudi belci najbrž niso več čisti, ampak tudi pomešani z indijansko krvjo; so vodilni stan na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Mešanci pripadajo deloma malemu srednjemu stanu ročnih delavcev Vsi kmetje in rudarji so Indijanci. NajviSje ležeče glavno mesto na svetu La Paz, glavno mesto Bolivije i« obenem edino veliko mesto v državi, ne šteje več kot 150.000 prebivalcev. Poleg tesnega in zavitega starega mesta s svojimi strmimi ulicami se razprostira prostorno grajena nova četrt z lepimi in zračnimi zgradbami ter modernimi napravami. Mesto hzi ,v globoki dolini med visoko pla- noto in kraljevskimi Kordiljeri, ki se dvigajo v višino 3.600 do 3.800 metrov in je najvišje leZeče glavno mesto na svetu. Ni treba poudarjati, da celo v tropskih krajih v tej izredni višini ni toplo. Ker je tu pri 16 in 1/2 stopinjah juZno od ravnika ločnica večnega Snega šele pri 5.300 metrih, ni nikdar zelo vroče niti zelo mraz. Razlika med z!msko in polttno temperaturo Je podobna temperaturni razliki pri nas med toplim marcem in hladnim majem. Redko kdaj pade temperatura pod 3 stopinje in se dvigne fjreko 23 sto- pinj; velike pa so razlike med dnevom in nočjo. Poletje, ki je od novembra do marca, ima včasi mnogo neviht s točo in snegom, ki doseZe često višino 30 centimetrov, a ne obleži nikdar dalj kot en dan, ker ga vroče višinsko son-oe takoj raztopi. Pozimi, to je od aprila do oktobra, je nebo skoraj vedno jasno in je suho vreme; snega ni skoraj nič. Vendar pa preko dneva pihajo močni vetrovi, ki se poleZejo š.le po sončnem zahodu. Zaradi močnega sonca uspevajo v višini La Paza cvetače, ješprenj, zelje in čebula, pšenica in koruza; v višini 3.300 metrov pridelujejo tudi še zelenjavo. Na področju od 1.600 do 2.900 metrov so bujna polja in sadovnjaki, niZje ležeči tropski kraji pa dajejo kakao, sladkorni trs, koko, kavo in banane. Radar v trgovinski mornarici GOSPODARSTVO POPRAVEK Trst, 9. avgusta V poročilu o napadu na ameriški avtomobil pri Okvah je bilo v našem uradnem poročilu 2. avgusta pomotoma navedeno, da je ta vas «7 km zahodno od Kobarida*; medtem ko bi se moralo glasiti: poročilo popravljamo. IZ SLOVENIJE Osemdeset delegatov 22 narodov je pred kratkim prisostvovalo konferenci v Londonu, ki je obravnavala noyo uporabo radarja v pomorski plovbi. Delno so tudi razpravljali o uporabi radarja za dosego varnejše plovbe ladij. Radar skoraj popolnoma rešuje vsa vprašanja plovbe. Z njin lahko natančno določimo položaj ladje, kjer koli in v vsakem tre-notku. Vendar se more to doseči samo s pomočjo naprav na krovu ladje. Za to merjenje bi bila idealna namestitev posebnih postaj l.a zemlji na vseh »strateških* točkah na način, da bi njihova zmogljivost 1.500 milj dosegla vsa morja. Toda te postaje na zemlji bi bile koristne samo v primeru, če bi se dosegel mednarodni sporazum glede uvedbe enotne vrste priprav, in sicer zaradi tega, da b; se katera koli ladja lahko posluževala katere koli postaje. Udeležence mednarodne konference so poučili raznih vrstah radarja, katere so še pred letom dni držali v največji tajnosti. Pokazali so jim tudi praktično uporabo radarja med vojno. Radar že uporabljajo na reki Mersey v zvezi z vrito postaj, ki omogočajo voditi ladjo, ki pluje v liverpoolsko pristanišče