^^ jggk 6$m !•*** *** to p«««*" taj Ssflj .TIAR XXVIII. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdalikt in »pravnllki prostori: MIT 8. Uwnd*U Ave. Offio« of PubllcaUoai tMT South Lavndalt A?o. Tolopkono, Roekwoll 4904 mt Kmk a, un. CHICAGO, ILL., l*ONDKUKK. 12. AVGUSTA (AUG. 12), l»»5. SabacrlpUoa »4.00 YoaHy. 6TK V.—N11M HKR )5(i SOOAL-j hega zavaro-bnjasprejei itni sistem zavaro-finja bo predmet na* daljnjih študij [CRT PREDL02EN R00SEVELTU V PODPIS f«8hiniflon, D. C., 10. avg. — »nski osnutek socialnega za-viuija. katerega je predsed-i Roosevelt označil za najvaž Domače vesti PeraMiova razstava v Chicagu Chicago. — Gregor Perušek, naš slikarski umetnik, se je vr nil te dni iz Minnesote in osta ne teden dni v Chicagu. V četrtek bo razstavil svoja najnovejša dela, ki jih je prinesel s seboj iz Minnesote. Razstava bo prirejena v dvorani SNPJ. Več o tem jutri in v sredo. Novi grobovi Sygan, Pa. — Tu je po več mesecev trajajoči bolezni umrla Frances Šifler, po domače Prev-ceva, doma iz Gorenje vasi, fa-ra Trata nad Skof jo Loko. Sheboygan, Wis. — V tukajšnji Memorial bolnišnici je umrl rojak Joseph Prh ne, star 59 let. zakonodajo v tem letu, je'£j. ^ ^el nobenih sorodnikov, včeraj .sprejet v senatu. Se-!0dvkod * bl1 doma' P°r0ČI,° ne je namreč odobril poročilo poye" , ; Lorain, O. — Tu je nagloma preminila Ana Kosten, r<> domače Betičeva Ančka. Stara je bila okrog 65 let in rojena v vasi Ravne, fara Bloke na Notranjskem. Bila je vdova in zapušča več otrok. AeoopUooo for aHH„g at ^ooial »to of pooUgo pmrldod far la aoctloa UOS, Aet of Oot S, 1917, aotkortiod on Jut. 14. lit*. ferenčnej?a odseka, katerega ik prej podprla nižja kongres-, zbornica, nakar je bil načrt an v Belo hišo, da ga pred- lik podpiše. Konferenčni odsek je odgla-proti amendmentu sena-Clarka, da se obdrži pri-siirtem zavarovanja, zae-i je obljubil, da bodo konici odseki proučevali sistem itnih penzijskih načrtov, ko res zaključi sedanje zase- Senator Clark, ki je vodil boj ohranitev penzijskega siste-ki so ga prostovoljno usta-rile nekatere privatne indu-rije, je ponovno poudaril, da ! it vedno uverjen, da je nje-nmendment potreben "za za-»nad štiri milijone delavcev, i jih krije privatni sistem za-ovanja, in to zlasti v slučaju, bo zvezno vrhovno sodišče ilo pravkar sprejeto za-ijo za neustavno." oiirom na dejstvo, da bo ii »totem starostnega za-ivanja vstopil v veljavo šele je Clark izrekel upanje, | bo njegov amendment spre-prihodnjem zasedanju kon- Nesreča milwauškega rojaka Milwaukee, Wis. — Frank X. Veranich se je pri drobljenju ledu na pikniku "Lilije" globoko ranil v desno roko med prsti. Bil je odveden v bolnišnico, kjer so mu dali prvo zdravniško pomoč, zdaj pa se nahaja doma v nadaljnji zdravniški oskrbi. Otrok ubit v avtni nesreč? Cleveland, O. — Zadnjo sredo STAVKA PROTI REDUKCIJAM SE SIRI VFRANCUI Veliki delavski nemiri v pristanišču Toulonu VOJAŠTVO PATRU-LJIRA ULICE Pariz, 10. avg. — Pet oseb je bilo ubitih in okrog dvesto ranjenih v delavskih izgredih v Toulonu, kjer ima Francija največje ladjedelnice ob Sredozemskem morju. Izgredniki, povečini la-djedelniški delavci, so demonstrirali proti nedavni odredbi Komunist urgira zvezo s cerkvenjaki Enotna fronta v boju proti nacijem v Nemčiji Moskva, 10. avg. — Nenavadni predlog, naj se komunisti združijo s katoliki in protestanti v Nemčiji v akcij K da se strmoglavi nacijski režim, je bil predložen na sedmem kongresu tretje internacionale (kominter-ne). F. Walter, nemški delegat, je dejal, da so komunisti pripravljeni na združitev s cerkvenjaki v boju proti hitlerizmu in za svobodo vesti. "Mi Imamo samo e-nega sovražnika fašizem", je RELIFNI DELAVCI ODKLONILI 'ZAŠČITNO MEZDO' Green vidi možnost splošne stavke pri relifnih delih NEWYORSKA KON-FERENCA SE IZ-JALOVILA Washington. I). C., 10. avg. — P red Hodnik Roosevelt je včeraj prepovedal rat>o federalnega denarja za nasičevanje delavcev, ki so zastavkali pri relifnih pro- rekel VValter. On je napovedal I joktih v newyorškem okrožju. tudi vlado enotne fronte v Nem premierja I^avala, s katero je čiji. ki bo prišla po strmoglavlje-reduciral mezde vsem vladnim nju Hitlerjevega režima, uslužbencem deset odstotkov z1 Harry (Pollitt n Anglije je po-namenom, da uravnovesti budžet zv»l vse ljubitelje svobode v »n prepreči devaluacijo franka. | Franciji, Angliji in Združenih V mesto je bilo poslanih več državah' naj P^jo kampan- oddelkov vojaštva in sodijo, da je vsaj začasno dobilo kontrolo nad situacijo. Močne vojaške straže in oklopni avtomobili pa-truljirajo ulice, da preprečijo nadaljnje nemire. Avtoritete obdolžujejo komuniste odgovornosti za izgrede. ravijo, da so oni vodili demonstrante iz predmestij v glavni del mesta, da obnove plenjenje trgovin. Pred tremi dnevi so de- je bil zadet od avtomobila trilet-| monstrantje navalili na gostilne ni Robert Gliha, sinček Ignaca in trgovine ob obrežju in jih o- na- Sprejeti načrt vsebuje foje glavne provizije: Federalne dajatve drža-da bodo lahko plačevale ojnino potrebnim osebam v in več let in druge *>re v dobrodelne s vrhe. V uključena oskrba odvisen pohabljenih otrok, pokoj-" ta slepce in materinska po- ■ k t Ustanovitev federalnega ^JKkega sijema za tiste, ki ^e« upohltij v industrijah. *wtfm financiralo iz J"™«*, katere bodo morali delavci in delodajalci, z letom 1W7. J Niralna vlada bo »kušala MAiti države, da l>odo tudi [ J^jivile brezpostlaSStaO ^»nj,. Tako zavarovanje 6,1 financirati iz dav-* mezdna*izplačila, katere-W&vali samo deloda-Z V 'lučaju, da bo tak za-^«i*vljen v državi, bodo lahko odtegnili do r*?1' Prispevkov, kate-, ' dnKare prispevati ^••^.mega brezposel-" »-aMvahja. penzijako zavaro- . fprejetega načr- «r,j» v, k >'. katerih letni * $3000 in več. Po- h! -\k'J0 prejemale o-Pia. a je nižja od fc. r,f- '>'» Z fl:. al. 1.. min. k. znašla f»d $10 do rar l^o odvisno od l»law e. ki jo ♦meba. in am^zria odkrila 1Pomenih psu v. — Medi-'nji četrtek znanemu in »osi napis: . ki ao da-fiziologi-namenom, f» življen-idravje." »fr in Frančiške Glihe, ki je podle gel poškodbam. Poleg staršev zapušča dva bratca in dve sestrici Truplo utopljenega rojaka najdeno iRieibd^gSrt, WU. —"V sredo zjutraj so potegnili iz vode mrtvo truplo rojaka Louisa Grab-nerja, starega 43 let, ki je tri dni prej utonil v globoki vodi kamnoloma ob cesti št. 32, se verno od mesta. Vse te dni so brezuspešno iskali njegovo truplo, končno pa ga je voda sama vrgla na površje. Pokojni je bil rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko 1. 