JREDN1STV0 ZARJE je v Ljubljani, Framn-kiinska ulica st. 8 iNkarna I. nadstr.). Uraduj ute za slranke so od 10. do H. £ "e in od 5. do 6. ne oldne vsak dan raven nedelj m imnikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pismu Fe ne sprejemajo • • : fcARnrNlNA* celoletna po pošti ali b pošiljanjem na dom za /S?„CS^ofrCnof 21-C0, polletna K 10-80, četrtletna k'6 40, mesečna K 1*80; za NenieijO celo etno K 26 40, za ctlalo inozemstvo in Ameriko celoletno K d(> — PosameMie številke po 8 vin. ZAKJA izhaja vsatt dan razen nedelje in praznfkbV .* .• .• ob pol 11. dopoldne. \ *. < UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., ij uraduje za stranke od 8. do j 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečal Inseratt: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema nprnvniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo .......... Reklamacije lista so poStnine proste. '■ S‘ev. 645. V Ljubljani, v sredo dne 30. julija 1913. Leto 111. Kulturne slike iz Bosne. Dnevne beležke. Sarajevo, 26. julija. V momentu, ko je dosegla vojaška diktatura v času skadrske afere vrhunec, sta izvršila minister Bilinski in šef sarajevske vlade general Potiorek kulturno delo ki se ne bo kmalu pozabilo: Razpustila sta delavske orga-liizacije, konfiscirala delavski denar, v elav-ski dom pa nastanila vojaštvo. Strašno delo! Brez vsakega neposrednega in stvarnega povoda so z vojaško sito uničili delavske kulturne ustanove, ki so jih bili delavci gradili skoro celo desetletje z neumornim delom. To se je moglo zgoditi le v Bosni! Tega postopanja proti socialističnemu delavskemu gibanju v Bosni in Hercegovini ni, kakor se je kmalu pokazalo, povzročila nevarnost, katere se je imela vlada baje bati v slučaju vojne, ampak vladi je šlo za to, da udari Čim močnejše delavske organizacije, ki ‘tak zelo trpe zaradi dolge gospodarske in politične krize; vlada je nameravala^ uničiti Ptavi socialistični, bojevni — značaj delavskih organizacij. in tudi njih strokovno delovanje je hotela omejiti. V takem vladnem stremljenju je gnala politika ministra Bilinskega do skrajne točke. On, skupni finančni minister m gospodar Bosne. — na to mesto prihajajo le tisti, ki znajo spretno zastopati interese avstro-ogrskih vladajočih razredov — je začel takoj po svojem nastopu šikanirati delavske organizacije, da bi jim omejil delokrog in uničil pravi značaj. Tako se je hotel gospod Bilinski pokazati do-stoinega zaupanja avstrijskih in ogrskih, jia tudi bosansko - hercegovskih kapitalističnih krogov. Pri svojem prvem prihodu v Sarajevo je Bilinski prepovedal javen socialističen shod. To je bil uvod poznejšim prepovedim shodov, konfiskacijam socialističnega lista, odklanjanju organizacijskih pravil, strožjemu nastopanju proti stavkam itd. itd. Zdaj. ko bi bilo treba, da se tudi formalno obnove razpuščene delavske organizacije, je pokazala vlada svoje prave želje. Zdaj ugovarja stikom strokovnih organizacij s stranko, Ugovarja podporam v slučaju stavke, ugovarja centralizaciji gibanja; vrhunec pa dosegajo te hladne želje v prepovedi, da ne sme priti železničarska zveza niti blizu glasilu svojih članov »Železničarju« in da ne sme biti ta organizacija ud Glavne delavske zveze. Te prepovedi nimajo nikakršne zakonite ali Statutarne podlage, in vlada jih opravičuje z ,razlogi sodobne znanosti«! Na nekem mestu pravi Kautsky: »Ločitev stranke od strokovne organizacije je policijski izum policijske vlade!« To se pri nas popolnoma potrjuje. Zato ker hoče oslabiti moč delavskega gibanja, dela naša vlada na to, da bi ga razdelila in decentralizirala. Tako postopanje vlade j£ moralo izzvati silno ogorčenje v vrstah zavednega in organiziranega delavskega razreda. Na vse to šikaniranje se le vladi takoj v javnosti odgovorilo; Mi nočemo, da bi bile naše organizacije veteranska društva! Imeti hočemo moderne delavske socialistične organizacije, take kakršne je morala vlada deloma odobriti, deloma tolerirati. ker si je delavstvo v Bosni in Hercegovini leta 1906 priborilo pravico do takih organizacij! Delavstvo je sporočilo vladi, da naj vpošteva, do česa bi moglo dovesti tako izzivanje in jo upozorila na izkušnjo, ker le vlada leta 1906 s podobnim postopanjem povzročila generalni štrajk. Četudi vlada še ni opustila šikaniranja delavskih organizacij, je vendar takoj videla, da ne pojde baš vse tako, kakor misli ona. Četudi ni takoj reaktivirala delavskih organizacij, je vendar dovolila provizorično delo, vrnila je premoženje organizacij in Delavski dom starim odborom, zahtevala je pa, da se predlože nova pravila, kar se je tudi zgodilo. Za danes ni popolnoma jasno, kakšne omejitve misli vlada izvršiti v teh pravilih. Po teh težkih udarcih je začelo delavsko gibanje okrevati, čuti se nekaj živega v strokovnih organizacijah, in tudi stranka je začela živahneje delati. Seveda bo treba še veliko dela, da se gibanje popolnoma povzdigne. V tem času zaznamuje naše gibanje tudi velik napredek. Naš organ »Glas Slobode« začne s 1. avgustom izhajati vsak dan. Doslej je izhajal po trikrat na teden. Z ozirom na zapreke, ki se postavljajo napredku našega gibanja na pot, smo bili dolžni najti sredstvo, ki bo spodbodlo naše vrste. In zastopniki našega gibanja, ki so se odločili za ta korak, so skoraj prepričani, da dosežejo uspeh. Še enkrat se je pokazalo, da se želje oblastnikov po uničenju delavskega gibanja ne morejo izpolniti, pa naj porabijo tudi vsa sredstva, ki so jim na razpolago. Znano je. da so bile že pametnejše glave kakor Bilinski in Potiorek, pa niso imele uspeha v tem. Ali dobro je. da se zabeležijo ta nekulturna dela našega »kul-turtregerstva«, da se zapomni, da nagradi zgodovina vsakega po svoji zaslugi. Mednarodni rudarski kongres. Karlove vari, 26. julija. V četrtek so delegatje nadaljevali z razpravo o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah. Govorili so še francoski, holandski in angleški delegatje. Značilno je, kar je povedal holandski delegat Elfers: holandska država ima rudnik, v katerem proizvaja vsak delavec na dan skoraj za 800 K, a vlada noče priznati minimalne mezde po 8 K. Zelo zanimiva so tudi zapomnite si: če ne posvečamo vseh moči oi-leyja. Dejal je med drugim: Pri lanski orjaški stavki smo kljub vsem slabim prerokovanjem dobili stotisoč novih članov. In ob koncu letošnjega leta ne bo na Angleškem rudarja, ki ne bi bil član velike angleške federacije. (Viharno odobravanje.) Ah apomnite si: če ne posvečamo vseli moči organizacij. tedaj ni uspehov. Industrija, ki ne more svoje delavce pošteno plačevati, ni vredna, da obstoji. Kako je razvoj tehnike obogatel industrijo. Angleško prebivalstvo je imelo leta 1911. 50 miljard K dohodkov, dovelj. da bi imeli vsi zagotovljeno brezskrbno življenje. Ali 80 r/o prebivalstva dobi le 40 % teli dohodkov in ostalih 20 % prebivalstva dobi 60 % vseh dohodkov. Naša stavka za minimalne mezde je bila popolnoma nesebična, ker ie veljala interesom najslabotnejših. Kaj so povišane mezde v primeri z velikanskimi profiti rudniških podjetnikov. Moia zadnja beseda kakor prva: da dosežeio rudarji minimalno mezdo, ali sploh kako izboljšanje morajo organizirati in organizirati, dokler ne bo slednji mož v organizaciji. (Viharno odobravanje zlasti pri nemških in avstrijskih delegatih.) Z viharnim odobravanjem so sprejeli nato deleeatje soidasno resolucijo o kolektivnih pogodbah in minimalnih mezdah. K točki »Podržavljenje zemlje.