v temi in ob najbolj neugodnih atmosferskih pogojih; megla in nalivi so namreč slaba stran tega pristanišča. Ni potrebno, da je ladja opremljena z radarjem. Krmar ladje je v zvezi s postajo na zemlji s pomočjo radio-telefona. Oe pride v nevarnost, opazovalec, ki stoji pred radarskim kazalom, obvesti o njej krmarja. Razen tega, da nudi največjo varnost, je ta ustroj odpravil dol-gf. postanke ladij pred pristaniščem, kjer so čakale toliko časa, da se je megla razredčila. Ta način bodo tak‘oj uvedli tudi v londonskem in southamptonskem pristanišču, počasi pa jih bodo namestili po vseh važnejših angleških pristaniščih. Naprave, ki so jih namestili po severni Irski, so v pomoč zrako plovom in ladjam; v kratkem jih' bodo namestili še po ostali irski, na Novem Fundlandu, na Ber-mudlh in. Azorih. Zdaj bodo opremili 120 ladij, ki opravljajo obalno službo v Veliki Britaniji, z majhnimi radarskimi pripravami. Naprava ima akcijski radij približno 10 milj, kar je dovolj za preprečenje trčenja, nočnih neprillk ter pogostih obdobij slabe dnevne svetlobe. Britanska izvozna Industrija je tila v drugem trimesečju letosrije-ga leta le za 2% nižja v primeri z izvozom leta 1938. Glede denarne vrednosti pa je bil izvoz mnogo večji, kar je naravna posledica porasta cen. V prihodnjem mesecu bo britansko trgovinsko odposlanstvo odpotovalo na Kitajsko, kjer bo preučilo način za razvoj trgovine med obema državama- 7 vladno odredbo so na Madžarskem uvedli namesto penga nov denar florin, da bi ustavili inflacijo. Vladni odlok določa, da morajo od 2. avgusta dalje za izplačevanje uporabljati izključno flo-r.ne in predvideva stroge ukrepe, v težjih primerih celo smrtno kazen, za tiste, ki bi s svojimi dejanji ogrožali gospodarsko trdnost v državi. Poljska in Franclja Bta podpisali trgovinski sporazum, na podlagi katerega bo Franclja uvo-z.la iz Poljske 100.000 ton premoga in znatne količine krompirja, svinca in cinka v zameno za stroje, fosfate in železno rudo. Znano tovarno sintetlčn'h poganskih sredstev Leuna bli,zu Llp-skega so Sbvjeti preuredili v tovarno gnojil. Proizvodnjo siste-tičnega bencina bodo zmanjšali ra 25% in bo kljub temu zadostna za potrebe področja. Trgovinski sporazum med Francijo in Češkoslovaško, ki je potekel 31. julija, so obnovili za eno leto. Sporazum so nanovo podpisali v Pragi in se nanaša tudi na francosko Severno Afgiko in francoske kolanije. Z 2. avgustom so otvorill novo zračno progo London-Rim, z vmesnim postajal ščem v MUanu. Letala bedo v avgustu vozila dvakrat na teden, v septembru pa vsak dan. Odhod iz Rima in Milana jo -sako sredo in soboto od 10., ozlromA 13. uri, letalo prihaja v London okrog 19. ure. Cene so naslednje: Rlm-London v eno smer 14.850 lir, tja in nazaj 26.730 kr. Službo opravlja britanska družba »Britlsh Evropean Air-ways». Križarka „Huntlnflton,‘ priplula v Trst Krajevne mornariške oblasti poročajo, da je včeraj okrog 17.30 url pristala ob pomolu »Bersaglie-rl» v Trstu 10.000 tonska severnoameriška lahka križarka »Hun-tlngton*. S križarko »Huntington* se je pripeljal kontraadmiral E. W. Burroughs, ki bo nadomestil višjega pomorskega častnika na Jadranu kontrcadmirala E.D.B. McCarthy-ja, ki namerava v soboto odpotovati z angleško kraljevo ladjo «Fhoebe». Križarko «HuntIngton» sta spremljala severnoameriška rušilca «Carry» in «Wilson», ki sta bila prej zasidrana v neapeljskem pristanišču. «Huntington» ima redno posadko 900 mož Jn je oborožena z 12 topovi po 152 mm, 12 topovi po 127 mm m več protiletalskimi strojnicomi od 40 do 20 mm. Na krovu ima 4 letala in je opremlje-z dvema katapultoma. Na pravni fakulteti ljubljanske univerze sta d plomirala Skubic Saša iz Grahovega in Špindler Srečko iz Ljubljane. Promoviral pa je Boris Zidarič iz Ljubljane. V Ljubljani so odigrali devetnajsto, to je poslednje kolo ljubljanskega polfinalnega šahovskega turnirja za državno prvenstvo. Prvo mesto in prvo nagrado si je priboril amater inž. Tekavčič s 14 in pol točkami, ker pomeni 76% vseh možnih točk. Drugo nagrado je dobil mojster inž. Vidmar ml. s 13 in pol točkami; tretje in četrto mesto pa si delita zagrebška mojstra Rabar in Subarič s 13 točkami. Cankarjeva založba v Ljubljani je v prvem letu svojega dela poleg drugih knjig izdala vrsto del s področja marksistično-lenlnistlčne literature, kot n. pr. Leninovo »Veliko pobudo*, Engelsovo študijo o Feuerbachu, obširno knjgo «V. I. Lenin — kratek oris iz življenja ln dela*. V zadnjih dneh so izdali «Zgodovino Vsezvezne komunistične partij« boljševikov*. Kočevsko prosvetno življenje je močno razgibano. V okvif-u dohiti ljudske prosvete delujejo igralska družina, pevski zbor, lutkovni oder ln mladinsko gledališče. Pripravili sr lepe predstave kot »Triglavska bajka*, »Kralj na Betajnovi*, »Rojstvo v nevihti* in «Pokojnik». Naravoslovci ljubljanske univerze so se odločili, da bodo svoje počitnice izrabili za znanstveno delo na biološkem področju. Pod vodstvom profesorja dr, Albina Sel skarja so odšli raziskovat biološke razmere Bohinjskega jezera. Profesor dr. Jovan Hadži jim je dal na razpolago potrebne inštrumente. Preučujejo jezersko rastlinstvo in ž valstvo, pogoje v katerih ti organizmi žive in uspevajo, temperaturo vode v različnih globinah n podobno. Poleg tega dela preučujejo strokovno literaturo in prirejajo vsakodnevno polit čne um V sklopu gradbenih del za novo borovniško železniško progo so nedavno minerji podrli prve štiri opornike borovniškega viadukta. V vsak opornik so izvrtali po dva in pol metra globoke luknja, in sicer v vsak opornik po 6. V vsako luknjo so utaknill po tri zaboje razstreliva, Skupno so porabili okrog 2400 kg razstreliva. Pred m', niranjem je v Borovnici bilo plat zvona, da so se prebivalci umaknili v okolico. Eksplozije so si sledile v pol mnutnih presledkih. Nastal je silen dim in ruševine so zasule potok Borovnišnico, zaradi česar so se morali delavci takoj lotiti odkopavanja. Nesreče ni bilo nobene. TATVINE Z glavnega kolodvora so neznani tatovi ukradli 27 vreč sladkorja po 45 kg, 1 zaboj mesa, 14 zabojev mila, 7 zabojev različnih živil, 9 zabojev masti in 3 zaboje mesa v konzervah. Iz garaže v Barkovljah, R'vlera 229, so tatovi ukradli štiri kompletna avtomobilska kolesa, last Ivana Cergolja. Skoda 180.000 lir. Opozorilo lastnikom psov Občinski hjgijenski urad javlja: v zadnjem času je bilo opaziti pri psih neko čudno bolezen, ki se j« kazala v tem, da so dobili hude popadke, ki so trajali od 5 do 10 minut. Občinski higljenski zavod opozarja zato vse lastnike psov, naj bodo