1918. Tu za pušča poleg žene brata Antona, v starem kraju pa starše, dva brata in dve sestri. Nova grobova v atarem kraju Cleveland, O. — Louis Kral je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je v vasi Lužerjev Kal u mrla mati Frances Kral v starosti 00 let. Pokojna zapušča v domovini moža Ivana in hčerko Frances, tu pa sina Ix>uisa. — Mrs. Louis Oswald je prejela iz starega kraja žalostno vest od svoje tete Frances Bombač z Rakeka, da so na italijanski meji ustrelili njenega sina Alojzija in ga potem oropali za 3000 lir. Po umoru so truplo nesrečnega mladeniča zavlekli v grmovje, kjer so ga našli pastirji, ko je tam ležalo teden dni. Preiskava še ni dognala, kdo je morilec. Poroka v Južni Ameriki Buenos Aires, Arg. — Tu sta se poročila Martin Kobše in Angola Cigoj. BHo srečno! Človek se ho podvrgel kemikovi preizkušnji Ix>a Angele«, Cal., 10. avg. — Človeško bitje bo nadomestilo opico pri eksperimentu "zmrz-njenja do amrti in poznejftega oživljenja", katerega je ruaki kemik dr. Ralph S. VVillard pred nekaj dnevi uspešno izvršil na opici. Mož, ki ae bo podvrgtl tej preizkušnji, je Stephen 8imkh<>-vitch, sin V. G. Kimkhovitcha. profesorja ekonomske zgodovine na univerzi Coiumbia v New Yorku. Simkhovitch in VVillard sta včeraj v navzočnoati odvetnikov podpisala pogodbo, v kateri «e je prvi obvezal, da se bo podvrgel eksperimentu. Simkho-vitch je pojasnil reporterjefn, da je priatal na to z namenom, da porazi amrt. stori nekaj važnega v korist človeštvu in da na ta način ugotovi, "če res obato-ja življenje po smrti." plenili in avtoritete so sedaj pripravljene, da z oboroženo silo preprečijo slično akcijo. Stavkarji so skušali okupirati toulonsko železniško postajo in pliosiao, v kateri je tudi> izbruhnila stavka, toda senegalske čete, ki so bile pozvane v akcijo, so jih razpršile. Med pariškimi delavci se opaža že velika razka-čenoat proti rabi zamorskim vojakov pri zatiranju stavke ladje-delniških delavcev. Demonstracije v Toulonu so bile doslej najbolj resne proti Lavalovi odredbi mezdnih redukcij. Da je situacija zelo napeta, kažejo demonstracije tudi v drugih meatih, kjer ima vlada svo* je ladjedelnice. Mornarska stavka v Havru še ni poravnana, ker so stavkarji odklonili vladne pogoje. Parnik "Champlain", ki je imel odriniti proti Ameriki, je moral ostati v pristanišču. Nejevoljni potniki, ki so imeli vozni- jo. da se Nemčija iznebi nacijske vlade. "Obkrožimo nacijsko peklo z železnim obročem", je a-peliral Pollitt. Pollitt je dalje rekel, da smrtna obsodba, ki jo je nemško sodišče izreklo nad dvema komu-nkstoma — Rudolfom Klausom in Albertom Kayserjem — je prva celo pred fašističnimi tribu-nali, ki določa sgirt za ljudi, ki imajo drugačno politično prepričanje. Komunistična internacio-nala bo organizirala močno gibanje, da reši Klauaa in Kayserja pred nacijskfmi krvniki. Sovjeti bodo urili zdravnike v skakanju Moekva, 10, avg, L Na splošni konvenciji Skakalcev z letal s parašuti je bilo naznanjeno, da se bo velikp število ruskih zdravnikov vežbalo v tej stroki z namenom, da bodo lahko nudili zdravniško oskrbo ljudem v osamljenih naselbinah. no že plačano, so se morali vkrcati na parnike drugih narodov. Velike demonstracije so bile v teku tudi v Brentu, Oherbourgu in Ivorientu. V slednjem je prišlo do spopada med stavkarji in vojaštvom, v katerem je bilo več ljudi ranjenih. Lavalova vlada je kljub tem protestnim demonstracijam naznanila, da l>o nadaljevala s svojo |M)litiko, katere cilj je balanciranje budžeta. S tem odlokom je Roosevelt pod pri stališče H. L. Hopkinsa, načelnika federalne relifne administracije, ki je dejal, da ne more biti stavke proti relifu. Sedaj je odvisno od mestnih in državnih avtoritet, ali bodo finsn-cirale stavko relifnih delavcev ali pa jim bodo odklonile podporo iz relifnega sklada. New York, 10. avg. — Voditelji gradbenih unii se pripravljajo na oklic splošne stavke proti "zaščiti mesečni mezdi" $M.ftQ, ki jo prejemajo izurjeni delavci pri relifnih projektih v newyor-škem distriktu. V stavki je že sedaj okrog tisoč delavcev, in če bo oklicana splošna, bo v njej prizadetih nadaljnjih 16,000 delavcev v tem distriktu. Konferenca med generalom Johnsonom, direktorjem relifnih del v newyorškem distriktu, In predstavniki stavbnih unij, se je izjalovila. Johnson je dejal, da so zahteve stavkarjev absurdne in da je mesečna mezda ftt.60 višja nego so jo prejemali v naj boljših okolnoatih v zadnjih petih letih. Iste argumente je John son ponovil v govoru, ki ga je i mel po konferenci v radiu. Centralni svet strokovnih in delavskih unij je nato poelal o-krožnico vsem pridruženim unijam, v kateri jirn svetuje, naj podvzamejo "primerne korake, tako da ne bo noben organiziran delavec delal za mezdo, ki Je nitja ko običajna." Iz VVaahlngtona je Žo prišel odmev v zvezi s stavko relifnih delavcev v newyorškem okrožju. Jlarry L. Hopkins, načelnik ad, mlnlstracije relifnih del, Je de. jal, da ne more biti stavke proti nljr ii h 2. Mirani.) Nacijska gonja proti veteranom Od organizacije jekle« nočeladerjev je ostala le senca Berlin. 10. avg. — Nekdaj mogočna Zveza jeklcnočeladar-jev, organizacija bivših vojakov, je v zadnjih izdihljajih. To je organizacija, ki je pred leti paradirala po ulicah nemških mest z narodnimi zastavami in demonstrirala proti republiki ter propagirala "nacionalno državo". Tajna nacijska policija je prav tako uapešna v zatiranju te organizacije kakor je bila pri uničevanju republlčansklh in marksističnih grup. Ona trdi, da je razpust veteranske organizacije potreben v interesu javne zaščite in reda, ker so njeni voditelji podali nekaj isjav, iz katerih ae zrcali opozicija proti obstoječemu režimu. Nacijske avtoritete ao že raz-pustile organizacije joklenočela-darjev v Berlinu, Brandenburgu in Pomeranijl ter zaplenile njih premoženje. Pričakuje se, da bo v kratkem izdan dekret, da se razpuste tudi v drugih krajih Nemčije. Ta organizacija je pomagala Hitlerju na krmilo in Je pred nekaj leti Atela nad milijon Članov. Pokojni predsednik Hln-denburg je bil njen častni predsednik. V ustroju je sličila Hrit-xkl in Ameriški legiji vojnih veteranov. Proatozidaratvo je tudi uničeno v Nemčiji. [Zadnji dve veliki loži v Dreadenu in Lipskem sta bili včeraj razpuščeni. Hitlerjevo glasilo "Voefkischer Beobach-ter" je v uvodniku na prvi strani napadlo mahinacije prostozidarjev in jih obtožilo, da so oni sodelovali v zaroti, ki je rezul- HOPKINS OBLJUBIL UPOSUTEV BREZPOSELNIM Nad tri milijone imelo zaslužek v novembru bo RELIFNA SITUACIJA V ILLINOISU VVaahlngton, 1). C., 10. avg. — Šele po »štirih mesccih, odkar je predsednik Roosevelt podpisal zakon glede relifnih del, za katera je kongres določil nad štiri milijarde dolarjev, je Harry L. Hopkins, načelnik federalne relifne administracije, naznanil, da bo ta program dosegel višek v novembru. Hopkins je priznal, da je bilo doslej prav malo storjenega glede upoulitve brezposelnih, ki ao odvisni od relifa. V zadnjih mesecih Je bila organizirana le ma-šinerija, ki bo gledala, da bo v novembru najmanj 8*600,000 brezposelnih dobilo zaslužek pri relifnih projektih. Dalje je rekel, da Je doslej JMO.OOO dobilo /aslužok. Med temi Je <160,000 fantov v talairiščih CCC. V fe-deralnih departmentih je dobilo delo 20,000 ljudi In pri drugih vladnih delili lOft.OOO. Načelnik relifne administracije Je rekel, da bodo vladno dajatve brezposelnim popolnoma ustavljene 1. novembra. To ae bo delalo pma od 1, septembra naprej, toda ni hotel povedati, katerim državam bo najprej UHtavljen federalni relif. Ko bo program relifnih del v zamahu, IsmIo države in druge politične enote imele na razpolago $600,000,000, katere ao zbrale v soglasju s kvoto, ki Jo Je do- ločila njegova administracija za tirala v umoru avstrijskega pre-| oskrbo brezposelnih. Ta veota bo stolonaslednika v .Sarajevu, ka- zadostovala za nasičevanje bed- teremu je aledil izbruh svetovne vojne. Protesti proti draginji v