PRIMORSKI DNEVNIK Poštnin® plačana v gotovini »n l> ^postale i gruppo - Cena 70 lil* Leto XXV. St. 256 (7450) TRST, sreda, 5. novembra 1969 Ogromno razočaranje po svetu nad govorom ameriškega predsednika Nixon vztraja na stari politiki nadaljevanja vojne v Vietnamu V svojem govoru ni napovedal nobenega novega umika čet in nobene mirovne Pobude - Grožnje Hanoju in polemika s pokojnim Hošiminhom - Val negativnih rvakcij v ZDA - Sajgonski kolaboracionisti so zadovoljni - Komentar TASS ASH.NGTON, 4. — Richard Nixon je še enkrat grobo razočaral Vjej no iavn° mnenje, ki je z upanjem pričakovalo njegov govor o liko uTU *er. ?aP°ved ukrepov, ki bi utegnili napraviti konec že tonil, n- ,ra*a*oži tvagodiji na azijskem Jugovzhodu. Ameriški predsed-doj-J naP°veda^ n°benih novih pobud, niti za las ni spremenil svoje viio . e Putike johnsonskega tipa, ampak je celo grozil z zaostritvi volne- nn..-_1Vo,e.m dvamtridesetminutnem ki ga je oddajala radiote- c r. i~ Nixon izjavil, da je spo- ^ H O * en!nnn.L'>~ I - -Al------t '»Ume sajgonskim lutkovnim v,.l °m pripravil načrt za umik Visi koPer|skih bojnih enot ZDA iz |6».,nania' vendar ni za ta umik do-,i nobenega roka. Vse bo od-L0 tako, kot doslej — od toira ■ po.go-iev: od poteka pariških ^ejajanJ' od intenzivnosti vojaške J vnosti nasprotnikov in predvsem da Pnripravijenosti sajgonske vojske, »nriJ>r.evzarne nase večje breme v VOdenju vojne. ^ bo raven infiltracij s Se-~ je grozilno pristavil Ni-— ali število naših izgub po-bo to rezultat premišjjeme-sovražnika.* Hanoj, je v ‘k®1 predsednik ZDA, bi da tl- Ve*“i * * *bo napako, 6e bi mislil, gnJr P°večanje nasilja služilo nje-tau^.^oteresom. «če bi .prišel do (n^Jucka, je nadaljeval, da pota?. Povečanje sovražnikovega delo ™>Ja nevarnost za naše sile, ki kavlji v * S Vietnamu, hi se ne obo-HjtjiP} . ter sprožil energične in dal t'11*? ukrepe.* Nixon nd pove-tSek ta^ne u^rePe iroa v mislih, v2r*w pa vzbuja njegova izjava zaskribljenje, ker nakazuje j^osit ponovne zaostritve vojne, hi,.je odločno zavrnil možnost *>arn a ameriških sil iz Viet- sfcnjf', ^ tej zvezi je podal kata-tj^atao siko posledic, ki bi jih urnik utegnil imeti ne sa-z« j,?3 'Južni Vietnam, ampak tudi tart i- ® za ves svet' »SJo bi, je ijk^Jeval, za prvi poraz v zgo-države, kar bi sprožilo v »n v svatu krizo zaupanja v jgj ."do ameriško «leadorship.» De-Vedif tudL e stike s sovjetskimi pred-jVtiiki ter sporočil, da si je iz-sfaJJJal pisma s severmoivietnarm fredsednikom Hošiminhom tri .Pted njegovo smrtjo. V tej Ujur Je obtožil pokojnega predsed-Hga' da je odbil njegove mdrov-k^pobude. V odigovor je namreč jg^minh obtožil ZDA, da nadialju-J^Pad proti Severnemu Vietna-w t®1, zaostrujejo vojaško dejav-rabn f bombardiranjem in z upo-p?! kemijskega orožja. «V vašem — je pisal Hošimiinh — ste teljo, da delujete za pra-™r. Iz tega razloga morajo »v? Prekiniti napad in umakniti J® enote dz Južnega Vietnama.* je balo pričakovati, je ame-Vftf Predsednik zaključil svoj go-pfg s Pozivom ljudstvu, naj ga pod-etw„\ Prizadčvanjdih za mdr. »Smo bo*? 23 mdr — je dejal — zato Id J”? enotni tudi proti porazu. ^ bo jasno — je še pristavil poJSeverni Vietnam ne more AhvS1 ali ponižati ZDA: samo krateni to Ighko storijo.* Ws^°aradje nad Nixonovdmi iz-°&w, -ie v samih ZDA in v svetu koto*0- čeprav je bilo povsem Soja? dla ne bo njegov govor vse-nobenih senzacionalnih spre-k S, dosedanje ameriške politike. bilo pa splošno razširjeno mne- hjg ba bo Nixon dali vsaj nekaj bkta- ™h napovedi glede nadalj- htndka čet iz Vietnama. jH^odsednik Nixon — piše na Vrjt,iletL.ugled™ ameriški list «New Ujg *: Hmes* — je razočaral upa-trK.Jfflrodia ki si je želel revizijo tWj ™'b prioritet.* «Nixonov md-t- A^načrt — nadaljuje časopis — podoben formuli za nada-vojne. Ndxon ni predlagal Pove ameriške pobude niti te niti v Južnem Vietnamu, P® je raje samo potrdil ame-hjac. stališče z izrazi, ki spomi-hlijPa predsednika Johnsona in > tajnika Ruska.* list poudarja, da je v bistvu obvezal ZDA, da ha(l)aJ0 sadianjo vlado Južnega Viet-ne bo ta sposobna, da jjjtenna brani. To pa, piše Ust, se Saij-u dasprotstvu s samo Ndxonovo haj i? doktrino, na podlagi katere ZDA prepustite azijskim vla-he ,„?Tyonsitveno odgovornost last-W^otbe. «New York Times* ob-hiti V. dejstvo, da ni predsednik to »jteenii možnosti predlogov, kot tao£ .teitev ognjia ali demokrati-liberalizacija sajgonskega list ^dsednik Nixon — zaključuje hStaTijl® predlagal načrt za vietna-Jo n J® vojne. Potreben pa nam .KjO-t za vietnaimizacijo miru.* j: med člani kongresa so rea.k-{‘acifi?. .Hixonov govor zelo ostre. «tav5tlcni predstavnik senator G. ira"er-n i® izrazil svoje «globo-^Ovor'Zocaranje» ter dodal, da te disL._,.samo odiraz «iste stare in ^“iirane politike, ki je že po- vzročila smrt 40.000 Američanov. Labko bi rekli, da je ista oseba, ki je pisala govore predsedniku Johnsonu, napisala tudi tega.* Načelnik zunanjepolitične komisije senata VVilliaim Fulbnight je dejal, da si je predsednik Nixon «po-polnoma in zavestno prevzel odgovornost za Johnsonovo vojno* ter je izrazil mnenje, da je to »temeljna napaka*. Senator Edmund Mu-skde, bivši podpredsedniški kandidat demokratske stranke, je izjavil, da je predsednik pustil odprta vrata za morebitno zaostritev vojne. Dodal je, da je Nixomov načrt tesno povezan s sposobnostjo sajgonske vlade, da prevzame nase večjo odgovornost v vodenju vojne in da ima zaradi tega napako, da prepušča vsakršni sklep o bodočih urnikih ameriških čet Vladam v Sajigonu in Hanoju. Republikanski senator New Yorka Jacoto Javits je pripomnil, da ni Nixonov govor nikakor spremenil položaja. Bivši ameriški podpredsednik Hubert Humphrey pa je obžaloval dejstvo, da ni Nixon napovedal niti novega umika čet, niti prekinitve sovražnosti. Senator Edvvard Kennedy je dejal, da ima ameriški narod pravico, da od svojega predsednika pričakuje nekaj več kot enostavno ponovitev stvari, ki so bile že izrečene v preteklosti. »Težko je, je nadaljeval, zahtevati od ljudstva naj se združi in podpre ista stališča, zaradi katerih se je v preteklosti razdelil*. Glede Hošiminhovega pisma Nixonu pa je Kennedy dejal, da bi ga lahko predsednik ocenil kot začetek stikov med nasprotniki, ne pa kot izključitev teh stikov. Coretta lung, vdova umorjenega Nobelovega nagrajenca za mir Martina Lutra Kinga, je obžalovala dejstvo, da ni predsednik povedal nič novega v trenutku, ko si večina prebivalstva želi novih načrtov. Izrazila je tudi mnenje, da Nixon noče zaključiti vojne, pač pa hoče napraviti konec masovni opoziciji proti vojni. Še bolj odločne so reakcije v ameriških pacifističnih in študentskih krogih. Odbor za mobilizacijo proti vojni v Vietnamu, ki bo od 13. do 15. novembra priredil vrsto protivladnih demonstracij, je objavil sporočilo, v katerem trdi, da je Nixonov govor «govor vojne, ne pa miru* ter pomeni »žalitev za zdrav razum ameriškega ljudstva*. Načelnik »Vietnam Moratorium Com-mitee* Sam Bron, eden od glavnih pobudnikov nedavnega «Moratorium Day», je obtožil predsednika, da v brezsmiselnem iskanju načina, kako bi rešil čast in lažno dostojanstvo, vodi politiko, katere posledica je povečanje človeških žrtev. Samo v najbolj desničarskih a-meriških krogih je Nixonov govor naletel na odobravanje. Značilne so v tej zvezi izjave bivšega predsedniškega kandidata Barryja Gold-waterja, ki je Nixonovo izvajanje označil za «izredno pošteno* ter dejal, da se z njim stoodstotno strinja. Pozitivne so seveda tudi reakcije v krogih sajgonskega režima, ki je sicer že včeraj odobril besedilo govora, še preden ga je Nixon prebral po televiziji. Predsednik lutkovne vlade Van Thieu je izjavil, dla »je šlo za enega od najvažnejših in največjih govorov, ki bi jih neki predsednik kdajkoli imel». Thieu je tudi izrazil svojo popolno podporo Nixonovi strategiji iskanja miru v Vietnamu. Sicer pa tudi v samem Sajgonu niso manjkale kritične pripombe. Tako je n. pr. budistični predstavnik Trich Huyen Quang dejal, da je zelo razočaran, da ni predsednik Nixon določil roka za umik ameriških čet. »Osebno bi želel, je dejal, da bi se Američani umaknili v določenem roku*. Tudi odvetnik Tran Ngog Lieng, ki se zavzema za razširitev sedanje sajgonske vlade, je izrazil mnenje, da je Nixon samo skušal ublažiti pritisk, ki ga izvajajo nanj, da bi napravil konec vojni. Totalno negativne so reakcije Severnega Vietnama in južnovietnam-ske reyolucionarne vlade. Glasnik delegacije ZRV na pariških pogajanjih je izjavil, da ni govor prinesel nič novega. «Nobena grožnja, je dejal, in noben perfidni manever ne bo mogel omajati odločnosti južnovietnamskega ljudstva, da nadaljuje vojno do končne zmage*. Glasnik je nato poudaril temeljne zahteve svoje vlade po brezpogojnem umiku ameriških čet in po strmoglavljenju režima Thieu - Ky -Kiem. Podobno se je v Parizu izrazil tudi glasnik hanojske delegacije, ki je dejal, da je Nixonov govor »izzivanje ne samo vietnamskega ljudstva, ampak tudi ameriškega ljudstva in vseh ljudstev, ki ljubijo mir*. Prvi uradni komentarji v zahodnih državah so zelo previdni. Popolnoma negativno pa ocenjuje Ni-xonove izjave sovjetska tiskovna agencija Tass, ki objavlja danes dopis iz Washingtona, v katerem je rečeno, da je Nixon ponovno potrdil svoj sklep, da izvaja staro politiko. Tass obžaluje tudi dejstvo, da ni Nixon določil nobenega roka za umik ameriških čet in da je na ta način odbil resolucijo, ki je bila pred kratkim predložena kongresu in ki zahteva i|nik vseh a-meriških enot iz Južnega Vietnama do 1. novembra 1970. Nixonov načrt o umiku čet označuje sovjetska agencija kot «načrt za nadaljevanje agresije v Vietnamu*. Vsebine sporazuma med Libanonom in Palestinci ne bodo objavili General Bustani se je vrnil v Bejrut KAIRO, 4. — Kairski list «A1 Ahram* poroča, da bodo v kratkem ustanovljene skupne libanonsko - palestinske komisije za izvajanje sporazuma, ki je bil dosežen včeraj v Kairu med Libanonom in palestinskimi odporniškimi organizacijami. List napoveduje dalje ustanovitev palestinske komisije, ki bo skrbela za palestinske begunce v Libanonu. «A1 Ahram* tudi potrjuje, da bo ostala vsebina včerajšnjega sporazuma tajna, «da ne bi ovirali njegovega izvajanja*. Vrhovni poveljnik libanonske vojske general Bustani, ki je vodil libanonsko delegacijo na pogajanjih s komandosi, se je vrnil danes v Bejrut, kjer je poročal predsedniku republike Helouju. Na srečanju je bil prisoten tudi ministrski predsednik v ostavki Karame, ki je pozneje dal izjavo, v kateri se zahvaljuje predsedniku ZAR Naserju za posredovanje v sporu ter poziva Libanonce k enotnosti. Karame je tudi potrdil solidarnost Libanona z arabskimi državami. Libanonski minister za gospodarstvo Majdalani je pozval Sirijo, naj spet odpre mejo z Libanonom, ki so jo zaprli ob izbruhu krize 21. oktobra. Minister je tudi napovedal nekaj pobud za normalizacijo odnosov med obema državama ter poudaril, da je sedanji položaj koristen samo Izraelu. SCHUMANN O FRANCOSKI ZUNANJI POLITIKI Previdno stališče do razširitve Evropske gospodarske skupnosti Ravnotežje med dvema blokoma in ponovitev znanih stališč do vietnamskega vprašanja in Bližnjega vzhoda PARIZ, 4. — Med razpravo o zunanji politiki, ki se je danes začela v francoski skupičini, je zunanji minister Maurice Schumann obrazložil zunanjo politiko francoske vlade in se obširno zadržal predvsem pri evropskih vprašanjih. V svojem poročilu je Schumann najprej poudaril, da je predsednik republike Pompidou dal pobudo za sestanek šestih držav evropske gospodarske skupnosti, ker se zaveda, da preživlja «skupna Evropa* precejšnje težave in da se je treba čim-prej sporazumeti o njeni bodočnosti. Francoski zunanji minister je po udaril, da je treba dokončno ures ničiti evropsko gospodarsko skup nost. Ta cilj pa ne sme biti podre jen nobenim vprašanjem o njeni razširitvi. Hkrati pa mora biti v naj krajšem času uresničen tudi skupni kmetijski trg. Pri tem je Schumann dejal, da težave, ki so nastale glede uresničitve kmetijskega trga zaradi uveljavitve izrednih ukrepov, kot posledica spremembe vrednosti francoskega franka in nemške marke, ne smejo opravičiti zavlačevanje tega vprašanja v nedogleden čas. Nato je Schumann dejal, da bodo morale članice EGS sestaviti, s pomočjo bruseljske komisije, pravila o okrepitvi vseh organov evropske skupnosti. Toda to vprašanje zahteva, po mnenju Schumanna, da se zmanjšajo razlike in po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii TA TEDEN BO STAVKALO OKROG TRI MILIJONE DELAVCEV Ministrstvo za delo je napovedalo posredovanje glede spora kovinarjev Danes stavkajo uslužbenci mestnih prevozov - Spominske svečanosti v Rimu in Redipuglii ob proslavi 4. novembra - Polemike pred sejo vsedržavnega sveta KD RIM, 4. — Tiskovni urad ministrstva za delo je objavil kratek komentar v zvezi s sporom kovinarjev, v katerem je rečeno, da je po zadnjem sestanku med sindikati in Confindustrio položaj še vedno težaven, tako da je primerno posredovanje ministrstva za delo. V poročilu je nadalje rečeno, da je očitno, da dolgi spor povzroča težave na tržiščih in pri cenah, čemur je težko opomoči. Zaradi tega namerava minister Donat Cattin poklicati sindikate delavcev in Inter-sind za 10. november, tako da bodo lahko preučili rezultate predvidenega sestanka, ki bo 7. novembra in predno bo minister prevzel podobno pobudo v odnosu do sindikatov delavcev ter Confindustrie. Delovna pogodba kovinarjev ima odločilni vpliv tudi na ostale sindikalne spore, zaradi česar je v središču splošnega zanimanja. Glede splošnih vprašanj pa je v poročilu rečeno, da so že odprta pogajanja med sindikati in vlado glede reforme sistema zdravstvenega zavarovanja, v kratkem bo prišlo do razgovorov o stanovanjih ter do tristranskega razgovora o zaposlitvi, ki bo zajel celotno gospodarsko ter finančno politiko. Poročilo ministrstva predstavlja nov poskus, da bi se končno rešila dolgotrajna sindikalna bitka, k’ traja že dva meseca in katere stroški se nujno odražajo na celotnem narodnem dohodku. V septembru se je indeks industrijske proizvodnje znižal za 2,5 odstotkov, čeprav na splošno položaj ni slab in je indeks prvih mesecev letošnjega leta še vedno višji, kot je bil v istem lanskoletnem razdobju. Očitno gre za posledice trdega sindikalnega boja, saj na primer računajo, da je FIAT prodala za 65 milijard lir izdelkov manj, kot bi drugače. Tudi kovinarji so resno prizadeti in računajo, da bodo ta mesec zaslužili poprečno največ 65 tisoč lir, ko se njih poprečni zaslužek giblje mesečno okrog 100.000 lir. iiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiniiimiiNniiiiiiiiiiiii V OKVIRU PRIJATELJSKIH ODNOSOV Tito na uradnem obisku v Alžiriji BEOGRAD, 4. — Predsednik republike maršal Tlite bo jutri s soprogo v spremstvu drišaivmega tajnika za zunanje zadeve Mirka Te-pavca in drugih osebnosti odpotoval na uradni obdsik v Alžirijo. V zvezi s tem obiskom je predsednik Tito v Izjavi alžirskemu tisku Izrazi; zadovoljstvo, da bo ponovno obiskal Alžirijo, s katero Jugoslavija vzdržuje tradicionalne prijateljske odnose, ki so bdll vzpostavljeni že za časa narodnoosvobodilne borbe alžirskega ljudstva. Prijateljstvo in privrženost načelom nacionalne neodvisnosti ln politike neuvrščenosti obeh držav, pravi Tito, odpirajo perspektive za nadaljnjo krepitev medsebojnega razumevanja in še uspešnješega razvoja medsebojnega sodelovanja. Tito v svoji izjavi omenja, da bodo v razgovorih z Bumedlanom proučena aktualna mednarodna vprašanja, kot so položaj na Bližnjem vzhodu, v Sredozemlju, Afriki in Evropi in druga vprašanja, kil zanimajo obe državi, ter Izmenjali poglede o nadaljnjih skupnih naporih obeh držav v reševanju ne-katerih najbolj perečih svetovnih vprašanj, ki ogrožajo mdr. «Na prijateljsko Alžirijo ml gledamo kot na močan dejavnik v splošnih naporih za ohranitev neodvisnosti preobrazbe«, poudarja Tito v svoji Izjavi ln zaključuje: ((Razumljivo Je, da narodi Jugoslavije, katerih osvobodilna borba ln povojna graditev sta Imeli podobna obeležja z revolucionarno potjo Alžirije, dajejo velik pomen krepitvi naših odnosov in se vesele vsakega uspeha prijateljskega alžirskega ljudstva.