^rudnikov in žcicznic« utemeljuie Brace (Angleška) nasled-njo resolucijo: »Mednarodni rudarski kongres ie mnenia. da naj se podržavijo v interesu celokupnosti vsa zemljišča, vsi rudniki iti vse železnice po vseh deželah.« Samo podržavljcnie rudnikov bi bito težavno, če bi ostala zemljišča in železnice zasebna lastnina. Če so delavci v državnih rudnikih prav tako na slabem kakor no zasebnih rudnikih, tedaj je vzrok v tem. ker se ie izvršilo podržavljenje v premajhnem obsegu. Privatne lastnike, katere bo treba razlastiti. bi oškodovali z državnimi papirji v vi- šini prejemkov zadnjih pet let, manjše rudniške posestnike pa z denarjem na podlagi enotne cene po 14 K za tono. Papirji državnih rudnikov naj bi se obrestovali po tri odstotke. Vse te zahteve smo že predložili parlamentu. Premog bi postal vsled tega cenejši in vse prebivalstvo bi imelo še druge prednosti. ’ Cingr (Avstrija): Tudi pri nas bi bila nujna potreba, da se r>održavijo rudniki, ker primanjkuje premoga in ker je zelo drag. Pro dukcija premoga je narasla od leta 1900 do 1910 za 17, uvoz premoga pa za 88 odstotkov Narodno gospodarski odsek je pod predsed stvom sodruga dr. Ellenbogna izdelal zakon čigar najvažnejša določba je, da sme za premogom iskati in ga kopati edino le država Geologi so dognali, da je v Galiciji najmanj 25 miljard ton premoga. Pri glasovanju o resoluciji za podržavlje-nje rudnikov in železnic so izjavili poljski delegatje, da se zdrže glasovanja, ker nemška dr žava tako preganja pruske Poljake, vsi drugi delegatje so glasovali za resolucijo. Sodrug Smillie poroča nato v imenu med narodnega odbora, da veljajo tudi še vnaprej mednarodne izkaznice za člane organizacije, ki prihajajo iz ene dežele v drugo za dve leti za takojšnjo izplačilo podpor v slučaju stavke. Tako izkaznico dobi vsak, kdor je eno leto član organizacije. Belgijski delegatje so predlagali resolucijo glede vsakoletnih Hdnevnih počitnic z izplačevanjem mezde. Delegatje so soglasno sprejeli resolucijo. Resolucijo ie utemeljeval Camberlin (Belgija) in Goddertz (Nemčija) jo je toplo priporočal. a obenem je dejal, da je treba najprej doseči priznanje organizacije in tarifnih pogodb. Plačane počitnice bi bolniškim blagajnam prihranile ogromne vsote. Danes dobivajo le klečeplazci med rudarji počitnice. Najboljši argument za počitnice so številke, ki kažejo, da pada število bolnikov po vsaki* stavki, ker se okrepe rudarji v času počitka. S tem so bile razprave mednarodnega rudarskega kongresa končane in izvršila se je volitev mednarodnega komiteja, v katerem je zastopnik avstrijskih rudarjev sodrug Jarolim. Predsednik Smillie je zaključil kongres z željo, da bi delegatje na prihodnjem kongresu poročali zopet o novih uspehih mednarodne rudarske organizacije. — Kako se motimo! Socialna demokracija pripoveduje vedno, da je v avtrijsko-ogrski monarhiji še vse premalo šol, bolnišnic, zavetišč za obnemogle, dojenčke itd. To bo treba popraviti In hudo smo se motili doslej. Visoka vlada nas poučuje sedaj, Česa je pravzaprav Še manjkalo doslej v naši monarhiji. Nova tovarna za topove — to Je najnujnejša potreba! Tako objavlja budim, uradni list zakon, sankcioniran od cesarja, zazgradbo nove tovarne za topove na Ogrskem. Astr.-ogr. državljani smo zopet razbremenjeni ene skrbi: topov ne bo premalo, če bodo zahtevali »naši interesi« vojno — česar nas pa seveda bog obvari, ker mi bomo z našimi topovi le pod pritiskom največje sile nastopili, prilik zato pa ne iščemo. — Moderna mestna uprava. Urarsko mestece v Švici, La Chaux de Fonds, šteje 30.000 prebivalcev. Mestna uprava je v rokah socialnih demokratov. Odkar imajo socialni de-mokratje večino v mestni upravi, je izvršil občinski zastop že več reform v prid delavstvu. Pred kratkim je sklenil, da se uvede po vseh mestnih šolah protialkoholni pouk. Pouk bo urejen po angleškem vzorcu, vodstvo pa je izročeno sodrngu dr. Tissotu. — Družabni red. Dober, vzoren, neprecenljiv je današnji družabni red. Eni delajo, drugi uživajo — to je vendar red. Kakšen nered bi nastal, če bi hoteli naenkrat vsi ljudje delati, ali vsi ljudje Ie uživati! Tako je pa »višja moč« vse lept) organizirala in razdelila delo in užitek. Na dosmrtno delo so obsojeni proletarci, na dosmrtno uživanje posedujoči stanovi. Če proletarec ne more več delati, tedaj je zanj čas da izgine s sveta, da pogled na njegovo izmozgano telo ne žali estetičnega čuta mogotcev tega sveta. Kadar si dal zadnjo trohico svoje moči. potem lezi za plot m čakaj, da pride smrt; Čemu kališ torej »družabni red«, ki je urejen samo za ti dve vrsti ljudi? Da današnja družba ne more dostojno preskrbeti starih ljudi, kaže naslednje: Policija v Milanu le te dni našla na cesti staro, obnemoglo ženico, ki ni mogla nikamor več. Peljali so io v urad in tam je povedala, da je stara 106 let, da berači, da nima stanovanja, da nima žive duše na svetu, ki bi se pobrigla zanjo in da tava že leta in leta iz kraja v kraj. Imela Je siinove, pa so vsi pomrli, ko so bili stari že nad 70 let. Policija jo le spravila potem v hiralnico. — Slučaj Je bil, da je zajela policija starko na cesti, drugače bi še dalje beračila: res. dober, vzoren in neprecenljiv je današnji družabni red! — Mestni stavbinskl urad, ki Je bil doslej v drugem nadstropju bivše GaHetove hiše, se preseli v avgustu v tretje nadstropje Kresije. — Pogrešan turist. Čez nedeljo je napravil dijak Petrič iz Šiške, ki je bil zelo vnet hribolazec, izlet v Kamniške planine, s katerega se še ni vrnil. V koči na Kamniškem sedlu se je V soboto zvečer sešel z dijakom Tominškom in Hilbertom. Skupaj so potem hodili do Rinke. Zadnja dva sta šla tedaj po markirani poti dalje, Petriča pa je mikalo, da bi preplezal strmo steno Skute. Tovariša sta ga izgubila izpred oči. Ker se na Skuti nista več sešla z njim, sta nadaljevala pot na Grintovec. Ker ga pa tudi tukaj ni bilo ne pred njima, ne pozneje, se ju je polotil sum, da se je Petriču pripetila na strmini Skute nesreča. Po kočah, ki bi mogle priti v poštev, niso ničesar vedeli o njem, vrnil se pa tudi ni„ tako da je žal skoraj gotovo računati z nesrečo. — Zglaševalni urad c. kr. policijskega ravnateljstva. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je v smislu § 12 razglasa c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 28. marca 1913, št. 818/pr. dež. zak. št. 18, o uredbi zglaševanja v okolišu c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani, odredilo prvo predložitev hišnih pol in stanovanjskih izkazov v občinah Spodnja in Zgornja Šiška. Vič in Moste do 15. avgusta 1913. v svrho splošnega vpisa prebivalstva. Dotične tiskovine z navodilom glede izpolnitve istih se dostavljajo obenem po pošti hišnim lastnikom, oziroma oskrbnikom. Ko bi pa stranke posameznih hiš ne dobile teh tiskovin ali ne v zadostnem številu, naj jih zahtevajo v zglaševalnem uradu ali pa v blržni policijski stražnici. Obveznost natančne izpolnitve hišnih pol zadene hišnega lastnika, oziroma oskrbnika in one stanovanjskih izkazov stanovanjskega predstojnika. Hišni lastniki, oziroma hišni oskrbniki, so zavezani hišne pole s stanovanjskimi izkazi vred po stanju dne 8. avgusta 1913 v dotičnih rubrikah dobro čitljivo in pravilno izpolnjene do 15. avgusta t. 1. naravnost v zglaševalnemu uradu c. kr. policijskega ravnateljstva ali pa v bližnji policijski stražnici oddati. Pri tej priliki opozarja policiijsko ravnateljstvo na važnost pravilne in resnične izpolnitve posameznih rubrik hišnih pol in stanovanjskih izkazov in še posebno naglaša, da so hišne pole in stanovanjski izkazi temelj evidence prebivalstva in da je ta evidenca v interesu občine in prebivalstva samega nujno potrebna. Posebno opozarja pri tem na važnost rubrike: »Od kdaj stanuje v občini.