Detroitu Gospodinje zahtevajo znižanje cen mesu Detroil, Miril., 10. avg. — O-krog 2fr0 detroitskih gospodinj je uprizorilo demonstracije pred tukajšnjimi klavnicami, v katerih so zahtevale, da ae cene mesu takoj znižajo dvajset odstot-' «e alroskl za orfkrlai revežev zni* kov. Za preti le so, da bodo na- žali $1,100,000. Illinoin ima še nih in "nouposljlvih". Hopkins ni hotel povedati, kakAno politiko bo vodil v nekaterih državah in olkMiiah, ki nimajo finančnih sredstev za o-akrbo revežev, Prav tako ni hotel odgovoriti na vprašanje, kaj bo federalna vlada storila proti oličinam, ki n«« bodo hotele prevzeti relifnega bremena. Chicago, 10. avg. VVilfred K. UuynoKls, tajnik iHinoiake relifne komisije je naznanil, da j# bilo ob koncu Julija 0172 manj družin na relifni li«ti nego oli koncu Junija, zaelio |m so daljevale z bojkotiranjem masa, dokler lie bodo izvojevale-svojih zahtev. Nemirov nI bilo in jhiII-"ija ne ni vmešavala v demonstracije. Delegacija, katero Je vodila Mary Zuk, je predložila zahteve opravam klavnic, dočim ao ostale ženske zunaj paradirale in no-i sile napise, zahtevajoč znižanje cen. Zuk je potem povedala, da ho uradniki klavniških firm iz«! javili, da no brez moči, ker so te firme |<* podružnice čikaAkih klavnic, ki določajo cene. "De-! monstrirale in vpile bomo, da na* bod»i itliSali v Chicago predrto bo nai*a kampanja proti dra-itinji končana," je rekla na<*e|-> niča delegacije,. vedno U77,07fi družin na relifni listi, od katerih jih Je v okraju Cook (Chicago) 144,720. Kelif-na komisija je izkazovala največje izdatke v zadnjem marcu, ko je potroola #11,733,077 «a nasičevanje revelav. Na njeni relifni ImII Je bilo takrat 321,-000 družin. Sedem Italijanov ubi-tih v letalski nesreči Poskus glede končanja stavke v South Bendu >acijMfca civilizacija m< i ji. lergtr.J South Bend. I od , 10 avg — t *mj-ki voditelji ho uverjeni, da no bile premaganr glavne |»oU*ž-koče v |»o«kuNih glede končanja Mtavke, ki je nedavno izbruhnila, proti Oli ver Farm K«iuipm#*nt ('o Na konferenri s pred*! a v ritki druži*- no voditelji stavk«* dobili ruHiaj koore«ij, rn«*d temi obljubo, da bodo zvišane atav-' k ar Jem rner.de. če >m» vrnejo na d«lo. Mta> k a pri tej družb) j« Rim, 10. avg. - Sedem Italijanov, med njimi član kabineta, ne je ubilo, ko je letalo, n kale rim no |M»leli II proti Kritreji, treščilo na tla v neki egiptNki puščavi, t'biti član kabineta Je Lulgi Hm/m, minister za javna dela. katero |»o/leijo Je za«< H M m M«. H m m p*i Uta. h M ta ««ri tou. ia Ckiaa«« Ia Ctaaaa »7Aa a* mto M "» «a M WU, «a •»(P hj*wrrl(/tuja rat«i f«r Um U«iu4 »tata« <*>«•»( Cklaa«a> Caaa4a MM p*t Chtra«« Ciaava |1M par raa#, (w*tc* auaatrUa MM »ar jraaf. Cm* o« Umu« pa 4a««vurv ia n«nara4a«M «U*luw aa na vrateM* liura/aa *m*Im («rUaa. »alt. dram«. pMMI UM i M »m«* |mMHJ«UUu to » duMju. M to ItrtlaAM puAlola« AMrarttala« rtUi an aari Maami »l>li a« »omm»»l-cali4.it« ft»4 mi»m#I»«ium| arttol«« »si mM M raturnM OUar inmimri*«, «urk a« aiarlaa. plar«. inimm. . »III ba raiurnaH u/ vato »to* aa«»«»iU«H Ma«W* M »«a. bar ima »tih • ttatoail PBOHVETA MIT.M a«. u«atob A«a.. C»l—». Illlaato MRMM« OV TMC KKUBRATBO NIM Glasovi iz naselbin 13S U«)un> v ovedal beračenje, smpak beraškr bede n tem še ni odpravil, kajti beda se m« odpravlja * dekreti. Italija Je Ae vedno l»era<ška dežela in Rim Je ostal sedež beračev poleg aedefta korupcije in trgovine s največjimi aleparljami ter ignoranco. Dolga atoletja. ko Je bil Rim pod barbar»kim režimom papeitva, je bilo "večno mesto" znano vsemu avetu kot no-torlčno aredtAče največje koruj>clJe, zavratnih umorov, škandaloznih Intrig, najoatudnejie ne-anage, velike armade beračev in najgroznejie revščine, čeprav je bilo tam na kupe bogastva. Tudi katoliški zg hotela, ddller se bodo po-! alulevall stare taktike razdira-nja in vrtanja. RHifno delo počiva že skoro meeee dni. Z nekaterimi deli ao | pričeli. p<*em pa v*e tako stoji in material se uničuje Tako go- apodsrstvo demokratskih politi- | kaAev ne more doifo iti I Tukajšnja zadruga je nabavila j | veliko istiaov resolucije v prid Hilhjuitovegs dodatka, da ae od-' vsame moč vrhovnemu sodišču i razveljavljati sprejet«- zakone, i Zadevnih kopij reaolucije imam | na r' _ kaj akrbi. Več posestnikov j* na clativo nekoliko umoiMilnih ^ ^ , zaposlili na avojih p<»lJ'h * " ' Mvnd žev, ki ao bili doslej Interniran. ^ OH uuu „k*imtinirnta ■ " ' I ni Upr*1" Od tega eksperimenta * le vilo ozdravitev nego Sicer Ani h »U Mv m . ni do v sem n*v ta eksperiment ni P" rhfrjj » _______to let ga prakticirajo v ^ driji in »amo 3 odstotki f*. * ^ uJT> pri tem ža neozdravljive veda primerno islAs«« kov dob ts " ■m ual ^ti iz Jugoslavije ""fffffftffjjjj ZVEZA DE- in izprtim grafičarjem in pa ko- * " . r a iinuriiim no louum'/inU IJUDSTVA Htev naše stranke Maribor. vinarjem na Jesenicah. Konferenca je bila enodušen ^upniki enodušno za izraz volje mariborskega delav-* '—»tva po ustanovitvi lastne socialistične stranke. To zahtevo pozdravlja i obrtništvo i kmetje na „ julija se je vršila v deželi. velika konferenca za-j Stavka v tiskarnah se nada-'"ki je razpravljala o po-(ljuje. Tiskarne ne odnehajo, ti-ur.ovitve Socialistične skarski delavci tudi ne popuste, iovnega ljudstva. | Pogajanj ni že ves teden, vršila ' fcrenco je otvloril s. Er- pa se bodo baje spet prihodnji "iedsednika je bil pa iz-. teden. Pričakovati je, da bo | prišlo do sporazuma, čeprav je ' fovoril s. Petejan, ki posebno na strani voditeljev ti-obrazložil politični, skaren trdna volja, da starejo in s tem v zvezi opozoril organizacijo tiskarskih delavcev, potrebo, da se pojavi Najbolj odločna v tem boju je ... _i—-- Narodna tiskarna, ki je last pozornici tudi delov Ivo in zahteva, da se bo _sti upoštevalo tudi nje- i in njegove zahteve. Re-Uture je za nami, živi-, prehodni dobi, ki bo za-jkoncentracijo vseh naših ypo«tavitev resnične de-Bje. ' _en je omenil, da je seda-rija že tretji poizkus for-inaše samostojne politične. Enkrat so nam jo Ji. drugič so razvelja-liato in sedaj se pojav-tretjič. Naša zahteva je i ne samo politična, ampak darska, socialna demo-V boju za dosego cilja delovnemu ljudstvu po-enotnost in zopet enot-tem smislu je treba raz i iklepe celjske konference bi ustanovitve Socialisti- delovnega ljudlstva. ► je s. Jelen preči tal reso-i celjske konference, ki je I vseh navdušeno sprejeta lljen poseben pripravljalni fu ustanovitev stranke, ilog s. Petejana je bila brzojavka na promet-[ninistra dr. Spaha, v kate-lopozarja, da kljub progla-unestiji od prejšnjega re-pregnani železničarji še i niso prišli nazaj v Mari- iferenca je nadalje poslala ive sivolasemu prvoborcu p gibanju v Mariboru, verujemo v večnost nemške nadje." Težko je prerokovati izid sedanjega boja med političnim katolicizmom in nemškim fašizmom, ali bo popolnoma zmagala fašistovska organizacijska in politična nasilnost ali bo katolicizem mogel skleniti ponoven polovičarski sporazum, ki bo vsaj na zunaj priznaval njegov vzgojni pomen v fašistovski državi. Prav gdtovo pa iz nemškega dvoboja sledi en nauk: ako se da politični katolicizem voditi samo po slepem sovraštvu proti socializmu, udari samega sebe, dočim ljudske množice na drugem terenu nadaljujejo svoj boj. V