« Ta teden bo stavkalo okrog tri milijone delavcev. Kemiki, kovinarji in gradbeniki bodo zaostrili artikulirane stavke. Jutri prično stavkati uslužbenci mestnih prevoznih podjetij, ki so napovedali vrsto kratkih in deljenih stavk vse do 30. novembra. Jutri se bo zato za nekaj ur ustavil promet v vseh najvažnejših mestih, pri čemer bo kot običajno prišlo tudi do zastoja v prometu z vsemi posledicami. Uslužbenci javnih lokalov bodo stavkali tri dni do 15. novembra. Jutri bodo zaprte vse hranilnice in zastavljalnice v okviru stavke uslužbencev kreditnih ustanov, ki se je pričela v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe. Danes so bile po vsej Italiji spominske svečanosti ob proslavi 4. novembra. Osrednji svečanosti sta bili v Rimu, kjer je predsednik republike Saragat položil venec na grob neznanega junaka in v Redipuglii, katere se je udeležil tudi predsednik vlade Rumor. Ob tej priložnosti je imel Rumor krajši govor, v katerem .ie orisal zgodovinski razvoj, ko je italijansko ljudstvo zaradi vojn moralo dvakrat ponovno ustvarjati uničeno. Rumor se je v svojem govoru dotaknil tudi nekaterih aktualnejših vprašanj trenutne socialne ter druge vladne politike ter je posebej pozdravil dejstvo, da govori ob obletnici tega dne »v bližini meje, za katero je rečeno, da je najbolj odprta v Evropi*. Nadaljujejo se razprave o bližnjem zasedanju vsedržavnega sveta KD, ki se bo pričelo v četrtek in ko bodo prišla na dnevni red zapletena vprašanja notranjih odnosov y strankah, kot tudi težavna vprašanja sedanjega italijanskega socialnega in gospodarskega napredka. V ospredje prihaja vprašanje obnovitve štiristranske vlade levega centra še pred pomladanskimi upravnimi volitvami, kar bi bila nekaka želja dobršnega dela KD in za kar se je tudi izrekel najverjetnejši kandidat za novega tajnika stranke Forlani. S tem pa niso preveč zadovoljni socialisti in je tako član vodstva PSI Vittorelli napisal v jutrišnjem uvodniku revije « Lavoro nuovo *, da se sedaj hoče govoriti o obnovitvi vlade levega centra, ne da bi se morda prej niti podrobneje govorilo o njeni vsebini. To pa vzbuja sum, da vlada ne bo reševala niti ona vprašanja, ki bi jih 'ahko, da bi na tak način dokazala, da jih ni mogoče reševati brez koalicijske sestave. Na vsak način pa je treba upoštevati, da se bo treba v primeru kakršne koli koalicijske vlade dogovoriti s PSI o programu te vlade, o njeni sestavi in o rokih izvajanja. Drugače pa obstaja nevarnost, da pade enobarvna vlada, ki ima zagotovljeno večino in da se prične s pogajanji za širšo vlado, ko ne bo mogoče ustvariti niti vlade, niti v naprej zagotovljene večine. V Milanu se je pričel v palači Sormani prvi «protimilitaristični kongres*, ki ga organizira radikalna stranka, da bi zastavili raziskave in to ne samo v smislu masovnih gibanj na trgih. Kongres zaseda ob sodelovanju mednarodne organizacije »odpornikov proti vojni*, ki ima sedež v Londonu in med ustanovitelji katere je tudi filozof Ber-trand Russel. Kongres je otvoril Mauro Mellini član novega vodstva radikalne stranke, ki je govoril o italijanskem militarizmu, ki je neučinkovit na zunaj in prav zaradi tega predstavlja resno notranje vprašanje. Prof. Ugo Dessey je govoril o posledicah vojaških objektov za Sardinijo. Marco Pannella pa je ugotovil, da dve tretjini držav članic OZN vodi polvojaški režim in da postajajo vojaške sile vedno bolj odločujoče ter tudi s strani levice vojaki postavljajo kandidaturo za »urejenost sodobne družbe*. LJUBLJANA, 4. — Predsednika republiških verskih komisij Hrvaške in Slovenije sta sprejela danes v Ljubljani vršilca dolžnosti predsednika škofovske konference rim- sko . katoliške cerkve v Jugoslaviji, ljubljanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika, s katerima sta se razgovor]aia o nekaterih aktualnih vprašanjih odnosov države in rimsko - katoliške cerkve. Podpisana trgovinska pogodba z Romunijo BUKAREŠTA, 4. - Danes so podpisali dolgoročno trgovinsko po_ godbo med Italijo ln Romunijo, ki ureja trgovinsko izmenjavo v razdobju 1970-74. Za Romunijo je pogodbo podpisal minister za zunanjo trgovino Cornel Burtioa, za I-tajijo pa minister za zunanjo trgovino Misasi. Po podpisu je romunski minister izjavil, da je to prva pogodba, ki so jo obnovili z neko državo EGS, kar priča o dobrih odnosih med obema državama. Minister Misassi pa Je Izjavil, da bo ta pogodba predstavljala novo razdobje v razvoju ln v krepitvi tradicionalnega sodelovanja med obema državama. goji v proizvodnji in prodaji blaga, ter da se zaradi tega uskladi celotna gospodarska politika šestih držav. V ta okvir, je izjavil Schumann, spada tudi načrt o sodelova-nju s tretjimi državami, ki še niso članice skupnosti. Glede razširitve EGS pa je francoski zunanji minister poudaril, da Francija predlaga svojim petim partnerjem sestavo skupnega programa za proučitev vprašanja sprejema novih članov. Pri tem je Schumann pojasnil, da je to prehodno obdobje lahko kratko. Toda poudaril je. da vprašanje razširitve gospodarske skupnosti ne more biti podrejeno določilom, ki predvidevajo novo ureditev finansiranja kmetijske politike. Glede Bližnjega vzhoda je francoski zunanji minister dejal, da se njegova vlada drži treh načel: Izogniti se dejanjem ali izjavam, ki lahko poslabšajo napetost; braniti pravico obstoja vseh neodvisnih in suverenih držav, vseh držav Bližnjega vzhoda; nadaljevati akcijo skupno s ostalimi tremi velesilami, ki je že pokazala pozitivne sadove. Glede Vietnama pa je Schumann ponovil že znano francosko stališče in _ dejal, da bil bilo treba iskati rešitev med državami članicami ženevske konference in dati vsem državam indonezijskega polotoka potrebna jamstva za njihov nevtralni obstoj. V zvezi z odnosi z ZDA in s Sovjetsko zvezo Schumann ni povedal nič novega, razen da je poudaril, da je za Francijo zelo važno razvijati dobre odnose tudi na znanstvenem in tehnološkem področju z ZDA, s Sovjetsko zvezo pa, da je treba okrepiti dvostransko politiko sodelovanja. Pri tem je Schumann zelo previdno komentiral predlog Sovjetske zveze glede sklicanja konference o evropski varnosti in poudaril, da bi morala biti ta konferenca pripravljena na ustrezen r.ačin. Iz omenjenih izjav je razvidno, da Francija še ni pripravljena dati nobene konkretne pobude ali podpore ostalim petim članicam za razširitev Evropske gospodarske skupnosti. Poleg tega pa hoče Francija obdržati ugodnosti, ki si jih je priborila na kmetijskem področju v EGS. Kot je znano, na osnovi sedanjih dogovorov nosijo ostale članice EGS (predvsem Zah. Nemčija in Italija) veliko breme za kritje francoskega primanjkljaja v kmetijstvu. Tudi v zunanji politiki je Franci, ja obdržala svoj položaj ravnotežja med dvema blokoma, se pravi politiko, ki jo je že svoj čas uveljavil de Gaulle. Obsojen zagovornik grških rodoljubov ATENE. 4. - Pred vojaškimi sodišči v Atenah je sedaj 14 procesov proti 40 osebam, ki so obtožene »protivladne dejavnosti*. Danes zjutraj so vojaški sodniki začeli razpravo proti Demetriu Benasu in Elevteriosu Kolovosu, člana grške komunistične partije in voditelja ilegalne organizacije »Patriotska fronta*. Dolžijo ju prevratniškega delovanja proti obstoječemu socialnemu redu v državi. Z njima sta na zatožni klopi še dva druga obtoženca zaradi »protidržavne propagande*. Glavni obtoženec je Be-nas, ki ga obtožujejo, da je organiziral dinamitarne akcije, zbiral in vodil prevratniške skupine med študenti ter vzdrževal stike s člani grške komunistične partije v inozemstvu. Na razpravi je prišlo do resnega incidenta, ko je državni pravdnik prepovedal obtožencu Kolovosu govoriti, češ da «naj pusti ob strani propagando*, hkrati pa je dvakrat odvzel besedo branilcu, odvetniku Mangakisu. Ta je takoj reagiral in izjavil, da če mu bodo omejevali svobodo profesije, mu ne bo ostalo drugega kot »podrejena vloga*. Zato je odvetnik hotel zapustiti sodno dvorano. Državni pravdnik je Mangakisa takoj obtožil, da je «žalil sodišče*. Takoj nato se je sodišče umaknilo na posvet in obsodilo Mangakisa na 2000 drahem globe. Mangakis je bil lansko leto konfiniran v neko makedonsko vas, ker je branil pred državnim svetom nekatere sodnike, ki jih je polkovniški režim vrgel iz službe. _ Po tem dogodku so se vsi obtoženci in njihovi odvetniki odrekli obrambi v znak protesta. Zato je bila razprava odložena. Nadaljevala se bo jutri in pričakujejo, da bo vojaško sodišče uradno določilo bra-nilce za štiri obtožence. ........""n"1.................................... ZEMLJA V BANJALUKI SE ŠE VEDNO TRESE Sklepi izvršnega biroja ZKJ za obnovitev prizadetih krajev V nedeljo zvečer in včeraj zjutraj dva močnejša potresna sunka, ki na srečo nista povzročila človeških žrtev (Od našega dopisnika) BANJAIiUKA, 4. — Prebivalce Bamjalmke im dmugilh okollškdih vasi je danes ^utiraj ob 4.25 vanemi. ril nov močan potresni sunek. Ljudje so v straihu zapustili svoje domove, v kaitere so se vselili z dovoljenjem strokovnih komisij. Ob potresu se je v Banjaluki zrušila ena hiša. Na ostalih že prej poškodovanih hišah, tako v mesta kot v vaseh, so se pojavile nove razpoke. Astronomska geofizikalna opazovalnica v Ljubljani je v zadnjih 24. urah zabeležila dva potresna sunka na področju Banjaluke, prvi sunek je bil včeraj popoldne ob 17.46 z močjo od 4. dlo 5. stopnje, drugi pa danes zjutraj ob 4.25 z močjo 4. stopinje. Mestna skupščina Banjaluke Je določila, da se vsem družinam, ki so imeli žrtve, dodeli enkratna pomoč v znesku 10.000 dinarjev. Pomoč v znesku do 10.000 dinarjev bodo dobili tudi vsi zasebni laslni-ko poškodovanih hiš. Pomoč do 5.000 dinarjev pa bodo dobili vsi, katerim so bile poškodovane ali u-ničene premičnine. Izvršni biro predsedstva ZKJ je na današnji seji pozitivno ocenil dosedanje delo pri odstranjevanju posledic katastrofalnega potresa v bosanski krajini in sprejel sklepe o nadaljnjih nalogah in delu komunistov ter dal pobude za na daljnje ukrepe, ki jih mora sprejeti jugoslovanska skupnost, da se bo stanje na prizadetem področju čimprej normaliziralo. Izvršni biro je odobril poročili predsednika CK ZK Bosne ln Hercegovine Nikull-ča in predsednika zveznega izvršnega sveta Mitje Ribičiča o posledicah potresa in ukrepih, ki so bili sprejeti za odstranitev posledic potresa, izrekel priznanje požrtvova-nju in disciplini prebivalstva prizadetega področja, učinkovitemu delovanju občinske skupščine in drugih družbeno-političnih organizacij ter pripadnikom JLA, jugoslovanske varnosti, Ljudske milice in zdravstveni službi za njihovo veliko in učinkovito pomoč. Izvršni biro ugotavlja da je tudi tokrat, kot v vseh podobnih nesrečah, prišlo do izraza solidarnost vseh narodov Jugoslavije in mednarodna solidarnost. Izvršni biro je pozitivno ocenil dosedanje ukrepe zveznega izvršnega sveta in drugih organov pri odstranitvi posledic potresa in ugotovil, da morajo organi družbenopolitične skupnosti, posebno zveze, čimprej sprejeti dolgoročne ukrepe za zagotovitev obnovitve gospodarstva, stanovanj, prosvetnih in zdravstvenih ustanov in ustvariti pogoje za normalno življenje in delo prizadetega prebivalstva. Skle njeno je bilo, da se zvezni skupščini in zveznemu izvršnemu svetu predlaga, da sprejmeta odloke, da se za obnovitev Banjaluke in prizadetega področja uveljavijo ukrepi, na katerih temelji sedanji način financiranja obnovitve in gradnje Skopja. Izvršni biro je nada- lje opozoril na potrebo, da se zaradi ponavljanja podobnih nesreč sprejmejo ukrepi, da bi zagotovili takojšnjo in učinkovito pomoč in solidarnost vse jugoslovanske skupnosti pri morebitnih podobnih bodočih nesrečah. Na seji je o katastrofi v bosanski krajih poleg Nikuliča in Mitje Ribičiča govoril tudi predsednik republike Tito, ki je posebno opozoril, da je nujno potrebno sprejeti ukrepe, da se prizadetemu prebivalstvu zagotovijo ustrezna stanovanja, da se čimprej najdejo prostori za bolnišnico v Banjaluki, da se omogoči normalno šolanje otrok in obnova poškodovanih gospodarskih podjetij. Isto skrb se mora posvetiti tudd prebivalstvu vseh prizadetih vasi ker gre za ljudstvo, ki je v narodnoosvobodilni borbi dalo ogromne žrtve. Tito je izrazil obžalovanje, da poleg Banjaluke ni mogel obiskati tudi druge prizadete vasi in posebno poudaril potrebo organiziranega dela, mobilizacijo vseh gradbenih kadrov in vseh prostih zmogljivosti, da bi se pred začeUom zime popravila poškodovana stanovanja in objekti. Tito je izrekel priznja-nje organom krajevnih oblasti za njihove dosedanje ukrepe in svoj govor zaključil z ugotovitvijo, da se je ponovno pokazalo, da v težkih trenutkih prihaja do izraza moč in enotnost jugoslovanske socialistične skupnosti. B. B. Delegacija KPI v Alžiru AL2LR, 4. — Predsednik Boum«. dierane je danes sprejel na ločenih sestankih delegacaji KPI ln delavske stranke Vzhodne Nemčije Delegacijo KPI je vodil odgovorni urednik Unita. Giancarlo Patebta. Obe delegaciji sta v soboto sodelovali pri proslavah petnajste obletnice alžirske revolucije. Delegacija SZDLJ v skandinavskih državah BEOGRAD, 4. — Jutri odhaja na obisk na Dansko, Finsko, švedsko :n Norveško delegacija Zvezne kan. ference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Med 15-dnevnim bivanjem v teh deželah se bo delegacija srečala in razgo-varjala z zastopniki soclaldemo-kratskih strank Damske in Šved. ske. demokratske zveze Finske in delavske partije Norveške. V raz. govorih bodo izmenjani pogledi o medsebojnem sodelovanju, medna, radnih in drugih vprašanjih skupne-ga interesa. Kosigin sprejel delegacijo FNO MOSKVA, 4. — Agencija Tass sporoča, da je predsednik sovjetske vlade Kosigin sprejel danes delegacijo južnovietnamske FNO in začasne revolucionarne vlade, ki jo vodi Ngujen Huu Tho. Srečanje, piše Tass, je poteklo v prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Proučen je bil položaj, ki ga ustvarja ameriška agresija v Vietnamu, govor pa je bil tudi o dvostranskih odno. sih ter o mednarodnih argumentih skupnega interesa. Polovica Američanov nima zaupanja v predsednika Nixona NEW YORK, 4. — Zauoanje A-meričanov v sposobnost predsednika Nixona se v zadnjih mesecih po stopno zmanjšuje, kot dokazujejo rezultati ankete, ki jih Je objavil danes inštitut za proučevanje javnega mnenja Harris. Po teh rezultatih je odstotek tistih, ki zaupajo v predsednika, enak odstotku Nixo-novih kritikov, in sicer 43 odst.. 14 odstotkov Američanov pa je neodločenih. Rezultati so zgovorni, če jih pri. merjamo z izidom podobne anket« ki jo je isti inštitut izvedel aprila letos. Tedaj je namreč predsedmi. ku zaupalo 61 odstotkov Američanov. slavil osmo obletnico, ko je pr«, vzel to pomembno nalogo v združenih narodih. Ob tej priložnosti se je sestal z novinarji. PRAVNO ZELO ZAPLETEN «MINICHIELLOV PRIMER* Nad sto let stara pogodba o ekstradiciji S med ZDA in Italijo ne predvideva piratstva 1 Se nobefte uradne zahteve ZDA o izročitvi bivšega marinesa, ki je z ugrabljenim letalom prišel iz Los Angelesa v Rim RIM, 4. — Dr. Massimo Carli, kd vodi preiskavo o pustolovski ugrabitvi ameriškega letala, s katerim se je bivši marines Raffaelle Mi-nichiello pripeljal z obale Pacifika de Rima, bo v prihodnjih dneh predali akte preiskovalnemu sodniku, ki bo, kar sicer še ni stoodstotno gotovo, verjetno uvedel formalni postopek. To velja seveda za italijanski zakon, vendar je znano da Je «primer» Minichietlo tudi a-rnenška zadeva. Do sedaj ni bilo uradne zahteve po izgonu bivšega marinesa, vendar so ameriške oblasti že opozorile italijanske policijske in sodne organe, da so proti Minichiellu Izdale tiralico. Italijanski zakonik, kot sioer kazenski postopnifci vseh drugih držav na svetu z izjemo Venezuele in ZDA, ne priznava «zračnega pi-rastva« kot zločin. Zanimivo je, da venezuelski zakon predvideva za tovrstne kršitve do 15 let zapora, ameriški «publdc law», ki je stopil v veljavo 5. septembra 1961, leta, pa kaznuje kršitelje tega z zaporom do 20 let in v skrajnih primerih tudi s smrtjo. Da bi preprečili zračno piratstvo so 1963. leta podpisali v Tokiu konvencijo za ekstradiicijo ugrabiteljev letal, ki bi morala stopiti v veljavo 90 dni po ratifikaciji vlad posameznih držav — Italije, nacionalistične Kitajske, Norveške, Filipinov, Portugalske, Švice, Anglije, Danske, Mehike, Ni-gerja Im ZDA. ZDA so zadnje ratificirale sporazum, a so to storile pred kratkim, zaradi česar konvencija še ni pravomočma. To bo postala šele 4. decembra letos. Kot vsi zakoni je tudi ta zelo zapleten in praktično določa, posebno čl. 16, možnost dvojne inkriminacije: to je v državi, kjer je registrirano letalo, kakor v državi, kjer se je dejanje zaključilo. To pomeni, da bi lahko Italija, če bi bila konvencija že v veljavi, obtožila Minichiella «zračnega piratstva« predvsem, ker je zločinsko dejanje praktično prenehalo, ko je Minichiello stopil z letala na italijansko ozemlje v Rimu. O »zračnem piratstvu« so pred nedavnim razpravljali tudi na kongresu Interpola. Toda zadevo so morali spraviti z dnevnega reda, ker se Interpol ne sme bavitd s političnimi zadevami, medtem ko Je splošno znano, da se ugrabitelji letal lotijo tega posla pretežno iz političnih razlogov, VVASHINGTON/ 4. — Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo, da ni postalo Italiji uradne zahteve po ekstradiciji kaplarja Raffaella Minichiella. Predstavnik državnega departmaja je pojasnil, da Italijo in ZDA obvezuje pogodba o ekstradiciji iz 1868. leta, ki ne predvideva »zračnega piratstva«. Zaradi tega pravosodno ministrstvo ZDA proučuje, če Je moč Minichiella obtožiti kršitve, ki jih predvideva nad sto let stara izgonska pogodba. Isti predstavnik je potrdil, da ni nobenega znaka, da bi italijanska vlada izročita Minichiella ameriškim oblastem. MinichieUova sestra Anna in njegova mati -bosta verjetno prišla v Italijo skupno z odvetnikom Mar-vtnom Miitchelsonom iz Beverly Hilla, ki se Je