previdni ln se naj drže na» vodil, ki jih zahtevajo predpisi glede pasje stekline. NA SLEDI TOLPI PONAREJEVALCEV DENARJA Policija je aretirala 24 letnega Florida Fontemaggija, 27 letnega Jevdana Poltronierija ter 37 letnega Arturja Salvestrina; prva dva sta obtožena posesti 680 pol flll-grlrancga papirja za izdelovanje ponarejenih 1(>00 lirskih bankovcev, Salvestrin pa je obtožen prodaje istega. Policija je uvedla preiskavo, da bi izsledila nadaljnje sodelavce, ker kot je videti, gre za široko razpredeno ponarejevalsko družbo. KOLESAR GA JE POVOZIL Neznani kolesar je v ulici Com-merciale povozil 15 letnega Karla Roslja, ki je dobil različne rane po vsem telesu; mladeniča so prepeljali na ortopedičn; oddelek splošne bolnišnice. GORICA \ ‘■'V v- Hujskači in demonstranti pred sodiščem Včeraj dopoldne se je moralo zagovarjati pred višjim zavezniškim sod ščem, ki mu je predsedoval podpolkovnik C. Munnecke, nekaj oseb, obtoženih, da so prekršile zavezniške razglase. Dopoldansko razpravo so otvorili z zaslišanjem Silvija Papaisa, stanujočega v ulici Brigata Pavia 60, obtoženega, da je nagovarjal delavce naj ne gredo na delo. Sodišče je obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Nato je sodišč? preložilo razpravo, ki je bila proti Alojzu Jugu iz ulice Montesanto 315 in Valentinu Klanjščku, stanujočemu v ulici Montesanto 168; oba ste bila obtožena, da sta pozivala k neposlušnosti proti vojab*itim oblastem, in sicer s tem, da sta imela 9. julija v Solkanu nedovoljeni sestanek. Na popoldanskem zasedanju sodišča se je pričela razprava proti pet’m esebam, ki so bile aretirane ob priliki nedovoljene manifestacije 12. julija v Kobaridu. Manife. stacija ss je začela okrog 16. ure; nato pa je policija udeležence razpršila. Pred sodisče sta prišla Dragotin Perinčlč iz Kobarida in Alojz Sturm iz Ladre pri Kobaridu, obtožena vzpodbujanja k uporu In dejanj na škodo javnega reda. Nadaljnji obtoženci ao b li Ivan Fon iz Kobarida, Ivan Drašček iz Livka pri Kobaridu )n Frančiška Baloh iz Sela. Prva dva sta bila obtožena udeležbe pri nedovoljeni manifestaciji in dejanj na škodo javnega reda, Balohova pa izrazov proti zavezniškim silam in udeležbe pri nedovoljeni manlfestae’ ji, razen tega pa ni imela pri sebi osebnih dokumentov. Razni agenti civilne policije so pričali o okoliščinah, ki jih navaja obtožnica. Iz njihovih izpovedi je razvidno, da »o manifestanti vzklikali sovražne klice proti c’-vllni policiji in celo proti ameriškim vojakom. Razprava je b'la prekinjena In se bo nadaljevala v soboto. POROČILO FINANČNE UPRAVE / Finančni upravnik v Gorici j« ugotovil, da zaradi raznih okoliščin n;so pravočasno obvestili nekaterih prizadetih ustanov, tvrdk in oseb o novi .koncesijski taksni tarifi, uvedeni s splošnim ukazom št. 190 z dne 26. julija 1946, ki je stopila v veljavo 1. avgusta 1946. Goriški finančni upravnik je na osnovi podeljene mu oblasti dovolil, da prizadeti uporabljajo brez globe staro tarifo, ki so jo zmotno rabili do vključno prihodnjega 15. avgusta, samo če bodo razno listine in ukrepe uravnali z uporabo nove kor-ces’j-ske takse s plačanjem, pristoj-binske razlike. Podrobna pojasnila dobe prizadeti na pristojnih registrskih uradih. NESREČA PRI DELU Včeraj popoldne se je v kurilnici