ta nauk naj bi se malo zamislili tisti gospodje iz slovenskega katoliškega društva, ki proslavljajo fašistovske "Ognjene križe", i-stočasno se pa trudijo za razpuste delavskih organizacij, ki se bore za svobodo vsakega prepričanja. —D. P. Posojila za popravljanja in dazidanja hiš je istih gospodov, ki so lastniki "Jutra" in "Naroda," delničarji tu in delničarji tam. Medtem ko so druge tiskarne, kjer se tiskajo dnevniki, zaposlile s postavljanjem tiskovnega stavka in tiskanjem dnevnikov za časa stavke samo faktorje (faktorji niso v tiskarski organizaciji, Človeški možgani so genera-marveč imajo svojo), je Narod- tor električne napetosti. Z dveh Sanje bomo sami zapisovali Kako dolgo trajajo sanje iipkšnem navdušenem pri-u »ta bili sklenjeni tudi ii brzojavki stavkujočim na tiskarna najela razne neorganizirane stavce, domače in hrvaške. Z njimi dela in tiska "Jutro" in "Narod." Kakor je ta tiskarna razglasila, je že popolnoma izpopolnila svoje osebje z novimi delovnimi močmi in bi lahko v enakem obsegu izdajala svoje dnevnike in tednike kakor pred stavko. Ker pa tiskarne drugih dnevnikov ne morejo obdržati svojih dnevnikov v istem obsegu kakor pred stavko in ker so tiskarne vezane, so mest na glavi lahko dobivamo izmenični tok z nihanjem okrog petih valov v sekundi, število in sila teh valov je pa merodajen znak za to, ali je Človek zdrav ali pa božjasten, da-li sanja ali vidi. Po vsem Človeškem telesu gredo neprestano taki električni impulzi, ki so vir napetosti na dveh med seboj oddaljenih mestih v telesu. Podoben, toda ne tako stalen in značilen električni tok se da dobiti tudi iz rok, jezika, nog itd. Nedavno je razkazoval psiho- solidarno sklenije, da bodo vse ]og newyorške univerze, dr. L. tiskale svoje liste v omejenem obsegu, dokler ne bodo vse zmogle izdajati dnevnike v nekda njem obsegu. Tako ima "Jutro" zdaj le po šest strani, "Slovenec" v delavnikih po večini le štiri strani, enako "Glas naroda." Te bore štiri strani pa napolnijo brzojavke o političnih dogodkih po svetu in doma, razna druga poročila v običajnih rubrikah (šport, senzacije po svetu) in inserati, medtem ko o domačih dogodkih listi poročajo kaj skopo. Ob nedeljah izidejo dnevniki v običajnem obsegu. Stavka se je razširila tudi v ma riborske tiskarne. imeti nacionalizmom in katolicizmom roiago hitlerjanstva v i je bilo odločilno stališče p katolicizma, ki je i-drugim trdno teritorija v katoliški Bavarski. katolicizem se je od|p-aacionatni socializem; ra-z zmago nacional-* »e znebimo "brezverce demokracije, delili »«fašisti državno oblast, »krbitvo" bo pa pripadlo ti" • ho «.1, Hitlerjevem politične oblasti zapla-^"'nkreuzler.ske zastave J* uradnih poslopjih, tu preporodi) S, mm>go !" taarskem ple-' Hitični katolici- ' ritz-m opredelil za '» "'r.(iv. , "\nih razlogov — 1 ; r°ti 'H ializmu — /-m v A v str i? ' k aristokratskega 1 v?rokov (»odpira iz i -1 i h vzro-''" ' v »ako na-k' Je v kaki rii"i Kdlno iz-l<«ljfijHka ^ i : nam upira, ga bomo pobili, kdor nas izziva, ga bomo napadli." Dočim je katoliški centrum pod režimom politične demokracije vedno igral važno vlogo, ga je nepomirljfvi nacionalsociali-zem popolnoma izločil. Tudi lojalnost katoličanov v Posaarju napram hitlerjevcem ni prav nič spreobrnila naeionalsocialistov. Nacionalsocializem zahteva zase neomejeno oblast, zahteva zase ne samo političen monopol, temveč tudi vse "dušno skrbstvo". Proti katoliškim verskim dogmam postavlja dogmo edino zveličavnega, bojevitega, imperialističnega nacionalizma, nemška nacija in Fuehrer, to je "bog bogova." Katoliška cerkev, ki se čuti vedno bolj prevarano v svojih računih, se je v zadnjem času začela upirati temu stanju, ki ga je sama pomagala ustvariti v svojem slepem sovraštvu proti socializmu. Saj nacionalsocializem že odkrito izjavlja, da mu ni potrebna nobena vera, kakor samo vera vase: "Mi verujemo v pravilnost našega hotenja, mi verujemo v pravilnost našega svetovnega nazora. mi verujemo v svojega Fuehrerja Adolfa Hitlerja, mi W. Max v newyorški akademiji prirodnih ved aparat, ki beleži električno napetost v spanju. Zelo čudne beležke so spremljale spanje gluhonemega moža v Co-ney Islandu. Speči mož je nevede in nehote beležil spremljevalne električne pojave svojega spanja tako, da je bila ena elektroda za-znamujočega aparata pritrjena k njegovi nadlakti, druga pa k njegovemu zapestju. Zakaj so dali baš gluhonememu priliko pripovedovati električnim potom o tem, kaj se mu sanja? Zato, ker je našel v njem dr. Max boljši poskusni predmet, nego v normalnih ljudeh. Gluhonemi so vajeni govoriti z rokami, gesti-kulirati, in v tem tiči menda vzrok, da so razlike električne napetosti v njihovih rokah očitno razvite in da so močneje in značilne j še vrste. iz Maxovih poskusov zvemo o sanjah, ki ne trajajo tako kratko, kakor se je še nedavno mislilo. Iz raznih poskusov — strel, ki je prebudil spečega in kaj se mu je vse zdelo o strelu še v trenutku, preden se je prebudil — so prej sklepali, da trajajo sanje samo odlomek sekunde. Dr. Max je pa točno dognal, da so trajale sanje v enem primeru skoraj tri minute. Po Maxovem mnenju pa niso najživahnejše tiste sanje, ki jih povzroči zunanja pobuda, recimo ropot. Nasprotno, on pravi, da nastane večina sanj in sicer baš najbolj čudnih iz jezičnih pobud. Jezik premešava snovi, pa tudi sicer je zelo živahen in gibčen. Zato dr. Max sodi, da lahko zabeležimo posebno močne električne impulze, če polomimo eno elektrodo na jezik spečega človeka in da se v trenutku, ko človek sanja, električna napetost ze-o značilno izpreminja. Samo da se mu je zaenkrat posrečilo zabe-ežiti to le enkrat. Knako se mu je tudi posrečilo najti vsega skupaj samo štiri ljudi, ki znajo zaspati, če imajo na jezik pritrjeno elektrodo. In nesreča je hotela, da trije od teh tako trdno spe, da se jim sploh nič ne sanja Federal Housing Administra-tion dela propagando za izvrši-! tev popravkov in dozidanje stanovanjskih hiš. Za take popravke je mogoče dobiti posojilo. Kaj je treba, da se dobi tako posojilo, koliko stane in kam naj se hišni lastnik obrne? Sledeča praktična navodila bodo zanimala one. ki imajo lastno stanovanjsko hišo. Kdo more dobiti posojilo?— Vsak lastnik nepremičnin, oseba, družba ali korporacija, ki ima reden dohodek od plače, provizij, posla ali drugih sigurnih virov. Ni treba, da ima človek kako vlogo v banki, kamor se obrne za nasvet. Kje naj ae vpraia? Pri vsakem denarnem zavodu, odobrenem po Federal Housing Administraciji, ali pri kakem kon-traktorju, prodajalcu stavbenega materijala in pritiklin. Koliko ae sme proaiti? Od $200 do $2000, kar je odvisno od dohodka lastnika in zaželje-nih popravkov. Koliko čaaa traja poaojilo? Eno do petih let. Odvisno pa je od diskrecije denarnega zavoda in od načina, koliko dolžnik more plačevati vsak meeec; v enem slučaju se more zahtevati, da se posojilo izplača prej, v drugem slučaju se dovoljuje daljši rok. Kaka garancija ae zahteva? Da ima lastnik primeren mesečni dohodek in dobro ime. Tudi druge garancije se smejo sprejeti, ako iste morejo olajšati podelitev posojila. Kaka zagotovila naj lastnik da?