ponudil, da brani bivšega marinesa. le z ameriškimi državljani. Služkinje v ZDA prihajajo največ iz Srednje Amerike, Mehike, Irske, Francije in Italije, lani jih je prišlo več kot 40.000, toda za veliko večino se je izgubila vsaka sled. Bivša smučarska prvakinja Schinegger Po spremembi spola bo postala... oče DUNAJ, 4. — Bivša svetovna smučarska prvakinja Erika Schinegger, ki se je pred dvema letoma s kirurškim posegom spremenila v moškega, naj bi v kratkem postala oče. O dogodku piše dunajski tednik «Wiener Wochenblatt». O Eriki, ki se je preimenovala v Erika, piše. da je postal pravi Don Juan in da so ženske norele za njim. Njegova zaročenka naj bi bila 18 letna hčerka nekega hotelirja. Erik sedaj trenira, ker bi hotel postati svetovni smučarski prvak. Baje je med treningom že večkrat prekosil svetovnega 'n olimpijskega prvaka Karla Schranza. je bil od začetka tega stoletja najtoplejši, saj je vročina dosegla tudi nad 22 stopinj, je prebivalstvo iznenadila zima. • « • ATENE, 4. — Tudi v Grčiji je snežilo. Sneg je pobelil vrhove naj Kastorijo ob albanski meji, krajem, ki je znan po svojih usnjenih izdelkih. VČERAJ V ITALIJI VRSTA TRAGIČNIH PROMETNIH NESREČ lamo v štirih nesrečah 1 mrtvih in 7 ranjenih Železničar pozabil zapreti zapornice: brzec v fiat 600 BRESCIA, 4. — Na železniški progi Brescia . Parma je brzec silovito treščil v fiat 600, ki je tedaj prečkal progo. Čeprav je strojevodja pritisnil na zavore, nrt mogel preprečiti nesreče, ki je terjala" 3 smrtne žrtve. Do nesreče je prišlo, ker je dežurni železničar po-zabil spustiti zapornice. • » * SANTHIA (Vercelld), 4. — Dve mladi sestrični sta dar.es Izgubili ............................................................. V VELIKI DVORANI MOSKOVSKE UNIVERZE Tiskovna konferenca vesoljcev odprave «Sojuz» v ^ ^ Širše perspektive sovjetskih načrtov za razi. skovanje vesoljstva - Izstreljen «Kozmos 308» NEW YORK, 4. — Ameriški podtajnik za zdravstvo dr. Roger Ege-berg Je na 81. vsakoletnem srečanju medicinskih fakultet izjavil, da je alkoholizem glavni zdravniški problem v ZDA. Egeberg je pripomnil, da niha število alkoholizi-rancev med 6 in 7 milijoni. Več milijonov oseb, in sicer predvsem svojci, pa je posredna žrtev. Podtajnik Egeberg je nadalje sporočil, da je treba pripisati vsako sedmo prometno nesrečo prav vinjenosti. Ameriški zdravniki o mamilih in splavu NEW YORK, 4. — Specializirana revija «Modem Medicine« je pred časom anketirala 27.741 ameriških zdravnikov, katerim je postavila številna vprašanja glede u-živanja mamil, splava in homoseksualnosti. Na vprašanje: «Ste za legalizacijo prodaje »marijuane«, je 85 odst. zdravnikov odgovorilo negativno. Na vprašanje o splavu pa je 63 odst. zdravnikov mnenja, da ima vsaka ženska, Ud je zmožna pravilnega razsojanja in hotenja, pravico do splava, seveda' oh ustrezni zdravniški pomoči, še nekaj več odstotkov zdravnikov pa je mnenja, da ne bi smel zakon prepovedovati homoseksualnih odnosov med odraslimi. EDGARTOWN, 4. — Okrajni sodnik James Boyle je sklenil, da bo pojutrišnjem uvodna obravnava za raziskavo okoliščin v katerih Je umrla mlada tajnica senatorja Teda Kemedyja Mary Jo Kopechne. Kot Je znano, je mlado dekle izgubilo življenje v avtu, katerega je upravljal senator in ki je strmoglavil v vodo z mosta na otoku Chappaquiddick. Obravnava bo za zaprtimi vrati, ker je vrhovno sodišče države Massachussett sprejelo zadevno KennedyJevo zahtevo. Proti temu sklepu so protestirali predstavniki številnih časnikarskih ustanov. Črnski predstavnik v upravi univerze SOUTH BEND (Indiana), 4. — Vidni integracijski zastopnik Ba-yard Rustin je od včeraj član u-pravnega sveta univerze »Notre Dame« v South Bendu. Dogodek je značilen, saj je prvič, da je v svetu, ki upravlja to katoliško univerzo, črički predstavnik. Rustin je po prepričanju socialist ter se je vedno zavzemal za integracijo črncev v ameriško javno življenje. Že 1. 1940 je sodeloval v gibanju za državljanske pravice ter pri izdelavi politike »konference voditelje:' kristjanov na jugu«. Več let je bil tudi svetovalec pokojnega Martina L. Kinga. Pridobil si je velike zasluge pri organizaciji pohoda na Washdngton 1. 1963. Sedaj je ravnatelj inštituta Philip Ramdolf v New Yorku, ki se bori za večjo vlogo v javnem življenju revnih r~ miških slojev. V ZDA bodo nadzorovali priseljevanje služkinj NEW YORK, 4. — Ameriške ob-std bodo začele strogo nadzoro-ti priseljevanje tujih služkinj. V namen je ministrstvo za delo rejelo stroge ukrepe, ki naj bi eprečWi, da bi ženske drugih na-dnoati prihajale v ZDA pod pret-ao zaposlitve kot služkinje in si najkrajšem času poiskale kako ugo zaposlitev, alt pa se poročd- gorkem oktobru mrzlo presenečenje Sneg v in v Angliji v••• Grčiji LONDON, 4. - V Veliki Britaniji je zapadel prvi sneg. Snežna odeja, ki je bila debela nad dva centimetra, je pokrila Lake District in severno Anglijo. V južni Angliji so se vso noč vrstile nevihte, na Škotskem pa je temperatura padla pod ničlo. Po oktobru, ki MOSKVA, 4. — V veliki dvorani moskovske univerze na Leninovem hribu je bila danes tiskovna konferenca, katere se je udeležila sedmerica sovjetskih kozmonavtov, ki so sodelovali pri poletu treh vesoljskih ladij Sojuz 6, 7 in 8. Pogumne raziskovalce vsemirja je tisku predstavil predsednik Sovjetske akademije znanosti Mitislav Keldiš. Časnikarjem so govorili vsi kozmonavti. Poveljnik ladje «Sojuz 7» Anatolij Filipčenko je opisal ročno upravljanje ladij, Vladislav Volkov pa skupinsko plovbo v vesoljstvu. O plovbi na splošno pa je govoril inž. Jelisejev, ki je poudaril koristnost večkratnih poletov z vesoljskimi ladjami (Jelisejev je že letel skupaj z vesoljsko ladjo, ko sta bili izstreljeni kabini Sojuz 4 in 5). Poveljnik odprave polk. Ščatalov je govoril obširno o ročnem upravljanju ladij, Georgij šonin (poveljnik »Sojuza 6») pa o pristajanju ladij na zemljo. Zvedelo se je, da so vzvratne rakete delovale 146 sekund in da se je posrečilo znižati presežno obremenitev za dve tretjini v primerjavi z ladjami vrste «Vostok». Kubasov pa je opisal, kako je varil kovine z ustreznimi napravami na razdaljo. Prof. Keldiš je posredoval še druge podatke o postopku varjenja. Kubasov je zvaril tanke jeklene plošče iz jekla in titanija. Nadalje je prere-zal plošče iz jekla, titanija in a-luminija. Po izjavah kozmonavtov so časnikarji zastavili vrsto vprašanj, ki so zadevala vse plati vesoljske problematike. Iz izjav in odgovorov na razna vprašanja se lahko izlušči naslednje ugotovitve: Sovjetska zveza bo nadaljevala vesoljske raziskave v treh smereh: raziskovanje zunanjega vesoljskega prostora, gradnja vesoljskih postaj in raziskovanje spodnjega vesoljskega prostora. Sovjetski delovni program za osvajanje vesolja se razlikuje od ameriškega v glavnem v tem, da je širši, medtem, ko so Američani osredotočili vse svoje napore za osvajanje Lune. V bližnji prihodnosti bo treba ugotoviti, BUREN RAZVOJ LETALSKE INDUSTRIJE Orjaki L-500 na progah med Evropo in Ameriko ATLANTA, 4. — Najnovejše pobude na področju letalskih gradenj jasno kažejo, da se bo ta industrija začela vedno bolj pruzadeto ukvarjati z gradnjo zračnih orjakov. Prihodnje leto bodo začeli graditi na letališču pri Atlanti civilno verzijo letata «C-5A» pod imenom »L-500«. Dimenzije teh zračnih orjakov so res izredne ter se jih lahko primorja s pravcatimi trajekti, ki skrbijo za prevoz motornih vozil. V ogromni največja hali tovarne ne morejo dokončno zgraditi celega letala, čeprav je dvorana dolga več kot tristo metrov. V njej je prostora za gradnjo trupa, medtem, ko morajo dokončati gradnjo krmila na repu na prostem, kjer so postavili posebno streho. Krmilo je namreč visoko 19 metrov, to je veliko kot višina 6 nadstropne stavbe. Tudi prostor pred tovarno je bil premajhen za odvoz teh letal ter so morali zravnati maj hen holm. Omenjena družba se Je specializirala že pred leti za gradnjo prevoznih letal. Tu so gradili znana vojaška stdiimotoma letata tipa «B 29» in potem prevozna letala vrste »Hercules« in »Stratoldfiter« Krona vse te dejavnosti pa bo »C - 5A - Galassda«, oziroma njegova civilna verzija »L-500«. Letalo bo dolgo 74 metrov ter bo opremljeno s štirimi orjaškimi motorji, od katerih ima vsak 19 ton pogonske moči. V trupu letala sta dve nadstropji. V nižjem je prostor za blago, ki ga bodo prevažali, v zgornjem pa sta dva prostora za namestitev 75 potnikov in letalska kabina. «Galassi«» je o-premljen z 38 kolesi za pristajanje, ki so tako zgrajena, da lah ko dvignejo oziroma približajo tiem celoten trup in tako omogočilo naikladanje blaga. Blago bodo lahko nakladah tudi pri vhodu pod krmilom na repu. Kakšne so dimenzije tega orjaka v primerjavi z že obstoječimi prevozniškimi letali, nam najbolj služi ugotovitev, da je pri letalu «C-5A» količina goriva težja od letala vrste «Starlifter», saj znaša skoraj 150 ton. Z njo bo letalo lahko letelo 18 ur ob hitrosti nekaj čez 800 km na uro. Celotna teža »L-500« bo znašata čez 300 ton. Družbe je prejela do sedaj od ameriške države naročilo za iizgrad njo 58 letal te vrste. Toda kot smo dejali, se sedaj pripravlja, da bo začela graditi civilno verzijo, to je letalo «L-500». Pravijo, da se bo pobuda posrečila, ker bodo uporabljali nova letala za prevoz avtomobilov iz Evrope v ZDA. Na ameriškem trgu so v zadnjih letih prodajali 13 odst. evropskih avtomobilov od celotne zahtevane količine. Prevoz avtomobilov z ladjami pa je drag in predvsem zamuden. Prevoz po morju stane nekaj več kot 370 dolarjev, traja pa gotovo 20 dni. Z letalom bi lahko prepeljali avtomobile v 5 urah, a strošek za prevoz ne bi dosegel niti 350 dolarjev. Poročajo, da so nekatere družbe že zagotovile naročila za nakup teh letal, ki bodo skrbela za prevoz 48 velikih avtomobilov in skoraj 150 njihovih potnikov od Atlantskega do Tihega oceana, oziroma v nasprotni smeri. Prevoz enega avta in potnikov bo stal 400 dolarjev. MILAN, 4. — Ciganka slovanskega porekla, 34-letna Zanja Berano-vič je preteklo noč povila trojčke moškega spola. Ženska iz ciganske skupine, ki se je utaborila v bližini San Sira, je malo pred porodom prišla v kliniko »Salus*. Po porodu so mater in trojčke odpeljali v porodnišnico. Ciganka je pred tem porodom imela že pet otrok. če daljše bivanje v vesoljstvu v breztežnem stanju ne vpliva morda kvarno na človekovo zdravje. Določene ugotovitve dokazujejo, da je temu tako. Te težave pa bodo lahko premostili z umetno obtežitvijo. Prof. Keldiš je izjavil, da bodo lahko zgradili vesoljske stalne postaje pred 10, ali celo 5 leti. Največje težave za takojšnjo izgradnjo izvirajo prav iz podobnih nerešenih vprašanj. Na tiskovni konferenci je bilo tudi pojasnjeno, zakaj niso vesoljci zadnje odprave poskrbeli za spajanje vesoljskih kabin. To vprašanje se ni postavljalo, ker je bilo že rešeno. Za sedaj ne predvidevajo sovjetske vesoljske odprave na Luno. Danes so sporočili, da so v Sovjetski zvezi izstrelili umetni satelit «Kozmos 308», ki bo raziskoval vesoljski prostor v okviru že določenega načrta. Vse naprave na satelitu redno delujejo. življenje pri prometa! nesreči ki se je pripetila na avtocesti Turin - Milan nedaleč od vhodne postaje Carisio. Sestrični sta bili skupno z drugimi potniki v avtu mercedes, ki ie nepričakovano, morda, ker je počila zračnica, začel na desno, treščil v ograjo mosta in se vnel. Obe žrtvi sta zgoreli v avtu. Iz gorečega vozila so potegnili tri ranjence od katerih Je ena sestra umrle potnice, v življenjski nevarnosti. * * * LEOCE, 4. — Med prometno nesrečo, ki se je pripetila danes na pokrajinski cesti Nardo - Leverano kakih 20 km od Lecceja, so Izgubili življenje tri osebe — oče, mati in hčerka — tri pa so bile ranjene. Vse žrtve, med katerimi je tudi karabinjerski podčastnik, so bile v fiatu 600, katerega je na nekem križišču oplazila gditiliia. To je zadostovalo, da je fiat vrglo v nizek zid in se je zvrnil na njivo. Medtem ko je šoferja In ženo vrgle iz avta, je v vozilu, ki Ee je vnelo ostala njuna hči, ki je zgorela. * * * FERRARA, 4. — Verjetno zaradi prehitre vožnje je fiat 125 treščil v drevo ob cesti, pri čemer so trije moški Izgubili življenje, 14- potrebni taki oddelki, kot Je njegov. Ta je sedaj še prešibek' mora ga spopolniti z novimi Pr0' stovoljci, najboljšimi borci, da M res udaren ter da bo mogel Par' tizanstvo uničiti... Od naših k®1 mandantov je zahteva! nekaj ljudi* Dati mu jih niso mogli kar naenkrat, vsled česar je bil nojev«: lien...» . Ker je Novakov plavogardistiOT odred le počasi rase!, saj se je «° junija 1943 nabralo v njem le kakih 80 mož, je major Novak Pohajal v spore s Slovensko zavez«' ki si jo je želel podrediti in J® spremeniti v svoj političen odbor; Spor so v začetku maja 1943 reši« i ustanovitvijo posebnega odbora; ki naj bi skrbel za nekatere mani važne politične zadeve, pomembnejše zadeve pa si je pridržala Slovenska zaveza. Še hujši spor je Navak povzročil' ko je hotel v noči na 10. junij v.s® bele posadke okoli Vrt,nize vklju' čiti v plavogardistični odred, pa so mu klerikalni beli poveljnik! onemogočili. Osamljeni Novak, *? so mu ostali zvesti le nekateri liberalci iz druščine dr. Zajca *j Gosarjeva skupina, je nato sklep11 direkten sporazum % italijanski*” vojaškim poveljstvom. (Nadaljevanje sledi) pri 160 na ufo Tok relax vam lanhko nudi samo potovanje z vlakom. Zelena luč, odhod. Vlak gre hitro, vedno hitreje, in piskajoč odpelje po tračnicah. Sprostite se: ste v vlaku. 160.000 železničarjev budno pazi na varnost vašega potovanja. Vse je predvideno, vse je kontrolirano, nešteto varnostnih naprav spremlja minuto za minuto hitro vožnjo vašega vlaka. Dolgi kilometri se spremenijo v prijeten in udoben relax. In že ste prispeli v mesto kjer vas nekdo čaka, že ga vidite na drugem koncu perona. Prispeli ste. Mirni, spočiti. Tako je, če želite potovati varno in prispeti varno, potujte z vlakom. Fiducin e Sicure//«’ V PriStinl na Kosovu so postavili spomenik padlim partizanom albanske narodnosti PO KONGRESU FURLANSKEGA FILOLOŠKEGA DRUŠTVA Furlanščina na Goriškem 0 furlanskih pridigah nekoč in danes - Toponomastika v Gorici - Slovensko izposojanje besed pri Furlanih »Slovenci v gričih so govorili šivaj jezik, toda so zelo dobro znali furlanski. »Žal ni furlanščina uživala nikdar nobene uradne zaščite, čeprav se je skozi stoletja čudežno upirala nemški kulturni premoči. »A Gorica je zadnji geografski okop tega odpora. »Zdaj predstavljata za furlan-ščino veliko nevarnost državni italijanski jezik in beneoansko-julijsko narečje, ki ga govorijo ezuli in ki se širi iz deželne prestolnice Trste. «Duhovniki ne pridigajo več po furlansko. Otroci Furlanov govorijo italijansko ali pa benečansko julijsko narečje. «Slovenska manjšina, ki je zaščitena v vseh ravneh, je odpornejša po svoji živi nacionalistični zavesti. »Otroci Slovencev govorijo med seboj slovenski. »Pr/.če smo, kako počasi umira ljubezniv in dober furlanski narod, ki se je zaradi političnih in vojnih dogodkov vdal v svojo žalostno usodo.* Luigi Ciceri je eden izmed bolj požrtvovalnih odbornikov Furlanskega filološkega društva, piše zelo veliko o zgodovini posameznih furlanskih mest, o preteklih >||iiiiiiiiii„„|,|,immimillll„mlM||„,l|l„,|lilllll),t,„ll,lllllllllllllllllllllltltlllllllllllllIlllmillllltl|||||||||||||||||||||||||||||||)||||||||||||t|I||l|||||||||||||)lnllutlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIlll))llll||)| OB SEDANJIH RAZPRAVAH V BEOGRAJSKI SKUPŠČINI Jugoslovansko poljedelstvo je zabeležilo nove rekorde Nad sedem milijonov in pol ton koruze - Zelo veliko pšenice, sončnic, sladkorne pese, krompirja in drugih glavnih pridelkov ■ Težave s prodajo ščinj °GRAD, 4. — V zvezni skup-o jn-8® 3e včeraj začela razprava o n Pr°>zvajalec koruze na svetu. 8 iJ™8« se njen pridelek vrti do njj^ j1 ionov ton. Seveda to v zad-»l1*1 >. k° so v rabi sodobnejša v n'ona sredstva. Letos pa so 8(0 JosJav”iji pridelali 7 milijonov i« ®°č ton koruznega zrnja, kar letih kV re*lor^' s® v zadnjih 'teni FUaia moka in koruza vedno Usjjij^orabljate kot hrana tudi v krajihJ nerazvitih in siromašnih vPraš ^u.Koslavije, se bo človek šistvn jugoslovansko kme- Prideluje toliko koruze? Ju-Ptogj ans^i proizvajalci, tudi preda 'telet, so prišli do spoznanja, »pog. teore pridelek prodati tudi letih e< Iw>s- In koruza je v zadnjih Ufi v®dmo pomembnejši element ^°leg t ran' Sovedi in prašičev, ekolj Jugoslavija izvozi za te milijon ton koruze, konč- Vfjto .Je koruza tudi surovina za po k^u.sMie- Setp J^ucini pridelka je na dru-Vedp 68ta. letos žito, predvsem se-S|te aulea. O pridelku pšenice tev<^ali že letos ob žetvi, ko smo ■*’ da so letos pridelali v Ju-hioe °koli 5 milijonov ton pše- stkle„n .ustrezno večjo količino o-^fevilo2'^' Podatkih, ki jih je M^tik« beograjska «Ilustrirana HSvflj.j • So letos v vsej Jugosla-Jtetiirp 1 ® milijonov 885 tisoč ton ' Verjetno gre za tolikšno 'S ns/V vsega žita in ne samo Sicer pa je tudi koli-Išviti .