« Kdor ne izpolnjuje obveznost pravočasne predložitve pravilno in resnično izpol njenih hišnih pol in stanovanjskih izkazov, zapade po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857 drž. zak št. 198. kazni do 200 kron. ozi- roma zapora do 14 dni. Za stolno mesto Ljubljana se vrši ta popis prebivalstva meseca novembra 1913. — Razmere v pivovarni »Union« v Spodnji Šiški. Pišejo nam: Kar počne soproga gospoda ravnatelja v tej pivovarni, presega že vse meje. Stika po delavnicah, po pisarni in drugod jemlje samovoljno tovarniške delavce in delavke mnogokrat od važnega dela in jih uporablja za snaženje stanovanja, obdelovanja vrta itd. Sploh ukazuje tovarniškim uslužbencem tako, kakor bi bila ona voditeljica pivovarne. Opravlja zelo rada in vsako malenkost zatoži soprogu, kateri prav zvesto izpolnjuje njena povelja. Kdor ima kaj dobiti od te gospe, mu, če le more, odtrga od zaslužka kakor n. pr. perici, šivilji itd. Kuharice se kaj pogostoma menjajo pri tej skopi zakonski dvojici, nekatere še en dan ne ostanejo, ker ne dobivajo zadostne hrane, prenočujejo pa v neki vlažni, nezdravi jKidzemeljski kleti, dasi ima ta gospoda, ki je brez otrok, 4 sobe na razpolago. Ravnateljevemu psu je bolje kakor poslom, ta ima meso vsak dan, vodijo ga na izprehod ali pa k žrvinozdravniku, ako je »Muferl« bolan. Gospod ravnatelj je zelo skop in neusmiljen človek. Delavci so pobirali letos za vdovo in sirote v pivovarni ponesrečenega delavca. Vsak delavec je po svoji moči prispeval za nesrečno družino, a ravnatelj ni pokazal beliča., Kako se ta gospod maščuje nad uslužbenci, ki so pri njegovi soprogi v nemilosti, kaže naslednji slučaj. Dne 2. t. m. je imenovani gospodi ušla kuharica. Vsled tega je gospod rav-natelj na sirov način pred pisarno napadei vratarja, zakaj ni pridržal kuharice in jo preiskal, če ni odnesla kaj s seboj. Potem je začel na vratarja vpiti, ker ni imel telovnika na sebi, nakar mu vratar odvrne, da ga nihče ne more siliti, da bi imel v taki vročini med delom telovnik na sebi. Zaradi tega zavpije ravnatelj: »Sie kecker Kerl. ich werde ihnen schon zei-gen« itd. Pozneje je poklical ravnatelj vratarja v pisarno in mu odpovedal službo. Nobena prošnja ni pomagala in tako je pognal moža za 71etno zvesto in pošteno službovanje v pivovarni z družino vred na cesto. — Podraženje mila. Avstrijski tovarnarji mila so sklenili, da povišajo takoj ceno mila z ozirom na to, da so se podražile vse tolšče, Pri vsakih 100 kg mila poskoči cena za 4 K. Tovarnarji seveda ne smejo biti prikrajšani na dobičku, pa zvračajo vse podraženje tolšč na konsumente. — Svarilo! Neki G. A. Mann v Parizu naznanja v različnih časopisih i)Od firmo »Institut Mann« zdravljenje najraznovrstnejših bolezni. Poizvedovanja o tem institutu so dognala. da gre tu za podjetje, ki je ustanovljeno za izkoriščanje in zapeljevanje lahkovernega ljudstva. Bolnikom, ki se obVačajo do imenovanega zavoda, pošilja ta zavod proti predplačilu znatnih svu nekake brošure brez vsake vrednosti. — Za knjižnico novoustanovljene podružnice Ljubljana II. Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo so darovali sledeči: sodr. A. Jan, strojevodja v Borovnici 19 knjig; s. J. Petrič, strojevodja drž. ž. v Ljubljani več knjig; s. J. Pušar, 13 knjig; s. A. Ahčan 1 knjigo; s. M. Treiiše 1 knjigo; s. J. Do-brlet 1 K; strojevodja juž. ž. v Ljubljani. Podružnični odbor se vsein najiskreneje zahvaljuje in želi, da bi našli darovalci še več po-snemalcev med sodrugi. — Odbor. — Polletni občni zbor podružnice lesnih delavcev v Ljubljani se vrši v nedeljo 3. avgusta t. 1. v vrtnem salonu gostilne pri »Levu« točno ob 9. dopoldne. Dnevni red: 1. črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo blagajnika in nadzorstva. 4. Volitev delegata za sedmi redni strokovni kongres na Dunaju. 5. Predlogi in nasveti. — Odborova seja podružnice mizarjev v Ljubljani se vrši v čertek 31. t. m. ob 6. zvečer v društveni sobi. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, ie polna udeležba potrebna. Seje naj sc udeleži tudi nadzorstvo. — Babšek. — Sp. Šiška. Sodruge, ki bodo sodelovali na vrtni veslici lokalne organizacije v nedeljo 3. avgusta pri »Anžoku« prosimo, da sc zanesljivo udeleže sestanka, ki sc vrši danes, v sredo, ob 8. zvečer v pisarni Kons. društva.* Kolodvorska c. 56, I. — Pristop imajo tudi oni sodrugi, ki se še niso priglasili, pa bi sodelovali. — Iz Šiške. V »Zarji« beremo večkrat, da so v Ljubljani preiskave mleka, ki ga dona-šajo mlekarice iz okolice v Ljubljano. Pri teh preiskavah se prav često dokaže, da je v mleku voda in mlekarice so obsojene na občutne kazni, kar seveda pomaga. Kdor je enkrat kaznovan. premisli preden v drugo stori kaj kaznjivega, zlasti če ve, da bo druga kazen še občutnejša. Pri nas v Šiški dobivamo tudi mleko iz Dravelj. Zg. Šiške. Št. Vida itd. — tud; pri nas bi bito treba preiskati mleko, ker se vedno gospodinje kregaio, da ni mleko veliko vredno. Županstvo v Šiški poživljamo naj stori v tem oziru potrebne korake in naj par-krat pregleda mlekaricam mleko. — Za lekarno v Šiški prosi mag. Sepic iz Lovrane. Prav bi bilo za Šiško in okolico, ako bi dobili lekarno. Pa zdravnika potrebujemo v Šiški prav nujno. Logično bi sicer bilo, da bi^ zdravnik drž. železničarjev stanovil v Sp. Šiški — no, kaj se hoče. ko pa logično včasih za koga ni oraktično! Občina šišenska, zgani se! — Posebni vlak z Gorenjskega v Postojno. Da se nudi najširšim krogom izredna prilika udeležiti se velike liudske veselice v Postojnski jami, ki se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta, ustavljal se bo posebni vlak, ki bo vozil za polovično ceno, na vseh postajah gorenjske proge in sicer bo odhajal: Z Jesenic dop. ob 11 ■24; z Javornika dop. ob 11:30; iz Žirovnice dop. ob 11 '38; iz Lesc dop. ob 11-46; iz Radovljice dop. ob 11‘52; z Otoč pop. ob 12‘02; iz Podnarta Krope pop. ob 2-08; od Sv. Jošta pop. ob 12-19; iz Kranja pop. ob 12-27; iz Škofje Loke pop. ob 12-39; iz Medvod pon, ob 12-50; iz Vižmarjev pop. ob 12-59; iz Ljubljane drž. kol. pop. ob 1*10; prihod v Ljubljano inž. kol. po. ob 1 * 13; odhod iz Ljubljane juž. kol. pop. ob 1-30. Iz Postojne odhaja ob 9-10 zvečer. — Umrli so v Ljubljani: Anton Hribar, tesarski pomočnik. 66 let. — Janez Lotrič, dninar, 48 let. — Navada je železna srajca. Ze opetovano ostro kaznovan Miha Bubnič, 3Iletni zidar iz Podgrada in Rudolf Kovač. 