železniške postaje v Sveti gori ponesrečil 28 letni mehanik Bruno Gagglol’, stanujoč v Sveti gori. Delal jo pri neki stiskalnici in po nesreči vtaknil levo roko med zobata kolesa, ki so mu zgrabila prste in odtrgala nekaj členkov. Prepeljali so ga v bolnišnico V ulici Brigata Pavia. RADIO TRST 1 263,2 m - 1140 kc Petek, 9. avgusta 17.15 simfonija; 18 radijski razgovori; 18.15 za vsakega nekaj; 19 glas Amerike; 19.40 angleška ura; 20.15 ital. vesti; 20.30 galerija glasbe; 20.45 sprehod po svetu; 21 glasba za ples; 21.10 simfonični koncert; 22.15 radio danclng! 23 zadnje ital. vesti; 23.15 nočno zabavišče; 24 zaključek. RADIO TRST U' 411 m - 731 kc najdeno Podpoveljstvo mestnih straž v U-lici Mazzini 7 sporoča, da so našli tri različne vsote denarja in rjavo denarnico; najdeno je zdaj shranjeno na omenjenem poveljstvu. Kdor more dokazati, da Je lastnik, naj pride ponj. Petek, 9. avgusta 17.15 Čajkovski: simfonija št. 5; 18 Ouverture; 18.15 radijska unl. verza; 18.30 ljudska glasbena ura; 19 predavanje; 19.15 cerkveni pravoslavni zbor; 19.45 predavanje; 20 napoved časa, slov. vesti; 2015 Ital. vesti; 20.30 glasbena razstava; 20.45 obnova v Evropi; 21 zaključek. Glavni urednik: PRI MO Z B. BRDNIK Izdaja A. I- s- W1LLTAM SAROYAN 20. ČLOVEŠKA KOKJIIDIIA »NI važno, je dejal Spangler. — Nekaj brzojavk, ki jih je treba oddati, se Je nabralo. Pa nič zato. To je tvoj brat UIix?» Ul x je stal pri telegrafistu in ga motril pri delu. Pred telegrafistom, na drugi strani mize, je stal Avgust in poslušal tipkanje brzojavnega aparata. «Nekajkrat so klicali, da bi šel k odpošMjalcem po brzojavke — je dejal Spangler. — Nekaj, tu blizu, sem jih šel Iskat sam. Drugi pa, ki jih je treba še obiskati, so na seznanu. Pojdi najprej po tiste. Potem pa raznesi došle brzojavke.* »Razumem — je dejal Homer — takoj. Zal mi je, da se ml je to pripetilo, gospod Spangler. Prosim vas, ali hočete malo popaziti na Ullxa, dokler se ne vrnem? Pozneje, ko ne bo več dela, ga bom s kolesom zapeljal domov.* ♦Na brata bom že jaz pazil*, je I df jal Spangler, »Kar pojdi.* I «Da, gospod*, je dejal Homer. Hvala. Ulix vam ne bo delal nadlege. Malo bo gledal. Je miren dečko.* Hciner je hitro ln šepajoč odšel iz brzojavnega urada. DIANA Medtem ko je Avgust poslušal tiktakanje brzojava, se je Ulix približal gospodu Groganu. «Cemu služi to?» je vprašal Avgust Spanglerja In pokazal na tulec za brzojavke. »Gospod Grogan pošilja brzojavke*, je dejal Spangler. «In kam?* je vprašal Avgust. »V New York.» »V New York?», je dejal Avgust. — In kako pride tja?* »Po žici*, je dejal Spangler. «Je to žica, ki je na brzojavnih drogovih?* je vprašal Avgust. So od tu do New Yorka brzojavni drogovi? Na vsej cesti od Itace do New Yorka? «Tako je», Je dejal Spangler. »Kdo pošilja brzojavke?* «Razni ljudje.* Mali prodajalec časopisov je za trenotek pomislil ln potem dejal: »V svojemu življenju še nisem dobil nobene brzojavke. Kako bi naredil, da bi dobil eno?* »Nekdo ti jo mora poslati*, Je dejal Spangler. »fte nikdar nisem dobil nobene brzojavke*, je dejal Avgust — toda, kdo bt bil ml jo mogel poslati?* »Kak prijatelj, kak človek...* mu je odvrnil Spangler. «Ampak vsi moji prijatelji stanujejo tukaj v Itaci*, je dejal Avgust. Na sprejemniku se je zasvetila zelena lučka. «Cemu služi tista zelena lučka?* je vprašal Avgyst. «To L znamenje, ki nam pove, da je Unija prosta*, mu je po-jasn’l Spangler. »Kakšna linija?* «Tista s San Franciscom*. «Ah*, je vzdihnil Avgust, »koliko let je treba Imeti za brzojavnega sla?* «fiestnajst», je odvrnil Spangler. »Zakaj imajo za vse stvari tako r.spametne predpise?* Spangler je pričel urejevati kopico brzojavk. «Mah», je dejal, «to je predpis, ki preprečuje, da bi smeli jemati v službo otroke.* »Zakaj?* je vprašal Avgust. «Da se ne utrudijo ln da se morejo Igrati. Takšni predpisi ščtljo otroke.* »Pred čem jih ščitijo?* je vprašal Avgust. «Beh», Je pomislil Spangler, »dejal bi, da jih ščit Jo pred pre-napornim delom, ščitijo Pred gospodarji, ki bi jim nalagali preveč dela in Jim slabo plačevali delo.* »Kaj pa, če kak otrok ne b! maral zaščite*, Je dejal Avgust, »ln če bi mu trdo delo ugajalo?* »Kljub temu bi ga zaščitili*, je dejal Spangler. »Koliko let je treba imeti, da nisi več otrok?* je spet vprašal Avgust. «Kcliko let je treba imeti, da lahko zaščitiš samega sebe in dp lahko opravljaš takšno, delh kot sam hočeš?* «Za brzojavnega sla Je treba imeti šestnajst let*, je pojasnil Spangler. »Homer je v službi, ali ne». Je vprašal Avgust, «od kdaj pa ima Homer šestnajst let?* «Ze», je dejal Spangler, »Ho- mer Je izjema. Ima samo štirinajst let, je pa močan ln parne. ten.» «Kaj ima tu opraviti pamet?* je vprašal Avgust. «AH je treba biti pameten, da postaneš sel?* «To ne*, je odgovoril Spangler, »boljše pa je. Boljše je biti pameten, pa delaj, kar hočeš.* «Kako se pa vidi, da je kdo pameten?* je vprašal Avgust. Spangler je pogledal dečka ln se nasmehnil ter dejal: «Bodiva tiho kako minuto.* «Zakaj polagate vse te papirje t jn notri?* ga je vprašal Avgust. »To so brzojavke, ki smo jih včeraj odposlali*, mu je pojasnil Spangler. Polagamo j h tja po posameznih mestih, ker moramo imeti drugoplse, če se kaj pripeti. Glej, to je brzojavka za San Francisco. Položil jo bom semle. Vse te brzojavke tu so za San Francisco.* «To bi mogel tudi jaz delati*, je dejal Avgust. «Tudi s kolesom se znam voziti... Vsa nesreča pa je v tem, da nimam kolesa. Ce bi ga dobil, gospod Spangler, alt bi tudi jaz lahko bil sel? Ali bi me vzeli?* Spangler je prekinil z delom in jc pogledal dečka. »Da, Avgust, vzamem te — je dejal pa ne takoj. Devet let Je nekoliko premalo. Trinajst ali štirinajst, prav.» «Dvanajst bi jih bilo dosti?* je vprašal Avgust «Morda», Je odgovoril Spangler, «pa zakaj hočeš biti sel?* »Da bi zaslužil*, je deJal Avgust, «da bi čital brzojavke in da bi vso zadevo nekoliko razumel.* Za nekaj časa je utihnil, potem pa je dejal: «Se tri leta ml manj. kajo, pa jih bom imel dvanajst.* «Tri leta minejo, kot b; pihnil*, ga je opogumil Spangler. «Meni se ne zdi tako*, mu Je oporekel Avgust, «saj že tako dolgo čakam.* «Boš videl*, je dejal ravnatelj brzojavnega urada, «še zavedel se ne boš, pa bos že dvanajst let star. Kako se pišeš?* «Gottlieb», mu je odvrnil, »Avgust Gottlieb.* Ravnatelj brzojavnega urada in malt prodajalec časopisov sta s' gledala drug drugemu v obrazi oba sta bila zelo resna ln svečana. «Avgust Gottlieb*. j« slovesno dejal Spangler, »dajem ti svojo ča-tno besedo. Ko bo prišel trenotek..* (Nadaljevanje prihodnjič);