‘telijcnov ton — kot so ob- »iT^uanii fzsufln« =asom zelo velika in j ajl tečuni pravijo, da bo mo-Vto^vija nekaj pšenice tudi Jteskd’ seveda če se bo jugoslo-tet s ,’zvozništvo bolj potrudilo Jtče l'16- Tudi kar se tiče pše-telšjii terej Jugoslavija letos zali wnov rekord. S*!"1 resnično bogatem letu ne ^betotn-teirno pridelka, ki so ga tefijh u na poljih sončnic ter na Jenih s sladkorno peso. b 8°sla zd* čudno, je sončnica v h*fa, J'1!1 razmerama mlada kul-{Jteik Srbijo so jo prinesli iz Hiji' Danes pa jo, posebno v JStekn > io kot pomembno indu-"kv ., kulturo in Jugoslavija je Jti n?*'0 kot pri koruzi ena glav-bw. t»i'ZV.aJalcev sončnic v Ev-u^bbfiii ■* za Sovidsko zvezo in $%ijhjo' Letos so na poljih, po-n %0 *S sončnicami, pridelali za N - ->n semena, kar je precej Jtečpi-prečni m letnim pridelkom. ^ Bris i seme> kot je znano, služi • Čutenje olja. t k8r bče pridelka slad-%tvn i f’ & jugoslovansko polje-‘etos zabeležilo nov rekord. ^Jboii ,Je presenetil celo ali še sladkorno in-Jtavh,, ’ ki ni pripravljena niti pri-Wdt. j da. bi podelala ves pri-tepjs' “Ugoslovanske tovarne slad-jkilijoj^rejo predelati na leto 3 Sijj t®*1 pese. Letos pa so po-** poljih za 600 tisoč ton pese več. Pred časom se je govorilo, da bo Jugoslavija nekaj pridelka izvozila, toda kaže, da bo ves pridelek predelala doma, pa čeprav bo tu nekaj izgube, ker pridelek da največ, če se predela v določenem roku, v sto dneh. Soroden sladkorni pesi je po količini pridelka — krompir. Slovenci smo, morda po zgledu Nemcev, »veliki potrošniki* krompirja, manj krompirja jedo drugod po Jugoslaviji, tako da ga bo od 3 milijonov ton, kolikor so ga •pridelali letos, ostalo veliko za izvoz in, za indrustarijsk^ potrebe, saj je znano, da je krompir .industrijska surovina pri pridelovanju škroba in raznih drugih proizvodov. Po nekaterih računih potrošijo Jugoslovani na leto le 1 milijon 200 tisoč ton krompirja. Kadarkoli gre v tem času človek z našega področja čez mejo, opazi, da ponekod jabolk niso pobrali. 0- brana so drevesa boljših sort, slabše sorte pa so pustili v nemar. Pravijo, da je bilo letos sadja preveč. O tem bi se dalo razpravljati. Pa se ne bomo spuščali v ta razglabljanja, pač pa bomo navedli ne kaj podatkov o letošnjem pridelku sliv. Tudi kar se tiče sliv, je Jugoslavija med največjimi proizvajalci na svetu. Po kol'čini pridelka so sicer na prvem mestu ZDA, saj so znane njihove kalifornijske slive. Po številu sadnega drevja pa je na prvem mestu Jugoslavija, ki je letos pridelala okoli 60 tisoč ton sliv. Neka zgodba pravi, da so v začetku tega stoletja v New Yor-ku na neki razstavi trgovskih prevar prikazali tudi precej velik kamen, ob katerem je bila sledeča razlaga: »Čudež! Marmelada iz sliv, ki se je na poti od Srbije do Amerike v sodčku spremenila v kamen*. Samo ob sebi se razume, da je to bil prav navaden kamen, SREDA, 5. NOVEMBRA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7 30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. narodne; 11.50 Harmonika; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Stravinski, Orfej; 11.10 Madrigali; 12.20 De Falla in Petrassi; 13.40 Beethovnove in Chopinove sonate; 14.30 J. Melani: La Tancia; 15.30 17.20 Program za mladino; 18.15 Portret avtorja; 16.25 Sodobna ital. Umetnost in prireditve; 18.30 Kon cert; 18.50 Jugoslavija v glasbi; 19.10 Higiena in zdravstvo; 19.20 Iz potne torbe M. Matičetovega; 19.40 Jazz; 20.00 Šport; 20.30 Simf. koncert; 21.50 Dva pevca lahke glasbe. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Narodni motivi; 13.55 Spomini; 14.05 Simf. koncert. KOPER 6.30, 7 30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6 40 Glasba za dobro ju tro; 7.40 Pisana glasba; 8.00 0-troški kotiček; 8.15 Poje Paul Jones; 8.30 Orkester; 9.00 Malo be sed, veliko glasbe; 9.45 Orkester ture; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 glasba; 17.10 Nemščina; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.30 Nicolo Machiavelli. FILt DIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Skladbe za pihala; 10.10 Smetana, simfonični poem »Sarka*; 10.20 Operna glasba; 12 30 Plošče; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena raa tineja; 9.05 Pravljic« in zgodbe; 9.25 Harmonikarski ansambli; 9.45 Slov. popevke; 10.15 Pri vas do ma; 12.10 Iz slov. operne litera Pepito; 10.30 Igrajo Les Surfs; 10.45 Znani pevci; 11.00 Melodije; 11.15 Nove plošče; 11.30 Orkester Valdor; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Iz priljubljenih oper; 15.30 Primorski zbori, 16.00 Iz na ših občin; 16.40 Današnji gostje; 17.00 Kulturne aktualnosti; 17.15 Operna glasba; 18.00 in 19.30 Pre nos RL; 19.00 Orkester; 22.10 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.35 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Toti Dal Monte; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Glasbeno-go- ^ iS^a^SjSše"TŠi španska poezija; 19.15 Moda V disKČ IVrfigram z« ^ 19 45 šP*rt 20' mladino; 19.13 Zgodba dveh duš; 20.15 Adamov: Finita la comme dia; 21.45 Zagrebški solisti, sode luje V. Rudžak. II. PROGRAM Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert; 15.40 Od skočna deska; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbe ne razglednice; 20.00 «Ti in ope ra*: Jernej Pikel; 22.15 S festi valov jazža; 23.05 P Patocchi; Pesmi; 23.15 Orkester Anthony: 23.40 Zabavne melodije. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Angleščina; 13.00 V anti kvartetu; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spo red za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 in 20.30 Dnevnik; 21.00 Leta revolucije; 22.00 Šport; 23.00 Dnevnik. 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Nove pesmi; 10.00 Ra; dijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Program z Buz-zanco in Fabrizzijem: 13.35 Kvartet Cetra; 14.05 Juke box; 15.18 Koncert; 16 00 Popoldanski spo red; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Lahka glasba; 21.10 Operni svet; 22.10 Jazz; 22.40 Nove plošče. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: »Pie sala je eno samo poletje*; 22.40 TV razprava. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22 50 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.45 Oddaja za otroke; 18.30 Pisani trak; 18.45 Rastline v prehrani; 19.05 Gospodinjski pripomočki; 19.15 Poje Frangoise Har-dy; 19.45 TV prospekt; 20.35 J. Žmavc; Obisk; 22.05 Tereza Ke-soviia v Brašovu; 22 55 Nogomet Avstrija ; Škotska. ki ga je srbski izvoznik dal v sodček, da je bil težji. Tokrat srbskim oziroma jugoslovanskim izvoznikom ne bo treba goljufati s takšnimi triki, saj bi bilo dovolj, če bi jim bilo uspelo plasirati vsaj nekaj pridelka. Dosedanje izkušnje, tudi letošnje, pa so bolj negativne kot pozitivne, ker so Jugoslovane prehiteli Romuni in Bolgari in bodo zato v Jugoslaviji tudi letos ogromne količine sliv predelali v žganje, namesto da bi prodali sadje. Računajo, da so in bodo v Jugoslaviji letos prekuhali v žganje okoli 5.000 vagonov sliv. Naštevanje najpomembnejših kultur in letošnjih rekordnih pridelkov bomo zaključili s podatki o letošnji trgatvi; Letos so po vseh jugoslovanskih vinogradih natrgali za 140.000 vagonov grozdja, kar da približno 80,000 vagonov vina. Jugoslavija se glede tega niti od daleč ne more kosati z drugimi največjimi proizvajalci zlate kapljice, saj je znano, da pridela Italija, ki je največji proizvajalec vina na svetu, okoli 60 milijonov hektolitrov vina na leto, Francija pa, ki je do pred nekaj leti nosila svetovni rekord, pridela na leto okoli 55 milijonov hektolitrov najrazličnejših vrst vina. Letošnji jugoslovanski pridelek pa je presenetil v tolikšni meri, da niso imeli kam z grozdjem in moštom in so ponekod v vsej naglici gradili cisterne, da bi imeli kam spraviti pridelek. Nekdo je ob tej priložnosti zapisal približno tole: Če bi uporabili le tista sredstva, ki se zgubajo zaradi po manjkanja prostora za skladiščenje ali vkletenje, bi v treh letih zgradili toliko silosov in cistern, da bi nikoli ne primanjkovalo prostora tudi za najboljše tudi za rekordne letine kakršna je bila le tošnja. Seveda bi morali navesti še kako drugo pomembno kulturo, toda ze doslej navedeni podatki povedo, da je bila letošnja letina nekaj ne navadnega. V nekaterih primerih ie izredna letina predstavljala ce !o problem, tako da je marsikateri kmet razočarano gledal na obilen plod svojega truda, ki ga ni imel kam prodati. Sicer pa so nekateri strokovnjaki napravili tudi majhen obračun in ugotovili, da znaša vrednost zgoraj omenjenih kultur od 4 do 5 milijard dolarjev, vrednost vsega pridelka pa predstavlja dve tretjini celotnega jugoslovanskega nacionalnega dohodka. Rekordni pridelki b- znali imeti tudi negativno posledico, kajti kmet, ki ima težave pri vnovče-nju letošnjega rekordnega pridelka, se bo prihodnjo pomlad vprašal, ali se izplača gojiti določeno kultu ro, ko pa mu ta zaradi preobilice ne vrne niti vloženih stroškov, kaj šele poplača trud. Še najhuje pa je kmetu, ko vidi, da gredo plodovi njegovega truda pozlu. Toda to je stvar podrobnejše analize, to je stvar jugoslovanskih ekonomistov. običajih in o še obstoječih, o vsem, kar se tiče Furlanije in furlanskega ljudstva. Ko obravnava kraje, ki ležijo v pokrajini, ki jo imajo Furlani za Furlanijo, kot na primer Rezijo in sploh Beneško Slovenijo ter sedanjo goriško pokrajino v Italiji, se dotika tudi problemov v zvezi s slovenskim prebivalstvom. Priznati je treba, da Slovencev in kar je z njimi v živeža, nikdar ne napada, po drugi strani pa jim le težiko kaj priznava, raje kaj zamolči, še zmerom se ga drži nadih neke miselnosti, ki je v nijej zrasel in ki mu ne dopušča, d'a bi bil hladno objektiven v svojih razpravah do Slovencev. Značilna za njegovo pisanje o Slovencih sta dva stavka, ki smo ju že navedli: «Slovenci v gričih so govorili svoj jezik, toda so zelo dobro znali furlanski*. Slovenci so namreč bili ne samo v gričih, ampak jdih je na tisoče živelo tudi v Gorici, so bili v mestu zmerom prisotni kot manjšina v časih, ko se je v Gorici govorilo samo furlanski. Ti slovenski mestni Goričani so znali v veliki večini zelo dobro furlanski, furlanski so znali precej tudi Slovenci v neposredni bližini Gorice v štandrežu, nekaj manj v Šempetru, še manj v Solkanu, precej manj tisti Slovenci v .gričih kot nasprotno Ciceri trdi. to je v Brdih. Drugi značilno cicerovski stavek pa je tele: »Slovenska manjšina, ki je zaščitena v vseh ravneh, je odpornejša po svoji živi nacionalistični zavesti* (La mdnoranza stava, protetta a tutti i livelli e piu resiistente per un vivo sen-so nazionalistico.) Luigi Ciceri gotovo sledi po listih in tudi drugače dtetoaitam vsaj v deželnem svetu o zaščiti slovenske skupnosti v Italiji in seveda tudi na Goriškem in zato tudi zna, da imajo Slovenci svoje slovenske šole in slovenske pridige, kjer so duhovniki Slovenca, da pa drugod ni nikjer zaščitena, da sam deželni odbor po sklepih deželnega sveta zaman predlaga centralni rimski vladi razne zakonske predloge v zaščito slovenske narodne manjšine, da so o potrebi zaščite soglasne vse politične stranke, zastopane v deželnem svetu, razen mdsdnov, h katerim pa Luigi Ciceri po svo-iem demokratičnem načelu nikakor ne pripada. Praktično pa nimate ne furlanščina ne slovenščina pristopa v noben javni u-rad. Furlanščina nima pristopa v osnovne šole, kakor tudi ne slovenščina v šole v slovenskih krajih videmske pokrajine, to je v Kžffialski dolini in Beneški Sloveni jlslovenci ' na Goriškem pa imajo svoje šole, ki morajo zanje bojevati neprestan boj s šolskim skrbništvom. Furlani na Goriškem nimajo niti tistih »scuele libare friulane,* ker ni tistih vnetih Furlanov kot v videmski pokrajini, kjer je še »vivo senso nazionalistdčo friulano*, kot to netočno ugotavlja za goriške Slovence Ciceri, ampak so Furlani kot Slovenci le narodno zavedni V nadaljevanju svoje študije navaja Ciceri pismene dokaze o furlanskih pridigah v preteklosti. Med prvimi navaja pisane pridige prvega goriškega nadškofa grofa Carla Miichele Attemsa, Ki je pridigal v furlanščini. Kot mu je povedal msgr. Luigi Spessot, je nadškof Attems pridigal tudi v slovenščini, ni pa znano, da bi Zapustil pisane koncepte teh svojih slovenskih pridig. Pisane furlanske pridige pa je zapustil duhovnik Štefan Marinčič, rojen leta 1815 v kraju Vercalier (Vrhov-lje?), umrl 1885 v Podgori. Služboval je najprej kot vikar v furlanskem kraju Mariano, kjer je pridigal furlanski, nato pa samo v svojih slovenskih krajih in sicer v Kozani, Cerovem in končno v Podgori. V teh slovenskih dubovnijah je seveda- pridigal samo po slovensko. Verjetno je zapustil tudi kake slovenske tiskane pridige kot je zapustil furlanske. Seveda ne omenja Ciceri, da je to bil slovenski duhovnik. Štefan Marinčič ni bil edini duhovnik, ki je furlanskim vernikom pridigal po furlansko, takih je bilo precej. Pridigali so pa po furlansko tudi drugi go riški nadškof je in med (jjimi tudi slovenski. Zadnji slovenski gori ški nadškof dr. Franc Borgia Sedej je tudi pridigal po furlansko in italijanski. Šele p) letu 1918 se je morate furlanščina postopoma umikati italijanščini. Po II. vatikanskem koncilu pa prihaja zelo počasi spet furlan-ščirva do besede v cerkvah. Sam sedanji goriški nadškof je prebral evangelij v furlanščini pri maši v čast članom Furlanskega filološkega društva dne 28. septembra 1969 na dan 46. kongresa. Objektivno, toda glotološko ne zmerom točno so napisane opombe Giovannija Fraua o goriških mestnih topanomastičnih imenih. Prevladujejo furlanska imena nad italijanskimi, ki jih je zelo ma- lo, ker je bdi pač škod stoletja občevalni jezik v Gorici furlanski. Celo več značiinejših imen v središču starega mesta okoli utrjenih mest, gradov in grajskih palač je nemških kot italijanskih, saj je bilo dolga sto-ljetja goriško plemstvo večidel nemškega porekla. V novejši dobi je to plemstvo sicer uporabljalo tudi furlanščino, toda bilo do kraja lilohabsburško, celo v svojih najslavnejših rodbinah. Slovenskih imen v središču mesta je bilo zelo malo, saj je bila občinska uprava zmerom v furlanskih rokah, a zadnjih sto let pa v rokah liberalne »tranke, ki je bila vedno italijansko nacionalistična. Pač pa so pogosta slovenska imena na robu mesta. Najznačilnejše slovensko topono-masbično ime je Travnik, veiki mestni trg skozi stoletja do najnovejšega časa. Druga slovenska mestna imena so Prestau-Prista-va, Grčina, Kapela, Rojce kasneje poitalijančane v Campagnuz-za, Stračice, Livada in druge. Zelo poučna in pomembna pa je študija Nikola Peršiča: »Nekateri zapiski o furlanskih, bene-čansko-tržaških in italijanskih izposojenkah v slovenskih narečjih v Furlaniji in v krajih onstran goriške meje*. Število izposojenk je po mišljenju avtorja precejšnje, kar naj »dokazuje superiornost civilizacije in razvoja narodov na raznih področjih človeške dejavnosti, takrat ko so pri barbarskih invazijah Slovenci prišli v stek z njimi in skupaj z njimi živeli*. «V tako imenovani Italijanski Slavoji (Beneški Sloveniti) je furlanski vpliv prevladujoč, medtem ko se v obmejnem pasu, ob Soči in na srednjem Krasu, čuti bolj benečansko-tržaškii in nemški vpliv*. »Jasno je, da čedalje bolj gremo v notranjost Slovenije, toliko bolj se redčijo izposojenke latinskih narodov, ostajajo pa izposojenke iz nemškega jezika*. Ne drži pa popolnoma avtorjeva trditev o superiornosti latinskih narodov nasproti Slovencem, ker so imeli le-ti kot kmetovalci svojo posebno civilizacijo, ki so se od nje okoristili drugi narodi na primer Madžari, pa celo alpski Nemci. Ko so prišli Slovenci v stik z latinskimi narodi na tu-kujšnjem ozemlju, je zaradi zaporednih valov ljudskega preseljevanja narodov ostalo bore malo latinskega prebivalstva in sam glavni neolatinski narod, ki meji na Slovence in ki prihaja pri tem v poštev, Fudgni. ,W bili i po svoji langobardski genezi časovno le neznatno naprej V a-grami civilizaciji takratne druž- , be. Vsekakor je pa res število izposojenk Slovencev, ki so mejaši Furlanov, večje kot je izposojenk Furlanov pri Slovencih. Toda tudi teh ni malo. Pri izposojenkah pa je treba upoštevati še sorodnost indoevropskih narodov, tako da ne gre vedno za furlansko izposojenko, ampak za skupen indoevropski koren. Še premalo pa so raziskani keltski koreni, ki so jih oboji, Furlani iin Slovenci, povzeli. Res jasne so le furlanske izposojenke prav novejšega časa v pogovornem jeziku zahodnih obmejnih Slovencev, zlasti pa pri beneških Slovencih v ravninskem in gričevnatem svetu o-koli Gorice. Prav zbirka besed, ki jih je avtor nabral v svoji domovini okoli Šempasa, kaže značilnosti teh novejših izposojenk. Hvaležni bomo raziskovalcu za nadaljnjo študijo, ki jo napoveduje o furlanskih in podrejeno benečanskih in italjanskih izposojenkah v Italijanski Sla vi ji. Izražamo že’jo, da bi g. Peršiči priobčil kasneje še študijo o izposojenkah Furlanov v slovenski narečni leksiki. Od govora predsednika senatorja Pelizza pa preko raznh odkrivanj v razpravah, kaij so Furlani na Goriškem imeli, kaj še imajo in kakšne nevarnosti pretijo furlanščini, donijo žalostni gla sovi, kakor da bi furlanščini zvonil pogrebno pesem. Furlanščina je res v samem mestu Gorici doživela hude udarce, toda v goriški Furlaniji je še zmerom krepka. Prepričani smo. da bo p> zgledu Furlanov v videmski pokrajini doživela svoj preporod in da bodo tudi v sami Gorici pognale nove kali. Koncilska načela bodo pripeljala furlanščino spet na cerkvene prižnice in tudi zahteva predsednika Furlanskega filološkega društva senatorja Guglielraa Pelizza, da mora priti furlanska .lenghe dai fru-tins in scuelis' je že na pohodu, potem ko je že vstopila na univerze in se že množijo furlanske publikacije. Slovenci niso poslovenili še nobene furlanske vasi, pač pa Furlani že mnogo slovenskih. Ne štejemo Furlanom za zlo, kar se je dogajalo v stoletnem ^witju med nami. Želimo le to, da privoščijo nam vse tiste pravice, ki jih sami terja io tudi v Slavij« Furlani. ALBERT REJEC niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiniHiiiiiiiiiMMiiiiinniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odpravite v svojem delu vse, kar mu daje videz negotovosti, če kritik ne prenesete, se jim pac ognite. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pridobili si boste glavno besedo v neki poslovni skupini. Skušajte nadzorovati svoja čustva. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Z ljubeznivostjo povrnite svojemu družabniku zaupanje vase. Na čustvenem področju pričakujte napredek. RAK (od 23.6. do 22.7.) S povečano dejavnostjo skušajte nadoknaditi zamujeno. Načrt, ki ste ga odložili, je povsem uresničljiv. LEV (od 23.7. do 22.8.) Kar najhitreje se prilagodite okoliščinam. Zakonskega nesporazuma ne bo moč rešiti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dosegli boste finančni uspeh. Ne izkoristite svojega vpliva nad ljudmi z nezadostno razvito osebnostjo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne zanašajte se na prizadevnost. Podprite svoje najbližje, kljub nekaterim nesporazumom. ŠKORPIJON (od 24 10. do 21.11.) Dosegli boste velik osebni uspeh. Delikaten razgovor z neko ljubosumno prijateljico. STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Nova ponudba vam odpira ugodne gospodarske perspektive. Ukvarjajte se raje samo s svojimi zadevami. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Zadoščenje za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Da bi odpravili napetost, se skušajte razvedriti. VODNAR (od 21.1. do 19 2.) Skušajte prehiteti svoje nasprotnike. Bodočnost nekega prijatelja je odvisna od vas. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spretno boste premagali resne težave. Važ no družinsko vprašanje lahko reši te samo z odločnim nastopom. ZA NAS IZREDNO VAŽNO DOKUMENTARNO GRADIVO lz knjige «Aula IV» Vsi procesi proti Slovencem in Hrvatom in drugim antifašistom iz Jul. Krajine pred fašističnim Posebnim tribunalom (1927-1943) Sodba štev. 35 od 15. 3. 1939. Predsednik Le Metre — Poročevalec Lanari. Prvi proces proti puljskim komunistom, ki so bili aretirani v zvezi z napisi po vsej pokrajini v noči med 28. in 29. majem 1938 proti fašističnim manifestacijam sdneva solidarnosti s Franchistično Španijo». Po številnih aretacijah v novembru 1939 se je organizacija ponovno razživela. (Organizacija KPl. pripadnost isti, subverzivna propaganda.) Cos sl Bruno. Pulj 18. 9. 1910, mehanik 16 — — Belci Francesco, Dinjan (Istra) 12.4.1899, delavec 3 — — Bosaz Ivini Matteo, žminj (Istra) 17. 10. 1903, zidar 3 ___ ___ Caporalin Antonio, Premantura (Istra) 12. 2. 1905, čuvaj 14 _ Caporalin Giuseppe, Vinkunel (Istra) 1. 1. 1918, mizar 4 _ Chert Giuseppe, Pulj 13. 3. 1904, mehanik 4 — — Clima Giovanni, Pulj 12. 5. 1908, kovač 4 — — FJrman Emildo, Žminj (Istra) 19. 3. 1905, zidar 3 — — Filippi Giuseppe, Pulj 10 3. 1904, tesar 6 — — Francovich Mario, Šibenik 27. 2. 1910, strugar 4 — — Giusti Amedeo, Pulj 17. 12. 1904, tesar 4 _ _ Meconi Luca, Premantura (Istra) 2. 5. 1900, mizar 4 _ — Neffat Francesco, Pulj 24. 6. 1908, kovač 4 _ _ Ostank Giuseppe, Pulj 25. 10. 1893, čevljar 4 — — Rebario Romdldo, Pulj 21. 4. 1905, delavec 4 — — Rossanda Natale, Vinkural (Istra) 22. 11. 1905, delavec 4 ___ ___ Vltti Vittorio, Pulj 2. 3. 1905, delavec Zahtilla Giuseppe, Pulj 6. 2. 1904, tesar Adriani Mario, Mentana (Rim) 26. 7.1878, upokojenec Cossi Francesco, Pulj 2. 4. 1908, čevljar 3 3 — 14 — — oproščen oproščen Sodba štev. 36 od 17. 3. 1939. Predsednik Le Metre — Poročevalec Lanari. Druga skupina poljskih komunistov, (glej sodbo štev 35 — 1939). (Organizacija KPI, pripadnost isti, subverzivna propaganda.) Varesoo Erminio, Pulj 4. 8. 1911, dekorater 14 _ _ Antonello Giovanni, Dinjan (Pulj) 26. 1. 1898, čevljar Bonassdn Antonio, Dinjan (Pulj) 14.9,1908, delavec Debetto Francesco, Dinjan (Pulj) 11. 3. 1912, delavec Ferso Antonio, Dinjan (Pulj) 3.8.1901, kmetovalec Ferro Matteo, Dinjan (Pulj) 7. 1. 1899, delavec Forlani Lorenzo di A., Dinjan (Pulj) 2. 7, 1900, delavec Forlani Lorenzo di L., Dinjan (Pulj) 14. 1. 1897, delavec Gropuzzo Antonio, Dinjan (Pulj) 14. 6. 1899, delavec Palin Epifanio, Dinjan (Pulj) 10. 11. 1906, delavec Rossanda Gdusto, Pulj 9. 4 1910, delavec Rossanda Vladislao, Pulj 1 9. 1914, šofer Sanvincenti Pietro, Dinjan (Pulj) 13. 12. 1912, delavec Zuocheri Giovanni, Dinjan (Pulj) 8.8.1900, delavec 3 — — 3 — — 3 — — 4 — — 8 — — 6 — — 3 — — 4 — — 4 — — 6 — — 4 — — Predsednik Tringali — Sodba štev. 54 od 8. 5. 1939. Poročevalec Lanari. Od avgusta do oktobra 1938 in po dolgih zasledovanjih aretirajo skupino tržaških komunisto, ki pripadajo organizaciji, ki deluje v čistilnici nafte Aquila in v ladjedelnici Sv. Marka. (Ustanovitev KPI, pripadnost isti. subverzivna propaganda.) Morgan Paolo, Koper (Ts) 1. 4. 1900, trgovski pomočnik Ursini Rodolfo, Trst 14. 1. 1918, strojnik Spadaro Ruggero, Trst 28. 8. 1913, tiskar Iurissevich ..., Trst 24. 10. 1906, delavec Montagna Martino, Dolina (Ts) 2.11.1897, mehanik Rossetti Libero, Piran (Istra) 20. 5. 1900, delavec Predonzani Antonio, Piran (Istra) 19. 7. 1903, delavec 12 — — 8 — — 5 — — 5 — — oproščen 3 — — Predsednik Le Metre — Sodba štev. 79 od 24. 6. 1939. Poročevalec Lanari. Trije politični kaznjenci v rimskih zaporih Regina Coeli v aprilu 1939 pojejo antifašistične in parodistične pesmi. Kaznilniškt čuvaj jih prijavi skupno s še nekim drugim tovarišem iz celice. (Žalitev «dučeja». žalitev države). Valdesi Armando, Firence 16 3. 1913, ličar Gerosa Luciano, Verona 11. 12 1907 mehanik Spadaro Ruggero, Trst 28 8 1913, tiskar Bucco Ercole, Firence 22 8 1886. bivši poslanec 2 — 2 2 2 - 2 — Sodba štev 109 od 19 9. 1939. Preds Conticelll — Poročevalec Lanari «Sit sem nositi to uniformo. Se mi gabihr Tako se izrazi neki vojak 18. maja 1939 r neki gostilni v Anconi vpričo nekega policaja v civilu. (Žalitev oboroženih sil.) Novacco Angello, Istra 25. 8, 1912, kmet 2 — — LETO 1940 Sodba štev 29 od 2. 3. 1940. Predsednik Le Metre — Poročevalec Milazzo. Učinkovita komunistična organizacija, ki je ao pomladi 1939 delovala v raznih krajih Genova, La Spezia, Reggio hmilia, Massa itd. Nekateri so obtoženi, da so «funkcionarji* stranke in da prihajajo iz Francije Med obtožbami je tudi tista o politično-vojaškem vohunstvu vendar omejena na i oseb. (Ustanovitev KPI. pripadnost isti, propaganda, politično vojaško vohunstvo.) Muraton Spartaco, Mantova 1. 1. 1897, inženir Bernetti (Bernetic) Maria, Trst 14. 3 1902, šivilja Bissi Giovanni, Ravenna 12, 3. 1878, industrialec Duše Gastone, Podano (Vi) 26 6. 1913, profesor Franceschino Regina, Forgaria (Ud) 11. 10 1908, gospodinja Locorl Rolando, Arcola (Sp) 18. 7. 1891, delavec Madrignani Ercole, Sarzana (Sp) 6. 10 1909, livar Melodia Giovanni, Messina 18. 1. 1915, uradnik Michi Massimo, Massa 27. 4, 1898, zidar MigMorini Oscar, Genova 16. 1. 1897, mehanik Pascollni Otello, Videm 21. 5, 1905, mehanik Pavinelli Mario, Spezia 4. 6. 1900, trgovec Pelacchi Mario, Piša 18, 10. 1902, delavec Pellegrini Giacomo, Osoppo (Ud) 12.8.1901, časnikar Bicedi Dano, Arcola (Sp) 8. 1. 1901, delavec Poli Agostino, Piša 23. 7. 1894, preddelavec Rossino Augusto, Carloforte (Ca) 28. 12. 1900, risar Saccani Alfredo, Spezia 21. 5. 1902, električar Sassano Fidia, Taranto 5. 1. 1904, uradnik Serbandini Giovanni, Chiavari (Ge) 16. 8. 1912, profesor Scarazzati Dlrce, Milan 15. 12. 1920, služkinja Tombetti Giuseppe, Cesena (Po) 3. 8. 1902, Torraoca Osvaldo, Spezia 1. 7. 1899, pek Vaselli Oreste. Piša 30. 6. 1915, mehanik Vienco M»rgherita, Cambiano (To) 6. 1. 1895, delavka 30 — — 16 — — oproščen 4 — — 8 — — 2 — — 2 — — 30 — — 6 — — 30 — — oproščen 30 - — 3 — — 20 — — 4 — — 2 — — dosmrt. ječa 3 — — 12 — — 8 — — 2-------- 8 — (Nadaljevanj• sledi J Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14.2, najmižja 12.6, ob 19. url 13,4 stop., zračni tlak 1024,3 stanoviten, veter 6 km/h severozahodnik, vlaga 76 odst., morje skoraj mr no, tempe-ratura morja 17.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 5. novembf* ZAHAR Sonoe vzide ob 5.60 In zaton* 16.47 — Dolžina dneva 9.57 " na vzide ob 1.3S im zatone ob >'■ Jutri, ČETRTEK, 6. novembf* LENART OBNOVITEV SINDIKALNE DEJAVNOSTI Zaradi stavke šoferjev avtobusov bo dvakrat prekinjen javni promet Stavka šoferjev ACEGAT bo danes od 9. do 11. in od 18. do 20. ure Sestanek tajništev treh pokrajinskih kovinarskih sindikatov črtovanju prekinitev dela, v okviru splošne zaostritve pritiska, ki predvideva v prvih dveh tednih tega meseca 24 efektivnih ur (tri delovne dni) stavk. Otvoritev novega sedeža KD v Nabrežini Včeraj so odprli v Nabrežini nove prostorne tamfcaijišnje sekcije Krščanske demokracije. Običajni trak Je prerezal predsednik deželnega sveta RJtoeeai, ki se je udeležil o-tvorilbve. Pri tem je imel uradni govor, v katerem je med drugim de- Od 9. do 11. ure in od 18. do 20. ho v Trstu zastal mestni avtobusni in fllPbusnd promet zaradi stavke uslužbencev mestnega javnega prevoznega podjetja ACEGAT. Stavko so na vsedržavni ravni oklicali trije strokovni sindikati za današnji dan, krajevnim zvezam pa so prepustili samostojnost pri določanju umika za prekinitev dela. Prva jutranja prekinitev bo izvedena potem, ko bodo delavci in uradniki velike večine podjetij že na svojih detavtnih mestih, večje nevšečnosti pa bo stavka povzročila zvečer, ker bo javni promet ustavljen prav v najbolj kritični url. S tem hočejo uslužbenci javnih prometnih zvez opozoriti javnost na svoje probleme in na zahteve, ki zadevajo skorajšnjo obnovitev delovne pogodbe na vsedržavni ravni. Po novembrskih praznikih se polagoma obnavlja tudi druga sindikalna dejavnost, ki ni izgubila na ostrini, kar dokazuje v prvi vrsti potožaj med najbolj bojevitimi delavci, pripadniki kovinarske stroke. Vsedržavne sindikalne zveze so že napovedale splošno zaostritev pritiska na delodajalske organizacije «Confindustrio», CONFAPI in Javni «Intensind», ki so do sedaj pokazale premalo dobre volje na pogajanjih in prej dokazale, da težijo k zavlačevanju s podpisom pogodb, v upanju, da se bo močno sindikalno gibanje izčrpalo. Tej Strategiji »zavlačevanja« odgovarjajo sindikalne organizacije s prefinjeno taktiko »razčlenjenega« pritiska, M Je v veliki večini primerov zalo učinkovit, hkrati pa v najmanjši možni meri vpliva na žrtve, ki jih morajo ob koncu meseca prenašati stavkajoči. Gre takrat za še intenzivnejšo koordinacijo razčlenjenih prekinitev dela v podjetjih, kjer je naloga tovarniških od. borov preučiti vse možne načine boja. Naloga tovarniških odborov, ki delujejo na delovnih mestih samih je, da preučijo način proizvodnje in povezanosti posameznih dejavnosti obratov in skupin delavcev z namenom, da se s čim večjim razčlenjevanjem prekinitev dela (po obratih, strokah, izmenah iitd.) za čim dalj časa prekine ali zavre proizvodna dejavnost podjetij. V tem smislu bo danes na sedežu NDZ v 171. Pandares 8 sestanek treh tajništev kovinarskih sindikatov FIGM-OGIL, SLM-CCdL in F IM - CISL. Sindikalisti se bodo dogovorili o čim smotrnejšem na-MiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiriiiiimimiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMAiiniii POMEMBNO NAROČILO ARZENALU-SV. MARKU «Corinthia» in «Sylvania» modernizirani v Trstu? Predelava obeh 20.000-tonskih ladij v moderni potniški enoti naj bi trajala 24 mesecev in stala 20 milijard lir jad, da je Krščanska demokracija v nabrežimski občini zlasti v zadnjih letih pokazala duha odprtja in voljo po sodelovanju z vsem prebivalstvom. Na ta način se je omogočila plodovita izkušnja sodelovanja med državljani itaflijainSkega in slovenskega jezika v ozračju svobode, spoštovanja in medsebojnega razumevanja, je dejal Rlibezzi. Potem ko je župnik Rejec blagoslovil novi sedež, so spregovorili tajnik sekcije BertoUdno, pokrajinski tajnik KD Coloni in podžupan Cor-beri, ki je prinesel udeležencem pozdrave župana Legiše. Coloni je pohvalil člane stranke, ki da so anali razumeti novi položaj ter začeli izvajati politiko demokratičnega odprtja. Med drugimi sta se u-deležila ceremonije tudi demokrist-janska poslanca Belci In Bologna. SESTANEK DEŽELNEGA G0SP0DARSK0-S0CIALNEGA ODBORA V novem petletnem gospodarskem načrtu se bodo lotili rešitve bistvenih vprašanj Pri tem pridejo v poštev gradnja stanovanj, prometne zveze, socialno skrbstvo, kmečka lastnina itd. - Obširno poročilo odbornika Stopperja o «načrtu 80» V preteklih dneh se je sestal deželni gospodarsko - socialni odbor, ki mu je predsedoval prof. Caisolo. Na sestanku je odbornik za načrtovanje Stopper poročal o deželnem gospodarskem načrtu s posebnim poudarkom na tako imenovani »načrt 80«. Odbornik Stopper je omenil osnove, M. so bile značilne za začetek politike načrtovanja v Italiji, pri čemer je začel pri tako imenovanem osnutku »Vanoma« in dodatni noti La Malfe in poročilu «Sara-ceno« pri prvem osnutku, M ga je izdelali minister Giolitti. Na kon. cu se je spomnil še na petletni gospodarski načrt 1965-1970 ter orisal osnovne točke načrtovanja na vsedržavni in deželni ravni. Na eni strani so metode in postopki na- ........................mm.........................mm,.,..... PROSLAVA PRAZNIKA ZMAGE V TRSTU Ceremonija in govori na obrežju ob podelitvi bojne zastave križarki Obrambnega ministra je zastopal admiral Spigai Prisotna tudi hči predsednika republike Saragata Osrednja ceremonija ob včerajšnjem prazniku zmage je bila izročitev bojne zastave posadki nove križarke »Vittorio Veneta«, ki je zasidrana z drugimi vojnimi ladjami pred Trgom Unita. Križarka «Vittorio Venete«, ki so jo dogradili leta 1965 v ladjedelnici v Ca-stellamare di Stabia, je dolga 170 metrov in široka 19,40, na njej je vkrcanih skupno 560 častnikov in mornarjev. Ceremonije, ki je skupno z mašo trajala dobri dve uri, sta se udeležili tudi hči predsednika Saragata Ernestina Santacatterina, ki je botrovala pri splavitvi omenjene križarke, in grofica Maria Pecori Gi-raldi, vdova po admiralu, ki je poveljeval bojni ladji »Vittorio Venete« v zadnji vojni. Obrambnega V zadnjem času se v tržaških poslovnih krogih panavtno govori o večjem naročilu za «TržaSki arzenal Sv. Marko«. Po zadnjih vesteh naj bi neki brodar iz Monitecarla prepustil tržaškemu obratu predelavo dveh 20.000-tomskih potniških ladij v luksuzni enoti. Ladji naj bi bili »Corinthia« in «Sylvania», o katerih je bil že govor v našem mestu pred pol leta, ko se je zdelo, da ju bo «Tržaškl arzenal -Sv Marko« res predelal v modernejši enoti. V «dobro obveščenih« krogih so tedaj vedeli povedati, da Je obrat zahteval preveč za predvideno delo, ter da je zato brodar obrnil drugam, verjetno v Zahodno Nemčijo. Sedaj pa kaže, da so Nem. ci Se več kalkor «Tržaški arzenal -Sv Matko«, in da 'bo zato najbrž v kratkem dosežen sporazum o predelavi obeh ladij v Trstu, še ta teden naj bi prispel v naše mesto predsednik Fincantieri ing. Guani, k! nal bi bil med sopodpisniki u-strezne pogodbe. Delo na ladjah naj bi po nekih informacijah trajalo 24 mesecev, celotna vrednoist opravljenih del pa naj hi se sukala na višini 20 milijard lir. Kam so se odločili letošnji maturanti ? V juliju je na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu maturiralo 74 diiakov, od katerih sedem dijakov ni izdelalo. Marsikoga bo za: nimalo, kam so se vsi ti mladi ljudje usmerili, če so nadaljevali študij ali jih je bolj zamikal takojšnji zaslužek. Postavili si bodo vprašanje, če se je večina dijakov odločila za humanistične vede, ali za znanstvene predmete in v katerem mestu bodo absolventi nadaljevali svoj študij . Nepopolni podatki, manjkajo namreč podatki za tri dijake, in sicer za enega iz realne gimnazije in za dva s trgovske akademije.