—a) Da je lastnik, b) da je letni zaslužek ' podpisnikov za-dolžnice vsaj petkrat tolik, kolikor znašajo plačila na zadolžni-co tekom enega leta, c) da, ako je hipoteka na hiši, je ista v takem stanju, da mote denarni zavod odobriti posojilo, d) da se posojilo vporabi le za popravke na nepremičnini. Kaki p<>dpisl ao potrebni na zadolžnici (noti)? Podpis hiš nega lastnika; podpis žene, ako je lastnik poročen. Ni treb? podpisa drugih garantov, razen ako je to potrebno, da se olajša posojilo. Koliko atane tak kredit? Denarni zavod ne sme pobirati na račun obresti, diskonta ali kate-resibodi pristojbine več kot $5.00 za vsakih $100 nominalnega i>osojila, plačljivega enem letu. Stroški za daljše dobe kot za eno leto ae izračunajo na isti podlagi. Kako ae izplačuje po*>jUo? Potom rednih, enakih mesečnih plačil (sezonalnih pri farmarjih), dokler ni zadolžnica poravnana. Ali ame prositi lastnik vaake hiše? V poštev pridejo prošnje za posojilo v svrho popravljenja enodružinskih, dvodruiinskih in drugih stanovanjskih hiš, apart-mentskih poslopij, poslovnih poslopij, tovarn, skladišč in poljedelskih poslopij. Kje ae plačuje? Obročna plačila se napravljajo osebno ali po pošti v uradu denarnega zavoda. Ne plačuje se nikakemu vladnemu uradu ali organizaciji. Sme ae nota odplačati pred r.apadlo«t jo? Da. V takem slučaju se dovoli neka rebata, ako so se obresti plačale vnaprej. Sme se plačati več kot en obrok? Seveda, kolikor kdo hoče, ali vedno v množilniku dolžnega obroka, t. j. ako mesečni obrok znaša $10, sme se plačati $20, $80 itd., ne pa $18 ali $25. - r«Wr*u»i rutuim Protinacijake demonstracije na newyorškem pomolu ob nemškem pamiku Bremenu, s katerega je zletela zaatava a avaatiko v reko Hudaon dne 26. julija. Zamudne obreati.-—Obroki naj se redno plačujejo, drugače at zaračunajo zamudne obresti in za alučaj daljših zamud se more vse iztožiti.—FLIS. Davčno breme nosi« jo mase, ne bogatini Krik bogatinov je le bluff Washlngton. — (FIP) — Tisti sloji, ki bi lahko upravičeno kričali proti visokim davkom, so delavski sloji, ne pa bogatini. Amerfška plutokracija postaja z vsakim letom bogatejša, delovno ljudstvo pa plačuje veti no Višje davke. To je razvidno iz pričanja Roberta H. Jacksona, eksperta »veznega davčnega urada, ki je te dni nastopil pred senatnim otitev potreb nekaj individijev in utrjevanje kontrole v rokah malega Števila ljudi." Jackson je sv ar M kapital isto, da se morajo sprijazniti z večjimi davki v interesu ohranitve sedanjega sistema, ki jim daje tolMto ugodnosti. Davčno breme »e mora tako preurediti, "da Uo-do bogatini nosili proporčno tako velike davke za protekcijo sistema kakor dobivajo ugodnosti od njega." Senat dovolil tožbe za zlato Dob« je omejena na test mesecev Waahington, D. C., 10. avg.— Višja kongresna zbornica je »prejela načrt Kooseveltovu ad- finančnim odsekom. Jackson"j'e ™lniHtruci^ ki Pr»P«veduje tot- odprto izjavil, da je sedanji davčni sistem nevzdržljiv za veliko večino prebivalstva, ki plačuje danes veliko višje indirektne davke kakor jih je na primer leta 1928 ali kako drugo leto. U»ta 1028 so bogati sloji od vsakega dolarja zveznih davkov plačali 68.2 centa, odjemalci pa 31.8 centa. Pet let lit »i ** P i K k t k.. $ t U m > do-ura-Kasi-'•jeli na 1 |km1jk>-#» krmi-o jasno mikom: nikomur *taba Kidelkov "iitifne-*dv»,mil Kdor ■« Dr>at na milica v Trrre Hautu ob ča»« generalne alavb«, -r......m t^.m pozneje, 11)33, se je stvar že precej zasukala. Od vsakega dolarja zveznih davkov so bogatini plačali še samo 41.7 centa, odjemalci ali delovni sloji, ki tvorijo 807' prebivalstva in živi večina teh iz rok v usta, so pa prispevali 58.3 centa. In letos je situacija še slabša — slabša za delovne sloje. Zvezna vlada bo letos izpulila iz revnih slojev #1.3'/,> davkov, od bogatinov pa le 38.7%, V sedmih letih se je slika torej popolnoma obrnila. Zvezna vlada dobi večino avojih davkov indirektno — a procesnim davkom, od uvoznega davka in raznih notranjih davkov, ki pa so razen dohodninskega in d«Mjščinskega preloženi na konzumente. Plačevanje teh davkov je "proporčno s (onzumom in jih najbolj občutijo revne družine," j« izvajal Jackson. "Občutijo jih veliko *>lj velike družine « nizkimi do-hodki kakor pa majhne druži ne velikimi dohodki." 'Ti davki gredo večinoma na račun kupne sile in jih nosijo veJilto večji meri tisti, katerih dohodki znašajo komaj za borno eksistenco in ki nimajo nobenih rezerv," Višjo* pluMkratično družbo tvori razmeroma le malo število družin, pravi Jackson. I>eta 11J32 Je 58 o«eh prijavilo nad en milijon dohdk* od zapu ščine," je rekel Jaoksou. j "Danes «o skofaj vse velik* d*dMiti* tako upravljane, da se ne I« (i+rpetuirajo (ohranijo ne> i dotaknjent), marveč ae večajo i od if« neranje do generacije." i Posledice tega mo, da gr« "velika proporc i j a virov sa oa*bno aa- za zlato z ozimni na klavzulo v vladnih pogodbah, v revldlru-nl obliki. Ta načrt, ki je bil a-mendlran na predlog senatorja McAdooja, omejuje ložbe na dobo šestih mesecev in je bil sprejet s 63 proti 24 glasovom. Republikanska opozicija in konservativni demokrati so argumentirali, da bi bilo "nemoralno", če bi bil načrt sprejet v formi, ki Jo je priporočala administracija, in ogražala bi tudi kredit federalno vlade. Nižja kongresna zbornica jo »sprejela načrt v obliki, ki Ji^Je zahteval Koosevelt, to Je, da ne more nihče in nikdar tožiti federalne vlade, ako ne izpolni obligacij v zvezi z njenimi vrednost nimi papirji. McAdoojev amend-ment je raztegnil privilegij glede tožb na šest mesecev in o njem bo sedaj razpravljal 'kon ferenčni odsek obeh zbornic. Abesinija išče pomoči na Japonskem Posebna komisija odpotovala v Tokijo Addi* A ha ha, AbealnIJa. 10. nvg. — Z namenom, da to bolj utrdi prijateljske od noša je med A besi ni j o in Japonsko, je posebna komisija pod vodstvom bivšega uradnika v abesinskem departmentu za zunanje zadeve odrinila proti Japonski, Japon-ska je poleg Anglije edina velesila, ki je podprla Al>esiniJo v njenem konfliktu z Italijo, ki hoče podjarmiti afriško cesar-ntvo z oboroženo silo. Domneva se, da bo abesinsku komisija skušala skleniti pogodbo z Japonsko glede dobavlja-nja orožja in drugega vojnega materiala, ki ga bo potrebovala v slučaju izbruha vojne med Italijo in A besi ni jo. Abesiimka vlada je tu prod nekaj dnevi na-znanila, da bo prisiljena kupo-vati orožje na Japonskem, ker so glavn« evropske država prepovedale izvoz orožja v Abesi« nijo. 41 Revolucija" v komunistični koloniji Newllano, l^i. Kolonija l.la no, ki je edina komunistična oa za v puščavi kapitalizma v Ameriki, gre zadnje čase skozi večjo revolucijo. Moj je nastal med odstavljenim upraviteljem Plcker-torn In večino kolonistov radi vprašanja, če naj kolonija rabi MnilMtvs za razširjanje ali za iz» boljAanje položaja kolonistov. IVkert je bil za ekspanzijo in je v boju pogorel, Hitka h«* Je /daj zanesla na sodištV, kjer tudi bolj slalN» izgled« za Pickertovo skupino. M0k Hoteli znajo poiskati cenene delavce Chicago. — V čikaških hotelih — vsaj v hotelu Morrison — prejemajo vozniki vzjHMijač $70 na mesec. So neorganizirani in delajo po onem ur in sedem dni v tednu. Na vprašanje, zakaj no lirejemnjo linijske lestvice, Je odgovoril eden Izmed njih: "Noben hotel ni organiziran. U(>o«luJejo le mlade fante, ki ne vedo ničesar o unijah." Cena podobe Slavni ameriški slikar James VVhistlcr (1834-l»0ei) Je nekoč ».likal nekega Isigatina in zahteval za podobo 500 funtov. "Povejte mi no, Mr VVhistlcr, koliko časa ste pa delali to podobo, ki zanjo zahtevate kar 500 funtov?" "7xii ae ml, kakšne tri do štiri ure," jo odgovoril VVhiatler. "Rekel hi, da je nekam dosti, če zahtevate /.a tri do štiri ure dela 5oo funtov," je pikro pripomnil bogatiti, "Doati?" Je odvrnil VVhiatler, Saj sem vendar potreboval vso svoje življenje, da sem mogul naslikati tako podobo." Japonsko vojaštva ae vadi a ■trupond Zaroka na grobu POVEST 8piMl Mihevc Na«« mm nsnsn Tod« ona jih je slutila; bila je dovolj razumna in vedela je, kakšne posledice ima to lahko za Pavleta. Bilo pa bi ji mučno, da bi mu v tem, takorekoč slovesnem trenutku, razlagala svoje načrte. Obljubila mu je, da mu bo vse pisala, ker se pač lažje piše o takih stvareh, da mu bo sploh mnogo, mnogo pisala in prav kmalu tudi storila odločilen korak, itd. itd. Drugo jutro je Venturinl poklical Pavleta k sebi, da bi uredila neke trgovske zadeve. Bil je z njim ves čas vljuden in Pavle je že mislil, da se tiste točke sploh ne bo dotaknil. Toda ni bilo tako. Ko sta bila s trgovskimi stvarmi pri kraju, se mu je Venturini vljudno in Ae precej prijazno zahvalil za njegovo "spremljanje in ves trud", ki ga je imel z njimi, pri tem pa nervozno in .. povsem brez potrebe otresal pepel s svoje cigarete, ne da bi se ozrl na Pavleta, ki se je pripravljal, da zapusti sobo. Nenadoma je Venturini segel v žep, najbrže po listnico ter nadaljeval: "Res sem bil zelo zadovoljen z vami, še več: veselilo, prav veselilo me je; zato bi vam rad ... če ste znabiti v potrebi ... nu, saj razumete in mislim, da mi ne zamerite. Rad bi se vam kako . , je govoril z zategnjefltm glasom, ne da bi že izvlekel denarnico, pri tem pa zrl Pa-vletu naravnost v obraz. Pavle je mahoma uganil, da ga hoče s tem le ponižati, da bi potem lažje in nekako svobod-neje govoril o oni drugi stvari, akoravno ga je U nepričakovana Venturinijeva gesta dokaj zmedla. Trenutek je pomislil, z desno r<)ko po-gladil preko čela, kakor da hoče pregnati neko grenko misel in poiskati drugo, pravo, in takoj zatem spregovoril s svojim simpatičnim, mehkim glasom, kateremu se že ni prav nič več poznala zadrega. "Zelo ate ljubeznivi, spoštovani gospod Venturinl! V zadoščenje in veselje ml je res vsaj deloma izvršiti vsekakor častno nalogo, ki mi jo je poveril, ali bolje, zaupal gospod ravnatelj Reiter. Zal pa mi je, da moram odkloniti vsako posebno plačilo, ki bi mi ga ponudil kdorkoli kajti tega, za kar me sedaj nameravate nagraditi, nikakor nisem vršil kot svojo službo, marveč prijateljsko — če mi dovolite, da se tako izrazim — ali bolje, |z dolžne vljudnosti in gostoljubnosti našega podjetja napram vam. Torej je to res docela odveč, ker sem se navsezadnje tudi jaz čutil prav ..." "Ze prav, že prav," ga je prekinil Venturinl, kakor da ga je nekaj zbodlo, "seveda vas ne bom silil. Mislil sem le tako tudi prijateljsko . . . Sicer pa mi oprostite; popolnoma vas razumem I" Venturini je sunkoma puhal dim svoje smotke; oči vidno ni bil zadovoljen s tem izidom. Končno je vstal od mize in stopil nekajkrat gor in dol po sobi, dočim je Pavle še vedno atal pri vratih. Z nekoliko vznemirjenega Venturinijevega obraza je spoznal, da se pripravlja spregovoriti nekaj neprijetnega in da sedaj premišljuje, kako bi to začel. Ko pa jc ta obojestranski molk postal že nekoliko mučen, se je Venturini vendarle odločil in naglo spregovoril, kakor da se je na to šele sedaj spomnil: "Aha, rad bi z vami . . . sicer pa upoštevam vaš položaj . . . Slišal sem nekaj, da moja hči ... no, saj razumete, (kaj bi! . . . Upam, da ne mislite resno?" je že kar odločno končal Venturini in uprl svoj pogled naravnost v Pavleta. "Ne vem, kako naj odgovorim, gospod Venturini. Mislim, da bi še manj odobravali, če bi vam odgovoril, da sem se samo šalil . . . Naravno, mislil sem |>ovsem resno, akoravno vem, da bi vas nasproten odgovor bolj veselil. — Priznam, da gojim izvoatno nagnenje do vaše go-s|M»dične hčerke, a iskreno mi je žal, če sem s Frank Heller: tem kalil mir vaše družine. Verjemite mi, da sem si pošteno prizadeval, da bi ga ne." "No, pustimo to I Mene trenutno zanima le to, kaj mislite sedaj, ali bolje, kaj prav za prav sedaj nameravate?" "Do neke meje vam lahko odgovorim: Mislim se vrniti k mojemu poslu; to je vse." "Torej končati . . .?" je z novim upanjem vprašal Venturini. "Prav za prav počakati," mu je brž pojasnil Pavle. "Sicer pa vam ne bom delal neprijetnosti, to vam zagotovim." "No, torej! Cujte, mladi mož, bodite vendar trezni! Mar ne sprevidite, da . . .? Kako vas more vendar preslepiti blodnja take mlade . . . takega otroka ?!" Pavle je pomolčal, Venturini pa bi rad še nekaj rekel, a se je o^ividno zadnji hip premislil. Oba sta čutila, da je pogovor dosegel točko, ko se ni mogel več nadaljevati, ne da bi se obenem spremenil tudi ton, v katerem se je vršH, in ki je bil doslej prijazen in vljuden. Zategadelj sta bila oba v zadregi. "No, gospod Urnik, ali mi morete obljubiti, da jo boste skušali odvrniti od tega? Razumeti majate, da kot njen oče želim, da jo zavrnete, če bi še . . ." To pa je spregovoril z že bolj trdim in neprijaznim glasom. Pavle je razumel, da ga boli, ker mora prositi nekaj takega od njega, navadnega gozdarja. Kljub temu pa se ni vdal. "Nikakor! Tega vam ne obljubim. Ce se bo premislila in pozabila (saj zato odpotuje), bom molčal in ne bom delal — kakor sem že rekel— nobenih neprijetnosti. Ce pa zahtevate kaj več, tedaj se morate zavedati, da ste s tem zadeli v točko, ki . . ." "Kakor vam drago, kakor vam drago, saj nič ne zahtevam! Vedite pa, da bom kot njen oče storil vse, da se vam vaše pričakovanje ne izpolni. Popoldne odpotujemo. Aha, še to: 2elim, da vse to ostane med nami. Pri uradu, to je pri gospodu ravnatelju, vam ne bom delal nobenih neprijetnosti. Ce ste kaj takega pričakovali, se torej pomirite, akoravno ste obenem lahko prepričani, da bi gospod ravnatelj ne bil zadovoljen z vami, če bi to zvedel. Upoštevam, da ste še mladi, upam pa, da se slej ko prej spametujete. Se enkrat: Najlepša vam hvala za ves trud. Gospodu ravnatelju pa sporočite, da mi je zelo žal, če se nisem mogel osebno posloviti od njega. Sicer pa mu še pišem. Na svidenje pri vlaku!" je mrzlo končal Venturini in odslovil Pavleta. Slovo se je izvršilo v mračnem razpoloženju. Ada in njena mati sta bili žalostni; slednja pa se je še nalašč kislo držala, da bi s tem dražila moža, ki je bil molčeč in sam vase zaprt — v znak, da ga vse skupaj nič ne briga in da ne bo popustil. Predno so stopili na vlak, je Ada objela in poljubila Pavleta, pri Čemer se je stari obrnil v stran in se delal, kakor da ni videl tega. Potem pa mu je prav do zadnjega mahala z robcem, dokler se vlak ni skril za prvim ovinkom. IX. Na padovanskem kolodvoru jih je pričakoval Scalpi, ki je pozdravil vsakega posebej, ko so izstopili. Ada in njena mati sta z globokim prezirom zrli na njegove uslužnosti; prva mu celo roke ni ponudila. Venturini je vse to opazil in spreletela ga je jeza, rekel pa ni nič. Sele drugi dan se je znesel nad Ado. Sedela sta sama v pisarni. Oče je za svojo pisalno mizo pregledaval neka pisma, a pri