24ietni mehanik iz Postojne sta nevarna tatova. Zlasti je Bubnič znan kot drzen in nevaren vlomilec. V Gradiški se je seznanil z vojaškim beguncem Filipom Tavčarjem, tudi zelo nevarnim tatom, s katerim se je potikal po Štajerskem. Koroškem, Kranjskem in Primorskem, kjer sta izvršila skupaj vlome, od katerih je bil oni y župnišču pri Sv. Mariji v Zili eden največjih. Tam sta pobrala raznoternega blaga v vrednosti 463 K 30 vin. Kakor se je dognalo znaša skupna škoda povzročena po raznih vlomih in tatvinah 1113 K 25 v. Prišla sta tudi v Ljubljano, kjer sta obiskala razne gostilne, ter prenočevala v Ravnikovi gostilni v Kolodvorski ulici, kjer sta se vpisala v zglasnico pod imenom Ivan in Karel Kolestabar iz Celovca. Zaradi sumljivega vedenja sta bila aretirana. Dočim se je posrečilo Bubniču pobegniti, je bil Tavčar izročen tukajšnjemu deželnemu sodišču. Bubnič pa je baje pobegnil v Azijo, kjer je delal pri zgradbi anatolske železnice, ter se čez leto dni vzlic tem. da je imel prepovedan povratek, vrnil v Trst. Tu se je seznanil s soobtožencem Rudolfom Kovačem, s katerim sta poskusila vlomiti v trgovino Rudolfa Sbjuelza, kjer sta se nadjala obilnega plena, vsaj ie bilo tu nakopičenega blaga v vrednosti čez stotisoč kron. Toda sreča jima ni bila mila. Neka ženska iz hiše, je začutila sumljivo ropotanje na dvorišču in je poklicala skozi okno stražnika, kateri je s pomočjo več tovarišev prijel tatova v trenotku. ko sta ravno skušala šiloma z dletom odpeti Sbuelzevo trgovino. To dejanje oba obdolženca v polnem obsegu priznata, med tem ko Bubnič glede drugih tatvin le tiste priznava, katere so mu dokazane po raznih pri njem ali pri Tavčarju najdenih ukradenih predmetih. Sodišče je obsodilo Bubniča na 3 leta. Kovača pa na deset mesecev težke ječe. — Sleparka. Ana Zupančič roj. Prelogar, 44 let stara, pristojna v Veliko Loko, je imela nekaj denarja, s katerim ie odprla v Florijan-ski ulici malo kramarijo, in ker si je zaželela tudi zakonskega življenja se je poročila, a že po preteku osmih dni ie moža zapodila. Da bi jo pa na ta nepremišljeni korak nič ne spominjalo, spremenila je moževo ime v svojo prvotno rojrtno ime Prelogar, zaradi česar je imela nekaj sitnosti, ter bila 2krat kaznovana. Kra-marija se pa obdolženki ni posebno obnesla. Ženo so začeli preganjati upniki, ki so ji zarubili skoro yse blago in premičnine, sodišče pa je dovolilo shrambo zarubljenih predmetov na ta način, da je zapečatila vrata. Zupančičeva je te pečate samolastno odsranija in je pobrala iz shrambe za 175 K zarubljenega blaga in ga prodala. Na predlog upnika je položila obdol-ženka spisek imovine. v katerem je pod prisego trdila, da nima nikakega premoženja, akoravno se je dognalo, da znašajo njene terjatve več sto kron, in da ima tudi v hranilnici denar naložen. Začetkom tekočega leta se je pa klatila po Notranjskem, kjer je na svojo pest po vaseh nabirala denarne podpore za Salezijance. Najrajše je prejemala fižol, katerega je potem zopet prodala. Za koliko je opeharila ljudi, se ni dalo dognati. Obdolženka vse priznava. Zdravniška zvedenca, ki sta preiskala njeno duševno stanle sta izrekla, da je Zupančičeva sicer histerična, vendar pa za vsa dejanja odgovorna. Obsojena je bila na 6 mesecev težke Ječe in je kazen takoj nastopila. — Nezgoda. Janez Gorenc je delal kot pre-mogar v šentjanžkem premogokopu. Nad njim Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) In Dvofuk je še bolj hvalisal; grdil je le univerzo ter se jezil le na profesorje, češ. kakšni so. Mrzli, da je strah, nobeden izmed njih nima niti malo ognja v sebi. Kvapil se je začudil in postal resen. »Da. nobeden nima ognja v prsih!« In Dvofak je z rokama mešajoč svoje dolge, pesniške lase. povedal, da je pravzaprav le zato začel študirati zgodovino, le zato vstopil na filozofsko fakulto, ker bi rad — »veš. prijatelj, ker rad pišem historiške peSmi in ker bi rad enkrat narodu s kakim eposom zagrmel v dušo o slavni njegovi minulosti«. Ko se je nagovoril, je peljal Kvapil a k mizi in ga seznanil z ostalo družbo: z nekim zelo priletnim medicincem, kateri je že dvaindvajseti semester študiral medicino in se zdel skoro kakor kak postaren občan med veselo mladino, in fce z dvema drugima medidneema, z nekim filologom in s pravnikom Jenšovskim. Jenšovski je bil v Hanuševih in Soumar-levih letih in navidez dijak jako simpatiške zunanjosti. Lepo le bil zrasel, črnolas, črnook in ia nosu je imel koščen nanosnik. Neprestano se e prijazno nasmihava! in med razgovorom gle-lal v oči. vedno zelo poudarjaje to. kar je go- pa se ie utrgala zemlja in ga iako pritisnila, 3a se mu je zlomila hrbtenica in ni upanja, rda bi ozdravel. — Strela je ubila konja. Iz Zgornjih Pirnič poročajo: V pondeljek ob pol petih popoldne je peljal tukajšnji posestnik in gostilničar Jožef Petač na njivo gnoj s konjem, vrednim nad 600 K. Petač je ravno odviral voz, kar nenadoma trešči in konj pade mrtev na tla. Zadet je bil v glavo. Petaču se ni nič zgodilo. — Kinematograf »Ideal«, Spored za sre'do 30., četrtek 31. julija in petek 1. avgusta: 1. Dinamit v službi industrije. 2. Ene hlačnice manjka. (Humorstično.) 3. Detektiv King in tihotapci. (Detektivski igrokaz.) 4. Vzor delo. (Veseloigra.) 5. Zurnal Pathč. (Najnovejše, šport, moda itd.) 6. Glumaška kri. (Učinkovita drama Nor'diskfiln^Co. v dveh dejanjih. — Samo zvečer.) 7. Skrbi brez konca. (Amerikan-ska veseloigra.) — V soboto in potem samo tri dni: senzacijska zgodba iz bolgarsko-turške vojne »Krvavi poljub«. Idrija. — Idrijskim rudarjem! Novi rudarski zakon za 14dnevno izplačevanje mezd je komaj nekaj mesecev v veljavi. Za zakon je bilo treba veliko boja od strani rudarjev, ker so se rudniški podjetniki temu zakonu na vse kriplje upirali. Ker je obveljal zakon proti njihovi volji, skušajo sedaj kršiti zakon in delavstvo opehariti z zviiačo. Nekje na Tirolskem in Št. Janžu, kjer niso rudarji popolnoma nič organizirani, se je podjetnikom posrečilo pripraviti rudarje do tega, da so nekateri podpisali izjavo za mesečno izplačevanje. To izjavo je podjetništvo potem predložilo rudarski zadrugi I. skupine (zastopnikom podjetnikov), kateri so odredili, da se o tem glasuje. Ker v kratkem razdele tudi v Idriji glasovnice, opozarjamo delavstvo, da bodi previdno ter napiše na glasovnico, da velja zakon In nič drugega. Ce mora delavstvo izpolnjevati še tako stroge zakone, naj velja tudi ta. ki je za delavstvo velikega pomena. Delavstvo naj pomisli, da je pri akordnem delu podjetnik veliko lažje izkorišča, če je odmerjen zaslužek za ves mesec. Delavci vseh strok se potegujejo za tedensko plačo in jo tudi že imajo, lc rudarji naj čakajo za borne kronce ves mesec. Kar ponujajo kapitalisti, to je v kvar in ne v korist delavstvu. To naj si delavci zapomnijo. če nočejo, da bi se kesali pozneje. Zato pa na dan glasovanja pokažite, da ste edini s svojimi tovariši Cehi in Nemci ter se izrečite z njimi vred. da veljaj zakon za podjetnike In za Vas. — Idrijski odsek »Prosvete« priredi v soboto. dne 2. avgusta, ob pol 9. zvečer v pivarni hotela »Pri črnem orlu« koncert, pri katerem sodelujejo: ga. Anica Pirnatova in gdč. Mici Lapajnetova (klavir), gdč. Leni Lapajnetova (solopetje), g. Mirko Dežela (gosli) in godalni kvartet (gg. Mirko in Fran Dežela, Rajko Novak. Pavel Lapajne). Po koncetu burka: »Krojač Fips«. Nato prosta zabava s plesom. Vstopnice so v predprodaji v trafiki gdč. Leni Lapajnetove. Osebna vabila se ne razpošiljajo. Cisti dobiček je namenjen v prid ljudskim knjižnicam. Ljubelj. (Konec.) Janez Vajkard Valvazor je bil rojen leta 1641. v Ljubljani na Starem trgu. in sicer v hiši trgovca Petkosiga. Domovina Valvazorjev je Italija in v prvi polovici šestnajstega stoletja so se naselili na Kranjskem. Živahna je bila trgovina z Italijo, pa tudi umetnost in znanost sta prihajali k nam iz dežele papežev. Kmalu si je pridobila družina nekaj graščin na Kranjskem, tako i v Ljubljani. Janez Vajkard Valvazor je obiskoval gimnazijo pri jezuitih in učitelj mu je bil zname-meniti historiograf Schonleben. Svoja znanja je pomnožil na različnih potovanjih po Nemčiji, Italiji, Franciji, Afriki. Večkiat je prepotoval Kranjsko, zbiral je rokopise, knjige, lesoreze, bakroreze in denar. Imel je 8000 novcev in v knjižnici 10.000 knjig. Sam je bil spreten risar in kipar, izvršil je Marijin kip na trgu sv. Jakoba. Iznašel je tudi litje. Kot vitez se je bojeval proti Turčinu. prelival je kri za rodno grudo; no, saj jo je imel, žali-bog navadni vojščaki ne. Sovražil pa je pun- voril. Tako je postajala i neznatna stvar važna. Takoj se le prisedel h Kvapilu in mu povedal mimogrede, da je predsednik vzhodnočeškega pokrajinskega društva in da je pravzaprav tudi nekoliko literat. Hkratu pa ni pozabil se prijazno nasmehniti in prodreti v Kvapilovo notranjost. da bi videl, kakšen učinek so napravile njegove besede. »Seveda, kolega . . .« je pristavljal navidezno skromno, »vam je moje ime popolnoma neznano, veste, jaz pišem večinoma le povestice za mladino in ker se nerad bleščim v javnosti, pišem pogosto pod psevdonimi.« In videč, da Kvapil rad in hvaležno posluša, je začel previdno lagati; dejal je. da misli i na politično delovanje, da bi rad postal o svojem času poslanec in da zato že sedal piše članke v žur-nale po deželi. »In tam jih solim, prijatelj, zlasti eni stranki!« se je bahal in po strani zaničljivo premeril Soumarja. Tu se je Kvapil osrčil in razodel, s kakimi eksistenčnimi skrbmi ie prišel v Prago in kako da je že sedaj zadovoljen. Jenšovski se je kaj prijateljsko nasmijal. zamahnil z roko In milostljivo izpregovoril: »No. jaz bi vam lahko preskrbel kondicije, prijatelj. Znan sem toda vi se morebiti zanašate na Soumarja in na Slavijo? Tam vas bodo le za nos vodili, pa kakor vam pravim, jaz vam igraje marsikaj preskrbim, samo če hočete. Na mene — veste, na mene se lahko zanesete.« In baš sedaj je vstopil Otokar Lašek z dvema novima gostoma in z Bismarkom. ka- parje. preklinjal je kmete. In tudi iz njegovih del se razvidi to mišljenje in mrzenje. Izdal je mnogo znanstvenih knjig, popisov Koroške, prvo natančno karto Kranjske (1684); najznamenitejše delo pa je brezdvomno »Slava vojvodine Kranjske« (Die Ehre čles Herzog-tums Krain), k} je izšlo leta 1689. v Norim-bergu. Valvazor je umrl obubožan leta 1693. v Krškem. V četrti knjigi, na strani 559.. ima sledeče besede o razgledu z Ljubelja: »Es ist nicht zu beschreiben / was es da-selbst fiir einen wunderschonen Prospect gibt. Ich habe gevviKlich nirgendwo / in einigem Lande 1 einen schonern gesehen; vermeyne auch I es werde eben sowol Jemand anders 1 in einigem Lande I keinen trefflichern angetrof-fen haben. Denn alles das hohe Gebirge presen-tirt sich gleichsam in der Ebne I oder wie kleine Hiigel und Berglein I und wie schone Ebne da-zwischen. So schauet man auch / iiber den hohen Bergen / lustig-flaches oder ebnes Land ' in soleher Zier und j^pmut I daB ihm Einer nichts artlicheres I noch annehmlicheres 1 .solite^ ein-bilden konnen.« (Nemogoče je. popisati čudovito krasni razgled, ki se nudi gledalcu. In prepričan sem. da v nobeni deželi nisem videl kaj lepšega; mislim tudi, da ni še nihče naletel v kaki deželi na kaj izbornejšega. zakaj vse visoko gorovje se prezentira takorekoč v ravnini, ali kakor hribčki in male gore, in kako lepe dolinice vmes. In tako gledaš črez visoko gorovje veselo ploščevito ali ravno deželo v taki krasoti in milobi, da si ne moreš misliti kaj ljubke-jega in prijetnejega.) In te besede, mislim, imajo danes isto veljavo. kakor pred 250. leti. 10. avgusta t. 1.. v nedeljo teden torej, pri-rede prijatelji prirode izlet na Ljubelj. Dogovorile so se podružnice: Ljubljana. Borovlje in Celovec, in vsi, kojih geslo je: Svoboda gore! se udeleže nenapornega izleta, da se snidejo s sodrugi iz Korotana. Morebiti pridejo tudi jeseniški sodrugi. Le veliko je sodrugov. znanih turistov, pa se ne zmenijo za delavska društva, niti na pristopna pisma ne odgovarjajo. Vsi. ki se teden dni ubijajo v delavnici, tvornici ali na železnici, vsi, ki dihajo nezdrav zrak. ki iščejo razvedrila v krčmah, naj pristopijo kot člani k društvu: »Društvo nudi kljub neznatnemu letnemu prispevku (3 K 40 v) razne udobnosti, katere našteti je nemogoče, ker so pri posameznih skupinah različne. Krajevne skupine posedujejo bogate knjižnice z naravoslovnimi in turistovskimi knjigami, zemljevidi in vodniki; večina skupin tudi izposojuje najpotrebnejše turistiško orodje, prireja turistiška in naravoznanstvena predavanja in poučne tečaje ter posebne vlake ob znižani vozni ceni. Dalje dobe člani bogato ilustrovani mesečnik »Der Naturfreund«, ki tvori koncem leta bogato ilu-strovano. približno 400 strani obsegajočo knjigo. Posebno lep je »Der Naturfreund« v svojih prekrasnih platnicah, ki jih izdela vsako leto aka-demični slikar in znani alpinist Oton Barth. V tej opremi je »Der Naturfreund« za vsako knjižnico kras in je lastniku še po dolgih letih v veselje.« V Ljubljani je podružnica na Resljevi cesti št. 22. osrednii odbor: Dunaj. XV./l., Lohrgasse št. 16. Upamo, da bodo padle besede na rodovitna tla. da bodo imele obilen sad! In vsem, ki mislijo z nami delovati, kličemo: Svoboda gore! »Prijatelji prirode«. Ljubljana. Štajersko. — Pogreb sodrnga Lesničarja. Včeraj popoldne je bil v Trbovljah pokopan sodrug Lesničar, ki je v nedeljo tako nenadoma prišel ob življenje. Velikanska udeležba v sprevodu in na pokopališču je pričala, kako priljubljen in spoštovan je bil rajni med trboveljskim delavstvom. Lesničar je bil med najstarejšimi in naj-zvestejšimi člani trboveljske organizacije. Bil je četrti delavec v Trbovljah, ki je pristopil rudarski organizaciji, in od tistega časa je trajno ostal njen član. Bil je tudi v konsumnem društvu in med ustanovniki »Delavskega doma«. In Lesničar ni bil nikdar le član na papirju. Zato je tudi njegov glas zalegel pri tovariših in njegova nenadna nesrečna smrt je napravila pe- terega je vodil na vrvici. Naglo je odložil zim-nik in klobuk in pripovedoval Kvapilu, kako se je baje imenitno naspal po včerajšnji noči in da bi danes znova bilo lahko veselo. Poklical je potem Jenšovskega. Branskega in Kuklo, pristopil k stranski mizi in vzel iz zayitka slike. »Tončika. fantiček vam je prinesel pre- zent«, je klical Kukla natakarici. »Pojte sem. tu imamo lepe podobice!« Natakarica je pritekla in se črez ramena dijakov ozrla na slike. »Ali so ti všeč?« je vprašal Otokar. Natakarica mu ie posegla v lase in mu stresla glavo. »Ti si tak prešiček. sinko? Koliko pa ste star?« Otokar se je potem vrnil h Kvapilu, sedel in začel pripovedovati s pevajočim, tenkim glasom: »Ladko, tu smo že doživeli nekaj veselih večerov. To je malo drugače, nego ko sva doma gulila za maturo. Tu imamo svojo družbo. Skoro vsak dan sem tu in tako lepo ti potekajo večeri! Sedim, vijem si cigarete----------- glej. takihle cigaret pokadim po petnajst, dvajset, ako se le vsedem! In Ladko, vse tu pada pred nami na usta: gostilničar, gostilničarka, vse se nam klanja. Človek bi kar počil! I no, mi pa tudi pospravimo nekaj piva! Časih imaš tu celo Veltavo, veš. za šalo razbijamo steklenice. Človek bi počil! Ugani, koliko jaz sam izpijem tako-le en večer? Ugani, ugani!« je silil z veselo nadležnostjo Kvapila. upirajoč pogled na njega usta. »Ali verjameš, da izpiiem vsod globok vtisk. Pogreba se le udeležilo okrog tisoč oseb. Vse organizacije, katerim je rajni pripadel, so bile zastopane in so položile svoje vence na krsto. Tudi elektrarniški de-lavci in družina so darovali vence. Pred hišo je rudarski pevski zbor zapel žalostinko. potem se je začel dolgi sprevod pomikati navzdol po rebri in potem po glavni cesti na novo pokopališče. V sprevodu so nosili vence, pred krsto je korakala rudarska godba in skoral povsod je imel pogreb špalirje gledalcev ob strani. Ob 4. popoldne so dvignili krsto v hiši rajnega, pa je bila ura skoraj pet. ko le dospel pogreb na pokopališče. Tukaj je po končanem obredu zapel rudarski pevski zbor pod vodstvom kapelnika sodr. Baloga. Sodrug Etbin Kristan je posvetil spominu zvestega tovariša, delavca in bojevnika, nekoliko toplih besed, godba je zasvirala koral, in črna prst se le vsula na krsto. — Samomor železničarja. S Pragerskega poročajo: V pondeljek je legel pod stroj osebnega vlaka št. 32. ravno ko je pripeljal na postajo. 281etni aspirant za čuvaja HOtter. Stroj ie šel čezenj in ga razkosal. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Vzrok samomora je neznan. — Liboje. V soboto dne 2 avgusta ob pol 5. popoldne se vrši pri Videčniku v Kazasib javen delavski shod. Na shodu poroča sodrug Jožef Marn iz Celja. Delavci, sodrugi, agitirajte za shod. da bode čim bolje obiskan. — Sklicatelj. Goriško. — Kapitalistična brezsrčnost (Dopis iz Stračic pri Gorici). V tukajšnji tvornici je delal že čez 32 let J. S. iz Gorice. Dne 10. julija t. I. ga pokliče ravnatelj tvornice Preis k sebi in mu očita, da je pokvaril kotel bombaža ter s tem napravil »ubogi« tvrdki Škode 2000 do 2500 K. Ker si je bil J. S. svest, da ni on zakrivil škode, je hotel ugovarjati, a ni mogel — ker ga enostavno nihče ni poslušal No. ravnatelj pa ga ie vendarle »potolažil« tako-le: »Ob 6. dobite vašo knjižico in pojdete proč.« Ubogi delavec! Po 321etni roboti so ga brez odpovedi vrgli na cesto ne da bi preiskali, kdo da je škodo zakrivil. Mož ima ženo in 5 nedoraslih otrok. Dobival je po 2 K 80 v na dan! Seveda miljonarski kapitalistični firmi ni vse to nič — saj bo tvornica obstojala brez J S Ubogi delavec je zahteval, naj bi mu izplačali vsaj 14dnevno mezdo, a dobil je odgovor da to ostane v poravnavo škode. Ko bi J s' tudi res bil krivec, ali ni s svojo 321etno roboto že zdavno plačal to škodo, ker tako naporno delo pač gotovo m plačano z 2 K 80 vinarjev na dan. Koliko tisočakov si je nagrabila tvrdka z žulji ubogega trpina J. S.? Zakaj pa ni J. S. nastopil sodno pot? Ko je J. S. vprašal svoje sodela^^* kdo od njih bi pričal njemu v prilog je dobil odgovor. da vedo vsi. da ima prav in'da ni on pokvaril bombaževine. vendar pa ne morejo iti zanj pričat — ker se boje ravnatelja g Preisa. Ta gospod ima namreč to lep0 navado 'da vsakega delavca, ki upa ziniti le besedico v ftodo tvornice. odpusti brez odpovedi iz službe Zaradi tega je tudi J. S. opustil sodno pot da'ne bi spravil še druge delavske družine na cesto Delavci! Izprevidite vendar že enkrat, kako koristno bi bilo za vas. da se organizirate da potem lahko združeni zagovarjate svoje'pravice m skupno nastopate za svoje interese Ne dajte se tako brezbrižno izkoriščati od kapitalizma, da vas na starost ne zadene usoda ki ie zadela J. S. Eden za vse, vsi enera. to vm bodi sveto geslo! Trst. — Izlet n« Triglav priredi letos »Ljudski oder« dne 1. avgusta pod vodstvom izkušenega sodruga-turista za vse sodruge in sodružice ki se hočejo osvežiti v čistem planinskem zraku, uživati lepoto naših p^oia, ki jo nam mestnih ljudem tako tuja in nepoznana. Vsi oni. ki se hočejo vsaj za nekaj dni otresti mučnih skrbi in neprijetnosti vsakdanjega življenja vsi tisti so vabljeni in pozdravljeni! Izlet traja’štiri dni. Odhod je iz državnega kolodvora v petek. 1. avgusta ob 9. dopoldne. Potrošek k večjemu do dest kron na dan z vožnlo vred Podrobnosti glede programa, opreme m potrebščin, ki i>h je vzeti seboj, se izvedo v »Ljudskem’odru«. Naročajte si na ZarjeT ... y "IT. po osem, po deset steklenic en večer? To je vse le praksa!« je razkladal veselo «Kaj ne, da je to dosti zame. čuješ — — po deset steklenic? Glej, začetkom se mi jih je zdelo deset nekaj nenavadnega, a sedaj, kakor nič, verjemi! Dejali so mi. da je to le vaja! Do štirinajstih sem tudi že privozil, pa sem se pokvaril. Toda verjemi, pozneje mi jih bo štirinajst toliko, kolikor preje pet. Vsi tako pravijo.« »Kako ti je pa ta-le všeč?« je nadaljeval kažoč na natakarico. »Kaj ne, da je to lepa pu-nica? Kaki dve leti je starši od mene, toda verjemi, mene izmed vseh ceni najbolj. Z njo sem že marsikaj počel! Tončika!« je naglo poklical natakarico. »Sl-išiš. potem nam pokažeš, kako znaš oponašati baletke! Tončika,« se ie ozrl na Kvapila, »imenitno oponaša baletke. To je slast, da se ji nasmejemo! Ah. Ladko. to jo veselje. Tončika pokaži, kako me imaš rada? Kaj ne. da me fmaš izmed vseh-------------?« »Kaj ste ob pamet, fantiček, da tako klepetate?« se Je zasmejala natakarica, zardevajoč se. »Poglejte, ta gospod zraven vas se vas sramuje, poglejte, nič veselega mu ne pripovedujete.« »I. pa pojdi strani!« je plosknil natakarico. »Veš«, se je obrnil na Kvapila, ko je odšla, »časih se malo kuja, toda verjemi, veselih dogodkov sem že doživel z njo. Res, Ladko, Izmed vseh ima men« najraje!« (Dalje prih.) CD O B. Gotzl, Ljubljana ■— Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. - Urez koikssrence! Druga vojna na Balkanu. Konferenca v Bukareštu se otvori danes popoldne. Med Grki in Bolgari so večji boji. V odrinskem vprašanju ni storjen noben korak. konferenca v bukareštu. Grške zahteve. London, 30. »Daily Mail« poroča iz Aten: »Grške zahteve gredo v glavnem za tem, da pripade obrežje zapadno do^ predgorja Makri, 10 km zapadno od Dedeagača, Grški (lmperti-nentna zahteva!) med tem ko naj bi bili Ka-vala in Drama posest zaveznikov. (Kondomi-nium? Posest katerih zaveznikov.'') Neomejena pooblastila. Bukarešt. 30. V političnih krogih naglašajo z zadoščenjem, da imajo vsi zastopniki absolutna pooblastila, zaradi česar je upati, da pridejo bukareštska pogajanja brez Posebnih te-fav v ne predolgem času do zakliutka. Kavala. Berlin, 30. .Berlin. TagebU javlja: Po angleških poročilih je Pri^0 do nasprotja med Avstrijo in Nemčijo. Baje podpira Nemčija energično kralja Konstantina, ki zahteva Kavalo za Orško. Nasprotno vztraja o Avstrija in Rusija na tem. da ostane to mesto Bolgarski. (Mi nismo avstrijski patriotje in tudi ne oboževalci oficielne RUSJJe'« kljub temu.se nam nekako zdi. da bi bila bolgarska Pfavic® vendar še nekoliko večja od grške- Ampak menda je zdaj »slovanska« dolžnost, da se kolikor mogoče amputira Bolgaiska in potisne iJim več Grški v goltanec.) Velesile. Berlin, 30. Iz Peterburga poročajo: Tudi v tukajšnjih diplomatičnih krogih izjavljajo, da mirovna konferenca v Bukareštu ne stoji pod kontrolo velesil, ki so sklenile, da prepuste balkanskim državam popolno svobodo gibanja. Velesile nastopijo le v tem slučaju, ako bi sklepi konference premočno motili ravnotezie na Balkanu. Velesile tudi ne ugovarjajo, da le grško brodovje zasedlo Pedeagač. Prva seja. Bukarešt 30 Prva seja mirovne konference bo danes ob 4. popoldne. Z BOJIŠČ. Sofija 29. General Ivanov je dobil znatna pojačania Slišati je. da se bije bitka. Grki baje beže proti Nevrokopu. požigaio vas> 'n Pobijajo prebivalstvo. Neodločena bitka. Atene, 29. Boj na skrajnem desnem krilu Je trajal nrevčeranjem vse dan in Je ostal zvečer neodločen. Imeli smo velike izgube, sovražnik pa veliko večje. (Kadar govore Grki o neodločeni bitki, je stvar že malo dvomljiva.) Ko se je dne 27. boj definitivno obrnil nam v prid, se je pobiti sovražnik pomaknil v noč. Ko so dospele naše čete 4 kilometre južno pred Džu-majo jo je sovražnik zapustil in zažgal. Na naših črtah, kjer je sovražnik koncentriral znatno silo, se boj še nadaljuje. LAKOTA V SOFIJI. Berlin, 30. »Voss. Ztg.« javlja, da je Bolgarska prosila Rumunijo, naj se odpre črta za aprovizacijske namene, ker so vsa pota v Sofijo odrezana in grozi mestu in četam lakota. Rumunija bo ugodila tej prošnji. TURŠKA AKCIJA Rusija je mirna. Berlin, 30. »Beri. Tagebl.« poroča, da presojajo na ruskem dvoru položaj zelo mirno in ne mislijo na nobeno akcijo. Car odpotuje že 10. avgusta s svojo družino v Livadijo in ostane tam do božiča. Finančen pritisk. Pariz, 30. »Temps« pravi, da bo po mnenju tukajšnjih diplomatičnih krogov Intervencija velesil brezuspešna, ako se ne izvrši finančen pritisk na Turčijo. Uvažuje se pa od angleške strani prihajajoč načrt, da bi dve velesili, ki naj jih imenuje konferenca poslanikov, zasedli črto Fnos-Midija. Ne vojna, ampak manevri. Carigrad, 29. Turški poslanik v Peterburgu je interpelira! rusko vlado zaradi gibanja ruskih čet ob turški meji. Ruska vlada zagotavlja, da gre le za priprave za manevre, ki nimajo nobenega pretilnega značaja. ODRIN. Carigrad, 29. Noč in dan se dela v Odrinu, da se popravijo utrdbe. V mestu vlada red In mir. Zadn?e vesti. GORIŠKE VOLITVE. Gorica, 29. Danes je bila ožja volitev v Kmečkih občinah. Izvoljena sta naprednjaka Furlani in Gorjup ter novostrujar Rojec, KROBATIN NA AVDIENCI. Iši. 29. Vojni minister feldcajgmajster Kro-batln je bil danes od cesarja sprejet na avdienci, ki je trajala od 11. do tri četrt na i Vojni minister, ki že od meseca junija ni bil pri cesarju, je poročal o tekočih zadevah. Na kosilu pri cesarju. Išl. 30. Vojni minister vitez Krobatin je bil s svojim krilnim adjutantom majorjem Doryjem povabljen na obiteljski obed pri cesarju, ki je bil ob pol 3. popoldne v cesarski vili. DRŽAVNI ZBOR. Zopet zavlačenje. Dunaj, 30. Grof Stiirgkh se očitno pripravlja na novo zavlačenje državnega zbora, pri čemer pa mu daje komisarijat na Češkem ugodno pretvezo, da zvaljuje krivdo že a priori na politične stranke. Ko je bil državni zbor predčasno poslan na počitnice, je bilo rečeno, da bo sklican v drugi polovici ali vsaj zadnji teden septembra. Časopisi, ki imajo stike s Stiirgkhom, pa že sedaj napovedujejo, da ta termin ne bo mogoč, češ da hočejo češke stranke zaradi dogodkov na Češkem zavlačiti parlamentarno delo na Dunaju. Tudi Rusinom podtikajo take namene, pa pravijo, da bo »zato« državni zbor šele sredi oktobra sklican, ker »upajo«, da se do tistega časa že pojasni politični položaj če pa bi »vendar« nastale »nepričakovane« politične komplikacije, bo »treba« državni zbor še odgoditi. Stiirgkh hoče uvesti začetkom septembra nova pogajanja med Čehi in Nemci, dasi ni storil niti najmanjšega koraka, da bi se ustvarila za novo pogajanje ugodnejša podlaga. HRVAŠKA Zagreb, 30. Včerajšnja konferenca koalicije s Skerleczem je trajala dve uri. Zastopniki koalicije so razložili komisarju svoje nazore o potrebi, da se popravijo kršitve pogodbe, zlasti da se razveljavi železničarska pragmatika. Kritizirali so madjarone. zlasti manevre dr. Tomašiča. Skerlecz je dejal, da ni Tomašič komisar, ampak on, in da postopa popolnoma samostojno. Osebne izpremembe. Zagreb. 30. Ker je odšel Unkelhausser včeraj za več tednov na dopust in za njim tudi banski svetnik Jakšič, je prevzel banski svetnik Fodroci vodstvo oddelka za notranje zadeve. STRAŠNO MAŠČEVANJE, Budimpeštai, 30. Ivo Brasatič, kmet v Zom-boru. ki Je poročen šest tednov, je presenetil svojo ženo z njenim ljubimcem. Ženo je strašno kaznoval zaradi nezvestobe. Razbelil z pletenke in zbadal z njimi spečo ženo v prsi in jo nevarno ranil. Prenesli so Jo v bolnišnico, kjer umira. Brasatiča so aretirali. BURNO ZBOROVANJE. Sarajevo, 29. V mosleminskein kulturnem društvu »Gajret« vlada že več let hudo nasprotje med člani, ker so eni prijazni Srbom, drugi Hrvatom. Danes je bil občni zbor in obe stranki sta prišli v tako močna nasprotja, da so zborovalci streljali drug na drugega. Zborovanje je oblastveni organ razpustil, zborovalci so začeli vsled tega razgrajati, vnel se je pravcati bolj. pri katerem so zdrobili zborovalci vso opravo. Policija je nastopila in več zborovalcev je bilo težko ranjenih, pet policistov pa lehko. POŽAR V SARAJEVU. Sarajeyo, 29. Ponoči je pričelo goreti v delu mesta, Mer so bazarji. Ogenj je uničil šest objektov. Skoda Je ogromna. Za zdravje želodca! Cez ga nit Po njem tl jed diši, Želodec ne opeša In glava ne bolit Zahtevajte izrečno „FLQR1AN“ Zavračajte ponaredbe 1 ^ j Postavno varovano Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega fz«lclka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. JVajnlžfe cene. SAMOMOR. Rim, 30. Paduanski prefekt Brunialti se je včeraj ustrelil. Samomor je izvršil iz žalosti, ker je bil njegov brat. državni tajnik in poslanec, zaradi podkupljevanja odstavljen. STAVKA ŠPANSKIH TEKSTILNIH DELAVCEV. Madrid, 29. Vladni krogi pričakujejo, da bodo še ta teden zastavkali katalonski tekstilni delavci. 80.000 delavcev bo najbrže v stavki. Vlada je odredila največje varnostne priprave. POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM. Pariz, 30. Vesti o nemirih v Lizboni se potrjujejo. Vodje monarhistov v Orense so izjavili, da je vse pripravljeno za revolucijo. V Lizboni je prišlo do krvavih spopadov med četami in prebivalstvom. Na severu se zbirajo monarhistične bande. KRITIČEN POLOŽAJ V JUŽNI AFRIKI. London, 29. Iz južne Afrike prihajajo vznemirjajoče vesti. Ves dan prihajajo oboroženi Buri v Johanesburg. Pravijo, da jih je vlada najela zoper delavce, ako bi prišlo zaradi štrajka do nemirov. Vlada se pripravlja, da odpravi 250.000 črnih delavcev iz rudniškega okraja.______________________ Odgovorni urednik Fran BartL Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska 'Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. zopet ordinira. 40 letni uspeh, kig!P°trJuicion* tisoče priznanj. Želodčna = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin. “E O. PiCCOli, Ljubljana. Pozor! Pozor! Vljudno naznanjam, da radi dolgotrajne bolezni razprodajam mojo zaloge raznih pristnih vin pod lastuo ceno, od 40 vinarjev naprej. Alojzij Zajec, Spodnja Šiška* Za cenjena naročila se najtopleje priporočam Samo! K 410. Samo! Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor K 4*10 tuc^ največja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Št. 410. Nikel anker Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10. f 1Tovarniška I17A< ,ilVU znamka Zastopstvo tovarne urZENITH. Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj In poštnine prosto. Moderni klobuki za gospode trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah z 10°|o popustom v Modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, % a: s-Ka s-Ka s-Ka s-Ka Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti, dler dler SprS“i KT Ana Goreč, Ljubljana Marije Terezije cesta 14, (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zahtevajte cenik. - Rabljena kolesa od 25 K naprej. - Izposojevanje koles, j Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu (registrovana zadruga x omejenim Jamstvom) Višed velikega dohoda blaga v IVV ulica Raffineria štev. 3 so štirje oddelki: konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala = popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo pomladansko in letno sezono. Cene: mete: od K do ! 22 80 naprej 16-50 „ 12— . 6— K 15-28— . 50 -14-50 naprej 9- . ■4-40 Konfekcijski oddelek: Gotove obleke za moške iz najmodernejšega blaga Gotov« obleke za dečke....................... Ootor« obleke za dečke s kratkimi hlačami Kostumi za otroke................... Površniki tn raglanl za moške . . Molk« ob ek e iz platna .... Oblek« n dečke...................... Kostumi za otroke................... Stuco Alpagaa črni, modri lil sivi v veliki Izberi. Obleke po meri: Izgotovljene v lastni krojačnici po n«|novejših vzorcih In v najfinelšem rezu ter natančno izdelane. Moike obleke ševlota.................. Molke obleke iz počesane volne . . . Moike obleke Iz počesane volne, modre Mcik« obleke Iz črnega priketa Itd. . . Površniki in raglanl za moške .... Oddelek manufaktur Volneno blago za ženske obleke: ševlot modri In barvani .... Drap d« Dame....................... Orocs de Coth...................... Alpaea (heter)..................... Popcliae, v barvah In črni . . . Volle Iz volne..................... Monsscline, gladki In risani. . . K 48 — naprej : 25? : :82 : Čipke za bluse In okraske................................................ Jb— » ®t—' Vrhutega se Izdelujejo ženske obleke.................................. 3o-— naprej Oddelek pokrival: komad od Mornarske kape iz slame za dečke......................................K HO Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzord . . . , S — .Veslarske* kape iz slame za dečke In moške.................... 2-— Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah . . . , T— Slamniki, panama za moške . .................................... *•— Klobuki iz platna za moške in dečke............................. Klobuki iz platna, garnirani za otroke In dečke..................... »-»O Kape iz sukna in iz platna za dečke............................. Mornarke Iz platna, bele in naravne, z« oprati............................ HO Kape iz platna in svile za moške........................................ J’”" Burski klobuki Iz kože In platna za dečke....................... V— Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih tovarn . . v— Klobuki trdi (katianirani) od I. zadruge klobučarjev na Dunaju , 4iS0 Specialiteta trdih klobukov angleških in francoskih ...» — Dežniki iz pavole za moške in ženske.................................... MO Dežniki iz polžide.................................................... MO Dežniki iz Žide . . . .*.......................................»— Dežnlki-palice za moške..................................................1190 Palice za izpreliod................................................... —« do K 9-30 . H— naprej K 40— naprej naprej naprej ! 6- 'm 10« , 11-60 : ž- 112‘-11-401*. ■•pr«! meter od K 2— . 2-10 , 4-50 , 2-20 . 2-20 1-28 . 2- Svilnato blago i nges v DucheaM za bluze......................... Svil« la mousselin« v izpreminjevslnih Svil« asjpodloge v barvah .... Topeltn-Eollenne.......................... Dnchcsse Brlllant, gladki................. Svil« Mberty, črtana..................... Taffclas visoki za krila................. Crois« Iz svile v izpremlnjevalnlh barvah Taffetss črtan (novost za bluze) . . . >arvah meter od K PIO K . 2-20 „ . 1-60 . . P60 . . 5-20 . 8 — naprej 8-40 , 2-80 K 4-3"80 naprej 2-80 K 4— Blago lz platna: meter od do -■70 Panama, beli in barvani..................................................v —-06 K 1-80 Etamine, barvan (visokost 120 cm)................................. Mattjueaette iz črne volne........................................ Eponge, beli in barvani........................................... Volk tr bombaža................................................... Briilsntln, beli In bar/suj....................................... Brtlantio prozorni................................................ Tercaila v najlepilh risbah........................................ Batist« gladek ln risan..................................... Llbtny ra bluze.................................................... šerpe ta platna in ioll (fantaste)................................. Šerpe is barvane gam............................................... 2--4— 3— —•52 —72 120 —52 —80 1-10 450 8-50 -•90 1-20 1-80 9— S— Oddelek obuval: Specialiteta amerikansklh obuval Iz ševro« hi boka Reviji ,Derby* za moške........................................ -evljl z gumbi, krasni........................................ Jevlji .Trlumph .............................................. ^evlji z elastičnima stranicama....................... • • • Ženski čevlji amerlkanske In francoske formo. Ženski čevlji ............................................... ženski čevlji ............................................... Jenski čevlji ............................................... Čevlji za dečke v vseh oblikah: Jevlji ,Derby* z gumbi, .Triumph* Itd.......................... ^eveljčkl za otroke........................................... ^evljl, nizki amerikanskl, črni ln barvani za dečke hi molk« čevlji nizki za ženske, črni v barvah Iz ChovrooM' evlji nizki za ženske, ,Dcrby* evljl nizki za ženske z gumbi evlji nizki it ženske, odprti . Obuvala za otroke — Čevlji fantasta, v barvah čevlji la platna itd. kalp. iHl« K 15— . II— „ 16— : W ; r K 1*49 K 13— : % : K K 7— K 11— . 1J0 , 5 -. II« , 16— a tal Oocarlt: rad do f-- K 14— :::«;!!« tn boli — sandali — Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8, zjutraj do 1 popoldne. Ravnateljstvo.