^ nam kažejo, da se je nekaj več kot tretjina absolventov s štirih tržaških višjih srednjih šol odločila, da pojde delat. V Trstu se je zaposlilo kar 27 dijakov, največ seveda s trgovske akademije, edine šole, ki nudi zaključen študij, zaposlilo pa se je tudi pet absolventov z ostalih šol. Od 37 dijakov, ki se niso zaposlili, se jih je polovica odločila za humanistične vede, druga polovica pa za znanstvene. Večina absolventov je ostala v Trstu. Od 27 se jih je kar 17 vpisalo na znanstvene oddelke, deset pa na humanistične vede. Pritegnile so jih predvsem medicinska, ekonomska in tehnična fakulteta. Manj dijakov se je vpisalo na kemijo, po en maturant pa na matematiko, fiziko, farmacijo in biologijo. Med humanističnimi vedami so izbrali največkrat literarne vede in pedagogiko. En maturant se je odločil za prevajalski tečaj, eden za filozofijo in dve absolventki z učiteljišča za tečaj za nadzorstveno službo. Ostali dijaki so odšli v Ljubljano, razen absolventke s trgovske akademije, ki bo študirala jezike v Benetkah. Kar tri realčan-ke in ena maturantka s klasičnega liceja so na psihologiji, po en maturant pa na romanistiki, na a-kadamiji za likovno vzgojo, na e-konomiji, na fakulteti za politične vede in na medicinski fakulteti. Dijak, ki se misli vpisati na ljubljansko medicinsko fakulteto, je maturiral na trgovski akademiji in to je menda drugi primer, da se absolvent te šole vpiše na medicino. V Ljubljani so bruci že začeli s predavanji, za tržaške bruce pa se bo začelo redno akademsko leto sredi tega meseca. Vsem novim akademikom voščimo veliko uspeha pri študiju, mladini, ki se je zaposlila pa želimo, da ne bi pozabila na svoj narod. Slabost na cesti 60-letma Marija Božeglav vd. Carli iz Trebč št. 103 je v spremstvu vmiuikdnije 21-latne Naidije Bellini — Trebče št. 131 — šla skozi vas, ko se je naenkrat zgrudila na tla in obležala nezavestna. Vnukinja jo je pospremila v splošno bolnišnico, kjer so jo ob 21.40 sprejeli in skušali v posebnem centru spraviti k zavesti. Dejansko je ženska imela težave z dihanjem, šlo JI je na bruhanje In njena koža je postala čedalje bolj siva. Vzroki njene bolesti še niso znani, zdravniki so si pa pridržala prognozo. Admiral Spigai izkazuje čast praporom Trsta, Vittoria Veneta vojne mornarice ministra je zastopal admiral Virgi-ho Spigai, deželo podpredsednik deželnega sveta Pittoni ter podpredsednik deželnega odbora Moro. Prisotni so bili tudi župan Spaccini, vladni komisar Cappellini, komisar na pokrajini Molinari, nekateri parlamentarci, poveljniki vojaških e-not in predstavniki raznih bojevniških organizacij. Ko so mestni stražarji prinesli prapor mesta Trsta in prapor Vittoria Veneta, ki sta odlikovana z zlato kolajno, se je začela svečanost z mašo, ki jo je imel vojaški generalni vikar msgr. Giovanni Corazza. Po maši je bila blagoslovitev bojne zastave, ki jo je poveljniku križarke Vittoriu Ma-rulliju izročila grofica Pecori Gi-raldi. Ob streljanju salv so na kri- žarki dvignili bojno zastavo, nato pa so si sledili kratki nagovori. Grofica Pecori Giraldi je izrazila svoje zadovoljstvo, da je lahko izročila zastavo, župan iz Vittorio Veneta je pripomnil, da se njegovo mesto, ki si je v odporništvu zaslužilo zlato kolajno, čuti povezano z mornarico, ki naj čuva priborjeno svobodo. Poveljnik križarke je poudaril. da se posadka križarke ob prevzemu bojne zastave zaveda svoje dolžnosti; admiral Spigai pa je prinesel pozdrave obrambnega ministrstva in opozoril mornarje na njihove dolžnosti. Po zaključku ceremonije je bila na križarki mala zakuska za predstavnike oblasti in povabljene goste. črtotvanja ter odnosi na deželni in vsedržavni ravni s posegi raznih socialnih plasti, na drugi strani pa načrti in sredstva za konkretno uveljavljanje načrtov. Odbornik za načrtovanje je orisal splošne črte predhodnega poročila c vsedržavnem gospodarskem načrtu za leta 1971-1975, ki je bolje znan kot »načrt 80». Ta načrt označuje predvsem vlogo Italije v sodobnem industrijskem razvoju ter jo vključuje v mednarodni kontekst gospodarskega dopolnjevanja in pomoči zaostalim državam. Pri tem skuša doseči popolno zaposlitev, izločitev razlik v gospodarskem razvoju. Načrt predvideva, dla so za splošni razvoj potrebni tudi razvoj kulture, strokovno usposabljanje, socialna varnost, zaščita in ovrednotenje am-bienta, obnovitev in reforma javnih uprav, deželna decentralizacija ter udeležba državljanov pri upravljanju socialnih služb. »Načrt 80» nudi kot predhodno sredstvo za izdelavo dveh petletnih načrtov 1971-1975 in 1976-1980 razne variante za maksimalno zaposlitev. Ko je orisal stališče deželnih sil, je odbornik pojasnil, da je komisija za meddeželno sodelovanje skie. niila, da ne bo postavila posamičnih zahtev, marveč da bo predložila zahteve o harmoničnem razvoju v državi, pri čemer ostane odprta možnost dialektičnega odnosa med deželami samimi ter med deželami in državo oh sestavljanju deželnih načrtov. «Načrt 80» pomeni, da se zavedajo, da terjajo socialne spremembe s pomočjo načrtovanja daljša razdobja kot je eno petletje, vsaj kadar se hoče gospodarski razvoj usmeriti proti določenim smotrom. Po drugi strani pa se z «načrtom 80» gospodarski razvoj podreja socialnemu. Tretja značilnost omenjanega načrta je priznanje potrebe, da se italijanska družba razvija na podlagi gospodarskega in socialnega palicerubrizma, oto sodelovanju javnih ustanov in zasebnikov, ki se ukvarjajo s kulturo in gospodarstvom. Glede dežel s posebnim statutom in odbora za načrtovanje je treba omeniti kritično pripombo, to je, da »načrt 80» sicer priznava policentrizem v zvezi z gospodarskim odločanjem ter socialni in kulturni pluralizem, da pa omejuje pluralizem javnih ustanov, še posebno pa dežel. Na tej osnovi so pripravili razne popravke, s katerimi naj bi se priznala aktivna vloga pri sestavljanju načrta. Pri raznih pogovorili so pokazali glede naše dežele največje zanimanje za deželno ureditev in njene implikacije. »Načrt 80» vsebuje nekatere nove zanimive predloge, ko ugotavlja v Furlaniji - Julijski krajini pogoje za intenziven gospodarski in urbanističen razvoj. Pri tem se omenja zlasti politika prevozov in cest, saj se Italija preko naše dežele vključuje v mednarodno cestno mrežo in promet. Omenjeni načrt upošteva pristaniške infrastrukture gornjega Jadrana, mednarodno letališče v deželi, železniški sistem ter meddeželni center za zbiranje in razpošiljanje blaga. Glede tega se strinja z deželnim načrtom. Dežela, pa še posebno meni, da bo okrepila svoj položaj v italijanski teritorialni ureditvi, upoštevajoč evropski kontekst. Na koncu je odbornik Stopper nakazal razne smernice, po Katerih se bodo ravnali pri pripravljanju drugega dela deželnega gospodarsko - socialnega načrta za leta 1971-1975. Dežela se bo pri tam okoristila z izkušnjami, ki jih je imela pri izdelavi prvega načrta in v razpravi o njem. Deželni odbor se bo v zvezi s tem posvetoval o predhodnem načrtu, o glav. nih smotrih in o splošnem načrtu, . mili,, nunmini,um lini iiiiuui PRIHODNJE DNI NA TRŽAŠKI UNIVERZI Zasedanja o naložbah tujega kapitala >e bo udeležilo 10 strokovnjakov Okroglo mizo bosta vodila prof. Calzolari iz Trsta in prof. Žuvela z Reke - Najavljena prisotnost tudi predstavnikov EGS tako da bo preko odbora CRES dobila razne napotke za vse ozemlje in za razne sektorje v zvezi s potrebami po razvoju v Furlamijd-Juldljski krajini. Sele na podlagi te zasnove bodo pripravili dokončen dokument. Pri tem se bo dežela opirala tudi na glavne smernice «načrta 80», to je Skušala bo uskladiti smotre vsedržavnega in deželnega načrtovanja. Pripravila bo dokument na znanstveni podlagi in s širokim ter sodobnim pogledom ne le na sektorske in teritorialne potrebe Furlanije . Julijske krajine v prihodnosti, marveč v okviru splošnega razvoja. Na koncu seje je predsednik Casolo predložil resolucijo, ki jo je odlbor odobril. V njej pravi, da bo odbor na podlagi glavnih smernic «načrta 80» ob sklicevanju na smotre vsedržavnega načrta in deželnega načrta nakazal osnovne izbire ter da bo pri tem v okviru politične usmeritve še posebno u-pošteval nujna vprašanja, ki bodo nakazana v odboru samem, kot so na primer stanovanjsko vprašanje, vprašanja prometnih zvez, socialnega skrbstva, prevozov in kmečke lastnine. Pri tem pa bo upošteval tudi področne načrte. Danes v Miljah seja občinskega sveta S prvo sejo, ki bo danes ob 20., se bo začelo jesensko zasedanje miiljsikeiga občinskega sveta. Na dnevnem redu so številne zadeve upravnega značaja, odobritev sklepov občinskega odbora, diskusija glede gradnje nove rafinerije Vin-cor pri Orehu in naprav za razipJi-njevainje cistern v Miljah, občinski proračun za leto 1970, proračun občinskega podjetja ACNA za prihodnje leto itd. Opekla se je z vrelo kavo Na dermatološkem oddelku so včeraj sprejeli 33-letno Marijo Cb> co iz Ulice delile Lodole 2 zaradi opeklin druge stopnje. V petek zjutraj si je skuhala kavo, ko se je pri nalivanju v skodelico oblila po rokah lin stegnih. 64-tetna Elema Monaro iz Ul. D’A1-viano 80 jo je pospremila v splošno bolnišnico, kjer so ji zagotovili da bo ozdravela v približno dvajsetih dneh. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom LEVSTIK - MAHNIČ MARTIN KRPAN Igra v dveh delih Danes, 5. novembra ob 16. uri v četrtek, 6. nov. ob 16. uri v petek, 7. nov. ob 16. uri v soboto, 8. nov. ob 16. uri Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave; ob nedeljah In praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Abonmaji so na razpolago vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma. Ustanovljen krožek «0lasbene mladine» 1940 so v Parizu in Bruslju ustanovili prve krožke «Glasbane mladine« pod pokroviteljstvom UNE SCA z namenom, da bi mladini približali glasbo in da bi pomagali mladim glasbenim talentom. V Italiji so leta 1952 ustanovili v Milanu glavni sedež italijanskih krožkov te vrste, ki so pod pokroviteljstvom predsednika države in ministrstva za javno vzgojo. Krožek naj bi bil apolitičen, podpirale naj bi ga članarine, javne ustanove in privatni podporniki. Sedaj so ustanovili tak krožek tudi v Trstu; v častnem odboru so: predsednik avtonomne pokrajine Furlanija Julijska Krajina dr. Al-fredo Berzaoti, tržaški prefekt dr. Lino Cappellini, tržaški župan inž. Marcello Spaccini, pokrajinski odbornik za šolstvo in kulturo Bruno Giust, šolski skrbnik Giulliano An-gioletti. upravnika gledališča Verdi Giampaolo de Ferra. predsednik avtonomne ustanove za turizem An. tonio Di Giacomo, predsednik novinarskega združenja Danilo Soli in 'skladatelj Giulio Viozzi. Do šestnajstih let znaša vpisni-na 1500 lir, od šestnajstih do tridesetih pa 2000 lir. Vse potrebne informacije dobijo interesenti v novinarskem krožku na Corsu ItaJia 12 od 17 do 19. ure. Slovensko gledališče v Trstt Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA V nedeljo, 9. novembra 1*®* ob 16. uri JOSIP JURČIČ DESETI BRAT Ljudske igrice Za oder priredil ANDREJ INKRET Režija: FRANCI KRI2aJ Scena: Avgust Lavrenčič Kostumi: Anja Dolenčeva Lektor: Majda Križajeva Glasbeno vodstvo: Edo Go*911 Uprava Slovenskega gledali*** v Trstu sporoča cenjenim J’ metnikom okoliškega in ned*« skega popoldanskega abonri* ja iz prejšnje sezone, da ? bodo z lanskimi abonmaji ***' ko ogledali predstavo Slov** skega ljudskega gledališča J* Celja »Deseti brat» name*‘“ «Kralja O.jdipa* v uprizori** istega gledališča, ki .je v V* ski sezoni za gornja abonm*J* odpadla zaradi nenadne bol*1' ni glavnega igralca. Vstopnice bodo v prodali 6. t.m. dalje vsak da od ** do 14. ure. Blok pri Sv. Barbari zaprt za avtomobile Obmejna policija sporoča, da bo mejni prehod pri Sv. Barbari danes. jutri in -pojutrišnjem (5., 6. in 7. novembra) zaprt za avtomobilski promet, in sicer zaradi del na jugoslovanski strani. Osebni promet se bo redno odvijal. Mejni prehod pri Orehu (Noghe-re) pa bo od 10. novembra dalj e posloval po zimskem urniku, to je od 6. do 19.30. Novi urnik bo veljal do vključno 28. februarja 1970 nuni iiiiiiiMtiiintf Inn, um iiiiii milili iiiniiniitiiiiDMtiimnmiiiiiiii iiiui m iMiiii,,,,,,,,,,,,,,,,! VČElIAJ ZAKLJUČENA RAZSTAVA V «KRAŠKI HIŠI» Hlavatyjevi kraški akvareli so vzbudili veliko zanimanje Po operaciji na očeh se umetnik dobro počuti in bo v kratkem spet začel «malati» Kakor smo že omenili v našem listu, bo tržaški center za dokumentacijo in proučevanje vzhodnoevropskih držav priredil v ponedeljek, 10. in torek, 11. novembra v prostorih gospodarske fakultete okroglo mizo o nalaganju tujega kapitala v Italiji in Jugoslaviji. Okroglo mizo pripravlja ISDEE v sodelovanju z gospodarskima fakultetama tržaške in reške univer- Za žrtve potresa v Banjaluki Marta Jn Rafael Kocijan 2.000, družina Race 10.000, Kiljan Fer-luga 2.000, mali N. N. 112. S prejšnjim zneskom 893.888 skupno 908.000 lir. ZBIRANJE DENARNIH PRISPEVKOV ZA ŽRTVE POTRESA v BANJALUKI se nadaljuje v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 od 9. do 19. ure in od 9. do 14. ure v upravi v Ul. sv. Frančiška 20. Naša solidarnostna akcija s prizadetimi po hudem potresu v Banjaluki se hitro približuje milijonu, medtem pa je naše uredništvo že navezalo stike z banjaluškim časopisom »Glas«, da se z njim dogovori o načinu najhitrejše in najučinkovitejše dostavitve zbrane vsote prizadetim. Zato vabimo vse tiste, ki bi s svojim prispevkom še hoteli priskočiti na pomoč prizadetim ljudem v bosanskem mestu, da to storijo čimprej in se tako vključijo v široko zastavljeno človekoljubno akcijo, ki je zajela vse jugoslovanske narode in mnoge dobrodelne ustanove v tujini. Poka žimo, da je v nas živ čut človečanske solidarnosti! ze. Razprave se bo udeležilo pet jugoslovanskih strokovnjakov z reške in zagrebške univerze, ter pet docentov s tržaškega vseučilišča. Vodila jo bosta izmenično profesor Claudio Calzolari predsednik IS DEE in dekan gospodarske fakultete na tržaški univerzi ter prof. Ivo Žuvela z reške univerze. Razprava bo zanimivejša, ker se je nanjo prijavilo tudi večje število gospodarskih pobudnikov in izvedencev iz Italije in tujine. Tudi osrednje vodstvo EGS bo poslalo na razpravo svoje zastopnike. Strokovnjaki bodo obravnavali probleme, ki so v zvezi z nalaganjem tujega kapitala v Italiji in v Jugoslaviji, tako z juridič-nega, kakor tudi z mikro in makroekonomskega vidika. Zanimanje za to okroglo mizo je v prizadetih poslovnih krogih zelo živo, saj se prav v zadnjem času marsikaj premika na tem področju. Med Italijo in Jugoslavijo so bili na primer v zadnjih mesecih doseženi nekateri sporazumi o tehnično industrijskem sodelovanju in o sodelovanju pri proizvodnji po-trošnih dobrin (na primer sporazum med zagrebškim podjetjem Rade Končar in pordenonsko tovarno Zanussi) in industrijskih polizdelkov (na primer sporazum med tovarno Snia Viscosa in Tovarno celuloze iz Medvod). Na finanč- nem področju pa je bil, kakor znano, pred kratkim ustanovljen mednarodni konzorcij za nalaganje kapitala v Jugoslavijo, za katerega je zagotovila pokroviteljstvo Mednarodna banka za obnovo in razvoj, medtem ko so pri njegovi glavnici poleg Jugoslavije soudeležene se ZDA, Japonska in nekatere zahodnoevropske dežele. Končno je treba upoštevati tudi dejstvo, da se v Jugoslaviji pravkar pripravljajo na adaptacijo zakona o tujih investicijah iz leta 1967 na potrebe sodobnega tržišča ter da bo v najkrajšem času predložen zvezni skupščini tudi nov zakonski osnutek o ustanavljanju jugoslovanskih podjetij in podružnic izven meja SFRJ (o tem osnutku smo napisali daljši sestavek v četrtkovi številki). Kolikor ne pride v prihodnjih dneh do nepredvidenih sprememb, bodo ob okrogli mizi nastopili naslednji izvedenci in docenti: na jugoslovanski strani prof. Petrovič, prof. Kompanjet, prof. Blaško in prof. Kraljič z Reke ter prof. Goldstein iz Zagreba, primus inter pares prof. Ivo Žuvela z Reke: na italijanski strani prof. Rondini, prof. Pa-ganello, prof. Marongio, prof. Pa-rinello in prof. De Ferra CI., vsi iz Trsta, prvi med enakimi prof. Calzolari. Prevajal bo po vsej verjetnosti prof. Nutrizio z Reke. Včeraj se je zaključila razstava Hlavatgjevih kraških akvarelov v galeriji tKraške hiše» v Repnu, ki je bila odprta od 11. oktobra in je privabila mnogo obiskovalcev iz mesta in kraških vasi. Na razstavi je bilo 20 Hlavatgjevih najnovejših akvarelov s kraško motiviko, ki so vzbudili veliko zanimanje in priznanje občinstva. Malo pred zaključkom razstave smo odšli v Repen in poiskali dr. Hlavatgja, liričnega pesnika z u-metniškim čopičem, ki v svojih akvarelih izpoveduje svojo globoko ljubezen do našega Krasa. Srečali smo ga pred uKmečko hišo» in navezali pogovor, najprej seveda o zdravju, saj je šele pred kratkim prišel iz bolnišnice, nato pa o razstavi. Po uspeli operaciji na očeh se dobro počuti in že kuje nove načrte. Vprašanja in odgovori se spremenijo v prijetno kramljanje z ugotovitvami, razmišljanji in humorjem, brez katerega si našega Hlavatgja ne moremo predstavljati. «Kako ste zadovoljni z razstavo?» «Zelo mi je žal, da nisem bil prisoten na otvoritvi. Nekaj dni prej sem moral v . nišnico zaradi operacije na oč Prijetno me je presenetilo, in in-: zdravniki v bolnišnici so se začudili in mi čestitali, ko sem prejel pismo s 73 podpisi prisotnih na otvoritvi, ki so mi poslali čestitke in voščila za čimprejšnje okrevanje. Vsem se ponovno najlepše zahvaljujem. Zadovoljen sem, da je bila razstava prav ta, v «Kraški hiši*, na Krasu, v svojem pristnem naravnem okolju. Tu je razstava mojih kraških akvarelov dobila svoj poseben pomen, svojo «štimungo». Seveda sem zadovoljen tudi zaradi tega, ker je razstava vzbudila tako zanimanje in pozornosti «Ali boste opustili kraško motiviko?