drugi mizi, njemu nasproti, jo sedela Ada in nekaj pisala. Oče je dvignil glavo od svojih pisem, jo par trenutkov opazoval in naposled vprašal: "Kaj pišeš?" (Dalj« prihodnji«.) SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanja.) — I.akaji! Ilabaha! Tri lakaj-■ke duše! Trije politizirajoči lakaji! Sreča za svet, da niste nič drugega. Trije lakaji treh skra-hiranih politikov. — O hahaha! Stol monsieura IUymonda je bil prvi < al govor. Blaznež »e mu je ognil. S apretno (»odstavljeno nogo In krepko roko je |M»|ožil Kaymonda na tla. V naslednjem hipu je bil na drugi strani mize. Signor Orazio je priletel m kitaro v naročju na bufet. Iz žepa Je potegnil blaznež papirnato vrečico, v kateri je imel prej iemlje, napihnil jo Je in že se je začul na Davidovem temenu silen pok Globoko ae je priklonil pred gos po Nadjo, z roko je poslal poljub njenima prijateljicama, diplomatom je pa hitro zaklical v slovo: — Zbudite me Jutri ob pol sedmih, ne pozabite: toplo kavo In vodo za britje! Nobene malo-marnoatl v službi ne trpim! In že je zijalo ofcno jedilnice goape Nadje Ilirske na ainjem nočnem neboaklonu. skozi to okno ao hlll Izginili trije laži-diplo-matl, ki «o ae bili pognati za svo-jim umobolnim "ovratnikom, gospa Nadja je |»a spleta aama v naslanjaču in bridko plakala. DEVETO POGLAVJE Kjer se združujejo zsupni stiki a sovražniki nastopajočega reda t j Kakor da bi bili orientalski trgovci s preprogami poskusili sklepiitl kupčije z domačini, pa bi jih kdo presenetil, da bi pozabili svojo najlo|>šo In največjo preprogo, tako ae je razprostirala obala: liki proproga bokkara. izpreminjajoča se od l>ele in levje žolte v živo rjavo, temno modro in vijoličasto barvo, tako ae je razprostirala v nočni razsvetljavi. V daljavi sta se dvigala visoko pod nebom dvs minsreta. Na preprogi z glavami, akrltlmi med rameni in nepremično obrnjene proti Mekki, je ležalo sto temnih postav. Mar je lslsm prodrl v gdinjaki raliv? Fantazija; dva minareta sta bila stolpa na kazini v Zoppotu in na sosednjem poak>pju, skrčene sonce so bile pletene kshine, ležeče na pesku, a pri nočni raa-s veti javi »o bile podobne molečim mohamedanom. Nameatu muezinovih klicev ae je dvigal It enega minareta dim Topla kop«l v stran »krm prmtoru kazine je bila odprta ta novo po užitkih hrepenečo Evropo do sedmih zjutraj. In še je moglo v njo mno-o ljudi. Ura je bila pol dveh. le čez dve url je vzšlo solnce. Ali moro biti še kaj bolj zapuščenega, kakor je kopališka ■oba ob pol dveh ponoči? Nič. Ljudje spe; galebi spe; čolni so potegnjeni na breg; pletene kabine leže na pesku, da bi se ne navzele rose. Morje diha in nihče gs ne posluša. Nočni veter. ki je legel k počitku, je še poprej zabrisal sledove dneva. Obala leži nedotaknjena, priprav-Ijena sprejemati tisoče dojmov novega dne. — Ne, nikakor ne povsem nedotaknjena. Z ene izmed stezic gozdička na obali vodijo človeške stopinje k morju. Prihajajo Iz vrbove in smrekove gošče In vodijo h kraju, kjer leži na trebuhu pol ducata temnih senc. Moleči mohamedani z bolestno fantazijo, šest pletenih ksbin med mnogimi drugimi za zoppot-sko kopališko upravo. ležale no pokorno na obrazih od 1 junija. IHinea ponoči stops-Jo prvič človeški korski proti njim, tods ksbine leže še vedno, kakor so ležale. Tako ae vsaj sdi. Ce bi pa prišlo skrbni kopali, ški upravi na misel, stopiti k tem svojim izmečkom in pogledati! kontno, kako ae jim godi, bi ne-j kaj odkrtla. Pletene kabine, ki bi člov ck mislil od dada leto kakor mohamedani med molitvijo, v resnici ne leže tako. Dve sta se obrnili na bok, odprtini sta obrnjeni druga proti drugi, kakor bi se hoteli zaupno porazgovoriti. Druge štiri so napravile okrog njih krog, kakor bi hotele preprečiti, da bi nihče ne prisluš-kovsl. V prvih dveh kabinah leži mož pripravljen k spanju. Odložil je ovratnik, kravato, suknjič in hlače. Leži v čudnem trikoju na telovniku. Smehlja se zadovoljno in prisluškuje rahlo šumečemu morju. Lase ima pla-ve in čudno pristrižene. 2e je napol zaspan, ko se naenkrat zdrzne. Nekaj ga je zdramilo iz polsna. Kdo se bliža bregu ob pol dveh ponoči? Nobeni ribiči se ne vračajo ribolova tako zgodaj; nobeni veslači, ki so se bili odpeljsli na morje za zabavo, se ne vračajo tako pozno; toda čoln je pristal k bregu. Ali je to nesrečn igrač, ki se vrača z morja, kjer je hote utopiti svoje gorje, pa ni šlo? Toda čoln ni samo eden temveč dva, trije. In že se zaslišijo človeški glasovi. Mož v kabinah je naslonil glavo na komolec in pogledal ven Noč je bila jasna. Zagledal je tri velike veslaške čolne, opremljene z motorji, in šest mož, ki so nosili na breg zaboje črne oblike Sedmi mož je stal malo dalje na prsih prekrižanih rok in s cigareto v ustih; zdelo se je, da vse vodi. Cigareta je tlela in kazala med svetlikanjem obrit obraz značilnimi kotički ust in s topim nosom. Iztovarjanje blaga je bilo kmalu končano. Mož s cigareto v ustih je zamolklo izgovoril nekaj besed in pet mož mu je sle dilo z zaboji na ramah. Sesti je ostal pri čolnih. To je bilo na las podobno tihotapstvu ali pa prizoru iz "Alibaba in 40 razbojni kov". Pet nosačev je izginilo y vrbovi gošči plantaže. Sesti je zazdehal, sedel na rob čolna in si prižgal cigareto. Mož v kabini je razmišljal. Njegove misli so bile dvakrat prekinjene. Enkrat jih je prekinil nočni čuvaj. Najbrž je zaslišal sumljive glasove, kajti vstal je z roba čolna in se oziral o-krog. Kaj je imel v roki? Orožje, nekakšno pištolo, toda kakšno pištolo? Poqdbna je bila strojnici. Vse je bilo'tiho, čuvaj je odložil orožje in feedel nazaj na rob čolna. Mož v srajci je še razmišljal. Toda to pot je bila njegova misel pretrgana s tem, da se je pet nosačev vračalo. Mož, ki jih je vodil, se ni vrnil. Vrvi so zaškripale, čolni so zdrsnili na vodo. Ko so bili že malo od brega, so zabrneli motorji. Mož v srajci je legel in počasi zaspal. Ko je na bregu napočil nov dan, so redki ljudje opazili, da se blizu šestih prevrnjenih kabin koplje osamljen mol Nihče ga ni videl prihajati. Biti je moral tam zelo pogosto. Izkopal si je bil v pesku jamo, kakor delajo fakirji, ležal je na trebuhu in puhal v zrak oblačke tobačnega dima. Okrog desetih sta prišla dva dečka v njegovo bližino. Sedemkrat sta se okopala, kakor srednjeveški romarji v Jordanu. Potem sta se seznanila z možem v jami. Dal jima je denarja. Odšla sta in se vrnila z velikim zavitkom, ki se ga je mož v jami takoj lotil. Pazljivi opazovalci so prisegali, da je v zavitku steklenica vina in osemnajst obloženih kruhkov, ki jih Je polovU co pojedel v pičli četrt uri. Sicer se je pa zdelo gledalcem čudno, da je bil oblečen v črn triko po vsem telesu in da je imel, kakor se je zdelo, svoj denar v črni suknenl vrečici. Obleko je imel skrbno zloženo s podlogo na ven, kakor bi hotel skriti vzorec blaga Ta čas. ko je Jedel, je prišel mož v rjavem žametastem suknjiču in sedel kraj njegove jame Kmalu so gledalci ,opazili, da se živahno pomenkujeta. BEdEJlicu, "frenehilne NORMANDIE ILE DE FRANCE CHAMPLAIN LAFAYETTE Za pojaaaila ta ročni listek vprašajte: 21. avgusta « 31. avgusta 5. septembra 14. septembra 4- »eptembra • 21.septembra • 26. septembra • 5. oktobra M. Miropov: Biserna ogrlica LEO ZAKRAJSEK, Gen.r.1 Tr.vel Servisne) __M* Ka»t 72nd St., n. Mož v rjavem žametastem rdečo grivo las. ki no na solncu knr žareli. Ker je bil obrit, sta prihajali dve globoki brazgotini ob ustih do popolne veljave. la-gel j,- vznak na pesek in privlekel iz »epa žssopK v ksterem je pesimist Jakoh Inocki vsak dsn po svoji dolžnonti opazoval svet skozi optimintična očala. Dsnes v njem ni bilo prfnpevks Jakoba Nockegn. toda optimizem — Torej sva prijatelja, Marja Pavlovna. Podajte mi roko! Nekaj časa je še zamišljeno sedela, potem je pa sklonila prekrasno glavo in mu podala obe roki, ki sem ju pokril s poljubi. Kako bi ne poljubljal teh dra-žestnih rok, ki so se zdele oživ ljena slika mojstra? Kako bi ne gledal v te prekrasne oči, zroče očarljivo in sladko kakor z ikone? — Marja Pavlovna, vi ste neizčrpen vir cele epohe ruskih slikarjev. Zasmejala se je tiho, prijetno, kakor se smeje žena, ki smo jo poljubili na uho: — Govorite še, nadaljujte! -— je vzkliknila nagajivo in zacepetala z nožico. Namestu besed sem ji ovil o-krog vratu krasno biserno ogrlico. Začudeno je pogledala najprej mene, potem pa ogrlice. Obraz ji je zastrl rdeč oblaček sramežljivosti . . . — Meni? Tako dragocen nakit? — Da, vam, Marja Pavlovna. Hitro je stopila k ovalnemu zrcalu v zlatem okviru in pritisnila rdeče ustne na modrikasto gladino stekla. Videl sem, da ne gleda ogrlice, temveč mene. Počasi se mi je približala, mi položila na rame mehke roke in mi pogledala globoko v oči: — Zakaj ste mi podarili to krasno ogrlico? — Sam ne vem, draga prijateljica. Všeč ste mi, pa se mi je zahotelo napraviti vam veselje. — To je vse? — je vprašala in glas se ji je tresel. — Vse. Zenice so se ji razširile in v njih so se zalesketale Iskre nemira. Začutil sem nepremagljivo hrepenenje mučiti jo in zato sem pripomnil z izzivajočim mirom: — Oprostite, Marja Pavlovna, toda ne razumem vas . . . Z nervoznimi prsti je stiskala ogrlico, med obočjem se ji je po javila brazgotinica. — Ali govorite resno? Kaj me res ne razumete? — Ne, ne razumem vas. Napravila je nekaj neslišnih korakov po preprogi, potem se je pa ustavila pred menoj tako blizu, da sem čutil njen dih na obrazu: — Povejte po pravici, ali res ne čutite nobenega hrepenenja . . . — Po čem ? — Ljubiti me ... je dejala tiho. | Tisti hip se mi je zdela igra, ki sem jo zač^l, še posebno sladka in sklenil sem nadaljevati jo. — Vas ljubiti? Okrasil sem vaš vrat z biseri v dokaz svojega prijateljstva. Marja Pavlovna. toda nikoli nisem pomislil na vas kot na žensko . . . Tisti hip se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Marja Pavlovna si je strgala z vratu biserno ogrlico in mi jo vrgla pod noge. In še predno sem se prav zavedel, kaj je storila, je izginila za vrati. Skočil sem na stopnišče in klical za njo. Zaman. .Slišal sem, kako je zaloputnila za seboj vež-na vrata. Tisto noč so me mučile nesmiselne. težke sanje. Minilo je leto dni. Pozabil sem bil na Marjo Pavlovno, kakor pozabi človek vse, kar je za nami. Sedel sem v koketnem salončku druge žene, nežne in dražestne, kak or kipec iz saškega porcelana. In ta čas. ko mi je nalivala k^vo. sti hip samo na njo, dojemal samo njeno dražečo bližino. Ko je zagrnil salonček modrikast oblaček tobačnega dima sem potegnil iz žepa biserno ogrlico in jo podal tej dražestni ženi, rekoč: — Sprejmite, prosim, to malenkost, rad bi vam napravil veselje . .. Naglo je vzela ogrlico rekoč: — To je zame? Oprostite, toda ne razumem . . . Pokleknil sem pred njo, objel njena kolena in spregovoril strastno kakor v deliriju: — Ljubim vas! Hrepenim po vas, umiram od hrepenenja po vaši ljubezni. V prečutih nočeh sHšim vaš smeh . . . Naglo se mi je iztrgala iz objema, stopila nekaj korakov nazaj, mi vrgla v obraz usodno ogrlico in kriknila: — Mojo ljubezen za ogrlico? Vsa razburjena mi je obrnila hrbet, na pragu je pa še zasikala krepko psovko. Od tistega časa ne dajem ženam, ki so mi vfieč, nobenih daril več in nikoli več jim ne odkrivam svoje brezbrižnosti ali ljubezni. — A kaj se je zgodilo s tisto biserno ogrlico? Dal sem jo dami, ki mi je bila v dno duše zoperna. Sprejela jo je in nesreča je hotela, da se je zaljubila vame. JLOVENSKA NARODNA PODPOR- NA JEDNOTA izdala svoje publikacije in i« posebno list Prosveta U koristi, t«r potrebno agitacijo ■rojih društev ia članstva In ta propagando svoji* I-dej. Nikakor pa ne sa propagando drugih podpornik organizacij. Vsaka orgaalzaeija Ima običajno svoje glasilo. Torej agitatorični dopisi is nunaniln drugih podpornih orgnniza-elj Ia njih društev naj ae ne pošiljajo Usta Proaveta. —FadpraUd Anthonv I)rexel HiddleJ nik Morganovih partnerj je bil imenovan za nov« ri&kega poslanika na škem. Agitirajte za Prosi TISKARNA S. N. Pi SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, I koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovašk^ češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.| TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daj« vodstvo tiskarne.—Cene zmerne, unijsko del« pr Pilite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tam m dob« na ieljo tudi vsa u»tmmi pnjaaml* 'piss ni bn (Dsljs pnhodnj*.) ni bil zato nič manjši. sto plave lase. ki so obkrožali nežen oval njenega strogega In obenem sladkega obraza. Ko so se najini komolci dotaknili, mi je zaplapolala po žilah opojna toplota mladosti in poželjenja. Prijel sem jo za zagorelo roko z rdečkastimi nohti in vroče sem poljubljal njene tenke prste. Pri tem je mimo govorila o glasbi, gledališču in knjigah ., . Gledal aem njena polna, vlažna usta. in nobena njena bevda ni prodrla v mojo zavest, ker sem mislil n- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklep« 10. r«dn« konvencija m lahko naro/i ns list ITo«'*«! štej« eden, dva, tri. štiri ali p«t članov is «ne družine k eni nar^mf Pre«v«ta stan« aa vse enako, aa člane ali nrflsn* $6.00 ra «-nn nino. Ker pa liani ft« plačaj« pri asesmentu $1.20 ra lednih. «e j" Hej« k naročnini. T«rej aedaj ni vzroka, rtfl. da Je lis« S. N. P. J. Llat Preavota J« vala lastnina In *ot«ro Je v »aakl d"*'1 ki bi rad čttal llat vaak dan. Cena listu Prosveta Je: Za Zdrul. drla ve Ia Kanade OS.OO Za Cieero is niirsf« )• 1 tednik Ia................ 4JO 1 tednik ia ........... t tednika In...............S.00 t tednika Is........... S tednike In...............1.40 1 tednike Ia........... 4 tednik« In............... |.M 4 tednika ia........... I tednikov Ia.............. ali $ tednikov ia ........ Za Evrope Je..............00.00 Izpolnite epednjl kupo«, priletlte potrebna vaoln dmarja Order Solema In «1 narotit« Proavete. list. ki )• *aia iaatn.sa Pojaenlte:—Vselej kakor hitro kateri teh Jlano* prerehs kili »j tli 4« se preseli pni od druftine in bo zahteval tam a vej h« moral tisti Član Ia dotitne druiine. ki J« tako sku|>n.> airrfess Proavoto. to takoj naznaniti vprnvniltvu Hata. in obrneš, vsoto liatn Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora npr* Jatam aa te vsoto naročnika. fbiesfs. tfl PROSVETA. SNPJ. ZS47 Se. U»ndsW A»r, Prilešrae pošiljam narotnlne sa list Trosvet: I) I-e veot« $ ..... Cl 41 Naelev .................................................... Ustavita tednik in gn pripilit« k aiojl aanrfaial «J šrsHast .......čl. Jrafcf« * .Cl 4re*»* * I) ... 4) ... I) ... k) ... Meeto .a