* «Ne, nikakor ne. Zdaj čutim, da še bolje, globlje spoznavam Kras. Vsak dan odkrivam tostran in onstran meje, nove motive, nove čudovite kotičke. Po operaciji vidim zdaj spet dobro in bom v kratkem spet začel delati. Poleg kraških motivov pa me zelo privlačujejo tudi marine.* Med kramljanjem o akvarelih, Krasu, Kraševcih in morju, mi je napravil in podaril svojo in mojo karikaturo. Prisrčna hvala, dragi Hlavatg, in še mnogo, mnogo lepih dni in motivov. A. B. Smrtne posledice prometne nesreče Včeraj pnooči je na tretjem me-diioiiiLskerp oddelku umrl 73-letni Fe-liice Moscatelli iz Ul. Giacinti 20. V bolnišnico so ga sprejeli 16. oktobra zaradi hudiih ran in zlomov, ki jih je dobil, ko je mogoče nekoliko^ prehitro in premalo pazljivo prečkal Videmsko ulico. Vanj se je zaletela 36-letna Martina Udoviči por. Legovini iz Ul. Moro 36, ki je sedela za volanom svoje irmocenti IM 3. Zdravniki so si ta krat pridržali prognozo, včeraj pa se je njegovo stanje poslabšalo in ob tričetrt na tri je izdihnil. Vsedržavni sestanek jamarskih reševalcev V preteklih dneh so zaključili v Trstu prvi vsedržavni shod jamarske sekcije planinskih reševalcev. j® trajal Siri dni in na katerem je bilo prisotnih čez osemdeset i-talijanskih jamarjev, poleg seveda članov in odbornikov planinskih in jamarskih krožkov. To je prvič, ko so postavili problem jamarskega reševanja na državno raven. Prisotni so se razdelili na tri delovne komisije, ki so obravnavale vse mogoče probleme glede podvodnega jamarstva, jamarske tehnike in pa jamarske medicine. Naj večjo pozornost so posvetili reševanju in to od običajnih načinov, pa do tistih, ki jih še preizkušajo. Govor je bil tudi o dihalnih napravah in pripomočkih med reševanjem in pa o prvi zdravniški pomoči v primeru nesreče. Ena od komisij je načela problem, ki zadeva pripravo jamarskega priročnika namenjenega vsem ki se nameravajo ukvarjati s to panogo. Nekatere vaje oziroma dokaze so izvedli v slikovitih jamah ki so raztresene po našem ozemlju. Veliko zanimanje je iizzval mi-naaturni sprejemnik-oddajnik, ki ga je izdelal tržaški jamar in obenem radioamater. Gre za zelo majhno napravo, ki jo pritrdijo na čelado in omogoči reševalcu da med reševanjem samim oddaja in ima istočasno popolnoma proste roke. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) „ Ba,rb0,'„Carmel' Tr* Garibaldi 4. Giust-, ul. Bonomea 93 (Greta). Go-dina AIFIGEA, Ul. Ginnastica 6 G Papa, Ul. Felluga 46 (Sv Alojz).' nočna služba lekarn (od 19.30 do «.30) AlPAlabarda, Ul. Istria 7. Al Ga-leno, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5. Maz-zan. Trg Venezla 2 Darovi in prispevki V spomin na Stanislava Svaglja daruje družina Ana Guštini 5000 Ur za Dijaško matico VERDI Operna sezona 1969/70 se b°/ri,: 6. t.m. ob 21. uri z gala Pr*®!jtf baleta milanske Sca-le, ki bo n‘tt! pil z Adamovim baletom «G‘S1 jj (prvič v Verdiju) in Bartok* , »Čudovitim Mandarinom« (PfvC Trstu). . Glavni izvajalci v «Giselle» n Vera Colombo in Rudolf Nurey*v^(, «Mandarinu» pa Mano Pistoni F ^ ciana Savignano. Koreografiji s|Li Giovannija Corall ja oziroma Pistonija. Scene in kostumi Al**L( dro Bencis in Eugenio Guglie11” bi. Orkester vodi Paolo Pe1050, ,|d Pri blagajni gledališča Verdi 23-988) se nadaljuje prodaja vst£Tst>-za prvo in za naslednje tri P**, e ve, ki si bodo sledile v petek, *jj < soboto, 8. (vedno ob 21. uri) tet nedeljo, 9. nov. ob 16. url. . Zaradi številnih popraševanj vstopnicah, je vodstvo gledališča v di zagotovilo še peti nastop ki bo -zven abonmaja v poned*1' 10. novembra ob 21. url. Prva predstava, 6. nov. veli* no. d A v vseh prostorih, prvi P;., vitvl za reda B in C ter nei red A v vseh prostorih, _____________r;» za dnevni red v vseh prostor«1-Pri blagajni gledališča Verdi K, 23-988) so na razpolago abonri>l/.( izkaznice za operno sezono 19 za vse rede in za vse prostor*-TEATRO STABILE V gledališču Politeama Ross*1® ,-i jutri ob 20.30 začenjajo pr*d? $t-Coctea-ujeve trdejanke «Strašni rodnikii« v izvedbi skupine Alič* 0,. 11, Lida Ferro, Roldano LUP1-briella Poliziano in Aldo R**9 j) Predstave se bodo nadaljevaiefl,(. vključno nedelje v režiji Antona^, M« Majana. Scene (n kostumi ,V1J zio Monteverde. Vstopnice so v prodaji v Protti (tel. 36-372 In 38-457) z nimd popusti za abonente za Teatra Stabile. Nazionale 14.30 «1 lunghi glornl “lile aquile». Harry AndrevvS. chael Caine. ^ Fenice 15.30 «Quel maledetto Novak«. Yul Brynner. j, Grattacielo 16.30 «11 teone no». Katharine Hepburn m ‘ 0’Thoole Techncolor. :t. Eden 16.00 »La ca-duta degli ^i-Dirk Bogarde, 1. Thullin. Pfep dano mladini pod 18 letom. ^ Excelsior 15.00 «Nell'an-no del re», Nino Manfredi, E. M. sa‘j A-Claudia Cardinale. U. Togni*zZ Sordi. Ritz 15.30 «A-more mio alutaml’1-mca Vitt'. Alberto Sordi ^ Filodrammatico 16.30 «Bora (p Haydče Politoff, Corrado Pa.n1.' $ lorscope. Prepovedano mlall^Jjni) te morti«. Giuliano Gemrna- fn-Benvenuti. Technicolor 've -J pn' Aurora 16.30 «India.vapoUs,>-Nevvmann, J. Wos. .-»ard, 14 VVagner Technicolor. cc<- Cristallo 16.30 «Sento che sta sW fč dendo qualcosa». Jack Lem® chnicolor ,j Capitol 16.00 «11 cervello«. Da'|,eC|il1' ven, Jean Paul Belmondo. 1 color. . 19 tt* Impero 16.30 «Che cosa h* &uio*‘ quando si-amo rimasti a-l Doris Dav. Technicolor Vittorio Veneto 15.30 «Vedo " Silva Koščina. Nino ManU* j(1rf Ideale 16.00 «1 due deputati«- *r Franchl, C'ccio Ingrassia. Abbazla 16.00 «55 glorni a P^ve"' C. Heston, A. Gardner, D. Technicolor ZIMOVANJE Komisija za aorašč&J0^ mladino pri SKGZ priredi zimskih počitnicah zimov^ za otroke v Zg. Gorjah P Bledu. Pojasnila in vpisovamf pri SKGZ v Trstu, Ul-pa 9 TRŽAŠKA KNJIGARN TRST • Ulica sv. Frandišl** Tel 61-792 Novo: HEMINGWAY: Starec in 20 morje DZS 3.300 HEPEIITIIDOR Restavracija KRAS Vam nudi vsak svoj nagrajeni kraški menu. - Tel. 22-7^" ZUPANU IN OBČINSKIM ODBORNIKOM Vprašanja občinskih svetovalcev ^mestnih in okoliških zadevah Nanašajo se na probleme nekaterih slovenskih šol, ureditev raznih ulic, športnega igrišča v Padričah itd. Cprh*ilt*^sti^na svetovalka Jelka na marših odsekih z vso pairebno • . »c js postavila odbornici — ' ' 1 - ■ ■- v°’sty° prof. Elviri Faraguna dve Prasanji v zvezi s šolama v Krili, 'n v Uhci Kandler. Občinski T*>r Il:,j bi posredoval pri šolskem ooorniku za popravila, ki so po-v e£1'?. v slovenski osnovni šoli Kirfeu. Popravila se tičejo pred .®em sanitarij, kanalizacije in za ei-ne strehe nad vhodom. Priskr-“f11 naj bi tudi nove klopi, ker so J?re neuporabne, nove katedre in ^are. Poleg tega potrebujejo v č? pisalni stroj in harmonij, ki na; Pr^81,^1 ^il tudi v študijske namene. „°40bn° vprašanje je postavil tudi lrle“?va*ec slovenske liste dr. Raf-ko Dolhar. v zv^z* z otroškim vrtcem, ki je i-M? j, osnovne šole, je svetovalka .razii,a željo, da bi ga razširili, ker slakz^8^ v učilnicah, kjer bi v naj-®ibsetn primeru lahko bilo dvajset kka«n potrebna popravila, poleg te-gj. Pa ima šola premalo učilnic, jlUo temu, da obiskujejo učenci Jr° v dveh izmenah, dopoldanski Popoldanski. Tudi za to šolo je w'rebna modernejša oprema. Kmetovalec Fauste Monfalcon (PS jo| 1 ’a komunistična svetovalka v Burlo sta postavila vprašanje ti ZVezi s prebivalcu Ul. Vigneti, n»i0,s? ze v preteklosti pritoževali rn? kavami, ki jih imajo zaradi ^tmerije VINCOR. Zaradi izhlape-j^aja plinov so se morali stanovalci p^ečkrat zateči k zdravniški po-01. zaradi plinov in hrupa pa mo-"Jo nepredušno zapirati okna. r»Vfan°.Ya*cetn 50 obljubili, da bodo parijo zaprli, doslej pa do tega ^T^a še ni prišlo. Vpra- va*ka Gerbčeva je postavila lUJr®anje odborniku za javna dela 2ui> '*u .v zvez' s popravilom Ul. 2 f?ano in dodala k temu prošnjo to* Podpisi, da bi odbornik sam veni nujnost popravil, n« ,2vez-i s prepovedjo parkiranja ^dvoriščih stavb TNAIL pri Sv. W’ J® postavil vprašanje svetova-toB^rblUp Fausta Monfalcon. Ta tom?^ 1)0 povzročila težave s gametam v bližnjih ulicah in sta-Z a ,1 se bodo s težavo preskrbeli šči vorn' ker so vhode na dvori-^ zaprli. »tavijtovalec Gombač (KPI) je poči,:.1* °dborniku za javna dela Moc- ch^VP^šanje v zvezi z Ulico Martiči k* Je preozka, da bi se po je j!.Promet nemoteno odvijal; ulica 2e italc obremenjena, ker po-leo ujesta z vasmi nad njim, pce V*(ifga se je v zadnjih štirih letih ta ib četrti prebivalstvo povečalo VOO-SOO družin. kej. , za pešce je prehod težaven, nilj ata dve tretjini ulice brez ploč-lo i:',r° mnenju svetovalca bi bi-botflrv- razširiti divojni ovinek pri jo tečnem vrtu, odstraniti živo me-fcižis- z Ulice Felluga in razširiti •bi jCe Ulice Marchesetti s cesta-HjCtJa -na Katinaro, v Lonjer in Tur?nje‘- reien *. Ubca Valmaura ni dovolj u-ri so8' \tan°valci poslopij v tej uli-Pa h,Se fe Preb časom pritožili, ker govora n^b°vo pritožbo ni bilo od-žnD. a’ Je o tem problemu postavil Cw!a vprašanje svetovalec Lino in ?aun- Načrt za popravilo ulice konSiUs.trezno razsvetljavo so do nis^b.ze leta 1968, doslej pa še C^nistič t Postavlja vprašanje v zvezi toi okT11.: ki ga povzročajo stroji svetil nJi železniškega obvoza pri P<>seh* u v Darkovi ja h. Ropot je Pjin n ° ,nales Je predvajal počasno igro, katere so se polagoma nalezli tudi Italijani, zlasti v obrambi. Igra je tako postala neprivlačna in tudi taktične zamisli Valcareggija niso bile najbolj posrečene. Vratar Albertosd je bil praktično - vso tekmo ■tiifiiiiiiiiiuiiiMiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii 1111111*11111111111 mn iiitiiiMii>iii"i •1111111111111""" mi ii>iiiiiiiii umi MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Gaja-Edera 6:0 (2:0) Gaja vodi na lestvici nezaposlen, edlndkrat, ko so Wa-ležand prišli pred njegova vrata in sprožili (ne preveč oster) strel pa je brez potrebe kapituliral. Srečanje tako ni bilo posebno zadovoljivo, vsekakor pa je dalo Italiji to, kar je nujno potrebovala pred zadnjo in odločilno tekmo te skupine, pred tekmo z Vzhodno Nemčijo, namreč zmago. Po tem srečanju je lestvica te skupine naslednja: Italija V. Nemčija Walas 3 2 3 2 4 0 1 0 1 0 0 4 7 3 5 7 4 5 3 10 0 V tekmi mladih odbojkaric Zarja-Breg 3:0 ZARJA — BREG 3:0 (15:10, 15:12, 15:7) ZARJA: So., Si., D, Križmančič, M. in S. Metlika, N. in D. 2agar, Cok, Čufar. BERG: M. in T. Sanoin, M. in F. Slavec, Zobec, Manin, German, Lindič, Boneta. Včeraj sta se na igrišču Slomškovega doma v Bazovici pomerili ženski mladinski postavi Zarje in Brega. Domačinke so gladko zmagale in so zadovoljile s prikazano igro. Breg, za katerega so nastopile le igralke diruge ekipe, se je u-piirail nasprotnicam, a njegovo tehnično znanje je bilo v primerjavi z znanjem Bazovk pomanjkljivo. Ekipi iz dolinske dbčine je predvsem manjkal napad, medtem ko je bila igra v polju precej živahna. Mladinke Zarje so dobro gradile igro in uspešno zaključevale akcije s tolčenjem. Igra ni biila statična in vseh devet igralk je pozitivno opravilo svojo nalogo. f. v. NAMI INI TENIS 8. MEMORIAL M. FILEJ Mnogo tekmovalcev in lepi dvoboj Pred dnevi se je zaključilo tekmovanje v namtonem tenisu. Tekme so bile v prostorih Katoliškega doma v Gorici. Tekmovalcev je bilo preoej in tudi kvalitetno so bila posamezna srečanja na višini. V končni lestvici je prvo mesto zasedlo moštvo Sokola iz Nabrežine, ki se je pomerilo samo z zmagovalci z Goriškega in se ni udeležilo izločilnega tekmovanja. V kategoriji mladincev je med Goričani zasedel prvo mesto Šemo. liC Jožef. Drugi je bil Pavšič Rudi, tretji pa Frandolič Darij. Semoliča je potem premagal Peter Ulkmar (Softool) z 2:0. Med člani je med Goričani zmagal čemic Lucijan (štamdrež), za iiii"ii"ii"i"i"i"ii"ii"ii"iii"iiiiiiiiiiiiii""iii"iiii"iii"""iii"iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"iiiiiiiiiif"iiiiiiii"iiii"iiiiii"i"iiii""iiiiiiiiiM"ii"""i"i""i"i 3. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA Baiovti in Podionjerti zmagali GAJA: Kante, Metlika, Stranščak, Sosič, J. Grgič, Radesič, D. Grgič, Rismondo, Gojča, I. Grgič, Glavina, Vrše. EDERA: Galliani, Spallina, Pel-la, Viviani, Bassanese, Vecchio, Ma-tiassi, Milano, Zippo, Tenini, Gro-passi. KOTI 7:3 za Ga jo. STRELCI: 10’ Rismondo, 33’ Radesič, 10’ Vrše, 16’ Sosič iz enajstmetrovke, 25’ J. Grgič, 37’ Radesič iz enajstmetrovke. Tekma se je odvijala po oblačnem vremenu, na precej slabem igrišču. Gaja je zmagala tudi proti Ederi. Že sam izid pove, dd je do te zmage prišla na lahek način in je brez težav nadzorovala nasprotnike. Ede-ra je, nasprotno, prikazala neurejeno igro, pa tudi brez volje do zmage. Poleg tega je bilo tudi obnašanje njenih igralcev slabo, saj jih je motilo celo navijanje občinstva v slovenščini. Kljub temu je bila tekma napeta in lepa. Pri Gaji je manjkal odlični branilec M. Kralj. Že v prvih minutah igre je bilo mogoče opaziti, da bo Gaja igrala pretežno v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Rismondo je že po 10' povedel- svojo ekipo v vodstvo, ko je od vratarja odbito žogo iz razdalje enega metra potisnil v mrežo. V 27’ je Stranščak z glavo odbil proti mreži, a vratar je iz-boksal v kot. Minuto kasneje je sodnik izključil Spallina zaradi surovega vedenja. V 38’ je bil uspešen še Radesič. V drugem polčasu je pri Gaji namesto branilca Metlike vstopil v moštvo Glavina. V 7’ je Vrše z diagonalnim strelom povišal izid. V 16’ je Rismondo preigral vso obrambo, v kazenskem prostoru pa ga je zrušil branilec Viviani. Enajstmetrovka! Sosič je z lepim strelom zadel mrežo. V 25’ je Vrše streljal iz kota in J. Grgič je žogo preusmeril pod prečko. Zadnji zadetek je padel v 37’. Rismonda so podrli v kazenskem prostoru in Radesič je enajstmetrovko spremenil v gol. Sodnik je poleg tega gajevcem razveljavil še dva zadetka. Po tekmi je zavladalo v taboru navijačev Gaje seveda veliko veselje. Kot za mmivost navajamo podatek, da je Gaja lani prav tekmo z Edero zgubila s 7:1. Petor KOLESARSTVO Na mednarodni kolesarski dirki za dvojice, veljavni za nagrado Ba-racchi st$ zmagala Vam .Springei in Agostino. Motta in Ritter sta bila druga, šele na tretje mesto pa s« je uvrstil Merckx z Boifavo, * * * CIUDAD MEXICO, 4. — Belgijec Bračke je skušal v mehiški prestolnici postaviti nov svetovni rekord v enourni kolesarski vožnji. Njegov podvig pa ni uspel. Po desetih minutah vožnje je namreč odnehal. Zarja — Devin 2:0 (2:0) Po zadnjem spodrsljaju je Z ar-! Ja včeraj na padirlškem igrišču o svojiia prvi točki letošnjega prvenstva. Dva goda razlike sta nre-maijihino plačilo za Bazovce, ki so v prvem polčasu. In predvsem v drugem, popolnoma nadvladali nasprotnika. Devin je v drugi polovici igre le branil svoja vrata in le sreči se lahko zahvali, da ni še vsaj dvakrat žoga končala svoje poti v mreži. Devlnčani so le proti koncu tekme nekajkrat prešli polovico 1-grišča in to le z neučinkovitimi napadi. Zarjaši so dobro opravljali svojo nalogo. Žagar 1n Baldasin sta zalagala napad z uporabnimi žogami, ki sta jih krili, Branko Grgič in Kalc, sistematično pošiljali na sredino nasprotnikovega kazenskega prostora. Za požrtvovalnost je treba pohvailiti Valentiča., ki Je v drugam polčasu zadel vratnico. Poleg tega je še kopica njegovih strelov le za las zgrešila nasprotnikovo mrežo. V domači obrambi so vsi braz Izjeme dobro zaigrali, nad vsemi pa je tokrat Izstopal Maks Križmančič, ki igra od nedelje do nedelje bolje. Obrambo pa bomo ocenili pri težavnejših nastopih, kajti danes je bil nasprotnikov napad prešibak. V vratih je tudi to nedeljo nastopil Coassdn, ki je bil prejšnjo nedeljo eden od glavnih krivcev basovske-ga poraza. Pričakovali srno, da bomo takrat videli spet na igrišču Batoudra, ki je v nastopih na turnirju športnih Iger dokazal, da je v farmi. Trener pa je raje vztrajal in tudi včeraj nas ni Zarjln vratar zadovoljil. V začetku prvega polčasa Je bi- la igra precej izenačena in se je I Brez divotna so vsa moštva priikaza-odvijala pretežno na sredini igri- la 'kvalitetno igro, s katero 'bd lah-šča. Po polurnem igranju pa je I ko nastopali na vsa/kem deželnem Zarja odločno prevzela vajeti igre I nogometnem prvenstvu. Poleg tega V nedeljo je bolgarska namiznoteniška ekipa Akademika iz Sofije odpravila slovensko reprezentanco Trsta s 5:0 v svoje roke. V 32’ sta Valentič in žagar prodrla z lepimi podajami do kazenskega prostora. Tu je žagar preigral nasprotnika, ki ga je podrl. Med padcem pa je žagarju uspelo brcniti žogo in tako presenetiti vratarja, ki je medtem zapustili vrata. Pritisk Zarje se je nadaljeval in v 39’ je bil rezultat podvojen. Grgič je izvedel kot, Delise je z glavo preusmeril žogo do Kalca, kii jo je v voleju poslal v spodnji levi kot mreže. V drugem polčasu Je bazovska e-kipa razpolagala z nasprotnikom, ki jo povsem odpovedal. Devinčani so le mašili ((luknje« im so le proti koncu zaigrali nekoliko bolje. f. v. Union — Coop 2:1 (2:0) V drugi tekmi tretje amaterske kategorije je na stadionu «1. maj» podlonjerski Union premagal enajsterico Coopa z 2:1. Za Union je bil v 11’ in 34’ prvega polčasa u-spešen Fontamot. Tržačani pa so v drugem polčasu skrajšali razdalje, ko je branilec Uniona Kramer-Steter zagrešil banalno napako pred vrati ter tako pritegnil vratarja proti sredi igrišča. Podlonjerci so biil skozi celotno tekmo v premoči. zapra vlili pa so kup izrednih priložnosti za zadetek. Napadalci so bili netočni tn se pred nasprotnimi vrati niso znašli. Največ priložnosti za gol je imel s svojimi pro. dori na krilu Rado Križmančič. katerega pa se je držala precejšnja smola. Unionu se še vedno pozna, da mu manjka odločen realizator, ki se ne bi zmedel prav v odločilnem trenutku. Na splošno igra moštvo še kar dobro, pozna se mu trda trenerjeva roka, saj vlada v vsej ekipi izredna disciplina. Morda bi potrebovala obramba nekaj popravkov, saj ni zdržala vsega poteka igre. Nekateri igralci pa se zadovoljijo z rezultatom, doseženim v prvem polčasu, nasprotnik pa nato prevzame pobudo v svoje roke, kot se je to zgodilo s Cocpom. Le malo je manjkalo, da ni Union odnesel domov le pičle točke. In to iz tekme, v kateri bd moral biti absoluten gospodar. Precej kritično Je, da ekipa, ki se Je lani vsidrala na tretje mesto, le s težavo zunanje proti šibkim moštvom. Koliko ekipa zares velja, bo razvidno šele ': srečanj z enakovrednimi ali bolj kvotirantond nasprotniki. Radi MEMORIAL M. FILEJA Hrast in Mladost A v finalu Včeraj je bi-lo na igrišču pri gluhonemih zelo zanimivo polfinalno tekmovanje nogometnega turnirja. pa so si zmagovalci in premaganci prijateljsko stisnili roke in sl čestitali, kar se že redkokdaj vidi na naših igriščih. Izidi: HRAST — MLADOST B 1:0 HRAST: Gengoleit, Cotič, Jarc B„ Jarc M„ Jarc R., Frandolič, Peric B„ Peric A., Špacapan, Colja, Nelcd. MLADOST: Jelen, Dušman, Devetak, Fontainot, Šuligoj B„ Šuligoj A., Gergolet N„ Cotič A., Gergolet M., Gergolet C. To srečanje je bilo že od vsega začetka zelo izenačeno in oba nasprotnika sta bila uravnovešena. Sledile so si lepe akcije na obeh straneh, ampak prvi polčas se je zaključil 0:0. šele 10’ pred končam drugega polčasa je Gergolet ocdal lepo žogo in Frandolič jo je neusmiljeno zabil v vrata. Vratar ni mogel prav nič pomagati. Tekma se je potem zaključila brez sprememb v rezultatu. * * * MLADOST A — SOVODNJE 2:1 SOVODNJE: Stanzani, Kovic, Kovic F., Cijaik, Tomažič, Ferfolja, Fajt, Zavadlav, Tomšič. MLADOST A: Gergolet M., Germ, Ferletič, Peric, Ullan, Lavrenčič, Zavadlav, Gergolet L., Rebula. Tudi ta dva nasprotnika sta si bila zelo močna, kar priča tudi izid 2:1 za Mladost A. Res je, da Sovodenj-cl niso imeli sreče in so izgubili nekaj zelo lepih priložnosti za gol. Lahko bi bil torej rezultat tudi drugačen, ampak Sovodenjoi so ugotovili: «žoga je okrogla» in se niso preveč jezili. V soboto, 8. novembra bo na 1-grlšču pri gluhonemih finalno tekmovanje med moštvi Mladost A in Hrast za 1. in 2. mesto in med Sovodinjami in Mladostjo B za 3. in 4. mesto. Začetek tekmovanja bo ob 2.30 popoldne. • • * V tem tednu se bo začelo tudi tekmovanje v košarici, ki je zadnja disciplina na sporedu na letošnjem Memorialu, čas za prijavo je do danes 5. novembra ob 20.30. Sp. njim pa sta se uvrstila Lavrenčič Mario (Mladost) in Ootiič Boris (Hrast). V finalu pa je Oat-tonar (Sokol) premagal čemica (2:1). Dekleta so nastopila v kategorijah mladink In članic. Med mladinkami je prvo mesto zasedla Prinčič Darija ('DOM), drugo Paiolebti Alfreda (DOM) in tret. Je Prinčič Loredana (DOM). Med članicami je zmagala Prinčič Neva (DOM). Druga je bdla Paulin Nataša, tretja pa Paolebtl Milojka (obe od moštva DOM). Zelo zanimivo je bilo tekmovanje med moškimi ekipami, zlasti finalna srečanja. Spet je zmagalo moštvo Sokol (Ukmar, Oattonar), proti kateremu sta klonila goriištoa zmagovalca Komel in Pavšič od moštva DOM (2:3). Med gorišitoimii moštvi se je na drugo mesto uvrstil Hrast (Gergolet, Cotič), na tretje pa Mladost (Gergolet Mario, Lavrenčič). NOGOMET TURIN, 4. — V ženskem nogometnem tekmovanju za evropski pokal je Italija v finalu premagala Dansko s 3:1. ODBOJKA MOŠKA B LIGA Tradicija je obveljala: Pagnin zopet premagal Bor BOR: Sergij in Klavdij Veljak, Vodopivec, Pučka, Plesničar, Uršič, Starc, Franko. Kot smo že poročala, se je v soboto začelo moško odbojkarsko prvenstvo B lige. Bor je svojo prvo ■tekmo odigral v Padovi s tradicionalnim nasprotnikom, gasilskim moštvom Pagndnom. Tudi tokrat je tradicija žal prevladala: borovci so se domov vrnili poraženi. Na potek igre, ki je trajala 70 minut, je negativno vplivala nerazumljiva trema igralcev. «Flavi» zato niso pokazali svojega dejanskega znanja in uigranosti kot v predprvenstve-nih tekmah. Prvi set, ki je trajal 17 minut, je praktično brez zgodovine za slovensko društvo: igralci med seboj niso igrali povezano in so bito. zato lahek plen nasprotnikov. O tem jasno priča tudi rezultat 15:5 za Pagndn. Drugi set je bil povsem izenačen do stanja 7:7, ko so domačini v kratkem času povedli s 13:7. Borovci so tedaj osvojili žogo in točko, a zapisnikar je pozneje odločil, da je baia postava zgrešena in iiplavin so s tem izgubili dragoceno točko. Gasilci iz Padove so """l"lllllll■ll""l""lllll"lllllllllllllllllllllllllllllll,IM, m,,),,,, l|l|i„iii"liiiiiii"iiii"ilii mi, "„iii"i"iim MLADINSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Lloyd-Bor 55:28 Poraženi tudi naraščajniki Bora Bor 55:28 (25:15) ŠZ Mladost vabi vse športnike iz Doberdoba in okoliških vasi na USTANOVNI OBČNI ZBOR ki bo danes, v sredo, 5. novembra v Doberdobu, v prostorih PD Jezero. Lloyd BOR: Sosič, Pertot S. 5, štokelj, Škerlj 2, Zavadlail, šare, Walter Hrvatič 4, Kralj 10, Stojan Hrvatič 7. LLOYD: Pur n, Sbaizero 9, Pison 2, Umer 6, Ritossa 6, ScaramelJi, Gottamd 2, Ferrind 6, De Rosa 11, Jerebica 13. PROSTI METI: Bor 6:18, Lloyd 5 na 10. Zaradi 5 osebnih napak je moral Škerlj zapustiti igrišče v 14’ drugega polčasa. V nedeljo so bili mladinci Bora zopet poraženi. Toda tokrat je bi! neuspeh pričakovan, saj so bili nasprotniki mladinci močnega tržaškega Lloydia. Ti so namreč zelo izkušeni in igrajo skupaj že precej let. To se pozna predvsem v napadu. V začetku je trener Čermelj poslal na igrišče običajno prvo peterko in sicer: oba Hrvatiča, Kralja, Pertota S. in Štoklja. Igra je bila takoj žii/vaihna in zato zanimiva. Borovci so se dobro borili pod košem proti višjim nasprotnikom. Med temi je izstopal pivot Jerebica, ki pa je že v 4. minuti zagrešil tretjo osebno napako. Trener ga je moral za,men jati. Priliko sta izkoristila Kralj in Škerlj, ki je v 8’ zamenjal Pertota S., s katerim je bulo tedaj lažje priti do odbitih žog. V drugem polčasu sta oba trenerja poskušala razne menjave in pri tem je precej trpela kvaliteta igre. Posebno v zadnjih 5’ sta obe ekipi zgrešili precej podaj Izid drugega polčasa je bil 30:13 v prid Lloydu. Treba je priznati, da so tokrat borovca kar dobro zaigrali. Hrvatiča sta uspešno urejevala igro, Kralj pa je odlično zaigral v vlogi pivata. 2«1 so biild tudi tokrat borovci zelo netočni v prostih metih. To napako bi bilo treba odpraviti na treningih. • » » NARAŠCAJNIŠKO PRVENSTVO Lioyd «A» — Bor 92:21 BOR: Milič, Derganc, Grgič 5, 2etko 1, Kosmina, Koren 4, Umek, Francia, Nadilišek 2, Barazutti 9. LLOYD: Sartori, Ricatti, Scolinl, Granduzzi, Trost, Donati, Jacopin, Ustolin, Fostdni. PROSTI STRELI: Bor 5:16, Lloyd 8:26. Zaradi petih osebnih napak so morali zapustiti igrišče Umek (B), Nadldšek (B), Trost (L) in Jacopin (L). Lloyd je bil trd nasprotnik tudi naraščaJniški ekipi Bora. V vrstah »plavih» se je pokazal neki napredek posebno v napadu. Spet se je izkazal Barazutti. Livij Pertot osvojili še dve točki in s tč*11 tudi set. V tretjem nizu so se sloveni0 fantje zbrali in začeli res dob1-0 igraltd. Takoj so povedli s 4:0, o8' to pa je bula do stanja 7:7 borba precej izenačena. Borovci so na*0 vodili z 11:7, nato 12:9 in so osvo jilu set. , Četrti niz se je začel v oflj® premoči Bora. «Plavi» so v p®**, minutah povedli kar z 8:1. Sed8j se jim je pa nekaj nerazumlji^ zataknilo: v naslednjih petih mi®’’ tah se je stanje na igrišču povs®® spremenilo in Pagmin je vodil 10:8. Začela se je borba obeh & sterk za vsako žogo. Pri s*®0! 14:12 za domačine smo bila P23 * * * * * * * * * * * * * * * * * 41 * **^ nervoznim in slikovitim akcijam J" obeh straneh mreže. Po petih ®* njavah servisa je Pagndnu koo® uspelo osvojiti zadinjo točko ih tem tudi dokončno zmago. , Pagniin je v tej svoji prvi te*® potrdil svojo staro in našim ig483 cem vedno znano vrlino: odli® obrambo. Igralci so zelo požrtv valno reševali vsako, tudi sta*1™ «nemogočo» žogo. V napadu P® 1 bila odločilna prisotnost Ceha Hu® hala, ki je znal v kritičnih V* nutkiji res odlično tolči. V «plavih» vrstah je žal pre^j8 dovala dezorganlzacija. Obramb®1 hala preveč statična in podaje 7*: krat netočne, kar je seveda (“L mogočilo učinkovit napad. Ce vSč mu temu dodamo še zdravstveh nerazpotoiženje nekaterih igrale*?’ je razumljivo, da je predvajala venska ekipa bolj medlo igro, ® zen v trenutkih zbranosti, kakrš® sta bila polna tretji in del četrt®™ seta. Trener «plave» ekipe Sergij ^ Ijak nam je v razgovoru, ki ga imeli z njim po tekmi, poved ■ da je njegov cilj povezati v fante v eno samo strnjeno e1lCZy Povsem bo onemogočen P°3av, K samezndh pobud, saj bo imel igralec svojo točno določeno logo. Povedal nam je tudi, d® . igralci med vestnimi treningi fL kazali viden napredek in ubljt® nam je dobro in pozitivno P4^ stvo, ‘ki bo zanimivo tudi Z® daice. INK* ROART BRADFORD ZaitlOrski • gospod Bog in gospodje Izraelci Humor ameriških črncev 23. GOVOREČI OSEL Da, hudi časi so bili takrat 7 obljubljeni deželi. In vse le sategadelj ker izraelski otroci liso morali hodita pred oblič- jem Gospodovim, že se je zde- o, da bo zdaj bolje, ko se je gospod Bog spet zanje zavzel, rako je bila na primer vojna 5 filistejci in vsi moški so od- tii z doma, da bi se bojevali, tn tam je bil človek, neki Bi- leam, ki ga je gospod kapetan pustil doma, da bi skrbel za staro Mrs, Deboro ter pazil, da bi sovražniki ne kradli konj im krav in kokoši in črn- cev in tako dalje. Bileam je dobro pazil na vse, a ni trajalo dolgo, pa so začeli mladi črnci uhajati s farme in sovražniki so kradli konje in oves im tako dalje, dokler ni ostal tam nihče razen stare Mis. Debore, Bi-leama in nekega starega, že zelo mršavega osla, pa imenu Judy. «Takole ne gre naprej, Ju-dy,» je rekel Bileam temu oslu. «Ti in jaz, oba morava iti ter najti kakšen nadomestek, sicer ne bomo imeli vse leto kaj v gobec vzeti, kakor kaže.» In tako sta Bileam in stari Judy šla ter delala na vrtu, orala in sadila zelenjavo. Bileam je bil zgovoren človek in, ker nd imel ljudi, da bi se z njimi pogovarjal, je govoril s starim Judyjem. «Ne greš ven iz graha?!» je kričal nanj. «Mi se moramo krmiti z grahom celo zimo, ti pa ga hočeš požreti že zdaj. Ce boš priden in boš še nekaj časa oral, ti dam morda v nedeljo pehar koruze.« Stari Judy je dobro slišal o peharju koruze, toda v nedeljo je videl, da je je dobil spet tako malo kakor po navadi. Hud je bil in naveličan Bi-leamovih obljub. In ko je Bileam nekega dne zopet govoril, se je Judy obrnil ter rekel docela glasno in predrzno: «Kje je tisti pehar koruze, ki si mi ga v torek obljubil?« Ko je Bileam to slišal, sl lahko mislite, kako mu je bilo ; udaril je osla z motiko, da se je Judy zgrudil. «Takole govoriš z menoj, ti osel?« je zavpil. «Jaz ne morem za to,» je odgovoril osel. «Kar slabo ml je že, ker venomer samo govoriš in te moram poslušati. In sedla sta Bileam in njegov osel ter se lepo pogovarjala o tem in onem, češ da žetev ne bo kdo ve kakšna, ker je premalo deževalo, In kako slabi so zdaj časi, ko so šli vsi v vojno in so sovražniki pokradli vso koruzo in kokoši in tako dalje. «Kje pa so letos sovražniki?« je vprašal Judy. «V gozdu na drugi strani za mestom,« je odgovoril Bileam. «No,» je rekel osel, «kaj pa če bi se midva, jaz in ti, pobrala ter šla in naredila med temi grdobami poseko zato, ker so nam pokradli koruzo? Jaz sem se že naveličal jesti samo rezanico. želim si koruze. In zadnja noga me tudi kar venomer srbi, z njo bi lahko dal marsikateremu razumeti, kaj so o njem mislim.« «Tega spet ne!« je rekel Bileam. «Gospod kapetan me je tukaj pustil, da bi pazil in čuval, in Jaz moram ubogati. Nikar ne misli, da se bojim, ne bojim se — toda nikamor ne pojdem.« Stari Judy se je spet zagrizel v grahovino in prenehal govoriti, toda zdajci je kar na lepem nastal tam ogenj in dim, iz dima pa je stopil gospod Bog. ((Bileam!« je zaklical gospod Bog. «Prosim, Gospod!« se je o-glasil Bileam. ((Govoril sem s teboj po starem oslu Judy, ti pa me nisi poslušal. Zdaj govorim s teboj iz ognja in dima, zdaj se odpravi iz mesta ter nasekaj sovražnika. Belci so imeli v bitki lepe priložnosti, a zdaj jim to nekam ne gre. Zato ti določam, da pojdi in daš sovražnikom, kar jim gre.« «Ampak, Gospod,« je ugovarjal Bileam, «to vendar ni moje delo, da bi se vmešam val, če se belci med seboj pretegajo. če bi šel tja in rekel belcem, kako naj premagajo sovražnike, si lahko prepričan, da me bojio brez obotavljanja obesili na prvi brzojavni drog, in nazadnje bodo rekli, da so me obesili sovražniki. Ne, Gospod. Sam prav dobro vem, kako je treba ravnati z gospodi belci. Razume se, da bi znal nasekati sovražnika, ail right, vem pa tudi, kar vem. Beli ljudje so mi bili doslej zelo dobri in ne maram z njima ničesar začenjati, da ne padem sam v godljo.« «Well,» je rekel gospod Bog.« s te plati nisem o tem premišljeval, Bileam. To je presneta situacija. Ampak po mojem načrtu, kakor sem si že preračunal pred daljšim časom, se mi zdi, da na svetu še ni takega človeka, ki bi si upal poraziti starega generala Zizare, in tudi nobenega, ki bi mogel poraziti sovražnika, dokler ne bo poražen stari Zizara. Zato ne o-staja nič drugega, kakor da greš ti, pa tudi če bi moral priti na najbližji brzojavni drog; o vseh drugih neprijetnostih še govoriti ne maram.« In tako sta Bileam ln gospod Bog sedla ter se pogovarjala in čim bolj sta debatirala, tem bolj se je zdelo, da bo moral Bileam vendarle iti na sovražnika. «Gospod» je rekel Bileam, «stori majhen čudež z mojim Judyjem, tako da bo znal vse povedati, kar bo hotel. Ta žival ima včasih več pameti kakor jaz sam.« Gospod Bog je torej storil ta čudež; Judy je v tistem trenutku prenehal žreti grah ter začel govoriti. «Po tem, kakor sem preračunal,« je rekel Judy, «bodo starega generala Zizaro v tistem trenutku, ko se mu bo kdo toliko približal, da bi ga mogel pošteno brcniti pod rebra, zapustili vsi drugi sovražniki in pojdejo rajši ribe lovit. Zakaj slišim, da je prav stari Zizara tisti in nihče drug, ki jih ščuva proti nam.« «Seveda,» je rekel gospod Bog, «to ve že zdavnaj vsak otrok. Nam gre za to, kako bi mi prišli do Zizare, da bi mu pošteno izprašild kožuh. To bi jaz sam lahko storil, če bi prišel kako spretno do njega.« «Kaj bd to,» je rekel Bileam, ampak če bi ga ti le udaril, bi si nakopal jezo pri belcih. In če bd, recimo, tale osel Judy nasekal sovražnike, kako dolgo, misliš, da bi trajalo, preden bi začeli z njim ravnati kakor z umazano cunjo. Preden bi se obrnil, bi z njim že brisali vse kote.« «To je tudi res,« je rekel gospod Bog, «belci so v tehle rečeh hudo zamerljivi. Ce sami česa ne znajo, jim je neprijetno, ako se tega loti kdo drug. S tem pa je konec.« «Daj gobec spet v grah, dy,» se je Bileam obrni Judyju, «medtem bom z. spodom premišljeval, kaj se dalo storiti.« «Z mojim gobcem in m< grahom se ti ni treba h glave,« je odvrnil osel J «pa tudi ne s'tem, če si *-belci iz mene naredili cl za brisanje vseh kotov, sem trdnega zdravja in se ' pasel še na tvojem grobh če storite tako, kakor vam vim, boste videli, da sknockoutirali starega v prvem polčasu in nih& bo zaradi tega visel na *■ javnem drogju in z nik° ne bodo brisali tal, vsi veseli.« «Well,» je pripomnil §' Bog, «ampak situacija je nutno takšna, da mendi zdaj še ne bo nihče ' kvečjemu stari Zizara, in te pravijo, da njega hf premagal noben moški. 11 ko ostajaš le ti in Bilef iz tega se spet obeta ali javni drog ali pa kak8 dobna neprijetnost.« (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECUH1 U, tl, rELEFON 93-8U8 ln «4 638 - Postni predaj 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 87-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno »0° V,! vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo eržaške«9 ^ Trst 11-5374 — že SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoč) račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena ogitusov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, (lnančno-upravnl 250. osmrtnice 150 Ul - Mal) ogla® beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri nSocietš Pubbilcitš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst