es
g9
i

.....HIllljlH >>1!>I>HIIII>
1  Hamfri
2  Intervjulvan Ranzinger-Janez
8 Kosovo 14 Volilni
zakon 16 Zdrugo
zvezdo... 21 Janičarji 24 Fotolabor 26 Stalinistična
revolucija na
slovenskem 30 Intervju:
Roman Jakič 32 Prešernove
nagrade 36 Fest
44  Oni o nas
45  Jordanija
46  Protokoli 48 ZKS
-SZDLJ
TIUMJNl
POLITICNA HISTERIJA
Ljube bralke in dragi bralci, verjetno ste že sami kdaj opazili, da je nek problem mnogo lažje premagati s trezno bučo kot pa s histeričnim vpitjem na pomoč in klatenjem vsepovsod okrog sebe.
In čeprav je histeričnost političnega obnašanja bolj značilnost dežel, kot so Libanon, Vietnam, Uganda ali iz enakih vzrokov njim podobnim kakor pa ev-ropskih, si moramo žal priznati, da je tudi del te čudne države padel v že omenjeno skupino.
Ker pa histerija še nikoli ni prinesla nič dobrega, tudi ni pričakovati, da bi občai srbska histerija lahko prinesla rešitev kosovskega problema. Prej nasprotno. Če bo na Kosovem zares prišlo do prave državljanske vojne, tega zagotovo ne bodo krivi ne Albanci in ne Slovenci, temveč neustavljiva histerija Srbov in Črnogorcev. Zato rešitve kosovskega problema ne bo, dokler ne bo racionalnega spoznanjai Srbov, da je Kosovo enkrat za vselej postalo albansko in je že sama misel na zatrtjeL triindevetdesetih odstotkov prebivalstva absurdna. Konec koncev so Srbi v večini: primerov zemljo prodali. Nihče jim je ni ukradel.
Napočil je trenutek, ko bodo Srbi morali zaužiti nekaj apaurina v obliki demok-ratizacije njihove republiške politike in se prijeti dela, da bodo zmogli poravnati pufe, nastale kot posledica politične histerije.
Pomislite samo, ljube bralke in ljubi bralci, kako bi na Slovence gledala Evropa, če bi na vsem lepem začeli tuliti: »Hočemo orožje, gremo na Gosposvetsko polje!« Najprej bi nas gledali in pomislili, da se nam je vsem skupaj zmešalo, nato pa bi nas lepo odščipnili kot maligni tumor in pustili crkniti v lastni norosti. In prav o tem receptu bi veljalo razmisliti.
Zgodovinska oportunost prav tipična za nas Slovence ni bila nikdar, toda pameten se uči na tujih napakah in prav iz tega pogovora izhaja razlog za »tisti« referendum.
V Ljubljani, 15. februarja 1990
Vaš Hamfri Bogart
P.s. Da tudi dnigi niso neumni, nas opozarja dejstvo, ki bi moralo služiti kot alarm in ne kot neopazna vest med poročili o pobitih Albancih: januarja je odšla na obvezno služenje vojnega roka nevemkateraže generacija slovenskih regrutov in niti eden ni ostal v Sloveniji. Bog se nas usmili, bedake!
TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana. • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro. • V. d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V. d. odgo-vornega urednika: Tomi Drozg. • Tehnični urednik: Karli Erdlen. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 10 din. • Oproščeno prometnega davka po sklepu št. 421-170/22. 2.1973: • Naslednja številka izide 5. marca 1990. • Fotografija na naslovni strani: Srdan Živulovič.
ŠTOVANIPROftfflL G.B,BERCE-VANiiCO
Žai Vaai mnt&m sporočiit, da ram VaSe «mjeao ki siao ga v prejSnji Stevilki TRIBUHB i» ne bo kaj prida koristilo v naii uredaiffci
To* <Ja je d<xl general de Gaulle po vojni pobiti «xiel8vce okapatorja,nam Je ^0^ *nano. Tudi to, <& js Heviika zelo veiika. Nekateri aavajajo ceio ftsvtlJSB 260,000, sma je znana Znano nam je iudi to, <feFiancozi o tero neradi govorijo, vendarpo raojem mnesnjuto s pobojera stovemkih domobrancev nitna
1
Sloveoski domobraaci so bili komunistom  kot vojni ujetniki in je njihov poboj vojni  Ki pmvtto «e ^dstara. Torej je dolžnost vsafcopr, ki o temkaj ve, obvestiti pristojno sodišče« Jagoslovanskakomunističnaobtast je jmela možnost pravnega pr&gona tisiih, ki $o siorlli vojni zdočin, a tega m siotila, Zato je moCeoje in pobijanje vmjenih daraobrancev, vsaj zame, poboj nedolžnih ljudi, ki jitn kaferšnekoli krivde ni nihče dokazal. Niti zgodovimt. Da fie govorim o nničenju, pobijanju in posiljevanju njihovih žena in otrok, kar je neopravjčijiv zločin in jaz ne vidim pniv nobeiiega vzorka, da bi pred tem mižali. Nasprotiio. Naša zgodovinska dolžnost je to razčistiii in tiste, ki so to ukazali tudi pripdjatf pred sodišče.
Mi se pač ne nameravarao deJati »Francoze«! Lep pozdiav,
Torni Drozg, v.d. odgovornega urednikaTRIBUNE
ODPRTO PISMO SLOVENSKISKUPŠČINIIN PREDSEDNIKU REPUBLIKE SLOVENIJE
Spoštovani,
Koncem leta 1985 ob dopolnjenem petindvaj-setem letu sem končal s študijem na ljubljanski Univerzi. Leia pred tem in zatem je vladajoča jugos-lovanska oiigarhija neodgovorno lirala deželo k popolnemu gospodarskemu, moralnemu, med-nacionalnemu in političncmu razsulu. Drugačno mišljenje je bilo kaznivo, posebej oporečnišlvo služenju v oboroženih silah je veljalo za glavni greh. Na začetku leta 1986 sem se s svojo družino izselil v Avstralijo in zatem na Dansko. V času mojega od-hoda je bila Jugoslavija grob kršitelj osnovnih človekovih svoboščin. In kot takšnaostaja tudi danes.
Moj »mišljenjski delikt«, oporekanje služenju v oboroženih silah v preteklem obdobju in sedanjosti ni izgubil na teži. Ker pa do danes nisem prejel nikakršnega uradnega poziva (naslov mojega zakonitega zastopnika so usirezni organi vseskozi imeli), mi svojih stališč do služenja domovini ni bilo potrebno in dovoljeno pojasnjevati. Pa si bom sedaj, ko mi jugoslovansko diplomatsko predstavništvo v Kobenhavnu že tretji teden brez pravne obrazložilve odlagapodaljšanjejugoslovanskegapotnegalista(še vedno sem lastnik samo enegapotnega lista), dovolil obrazložiti moje oporečništvo.
Služenju domovini z orožjem oporekam iz etničnih-humanih nagibov. Orožje je seme totalitarizma. Orožje omogoča neustrezno vrsto
komunikacije med ljudmi, ki v zadnji fazi vodi v nasilno smrt. Vsakršnemu služenju znotraj JLA pa oporekam še iz političnih in patriotskih razlogov. Obsioj in namen jugoslovanskih oboroženih sil v zadnjem času očitno ni le odvračanje zunanje agresije, tenvveč poudarjena represija lastnih državljanov in obramba razkrajajočega se totalitariz-ma. Armada, politično neobrzdana država v državi, je zahrbtna bolezen gospodarstva, demokratičnega napredka, razvoja osebne svobode posameznikov. Orodje v rokah oblastiželjnih spolitiziranih generalov, okupator lastne dežele, ki je vedno pripravljen obrniti puške proti lastniin prebivalcem. Dokler slovenska skupščina ne more izvajati popolne in neodtujljive kontrole nad vsemi oboroženimi silami na ozemlju republike Slovenije, je njihova prisotnost trajna, potencialna nevarnost slovenski suverenosti in prebujajoči se slovenski demokraciji. Očitno je, da amiada ne skriva pučističnih ambicij do slovenskih pomladanskih volitev.
Prepad med trenutnimi zakoni in osnovno človekovo etiko je ogromen, a izbral sem slednje. Pravica zavrnitve služenja domovini z orožjem in v JLA je temeljna in neodtujljiva svoboščina vseh državljanov Slovenije in Jugoslavije. Zakonska ob-veza državljanov naj leži do domovine in ne do njenih organov represije. Z zanikanjem pravice altemativ-nemu služenju domovini brcz orožja in izven oboroženih sil so grobo kršene svoboščine vseh državljanov.
Odložitev podaljšanja potnega lista za nedoločen čas, brez vročitve poziva in brez pravnih možnosti pritožbe, predstavlja pasiven pritisk za mojo vrnitev v Jugoslavijo. Odločno obsojam uporabo takšnega pritiskamimoodločitvepristojnegasodišča. Uporaba tega pritiska grobo posega tudi v zasebnost ostalih članov nioje družine. Kako cinično.Pred kratkim je jugoslovanska vlada zaprosila za vstop v »Evropski parlament«. Kako paradoksalno, na pragu »Evropa zdaj!« se moramo državljani Slovenije za uveljavitev in zaščito osnovnih človeških svoboščin še vedno zatekati po pomoč k vladam tujih dežel.
Apeliram na vas:
- za takojšnjo praktično in zakonsko vpeljavo al-ternativnegasluženjadomovinioporečnikomnapod-lagi ugovora in takojšnjo pomilostitev vseh obsojenih oporečnikov;
- da se nas izdeljene (začasno in trajno) Slovence že enkrat neha preganjati in nam kratiti osnovne svoboščine z nepravimi metodami zaradi »deliktov mišljenja«;
-  da zaradi obstoja asimetrične federacije z asimetrično zakonodajo preučite možnost uvedbe diplomatskih predstavnikov republike Slovenije znotraj jugoslovanskih ambasad, ki bodo interese republike Slovenije lahko predstavljali in ščitili v tujini.
Že vnaprej zahvaljujem za pazljivo prebiranje mojega odprtega pisma.
Dr. Jure Piškur
KRIZARSKIPOHOD IVANA JANA?
Ivan Jan je predlagal predsedstvu ZZB Slovenije, naj takoj skliče borce iz cele Slovenije, da bi se dogovorili, kako bi se zoperstavili »neupravičenim napadom na vse, kar je povezano z NOB«. Pove še, da »avtorji skušajo javnosti vsiliti podobo narodnoos-
vobodilne vojne kot rezultat ideoloških nasprotij, ki so povzročila bratomorno vojno, revolucionarne težnje borcev pa izničiti«. Kdor bo podrobneje prebral to Janovo (rditev, bo lakoj opazil, da sam(a) sebe izključuje. »Revolucionarnih teženj« noče nihče izničiti, saj so prav te »težnje« povzročile krvavo bratomorno vojno (vosovski teror - Zdenka Kidrič in partizansko vojvodstvo - Boris Kidrič).
Vendar, nekaj drugega je aktualnega ob teh be-sedah Ivana Jana, ki je med vojno zverinsko pobijal ljudi (kot beremo v 7D in Tribuni!) in je bil po vojni oficir vojaške kontraobveščevalne službe, ko poziva borce v akcijo proti kritičnemu pisanju o krvavi revoluciji in državljanski vojni na Slovenskem. Namreč, prav danes sem izvedel, da so »neznanci« pravkar(že tretjič) do tal uničili Lipo sprave naŽalah. Tisto lipo, ki je bila zasajena zato, da bi se na smrt sprti slovenski narod začel končno po 45 letih zbliževati.
Zato me prav zanima, kakšen križarski pohod bi Ivan Jan rad vodil in proti komu? Naj Ivan Jan raje jasno pove, kdo in nakakšen način je prisilil Slovence v »kolaboracionizem«, če že mora uporabljati ta nazadnjaški besednjak?
Ljubljana, 5. fcbruar 1990
Ivo Žajdela Ljubljana
1941-1990
Delegati KZJ so na kongresu, 22. jan. 1990, izglasovali sklep, da se odpravi politični monopol stranke in da se sprejme strankarski pluralizem. Pos-topek za tozadevno spremembo zakonodaje je uveden. Prešli bodo meseci... na Češkem je zados-tovalo lOdni.
Spričo poloma komunizma v svetu in hitre demok-racije v vzhodnoevropskihdržavah, je upanje v pravo demokratsko ureditev upravičen. Iz perspektive SFRJ in še posebno republike Srbije, je nujno in koristno, da v demokratizaciji prehitimo Albanijo.
Ob takem poteku in v pričakovanju pomislinio na dogodke iz leta 1941. Tam je bil začetek naše nesreče, ki nam je vzela 50 let pomembnega in koristnega narodnega življenja. Misli se vračajo k Erlichom, Dr. Natlačenom na celu. Spominjamo se težke, zgubljene, vendar neizbežne borbe, ki so jo bojevale naše vaške straže, domobranci, četniki in legionarji. Vsi ti naši rojaki so se borili za iste cilje, za katere se tolče naša opozicija doma v zadnih letih. Z moralnim zadoščenjem, da so se borlili za pravico in resnico, toda brez najman:s,e niisli na kako maščevanje, se jih spominjamo s hvaležnostjo in spošiovanjem. Njihov spomin, njihova žrtev, bo za vedno ostala v naši zgodovini.
Pred skoraj 50 leti je šlo za odpor proti kruti neusmiljeni roki partijskega oblastnega monopola. NOB, okupacija so bili prisotni, boleči, toda nebistveni faktorji. In glej, za kaj gre zadnjih pet let: za isti nepopustljivi partijski namen zadržati monopolno oblast, mogoče v malo bolj človeški formi, dokler bo mogoče.
Slovenska politična emogracija je živela 45 let v ekzilu. Nujna posledica tega je, da bo povratek v svobodno domovino možen in sprejemljiv, samo maloštevilnim. Neposredno delovanje predvojnih političnih strank, enako, kot je primer drugih vzhodno evropskih državah, bo v fazi stopanja v svobodo,
skromno. Teža politične opozicije Ieži v novih demokratskih gibanjih in njih voditeljih.
Volitve novembra 1945, bi morale biti svobodne. Daje bilo povsem drugače, to vemo danes vsi. Narod, zastrahovan kot nikoli preje v zgodovini, je tiho trpel krivico. Volitve aprila 1990 bodo, kot je videti, for-malno svobodne. Ali bodo tudi dejansko? Razlika po 45 letih je ogromna: narod se je znebil strahu, tega imadanes partija. Romunija je vsem neprijeten zgled. Upanje na ugoden razvoj, pri vsem dosednanjem razočaranju, postaja opravičeno.
Dr. Peter Urbanc
ENCIKLOPEDIJA gLOVENIJE
V 2. letošnji številki vaše revije se je s pismom oglasil tudi ugledni emigranlski pisec in funkcionar SNO.dr. Peter Urbanc. V njem obravnava t.i. komunistično enciklopedijo.oziroma omenja kratko polemiko med menoj in Ivom Žajdelo v Mladini v zvezi z nekaterimi gesli v 3. zvezku Enciklopedije Slovenije. Ker se v omenjenem pismu pojavljajo nekatere nejasnosti, samovoljne trditve in neresnice, vas prosim, da objavite moja pojasnila.
Glede gesla »Vaške straže« dr. Urbanc nerazumljivo trdi, da ga ni. Seveda ga sedaj še ni v enciklopediji, saj je le-ta s 3.zvezkom dospela šele do črke H, jasno pa je, da taka dela izhajajo po abecedi. Treba bo pač počakati par let. V tem geslu bom verjetno obširneje opisal tudi vzroke za nastanek bele garde in s tem tudi Vaških straž, mogoče tudi zaradi slabe vesti, ker sem pri geslu o beli gardi na to pozabil!? Vsekakor pa lahko dr. Urbancu zagotovim, da je bilo geslo »Vaške straže« v enciklopediji že od vsega začetka predvideno; to poudarjam za primer, da je pisec z zgoraj omenjeno negacijo mislil na to. Glede »nepredvidenih« gesel »Krimska jama« in »Kočevski Rog« naj samo dodam, da sem obveščen, da bralci prihodnjih zvezkov ES ne bodo ostali nepotešeni kar se tiče opisa medvojnih in povojnih pobijanj na teh dveh lokacijah.
Dr. Urbanca pa predvsem prosim, da razloži, kako naj bi »že malo mislil na bodočnost« s tem, ko sem na Žajdelin očitek o t.i. zasluženi povojni kazni za belogardiste samo suhoparno bralce informiral, da tega dodatka nisem napisal jaz. Mislim, tudi, da ta problematika sicer sploh ne spada h geslu o beli gardi in že v odgovoru v Mladini sem dodal, da če bi že to pisal, bi to drugače formuliral. No, moram papriznati, da sem po drugi strani dobro razumel, kaj je dr. Urbanc mislil z »mislijo na bodočnost«. Mislil je seveda na vnaprejšnji oportunizem in obračanje po vetru ter bojazen pred zamero pred bodočim javnim mnenjem in bodočimi oblastnimi strukturami ob predvideni in zaželjeni marginalizaciji slovenskih kornunistov. Odločno (seveda podprto le s svojim subjektivnim prepričanjem) mu zagotavljam, da je našel v moji osebi in »mojih« citatih kaj slab primer za takšno morebitno dokazovanje. S tem v zvezi je namreč tudi zaključeno sklepanje v pismu dr. Urban-ca, kjer piše, da naj bi sedaj po svojem izvoru opor-tunistični »komunisti nižjega ranga« spet oportunistično (!) prihajali v nasprotje s partijskim vrhom in »zdravimi silami«. Če sem v danem kon-tekstu to dobro razumel, me pisec enači s komunisti nižjega ranga. S tem v zvezi naj preprosto izjavim, da nikdar nisem bil komunist, niti po prepričanju, niti po članstvu v KP. Njeno brezprizivno vodilno vlogo sem
v mladih letih preprosto jemal kot »naravni pojav«, dandanes pa se veda drugače. A lo je že druga in daljša zgodba. Seveda pa moram spet priznati, da obstajajo različne, formalne in neformalne oblike in plasti pris-tajanja in indentificiranja z »režimom«. Eno pa je gotovo. Če hoče dr. Urbanc dokazati meni ali pa slovenski javnosti, da sem ali pa sem bil režimski zgodovinar, se bo moral v svojih izvajanjih malo bolj potruditi.
Z lepimi pozdravi,
Boris Mlakar
SPOŠTOVANEMU (NEKDAN-JEMUIN SEDANJEMU SOTOVARIŠU TONETU KEBETU!
Na pismo, posebno če jih je več, pa še eno javno, je primerno v pravni deželi tudi odgovoriti. Zaradi jasnosti bralcem moram pripomniti, da se nisem sam spustil v »lažno obrekovanje pisca«, ampak mislim, da je naslovnik to začel prvi.
Na njegovo dokazovanje o »vojnem zločincu« Vinku Levstiku v Nedeljskem dnevniku na osnovi nekega dokumenta in borčevskih prenapetih pričevanj sem zaradi prizadetosti vsakokrat, ko se nekoga pisateljsko ali zgodovinarsko obsoja, poiskal o tem infonnacije. Taka - pisateljev in zgodovinarjev samoukov »krvava rihta« - je namreč posebno na Gorenjskem in Štajerskem precej pogosta ter je še edini preostanek (razen seveda v vojaških sodiščih) jugoboljševistične policijske in sodne prakse. Sam sem to doživel.zato se borim proti temu, ne pa zaradi »prenašanja vaših udarcev od drugili«, kakor nieni pisec. Obstoječi dokument je samohvala pisca, tako kot so številne izjave borcev zaradi prejemanja pokojnine. Po teh izjavah bi sovražnika s sodelavci pokončali že mnogo pred koncem vojne. O samem prizadetem domobrancu meni visok partijski borec iz tistih krajev, da pravzaprav ni nobenega pričevanja, da bi osebno koga pokončal. Tudi pisec knjige »Po sledeh črne roke«, v času pisanja knjige še nekoliko površen in pretiravajoč, o tem nič ne navaja. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino, poz-navajoč zadevo, pa je mnenja, da naslovniku pisma ni uspelo dokazati vojnega zločinstva Vinka Levstika. V osebnem pismu uredniku ND Milanu Medenu sem svoje dvome omenil, prav tako pa sem izrazil svoje mnenje, da s takimi dvomljivimi ob-javami ni primerno zaostrovati odnose s Slovenci v svetu, ki so nam še kako potrebni v sedanjem času. Pa tudi krivic smo jim napravili cel kup, tudi s tisto, bolj obveščevalno kot izseljeniško niatico. Odgovora nisem dobil.
Nato se me naslovnik pisma loti v Borcu ter mi pripisuje spravaštvo ob spominski lipi na Žalah, čeprav tega izraza nisem nikjer uporabiljal, niti nisem spravaško nastopal. Prezre spominske slovesnosti za revolucijske žrtve brez grobov, žrtve med udeleženci partizanske in revolucijske borbe, vojvodske žrtve, žrtve pohorske zadeve, dachavovce, golootočane in druge, za katere je bila celo maša zadušnica v Stari Goriči. Med vsemi tenii je resda sprava, pokončani in neznano kje pokopani so vsi spravljeni med seboj in tudi z nami, civilizacijsko čutečimi še živimi. Moje pripombe na te njegove trditve, poslane tudi njemu osebno, mi Borec ni hotel pravočasnoobjaviti, pasem od te zahteve odstopil.
Iz vseh teh razlogov tudi ne morem mimo trditev naslovnika ter ga omenim v Mladini v svojem pisinu »O težavah slovenske obveščevalne službe«, na kar sledi njegovo osebno in javno pismo, v katerem pos-tanem po že omenjenem jugoboljševističnem policijskem sistemu »odposlanec obveščevalne službe« (verjetno med KGB, UDB in CIA). Zaradi njegovega duševnega borčevskega miru in da ne bomo o tem še nadalje pisali, je najbolje, da vse priznam. Njegova metoda dokazovanja je videti boljša od tiste pied štiridesetimi leti, ko sodelovanje s temi zato še drugimi, vse do mongolske obveščevalne sltižbe, nisem hotel priznati.
V vsem pisanju mi naslovnik ludi očita prislranost mojega zanimanja samo za nasprotnikove žrtve. Lahko bi podobno očital tudi jaz njcmu. Nič o tistih na partizanski strani, za katere bi bil dokazni pos-topek glede na še živeče priče, pa tudi obstoječe papirčke dokaj lažji. Naj malo razmisli o raznih Nacetih, Čortih, Ahacih, Urbanih, Romelih, Malijah, Cirilili in drugih, da tislih z Golega oloka sploh nc imenujcm. Bog bodi živim in mrtvim prizanesljiv in milostljiv!
Obžalujem, da se dva nekdanja boica tako tudi javno obdelujeva. Vendar bom tako ravnal vedno, dokler sc bo še kdo holcl po skoraj pol slolctju iti »ravbarje in žandarje«.
Ravbarstvo in žandarstvo bi moralo bili danes usmerjeno popolnoma drugam. Na jtig Balkana, na naše bratstvo in edinstvo.
Na koncu se bojim, da bom moral še enkrat pisati o vsem tem. Videti je, da hoče Tone Kebe prevzeti mojo, od njega razkrinkano vlogo »odposlanca obveščcvalne službe«, čcprav zaradi svoje sedanje obveščevalne nepoučenosti ne vem, med kom. Pogovarja se namreč o obisku v Stari Gorici pri »univerzalnem agentu« tujih obveščevalnih služb, emigranlu Vinku Levstiku. Mogoče je to že v skladu z našim tržnim, v Evropo usmerjenim delovanjem!
Pa brez zamere, dragi kolega! Z obveščevalnimi pozdravi!
Zdenko Zavadlav Ljubljana, 10. januarja 1990
DRAGO UREDNIŠTVO TRIBUNE
Oglašam se vam iz ene izmed ljubljanskih občin. Konkretno iz občine Ljubljana-Vič. Kot občanko te občine me zelo moti, ko vidim, da si bivši občinski funkcionar, ki si je že doslej nagrabil mnogo bogastva, dva stanovanja, več osebnih avtomobilov, kombi, poleg vsega pa si še gradi hišo na Turjaku, še zmeraj prizadeva, da bi ostal na svojem toplem stolčku. Očitno mu bogastva še ni dovolj. Konkretno gre za tov. Z.P., ki je poleg vsega še član volilne komisije. Že samo njegovo članstvo v volilni komisiji mi poraja dvom v korektno in tajno izvedbo volitev.
Hvala za tako demokracijo!
Bralka iz Ljubljane
infervju
/vanu Ranzingerju -: Janezu se je stem-\ nilo pred očmi. Pet let zapora je zaradi komu-nističnega delovanja odsedel v stari Jugos-laviji, od tega skoraj štiri leta v Sremski Mitrovici, 17 .aprila 1941 je bil ponovno aretivan. Gestapo ga je poslal v Mahbor, na grad Bori, od tam pa v Auschwitz in kasneje Buchenwald.
6.7.1945 se je vrnil iz koncentracijskih ta-borišč.
Deset let je pveživel v različnih zaporih, pre-našal udarce različnih zaslišeralcev in odklan-jal različne pripravljene dogovore in laži.
A najbolj so ga boleli udarci njegovih nekdan-jih tovahšev.
Za Ivana Ranzingerja - Janeza sem slišal že pred leti, a ne vem zakaj se nisem žeprej odpravil k njemu. Morda bi iz-vedel takrat vec, toda že podatki, ki sem jih dobil tokrat in njihova kol-ičina, lahko ostanejo le v odličnem spominu. Tak-šnega moj sogovornik tudi ima. Drugi so ga prisilili, da pomni/
SODBA  V   IMENU   LJUDSTVA!
INTERVJU:
Sodba v imenu Ijudstva!
»Okrožno sodišče v Ljubljani je pod predsedstvom s.o.s. JEZERŠKA LUDVIKA.ob sodelovanju sodnikov porotnikov ŠEFIC LUDVIKA in KOROŠEC JANEZA, ter zapisnikarice SUŠNIK MARICE, v prisotnosti jav-nega tožilca za Ijubljansko oblast GRGIČ EDOTA, v navzočnosti obtožencev v priporu FIGAR VEKOSLAVA in RANZINGERIVANA, obtoženih kaznivih dejanj po ZKDL, ki ju branijo dr. ŽENJKO FRANC, za obt. Figar Vekoslava in dr. KREVELJ JOSIP za obroženega Ranzinger Ivana, po dne 29.06.1949 opravljeni javni obravnavi
razsodilo
Obtoženca Figar Vekoslav ... in
Ranzinger Ivan, sin pokojnega Antona in Pavle, rojene Martini, rojen 9.9.1909 na Dunaju, po poklicu steklar, nazadnje zaposlen v steklarni Paračin, poročen z Marico Grčar, oče enega otroka v starosti enega leta, brez premoženja, Slovenec, državljan FLRJ, po lastni izjavu nekaznovan, nazadnje bivajoč v Paračinu, LR Srbija, pismen s tremi razredi Ijudske šole, vpriporuod 3.9.1948
STA   KRIVA
inse
obsod ita
1.  Figar Vekoslav na 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom, na izgubo državljanskih pravic za dobo štirih let;
2. Ranzinger Ivan na 18 let odvzema prostosto s prisilnim delom, na izgubo državljanskih pravic za dobo štirih let.
Oba obtoženca se oprostita povrnitve stroškov kazenskega posiopanja, katere nosi državna blagajna.....«
intervju
TRIBUNA: Preživeli ste tri različne zapore v treh različnih režimih. Kateri so bili najhujši?
RANZINGER: Tudi starojugoslovanski in nacis-tični zapori se ne morejo primerjati s socialis-tičnimi povojnimi mučenji, katerim so najprej sledili Dachauski procesi, nato pa še Buchen-vvaldski procesi, v katerih je KPS s pomočjo OZNE in »prepariranih« prič eliminirala prave komuniste, intelektualce, ljudi, ki bi pognali naše gospodarstvo naprej!
Ne bi se spuščal v podrobnosti zasliševanj, kjer je i moč najti različne, z roba človeške pameti pobrane fcmetode mučenja in zastraševanja...
(Ko sva se v najinem prvem pogovoru dotaknila jrmučenja, samic in drugih neopisljivih pretresov, [ ki jih je doživel, se mu je obraz spremenil v gubo,
kot da je spet to doživljal - utrnile so se mu solze!)
^Ponudili so mi tudi samomor, kot častno obliko rešitve. Odklonil sem, ker sem pričakoval, da mora moji krivici slej ko prej priti kraj. Verjel sem, da bo Moja Partija spoznala napako, ki jo je storila. Zato sem lažje trpel, še vedno za idejo pravičnosti.
TRIBUNA: Ko sem pred leti bral Torkarjevo Umiranje na obroke, mi nekako ni šlo v glavo tisto, kar je tam pisalo. Je Torkar pretiraval?
RANZINGER: Ne.Torkar na žalost ni pretiraval. Tako kot je opisal mučenja, ki smo jih preživeli, lahko stori le nekdo, ki se mu je takšna krivica zgodila. Zakaj vem, da ni pretiraval? Tudi sam sem bil zaprt s Torkarjem!
TRIBUNA: Kaj je torej ločilo Dachauske procese od Buchenwaldskih, razen, da je šlo za komuniste iz dveh različnih koncentracijskih taborišč?
RANZINGER: Dachauski so bili osnova za Buchenvvaldske. Kot boš videl v obtožnici in sodbi, se obe opirala na dejstva ugotovljena v Dachauskih procesih, za katere je bilo kasneje uradno priznano, da so bili montirani. Buchen-*waldskih procesov ni nihče direktno označil za takšne. Še ena zanimivost je v zvezi z mojim procesom V obtožnici je poleg mene večkrat nevede DUŠAN KERMAVNER kot človek, ki je skupaj z mano zagrešil dejanja, za katera mi sodijo. Ni pa bil obtožen. Njega je v začetni fazi procesa »potegnil ven« KARDELJ, midva s Figarjem očitno nisva bila dovolj pomembna.
TRIBUNA: Zavrtimo kolo zgodovine za nekaj desetletij nazaj. Opišite mi na kratko svojo zgodbo!
RANZINGER: Rojen sem 9. septembra devetega leta na Dunaju. Moj oče je bil steklar in kot tak se je kmalu preselil na Madžarsko, kjer je bil zaslužek boljši. Steklarji so v tistem času pač »vandrali« za boljšim zaslužkom. Ob pričetku prve svetovne vojne je bil z vso družino izgnan v avstrijski del bivše Avstro-Ogrske. Preselili smo se v Zagorje. Naše takratno stanovanje je merilo kot tale sobica (op. 5-6 kvadratnih metrov). Skoraj vsako leto se je rodil otrok. Ker je oče zaradi pomanjkanja hotel moje brate in sestre razdati kmetom, sem se mu še ne devet let star uprl in mu ponudil pomoč ppri reživljanju družine. Tako sem z osmimi leti v steklarni začel »odnašati« steklo. Ko je zakon iz leta 1921 prepovedoval delo mlajšim od štirinajst let, je moj oče pri upravi ponaredil moje dokumente in od takrat sem bil star namesto dvanajst - štirinajst let.
TRIBUNA: Kako pa je bilo z začetki Vaše politične aktivnosti?
RANZINGER: 1927.1eta sem postal član SKOJ-a, dve leti kasneje član Partije. Med tem pa sin-dikalni funkcionar v steklarskem sindikatu. Devetindvajsetega leta sem postal tudi že član okrožnega komiteja KPJ in bil aktiven tudi na drugihpodročjihpolitičnegadela.Odorganiziran-ja stavk do prenašanja letakov in priprav za njihovo izdelovanje od avstrijske meje v Revirje.
TRIBUNA: Kdaj ste »doživeli« politično udejstvovanje resneje tudi izza rešetk?
RANZINGER: Poleti 1932.1eta sem bil zaprt zaradi neke SKOJ- evske akcije v zvezi s trosen-jem letakov in aprila naslednje leto sem dobil sodbo, v kateri je pisalo: dve leti in pol zapora. Priprt in zaslišan sem bil večkrat že prej. Poslan sem bil v Maribor, kjer me je sprejela samica.Tri mesece. Brez stikov z Ijudmi, obiskov... Že v tistem času pa sem po tajni poti dobil listek s sporočilcem, da bom čez tri mesece v sobi s samimi komunisti.
TRIBUNA: Ali se je to res zgodilo? Kdo vam je
poslal listek?
RANZINGER: JpSIP BROZ, ki je bil takrat
zaprt v Mariboru. Čez tri mesece sem res prišel v
sobo s samimi komunisti. Štiri mesece.ki so
sledili, sem izkoristil za izobraževanje. Takrat sem
prvič videl stenski atlas. Dr. Levi me je učil
geografije, Josip Broz sindikalna vprašanja in
Lenčak matematiko.
TRIBUNA: Kako lahko opišete Tita? Kakšen
je bil kot sojetnik?
RANZINGER: Broza kot sojetnika lahko sodim
le dobro. Bil je, vsaj takrat, ko sem ga jaz poznal, zelo skromen in darežljiv. Rad je tudi nudil svoje znanje. V Mariboru se je učil angleščino in matematiko ter filozofijo. Bil pa je zelo previden do intelektualcev. Ni jim stoodstotno zaupal. Imel sem vtis, da gre za različne frakcije v partiji.
TRIBUNA: V zvezi z njim sem slišal tudi za ponovno krivico, ki vam je bila storjena ob njegovem obisku v Hrastniku, konec šestdesetih let. Za kaj je šlo?
RANZINGER: V času njegovega obiska v Hrastniku je v moji bližini ves čas stal vsaj en miličnik. Prav tako ob moji ženi. Tito je imel slavnostni govor pred Steklamo. Sam sem stal neposredno pod tribuno v množici Ijudi. Takrat sem slišal enega najbolj nizkotnih in podlih odgovorov v svojem življenju. Pruhajajoč iz Stek-larne se je Tito spoinnil, da sem mu to steklarno v mariborskem zaporu jaz opisoval. Spomnil se je tudi mojega priimka. Takoj je povprašal občinske veljake, kje sem. Nastala je manjša zmeda in odgovor: »Ranzinger je hudo zbolel in odšel iz Hrastnika. Trenutno ga ni tukaj.« Vse je bilo izrečeno takoglasno, da sem slišal jaz in Ijudjepod tribuno. Lahko si misliš, kako sem se počutil.
TRIBUNA: Rahlo sva preskočila Vaše pres-tajanje kazni v Mariboru. Kaj se je zgodilo potem?
RANZINGER: Oktobra 1933. leta sem bil premeščen v Sremsko Mitrovico po tamkajšnji gladovni stavki in uspcli zahtevi po koncentraciji političnih zapornikov.
TRIBUNA: Kolikor vem iz najinega prejšnjega pogovora, ste bili tudi tam s kasnejšimi narod-nimi junaki socialistične revolucije in to v času t.im. univerze, ki jo je organiziral Moša Pijade! Mi lahko naštejete nekatera imena, s katerimi ste bili skupaj zaprti v Sremski Mitrovici?
RANZINGER: Mitrovico sem preživljal skupaj z Mošo (op. Pijadejem), Rankovicem, Hebran-gom, Veselinovičem, Ognjenom Prico, Dušanom Kermavnerjem, Tonetom Tomšičem, Srečkom Vilharjem, Jako Žorgo, Otokarjem Keršovanijem... še več jih je bilo, vendar se ne spomnim več vseh imen.
TRIBUNA: Kaj se je zgodilo po Vašem povrat-ku iz zapora. Potem, ko ste odsedeli tudi kazen, ki ste si jo prislužili s sodelovanjem v stavki v zaporu samem?
RANZINGER: Takoj in še bolj aktivno sem se vključil v delo Partije. Na njen pozi v sem šel aprila meseca 1941 kotprostovoljecbranitdržavnemeje. S skupino, ki sem jo zbral, smo prišli do hrvaške meje, kjer pa so nam ustaši preprečili pot do nje. Večkrat smo poskusili, toda ni šlo. Tako smo se vrnili peš v notranjost. V Ljubljani smo zastonj iskali zvezo s Partijo, zato smo odšli nazaj v Hrastnik. Dva dni po prihodu me je gestapo aretiral. Poslan sem bil v Maribor, na grad Borl. Takrat sem preko prve žene poskušal navezati stike s Slavkom Šlandrom in Milošem Zidanškom. S slednjim mi je to tudi uspelo. Uspel sem or-ganizirati kratek tajni sestanek, kjer sem ga zaprosil za pomoč v obliki legitimacije, da bi lahko pobegnil in se kolikor toliko varno gibal okoli Maribora. Od te pomoči, ki mi je bila obljubljena ni bilo ničesar. V partijskih dosjejih piše, da mi je bila ponujena pomoč, pa sem jo odklonil.
intervju
Iz Borla sem bil poslan v Auschvvitz in naprej v Buchenwald. V Buchenwaldu sem bil član Inter-nacionalnega komiteja in organizator Jugos-lovanskega komiteja, komunistov seveda.
TRIBUNA: Za kakšni organizaciji je. šlo? Bjstvo obtožnice je prav v obsojanju Vašega delovanja na omenjenih komitejih. Obtožnica trdi, da je šlo za gestapovsko organizacijo?
RANZINGER: To je svojevrsten absurd. Šlo je za organizacijo komunistov, ki je skrbela za svoje sojetnike. Do tega je lahko prišlo, ker je delovala znotraj legalnih taboriščnih organizacij: od vrtnarije do frizerske delavnice. Obtožen in obsojen sem bil za spravljanje v smrt svoje tovariše - mi smo jim reševali življenja.
TRIBUNA: Kaj se je zgodilo po vojni z ostalimi člani obeh komitejev?
Postali so narodni heroji, predsedniki vlad, mini-stri. Hrvat Ivan Supek je bil pred kratkim od-likovan v Franciji z Legijo časti za svoje delo v komitejih. Jaz sem bil nagrajen z osemnajstimi ieti.
Ljudje, ki naj bi jih pošiljal v smrt po obtožnici se me vsako leto spomnijo. Poglej tisti kup pisem (na omari v kotu je ležal zajeten kup pisem več deset jih je bilo). V vsakem od njih je voščilo za novo leto in zahvala. Zahvala za rešeno življenje. Ta pisma sem dobil letos ob novem letu.
TRIBUNA: Kaj se je zgodilo po Vaši vrnitvi iz Buchemvalda?
RANZINGER: Takoj naslednji dan po vrnitvi sem se javil na CK KPS, da bi pomagal pri »repatriaciji« preživelih taboriščnikov. S seboj sem kot član Internacionalnega in Jugos-lovanskega komitcja Buchemvalda preinesel obsežno literaturo in jo predal LIDIJI ŠENTJURC, bivši partijski sodeb.vki iz Revir-jev.
Ona me je poslala na štab za rcpatriacijo k majorju NACETU MAJCNU. Sledila je aretacija in zaslišanjc. Po enomesečnem priporu so me izpus-tili. Odšel sem k Lidiji in jo vprašal, zakaj me je dala zapreti. Ona pa je to zanikala. Ko sem sc vrnil v Hrastnik. scm dobil obvestilo, da sem po sklepu CK KPS kooptiran v okrajni komite v Trbovlje kot organizacijski sekretar in agit-prop-. Delo sem uspešno opravljal in bil na volitvah kandidat za okrajnega odposlanca in predsednika okraja Trbovlje. Takojzatemsopredvolitvamisledilazasliševanja in arctacija OZNE, ter nekaj dni celjskega Starega piskra. Po štirih dneh scm bil izpuščen in obveščen, da sem odstavljen iz okrajnega komiteja, terdan na razpolago CK KPS. Ponalogu tega pa razvrščen na upravo Ljudske pravice kot referent za prodajo. V tem času sem bil na CK KPS večkrat zaslišan. Zasliševalci so bili ZDENKA KIDRIČ, MICA ŠLANDER in STANEKAVČIČ.
TRIBUNA: Kaj se je zgodilo po teh »zasliševanjih« na CK KPS? RANZINGER: Konec novcmbra sem bil pok-lican na CK in obveščen, da sem izključen iz partije zaradi neizvrševanjadiscipline. Šlojc za pobeg iz Borla, ki naj bi mi ga pripravil Zidanšek, jaz pa naj bi odklonil pobeg, ker sem sodeloval z Gestapom. Za pobeg sem prosil jaz, jaz sem ga
organiziral. Zidanšek mi je obljubil pomoč, a te ni bilo ne od njega ne od drugih tovarišev. Taval scm po Ijubljanskih ulicah kot pes brez gospodarja. Srečala me je VIDA TOMŠIČ.
Vprašal sem jo, kaj naj storim. Potolažila me je, da bo vse v redu in naj s poštenim in vestnim delom dokažem, da sem primeren za članstvo v Partiji.
TRIBUNA: Hoteli ste ponovno v partijo in predpostevijam, da ne iz koristoljubja. Zakaj?
RANZINGER: Celo življenje sem se boril za eno idejo. Proti krivici in izkoriščanju. Oboje sem doživel kot majhenm otrok in sovraštvo do lega je z menoj rastlo.
Ko snio stopali v partijo, ni bilo od tega nobenih koristi. Pač pa ena sama nevamost. Tisto, kar sem doživel po osvoboditvi, me je razočaralo. Nisem več videl komunista, za katerega sem se boril
Žena je imela domotožje za rojstnim krajem, pa tudi sam bi se vrnil, zalo sem po šestnajstih mesecih poslal prošnjo na CK KPS, kjer sem prosil za vrnitev v Hrastnik in za ponoven sprejem v partijo.
Odgovor na prvo vprašanje je bil pozitiven, na drugo ni bilo odgovora.
Z družino in premoženjem sem bil pripravljen na selitev, ko sta me prišla aretirat dva člana UDBE. Odpeljali so me na republiško UDBO v Beograd, od tam pa z istim vlakom, na katerem je bila tudi moja žena. Seveda je nisem videl. V Ljubljani so me prevzeli slovenski udbovci in odpeljali v Pol-janski nasip. Tam sem bil zaprt skoraj eno leto v samicah.bunkerjih...
TRIBUNA: Kdaj ste bili obsojeni in kako se je glasila sodba?
sam.Postaljebirokrat,postaljeizkoriščevalec. Večji izkoriščevalec, kot je bil kapitalist. Zaradi osebnih koristi, da je ostal na položaju! TRIBUNA: So vas kdaj sprejeli nazaj v par-tijo? Ste ubogali Vido Tomšič?
RANZINGER: Ne, nikdar več me niso sprejeli. Niti priznali niso mojega članstva od 1929. do 1949. leia. Čeprav sem pisal na vse mogoče in-stance. 6. kongres slovenskc partije, kamor sem zaprosil za priznavanje članstva v omenjem, od katcrega ne bi imel popolnoma ničesar, le moralno zadoščenje, mi je poslal odgovor, da mi ne morejo ugoditi, ker moj problem nima zveze z dachaus-kimi procesi, katerih obsojenci so bili rehablitirani. Seveda, v mojem primeru je šlo za Buchemvaldski proces.
TRIBUNA: Torej ste se vrnili v Hrastnik? RANZINGER: Vrnil sem se med steklarje, toda ne v Hrastnik in ne v Rogaško Slatino. To mi je bilo prepovcdano. Odšcl sem v steklarno Paračin. Tudi v Srbiji sem svoje delo vestno opravljal. Štirikrat sem bil progkšen za udarnika, dobil sem prehodno zastavico in ogromno knjig, ki sem jih podaril sindikatu.
RANZINGER: Junija 1949 sem po vseh mučenjih in izsiljenih priznanjih slišal obsodbo: osemnajst let zapora s prisilnim delom in štiri leta izgube državljanskih pravic.
TRIBUNA: Koliko od tega ste odsedeli v novi Jugoslaviji?
RANZINGER: Skoraj pet let, izpuščen sem bil pogojno na podlagi različnih intervencij. Od moje žene do mojih sotovarišev iz koncentracijskih taborišč, ter mednarodnih intervencij kolegov iz Interancionalnega komiteja, ki so bili tedaj na visokih položajih.
Kolikorsem slišal kasneje je ena od prošenj prišla celo do maršala. Tito je nanjo baje napisal: »Neka to reše drugovi u Sloveniji!«
TRIBUNA: Ste bili kdaj popolnom rehabilitirani?
RANZINGER: Ne. Še dancs nisem. Po izpustitvi sem delal v hrastniški Steklarni do leta 1960, ko me je zadel infarkt. Od takrat nisem bil več sposoben za delo. Borci me niso sprejeli medse. Ko sem bil predlagan za neko borčevsko priz-nanje, so zavzeli negativno stališče zaradi moje povojne neaktivnosti.
O mojem položaju jasno priča dogodek ob pripravi centralne proslave 29. novembra nekega leta v Hrastniku.
Na odru sem s kolegom recitiral Nazorjevo pesem o Titu. Prva vrsta je bila polna republiških in zveznih funkcionarjev, ki izhajajo iz Revirjev. Lidija Šentjurc je k mojemu nastopu pripomnila: »A nimate drugih, da nam arestanti recitirajo za 29. november!«
TRIBUNA: Kaj vas je pri vsem hudem, ki vas je doletelo, najbolj prizadelo? RANZINGER: To, da so me aretirali, zaprli, mučili in sodili moji bivši sodelavci. Lahko se je bilo boriti v stari Jugoslaviji, Auschvvitzu in Buchenwaldu. Tam si imel pred seboj sovražnika. Tu pa je bil pred menpj tovariš. »Bajagi« tovariš, ki mi je držal nož na grlu in nisem vedel, kdaj bo potegnil rezilo. TRIBUNA: Ste po prepričanju še vedno komunist, oz. še vedno verjamete v tisto, v kar ste verjeli 1929?
RANZINGER: Še vedno verjamem v idejo združenega delavskega gibanja. Ne morem drugače. Ne morem reči, čeprav je to v modi, da ideja ni dobra. To, kar se je dogajalo po vojni, ni tisto, za kar sem se jaz in moji tovariši borili. Tisti, ki so nam pridigali o komunizmu in marksizmu so nas izdali in gibanje izrodili. Prišli so na oblast pijani zmage. Kdor jim je bil na poti, so ga odstranili! Tudi marsikateri pomor po vojni je bil nepotreben. Zmagovalec ne bi smel soditi s puško, zlasti ne, če je na voljo čas in sodišče. Ukaze so pogosto dajali analfabeti in nešolani Ijudje, polni strasti. Še slabši pa je bil tisti, ki je bil izobražen, ki je vedel in kljub temu poveljeval streijanju.
htervju
TRIBUNA: Ali ste mnenja, da bi partija morala izključiti tiste, ki so kakorkoli vmešani v povojne procese in pomore?
RANZINGER: Partija bi se morala odreči tistih, ki imajo kakorkoli krvave roke, če bi še hotela biti prava partija.
TRIBUNA: Postavil Vam bom vprašanje, ki ga vedno znova postavljajo obsojencem na političnih procesih po vojni. Ali boste kdaj lahko odpustili krivico, ki vam je bila storjena?
RANZINGER: Tistim, ki so mi uničili tričetrt življenja, ne morem oprostiti, čeprav sem meh-kega srca. Nisem maščevalen.
Morda pa bi lahko kakšno malenkost popravili. Moje zdravje je povsem opešalo. Ne zahtevam mnogo, rad bi le, da se mi omogoči enkrat na leto zdravljenje ali vsaj temeljit prcgled. Pa tudi tu ne doživim nobenega razumevanja.
TRIBUNA: Kakšni so Ijudje, ki so sposobni pripraviti človeku toliko gorja, kot so ga vam?
To so ljudje brez hrbtenice, brez obraza. Gre jim le za njihovo materialno korist. Marsikateri sedan-ji človekoljubi so bili v času procesov ovaduhi, zasliševalci. Nekateri danes celo vzgajajo mladino. V svojem življenju so večkrat zamenjali barvo. Takšen je njihov karakter.
TRIBUNA: Bi želeli povedati še kaj, kar teži vašo dušo?
RANZINGER: Mi slavimo preteklost in umet-nike, ki so ustvarjali nekoč. Sedanjim ustvarjal-cem pa ne nudimo ničesar. Ali bo spet moral vsak mlad umetnik, znanstvenik umreti in ne vem kaj še, da ga bomo postavili na piedistal, ki mu pripada. Za njega bo takrat prepozno. Pa tudi za njegovo nadalnje delo in s tem za nas.
Ko sem se poslavljal, me je prosil, nam mu zagotovo vrnem zapiske in prepis obtožnice, ter sodbe. Zgodilo se je namreč, da je ostal brez podobnih papirjev. Prav tako je izrazil bojazen, da spet ne bo klican na odgovornost zaradi najinega pogovora.
Vem, da z njim ne bo doživel moralne satisfak-cije, ker to enostavno ni mogoče.
Jaz se ne postavljam ne na eno, ne na drugo stran. V najinih pogovorih sem ga dodobra spoz-nal. Vem, da so me v šoli učili o Ijudeh, kot je on. Sedaj vem, na kakšen način so bila nekatera imena izpuščena.
Ivan Ranzinger - Janez je napravil usodno napako - ostal jc živ in zvest eni od samega začetka. Ni se znal prilagajati in dvoriti.
Kot argument v obtožnici stoji, da jc v taborišču tehtal 90 kilogramov, medtem ko so ostali taboriSčniki tehtali šliriclesel. Čc je komu žc bilo do resnice, bi ugotovil, da je koščeni Ivan Ran-zinger lakrat tehtal okrog petdeset kilogramov. Pa to sploh ni bistveno. Pomisliie, koliko »debelih irebuhov« bi bilo danes zaradi tcga krivih.
Ko se je vračal iz Buchenvvalda, so ga njegovi tovariši iz Iniernacionalncga komilcja, kasnejši voditclji in funkcionarji različnih evropskih držav, vabili s scboj.
Ni hoicl z njimi, kcr je želel domov. Nazaj v Steklarno, majhcn zancmarjcn in umazan del Hrastnika. Tam je začel svoj boj.
ŠenaDunajumujenckdodcjal: »Ostani! Bojim se, da boš razočaran, ko sc vmcš domov!«
Ivan ga ni razumel! Danes ve, kaj je fant na Dunaju mislil.
Pogovar jal se je Leonardo Peklar
BBC v slovenščini na valovih radia Glas Ljubljane Radio Glas Ljubljane je spet enkrat prvi
Medtem, ko nekateri frazarijo o poti v Evropo, smo mi pripeljali Evropo k vam. Od 19. februarja dalje boste lahko vsak delovnik od 12.00 poslušali posebno informativno oddajo BBC-ja v slovenščini. BBC velja v svetu za zelo hitrega in objektivnega poročevalca.
Edino Radio Glas Ljubljane vam torej nudi pluralizem informacij.
P.S.: da pa smo tudi edini, ki predvajamo American TOP 40 na Balkanu, pa tako že veste.
100,2 MHz FM STEREO
radio GIAS Ijubljane
politifca
KOSOVO NE VERJAME SOLZAM
I
Cc jc Jugoslavija umrla na Kosovu, bo pokazala obdukcija. Bolj kot ta, petkrat preživcta in štirikrat reinkarnirana fraza, s katero si simbolično umivajo zobe mnogoštevilni jugo-anarhisti, pa velja ugotovitev. da prav Kosovo umira v Jugoslaviji
- v krempljih Srbije.
Novokomponirana renesansa srbske države pod taktirko prosvetljenega absolutista si je osvajalski Eldorado - po merilu zgodovinsko dokazane resnice kot krvave zibelke lastne identitete - izbrala okoljc, ki kljub strategiji in njej podložni zgodovinski resnici - le-to na podlagi etničnih meril izniči. Tako se jc pričel igrati (in konca in videiij veliki balkanski poker
- s Kosovom kot krvavim jockerjem, v katerem velikosrbski cilj posvečuje sredstva.
S tisočkilometerske distance jc kljub nad-povprečno razvitemu nosu tcžko vohati sod smodnika in še težje objektivno bluziti o neki resnici, pravičnem boju teh ali onih. Zato sva si 3. februarja nabasala nahrbtnik s sendviči (za Srbej in aspirinom (za Albancc) ter jo odkurila proti Pri.štini: priti na sled rcsnici in sc zdrava vrniii.
LEPA VESNA
V Beogradu sva še zadnjič, preden je kom-pozicija krenila proti Kosovem Polju, poklicala »vezo« v Prištino. Rendez-vous je bil dogovor-jen in veselo sva se spakirala v kupe, v katerem je kot kup (ne)sreče sijala najina sopotnica Vesna, Srbkinja iz Prištine, medicinka na postdiplomskem študiju v Beogradu. Dokaj hitro smo prešli na stvar - in ni ji bilo jasno, čemu se Albanci sploh upirajo, saj so po njenem mnenju ravno Albanci tisti, ki so bili v priviligiranem položaju - na vseh vodilnih odg^vornih položajih. Prepričana je v obstoj iredente, ki vodi tudi sedanje nemire in pripravljena nama je bila pomagati pri navezovanju stikov s predstavniki srbskih študentov iz Prištine, vendar pod pogojem, da se nc druživa in pogovarjava z drugo stranjo, Albanci. Zagotovila nama je, da so demonstranti rcsnično teroristi, čeprav uporabljajo samo kamenje pri svojih obračunih z miličniki. Kot zdravnik pomaga vsaki osebi, potrebni pomoči, ne glcde na nacionalnosl. Hkrati pa je prepričana, da se v prištinski bol-nici porabi mnogo prcvcč saniieinega materiala
in zdravil za pomoč ranjenim demonstrantom. Direktor medicinske fakultete je po njenem mnenju - eden od vodij iredente.
Glavni vzrok za sedanje stanje, ki se je začelo pred devetimi leti, vidi v intelektualni inferiornosti Albancev. Zatrjuje, da so Albanci intelektualno na nižji stopnji, saj izven večjih naselij žive v nemogočih razmerah, v enem samem prostoru se v vaških gospodinjstvih stis-kajo in hranijo ljudje in živali skupaj. Pravi, da njeno mnenje ni osamljeno med Srbi na Kosovu. Zanika pa kakršnokoli povezavo med njenim prepričanjem in rasizmom. To so samo dejstva.
Rešitev vidi v zakonskih določilih, ki bi natančno zagotavljala posamezne položaje vseh narodov na Kosovu...
Potem sva zaspala in Vesna naju je dvignila tik pred končno postajo. Hvala in adijo. Čakal jo je frajer, naju pa Albanec Mentor, čisto slučajno tudi medicinec in s starim fičkom smo se odcijazili proti prestolnici. Po pikantncm kosilu in obveznem čveku smo se iz relativno toplega zavetja njegovcga doma napotili proti
hotelu Kosovski Božur, ki je neprimerno cenejši od svojega velikega brata - Granda. Tam sva stopila v kontakt s tremi noviriarskimi lcolegi in še preden sva uspela vzeti sobo, smo se zbasali v fentacarov Golf Ijubljanske registracije in jo ucvrli proti Podujevu, češ da se bo tam nekaj dogajalo.
SRBISO NAM POVEDALI
VPodujevu se ni in ni hotelo ničesar zgoditi. Zato smo se odločili, da na poti proti Prištini obiščemo kakšno srbsko družino. Dobesedno vrgli so nas iz hiš takoj, ko smo jim omenili, od kod prihajamo. In ni nam preostalo drugega, kot da se prelevimo v Hrvate. Po nasvetu naših albanskih spremljevalcev smo vstopili v trgovino, kjer je mrgolelo Srbov....
TRIBUNA: Dober dan. Smo novinar ji in bi vam radi zastavili nekaj vprašanj glede položaja na Kosovu in vaših problemih...
ODG.: Če ste iz Slovenije se ne bomo pogovar-jali! Niste? Iz Zagreba ste? Dobro, lahko snemate, čeprav tudi vi lažete. Pišite resnico!
TRIBUNA: Ali mi lahko poveste, če v vaši
vasi prihaja do provokacij s strani prebival-cev albanske nacionalnosti?
ODG.: Paa, ne. Pri nas tega, provokacij, ni bilo. Precej provokacij pa se je zgodilo v sosednji vasi...
foto: Bojan Krajnc
- Ni res! Tudi v naši vasi prihaja do provokacij! Ponoči se ustavljajo avtomobili sredi vasi. Prižigajo in ugašajo luči. Dajejo si skrivnostne znake! Neznani ljudje se sprehajajo po vasi. Z belimi kapami na glavi. To nas, jasno, provocira.
TRIBUNA: Vendar kakih resnejših i/zivanj ni bilo?
ODG.: Bila so! V sosedftji vasi je priše] Al-banec v srbsko hišo in maltretiral otroke in ženske. Pravijo, da je nor, a vsi vemo, da ga je poslala iredenta! Zagotovo nt šel sam.
- Jaz vam lahko povem o nasilju Albancev,
videl sem na lastne oči! Rojen sem 1930. leta.
Med vojno so moji družini Albanci zažgali
petindvajset jancev. Skupaj s hlevom. Ali ni to
provokacija?
TRIBUNA: Ker so ravnokar vstopili pripad-niki zveznih miličniških enot, vas vprašujem ali boste sedaj, ko vam je dana zaščita, raz-pustili vaške straže, ki ste jih organizirali za obrambo pred albanskimi napadi?
ODG.: Ne. Miličniki bodo odšli, provokacije
Odbor za zaščito človekovih pravic in svobode
PETERICA OŽIGOSANIH
Za razliko od kosovske pollti-čne altemative, ki jo sestav-tjajo Demokratska zveza Kosova, podminica UJDI-JA in svezefor-mirani mladinski parlament, se Odbov za zaščito človekovihpjavic in svobode kljub splošnemu vtisu, da gre zapolitično grupacijojasno in glasno odpoveduje tovrstnim kvalifikacijam in v isti sapi svoje delovanje etiketira kot humanitar-no.
V času navideznega zatfšja - po končani poHrijski ofmzin, sva V majhni sobici obcesti, ki pelje proti Vranjevcu, obiskaia predsedstvo Odbora, Žal sva jih zmotJH prav pri seštevanju mrtvih in ranjenih...
2EKERIA CANA, sekretar Odbora: »Po
terenu itnamo svoje sodelavce, ki ne le da zbtrajo te podatke, ampak jih tadi preverjajo. Nikoli jih namreč ne objavJjamo, Ce nismo PrepriCa ni, da so resnični, ker ne želimo, da nas kdo na podlagi tega napada... Vi Že veste kdo. t^everjarno pajih v pristinski kliniki.«
TRIBIJNA:   So   vse   osebe   umrfe
CANA: Ne... Blizu Orehovca so bile demonstracije, ros, vendar jc zanimivo, da je policija najprej vrgla solzilec z veliko dozo plinov, Jjudje šo izgubii zavest in šele pofem se je začei rafai.
TRIBlMAi Torej velja, da ima solzivec, ki ga uporabljajo združeni odredi milice, močnejšo dozo, in da to ni obieajen soizilec, ampak bojtti strup...
RAMIZ     KELMENDl,     književnik:
ZanesljivoJ
TRIBUNA: SHŠala sva, da se vsi ranjeni ne zdravijo v bolnišnicah, nhi tisti, ki so ga res nastradalL.
CANA; Veste, nekateri se bojijo iskati pomoč v bolnišnicah zato, da jih ne bi ulovila policija. Tako se zdravijo doma...
ZENUN CELAJ, Rilindija... Imajo izkušnje odprej...
GANA: ... Da, lako naš spjsek ranjenih ni in nikoli ne bo popoln...
CELAi: So todi tak^nt, ki so se SJI zdravjt v Ljubljano,.,
tRIBHNA: Potent je tudi možao, da je kdo umrf doma, pa se za to sploh ne ve.
: SeVeda je mogoče. Poznam primef fe; Djakovice, kjer se je ranjen fant zdraviJ doma in geie, ko se mu je stanje poslabšalo, so zaprosiJi zdravnika, če lahko diskretno pride na dominpomaga...
ALI ALIU, univerzitetni profesor, član predsedstva DZK; Poglejte, v dasu lanskih demonstracij in še prej so biH tudi sorodniki ranjenega drastično kaznovam z zaporom. Da bi se izognili posiedicam, sami zdravijo doiaa. V času Strajka rudarjev so bili kaznovani in ob službo zdravniki, ki so pomagalt rudarjem. V obdobju diferenciacije^ ki & vedno traja, so kaznovaii tudi tiste, ki so za rudarje posJaJi zdravila \z ambulant in prav tako tiste, ki so se na sestanku odJočili, da se jim raje pošlje takSna
TKIBUNAj Slilati j«, da sploh ni zdravil v Prištlni*«
KELMENDI: Rest »i jih že ved mesecev, luti sedaj, ko so najbolj potrebna. Ni jib v poro^ niSnicah... V teh dneh celo ni infimje, ne asplrina, andola«. Skratka, m mjmnovmj^ zdravil, da sploh ne omenjam kak^ne a# tibiotike ali podobno..,
CANA: ,.. Da. In prav danes smo od neal-banskih zdravnikov sliSali, da so njifiovi kol^j Albi - separatisti, ker nudijo pomoč rartjea-
politiba
pa se bodo nadaljevale. Pa tudi teren poznamo bolje od njih, saj smo tu domačini, oni pa so tu samo začasno.
TRIBUNA: Kakšno je vaše mnenje o prepovedani stranki Vuka Draškoviča »Srbska narodna obnova«?
ODG.: (tišina) Mi smo proti. Če je prepovedana, smo proti! To so četniki, ki z nami nimajo ničesar skupnega.
TRIBUNA: Kdo je po vaše kriv za nastalo situacijo?
ODG.: Slovenija in Hrvaška! Politika obeh vodstev! Poslušajte, nisem rekel Slovenci in Hrvati! Rekel sem vodstvo obeh republik! Ker ne dovolijo spoznati resnice.
TRIBUNA: V kakšnih odnosih ste s svojimi sosedi albanske narodnosti? Se pozdravljate z njimi? Če pride Albanec v to, srbsko, trgovino, ali bo postrežen kot vsaka druga stranka?
ODG.: Da, pozdravljamo se z njimi...
- Ne, ničesar si ne rečemo. Sicer pa je to tudi nemogoče, saj se pri srečanju obrnejo na drugo stran in si potisnejo kapo čez oči.
TRIBUNA: V zadnjih demonstracijah je bilo ubitih precej Ijudi. Mnogo jih je ubitih, čeprav niso sodelovali na demonstracijah.
Mislite, da se da z nasiljem rešiti problem Kosova?
ODG.: Vse je to propaganda iredente! Oni se med sabo ubijajo! Pobijajo svoje, da bi potem lahko obtožili sile miru in spodkopali prizadevanja za mir!
- Tisti, ki sodelujejo na demonstracijah so teroristi!
TRIBUNA: Teroristi s kamenjem?
ODG.: Poslušaj me! Če bi tebe nekdo napadel s kamenjem, vrgel bi kamen v tvojo hišo, ti pa bi imel puško - kaj bi naredil? Streljal bi, ne?!
TRIBUNA: Hvala vam za pogovor... ODG.: Pišite resnico!
Pogovarjati se s Srbi, živečhni na Kosovu, ni nič kaj lahka zadeva. Mal<f jih je, uradne statistike govore o 15 odstotkih vsega prebivalstva te pokrajine. Večinoma žive v vaseh izven večjih središč. Predvsem pa niso pripravljeni odgovarjati na vprašanja novinar-jevizSlovenije.Sovraštvodovsega.karprihaja iz »severne republike«, je prisotno v pogovoru o dogajanjih na Kosovu. Sovraštvo do vseh, ki ne verjamejo njihovi resnici.
cem. To je nekaj najbolj nehumanega odzdrav-nikov, ker za njih naj ne bi obstajala narod-
JlOSt.«
TRIBUNA: Alt 4o sedaj obstajajo prinu»ri umrlih in ranjenih Srtw>v ia Črnogorcev?
ALIU: Do sedaj takšnega primčra ni bil<x,.
KELMENOi: .., Ne poznam fB-imera, da bi enermi Srbu ali Črnogorcu maajkala dlaka tra giavi,.
ALlQi Fo teceptu Mojsova: Nikomur ae bo padla dlaka zglave» res...
KEtMENOItTo najodgovomeje trdimo, kajH ^lo kamen, ki je prlletel v bišo Srba ali Graogorca ali pa njihovega p$a, se reglsnarira v beograjskem tisku».
ALIU; ,., In ppfem se napravi mMag! Ver-|emite,da pogosto takSne stvaripoČenjaJosamL Razbijejo steklo in potem razglašajo, <fe je to storil rieznanec albanske narodnosti...
KELMEMDI: Tudi posilstvaPo^nam primer Iz Mitrovice, ko m Srbi po&UjevaH Srbkinje v imenu Albancev. All ko so rušili grobove... Samu da bi izzvall sovraštvo med tukaj žičii Jjii
PETERICA OŽIGOSANIH
ganiziralademonstracije?! KELMENBI: Odgovoril vam bom z vprašamjem: kdo ta narod od 81. leta oziroma Že od osvoboditve naprej izziva in sili k prelivanju krvi> zakaj je AJbanec pripravljen umreti z dvema dvignjenima prstoma v znak zmagc in s parolo; demokracija? Najnevarnejše oroije demonstrantov, ki ste jih te dni videli na Kosovu, je kamen. In oč kod zdaj ta pripravljeno&tumreti? Kaj jih izziva, kaj je tkto nečtoveško v njih, da tako cenijo svoja živlien^ ja? A veste kaj? Nekoč sem na to vprašanje Že odgovoril na zaslišanju v sekretariatu za notranje zadeve. Rekcl sem jim, lahko me citirate: politika neenakopravnosti proii al-bansketau narodu v iugoslavijt. To je politika Miloševica!
ALIU: Kot veste je parola Kosovo republika vredna do iO let zapoi^ in mislim, da sploh ni pomembno - ali bp Kosovo repmbHka ali pok-mjma. Mi smo M popotno enakopravnost v federaciji, ker nismo manjšina, saj nas je skoraj 3 milijone in zato ne bomo pristaH na ponižujoS status manj$ine
: Lahko uegirate tezo o obstoju aJbanskega separatističnega gibanja, o nekem ozkem jedra iredente, ki aaj bi or-
TRIBUNA: Aktualna je opcija • avtonomita pokr^ina, a ae v okviru Srbije.
ALIU: To je eaa od možnih opcij, ki sem jo zasledil v tujih glasilih. Obstaja pa tudi tcza,
podobna Horvatovi, da bi biio Ko«>vo kot av-tonomna pokrajina direktno povezana s federacijo, ne preko Srbije,., KELMENDI: Če vprašate, kaj narod misli in - ali bi žetel biti v okviru Srbije ali ne, vam zagotavljam, da bi na referendumxi 90 % Alban-cev...
CELAJ: ...99 %!
KELMENDI: „. Dobro, 99 % bi jih želelo, da ne bi bili pod Srtujo in to samo zaradi poiitike, kijovrširukaj.
TRIBUNA: Kje potem vidite rešitev, čese ve, da se bo srbsko vodstvo zelo težko odrekaio iakšni politični strategijt?
KELMENDI: To je pad pozicija, vse dokler ena od strani ne popusti. Prepričan sem, da se albanski uarod m bo pomkii, dokter ne dobi pravice, ki pripadajo vsakemu državljanu SFRJ, Najvedja Spekulacija v škodo temu narodu Je... in vi ste priaa, ne vem koltko časa ste tukaj... toda naj pride le ena priča s kaniero ali magnetofonom in dokaže, da je nekdo vpil: hočemo se priključiti Albaniji, živela Albanija ali Živel Enver... To je največja manlpuiacija proti temu narodu! In te Ijudi imenujejo teroriste! Nikjerna svetu ni teroristov, ki se jih pobija v demonstracijah, teroristi &o tisti, ki ubijajo! Nihče ne more Albance imenovati
KDO JE UBIL MORINO?
Ko človek prespi in se mu verbalne naplavine dokaj jasno izkristalizirajo, je ne le sposoben graditi naprej na očiščenih, pa čeprav majavih temeljih, ampak si zaželi videti pravo sliko, konkretno akcijo - v živo.
Zgodaj dopoldne smo jo v isti sestavi od-pilili do Topanice, vasi, ki je kakšnih dcset kilometrov od Kosovske Kamenice, ki je naj-manj šestdeset kilometrov od Prištine. Tam je bil pogreb Ismala Morine, ki ga je pred tremi dnevi pokosil rafal (ne)znanih terorislov, ko se je z osebnim avtom švicarske registracije, skupaj še s tremi kolegi, vračal na delo v Švico. Morina je bil na mestu mrtev. Od dveh, ki sta bila ranjena, je eden v zaporu, četrti, ki je s kraja tragedije pobegnil, pa je po vasi razbobnal, da jih je deset minut po odhodu ustavila policijska kontrola, pregledala legitimacije in spuslila naprej. Do tod je njegova izjava identična urad-ni verziji, ki pravi, da je kasneje na njih streljala oborožena skupina razbojnikov. Pobegli pa se »kune u svoje oči« in zatrjuje, da je bila policija. Prava resnica tako kot v mnogih drugih policijsko - vojaških smrdljivih zadevah ne bo nikoli prišla na dan. Na pogrebu se je zbralo kakšnih.... hm?... Pogrebni odbor je butnil cifro
30 tisoč, zanesljivo pa jih ni bilo več kot 10 tisoč. Po opravljeni ceremoniji pred džamijo v Topanici, je bila v zraku dilema, ali kreniti pred občinsko skupščino v Kamenici ali kljub vsemu upoštevati policijsko prepoved pohoda. Ko smo se pripeljali v vas, je bila kilometer stran -na cesti proti Kamenici - policijska zaseda. In ko smo v isti smeri krenili s sprevodom, je
izginila. Ker smo hodili na čelu sprevoda (če bo komu zvenelo preveč junaško in premalo skromno, naju ni sram priznati malce krutega dejstva: videti (crash) in ne biti viden (zadet)), smo vseskozi spremljali gibanje policajev, ki so bili prava fatamorgana. Pomikajoč se proti Kamenici so trikrat postavili zasedo in si trikrat premislili. Tik pred ciljem sta nas presenetila dva nadzvočna aviona, ki z namenom ustrahovati- množico, trikrat nizko preletela naše glave. Prihod v mesto je bil proti vsem pričakovanjem miren, policaji so se poskrili za
teroriste, ker ni niti enega tibitega policaja, a kaj Šele Srba ali Črnogorca.
CANA: Kje vidimo rešitev, sfe vpraSali. Odgovoril bom kot zgodovinar in ne icot sek-retar Odbora. Edina rešitev je, da se Kosovo tetrga iz krempljev Srbije. V krempljih je... Tako bi postato aktivni jugosJovanski subjekr v smislu pravnomočne federaine enote,., Samo tako se tukaj lahko odpreperspekttvaza prihod-nost. Če čo tega ne bo prišJo, in če bo Kosovo šenaprej izpostavljeno srbskemu m državnemu terorju, vam zagotavljam, da tukaj ne bo nikoli miru.
IBRIZ AJETI, akademik, predsednik Od-bora: Če bi SrbLjadala Albancem vse praviee, da bi bilo Kosovo subjekt v republiki, poteni jc fraza; da se izkoplje iz njenih kretnpijcv, nepoirebna. Dovolj je, da dpbimopravtce, ki jih imajo drugi narodi.
KELMENDI: Z represijo se Še nikoli ni mčesar rešiio m tudi tukaj se ne bo. Edina pot k rešitvi je, da $e najprej zaustavi teror, potem pa se iahko na enakopravni osnovi pogovor inio in poskušamo najti najboljše rešiive, ki ne bodo v škodo nobenemu narodu. Toda edini ključ pri iskanju teh reSitev je, da se mi v tej državi počutimo kot v svoji hiši, cnakopravno z drugimi Vegcmite, nič drugega ne želi Al-
PETERICA OZIGOSANIH
banec, Inrie, da moram kot profesor v dnevntk napisati učno temo najprej v srbohrvaščini - v cirilici in šele nato v albanščini. To je samo zaČetek, tako da jutri morda sploh ne bomo več pisali v albansčini, Čez čas pa iudi Univerze ne bo več. Recimo, moje napredovanje se ne odobri na prišiinski univerzi, ampak o tem odloča Beograd. Kje smo tu enakopravni...
TRIBUNA: Zakaj potem prihaja do izsel-jevanja Srbov in Čmogorcev, ki so seveda boij pompozna kot albanske migracije. Kako tolmačtte njihove emoeionalne izlive glede genocida, ki ga - kot pravijo - Albanci izvajajo nad njimi?
KELMENDI: Izseljcvanja so v svetu normal-na stvar, Ljudje se izseljujejo zato, da gredo t]a, kjcr jim bo boije. Tako tudi Aibanci...
CELAJ:... Še več... KELMENDI; .„ On ima podatke...
CE3LAJ; le to genocid, ko se za srbske otroke predvideva 240 % več me&t za sns^nje šole, ko se na fakult^i lahko vpi$o vsak srbski gtudent, ko je vsem srb&kki Štttdentom priskrbljeno tmsto v šmdentskih 4omovih, ko...
KELMENDI: „. Vsak tr«tji Srb je zaposlen, vsak dnigi Čmogorec in vsak dvanajsti Al« banec je zaposlen. Stanovanja,..
hiše in stolpnice, Srbi za mrežo ob cesti so zapustili svoja delovna mesta in k naelektrenemu vzdušju prispevali z rnetanjem polglasnih dovtipov. Pogrebni odbor, ki je ljudi usmeril na opustošeno igrišče, se je nekaj prerekal z mestno oblastjo, na koncu pa je vsak izmed njih »postrojeni« množici govoril o terorju, ki ga izvaja država... in tokrat ga res ni. Potem smo se mirno razšli.
ZDRAVLJICA Z BRZOSTRELKO
Potem, ko nas je do Prištine trikrat ustavila policija, dvakrat prometna, enkrat prosvetna -kupili smo bele albanske kapice, nas je meslo sprejelo mimo, kot že dolgo ne. Spet je bilo slišati, da se je nekaj dogajalo v Podujevu, pa da se ni, in da se še bo... Pobrali smo se v hotel in se pred vhodom zaleteli v dva Albanca, ki sta nas spoznala za ... Slovence. Morali smo na liter, in ko smo se priplazili v restavracijo, sta nas ničkaj spodbudno sprejela dva policaja.
Sedela sta za mizo, v eno roki sta držala brzostrelki, v drugi kozarec vina. S pijanim glasom sta nas povabila k svoji mizi in nam naročila steklenico vina. Začuda se njihova prijaznost ni zmanjšala ob ugotovitvi, da prihajamo iz okolja, ki zadnje čase ni nič kaj prijazno ne gleda na njihovo prisotnost v tem delu Jugoslavije. Starejši je odgovarjal na vsa vprašanja o njihovem delu prijateljsko, brez
foto: Peter Žnidaršič
CELAjr 40-50 % družbenih stanovanj koris-tijo Srbi inčrnogorci. Res, da je ta podatek star in kakšen novejSi bi bil pravgotovo še bolj v njibovo korist. Od lefa 80 se za Albanca ni naredilo prav niCesar. Celo tovarne se odpirajo tam, kjer živijo Srbi in Črnogorci. Vedite, da smo vsi proti njihovem izseijevanju..., a hkrati tudi proti izseljevanju Albancev... toda vsi od* hajajo.
TRIBUNA; Odgovorite z da ali ne» Ali Srbi in Črnogorci na Kosovu lažejo, oz. dajejo dezinformacije v svojo korist ?
CELAJ; ...Da... AJEHi ...Da...
KELMENDI: ...Da, čeprav uisem najbolje razumel vprašanja...
TRIBUNA: Dobro. Če to vpraianje pos-taviva Srbom in Črnogorcem, bodo rekii, da lažete vi. Kdo potem ttikaj zakriva resnico? AJETI: Kaj,..
CELAJ: Naj se upoštevajo argumenti, Govori se, da se izseijujejo Ie Srbi, nihče pa ne reče, da tudi Albanci, ki jih je v zadnjih petnajstih letih zapu^tilo JugosJavijo okrog 250 000. Naj se napravi obra^un, analiza; kam gredo m zakaj gredo? Jaz sem Albanec iz Črne Gore, a se ne bi rad vrnii domov na ProkJetje, na tiste planine,

zavor. Mogoče je to storila pijača ali pa samo želja po pogovoru z nekom, ki ni obremenjen z dogajanjem v taki meri kot so to njihovi sodelavci ali prebivalci pokrajine. Na vprašanje, če policija resnično uporablja močnejši solzilni plin kot prejšnja leta, je zagotovil, da je razlika malenkostna, pa še ta nastaja samo zaradi tega, ker je v telr dneh uporabljeni plin stal dlje časa v skladiščih.
Na vprašanje o ubitih in ranjenih demonstrantih sta vsa zgrožena zagotavljala, da iz njunih pušk ni bil izstreljen niti en sam naboj. Pa tudi udarila nista nikogar. Mogoče sta vrgla kak solzilec. Pri tem sta mimogrede razložila način delovanja solzilnih bomb, katerih koristna lastnost je, da po aktiviranju deluje toplotno. To pomeni, da so po metu med demonstrante tako vroče, da se v primeru pos-kusa vmiti bombo ta dobesedno prilepi na roke in potem »nasvidenje roka«. Vendar služba je služba. Saj je vseeno, kje koga pretepaš. Vsi, ki jih preganjaš, so nevarni družbi, sistemu. Ti lumpi, ki demonstrirajo, pa celo ogrožajo enot-nost države, ogrožajo najvišjo vrednoto vsakega miličnika - patriota. Vest je več kot pomirjena.
DEMOKRACIJA OB SVEČAH
Po okrogli mizi s policaji smo se spet predali uličnemu vrvenju, ki je bilo tokrat mirno in
spokojno. Bil je dan žalovanja. Tisočglava množica Albancev se je v središču mesta s prižganimi svečami poklonila umrlim v demonstracijah. Slišati je bilo le nekatera imena pokojnikov inbesedi: Slavajim. In videtijebilo otožne obraze in dva visoko dvignjena prsta v znak svobode, enakopravnosti, demokracije in ... zmage.
In kje je resnica, ki sva jo iskala te dni?
Kje je pravica, ki jo tako Albanci kot Srbi in Črnogorci iščejo že več let?
Ali pravica in resnica sploh obstajata...?
Bojan Kranjc Peter Žnidaršič
Novinar na Kosovu ima samo dve altemativi. Biti s Srbi ali z Albanci. In ti dve alternativi nista dani sami po sebi, temveč določeni z novinarjevo pripadnostjo eni od jugoslovanskih republik. Poročevalci iz Beograda so v izjemno redkih primerih zavrnjeni in moteni pri opravljanju svojih dolžnosti. Vodje policijskih enot jim redno dovolijo fotografiranje in spremljanje demonstracij izza hrbtov miličnikov. Naša ekipa je na svoje mnoge prošnje v vseh primerih dobila negativen odgovor. Najpogostejši odgovor na naše prošnje za fotografiranje je bilo nasprotno vprašanje, od kod smo, in čez nekaj trenutkov: »Marš! Gledaj svoj posao! Da te više ne vidim ovde!« Izjeme so samo miličniki Albanci, ki so vedno prijazni - če ni njihovih kolegov iz zveznih enot in ožje Srbije kje v bližini. Pri opravljanju svojih dolžnosti so v zadregi in se pri pri vsakem legitimiranju opravičujejo, da opravljajo svoje poklicne dolžnosti. Pri tem najraje namignejo na vedno prisotne »zvezne«.
Vendar ima dejstvo, da si novinar slovenskega časopisa, tudi svojo svetlo stran. Prijaznost in gostoljubnost pri Albancih ne pozna meja, ko izvedo, da si iz Slovenije ali Hrvatske. Je to dobro preračunana prijaznost z namenom zagotoviti si boljšo podobo v očeh javnosti ali resnična tradicional-na gostoljubnost, o kateri smo slišali že prej? Pravi odgovor bo verjetno še dolgo skrivnost. Kot bo skrivnost, ali je tradicionalna albanska gesta z roko na srcu, ko dajejo ali sprejemajo darila, izraz resnične iskrenosti ali zgolj tradicija.                                                                 PeterŽnidaršič
kjer sem Živel, ker mi je tam slabše kot v PriŠtini. In v tem je probfem. Nihče izmed Srbov in Črnogorcev ne gre v odročne kraje, arnpak v Beograd, Kragujevac in ostala in-dustrijsko razvita središča Srbije.
AJETI: Nikjer v lugoslaviji ni dražje srbske zemlje kot na Kosovu in nikjer v Jugoslaviji ni cenejše albanske glave kot na Kosovu.
ALIU: Rad bi se vrnil na risto, kdo laie. Vzemimo zadnjih deset dni: več kot sto ubitih aii ranjemh Albancev, niti enega Srba alt Čmogprea, toda ves boegrajski tisk... mitingi, tribtine... in vsi glasno vpijejo, kako Albanci izvajajo teror nad Srbi in Cmogorci. Ali tega ne vidite sami? Ali mogoče po&tavljate na tehtnico tisto nesrbsko tukaj in nealbansko... pa ne delajte tako, lahko sami vidite...
TRIBUNA: Ati zaradi svojega delovanja trpite kakšne represije?
KELMENBI: Za zdaj ne. Toda, ali obstaja večja represija kot vsak dan poslušati o Številu mrtvih in ranjerrih, mar to ni neke vrste dulevna represija. Če nas tremitno nihče osebno ne napada, še ne pomeni, da nas ne bo jutrL
AJETI: Sicer pa smo že tako ali tako izpos^ tavJjeni napadom; na vse strant se vpije, kako odbor vodi vse skupaj, da smo ilajvečji^ovinjjs-ti, in da je treba naše.delovanje preppvedad.,.
PETERICA OZIGOSANIH
CELAJ: ... Veste, kaj pravijo za njega (Ajetija)?! Bii je član ZK, rektor prištinske Univerze, predsednik Akademije,.. In sedaj» ko ne morejo v njegovi biografiji najti nobenega madeža, pravijo: na čelu Odbora stoji človek -star nacionalist in separatist, ki je vrsto let u^il
riste, ki se danes borijo z nacionaiisttčnimi in separatistižnimi cilji. in tako res ustvarjajo občutek, da gre ža sovražnika države §t. 1...
AJETI:... kot tudi naš Odbor... ALIlh Laž je njihova največja resnica!
BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA
Živi in mrtvi na prištinski kliniki
Ce pri vhodu v prištinski medicinski center naletiš na albanskega zdravnika, ti je pot v notranjost ne le odprta, ampak mnogo manj zapletena. Spremljala najuje sreča v beli zdravniški halji inprispela sva v oddelek intenzivne nege, po katevem smo se sprehodili z dežumim onesteziologom dr. Špetum Robajem.
ROBAJ: Na intenzivni negi jih je trenutno enajst, eden je takorekoč exmrtev, brez možnosti... TRIBUNA: Mislite na tega starejšega... ROBAJ: ...Da. Zapiral je vrata prodajalne in dobil kroglo od zadaj.
TRIBUNA: Kaj je s fantom, tam v kotu?
ROBAJ:MIadeničboostaltakšen,čepreživi...Tu so še štirje z večkratnimi poškodbami abdominal-nih organov. Tudi njihova prognoza je zastrašujoča.
TRIBUNA: Poznate kakšen primer, da bi
pomoč iskal Srb ali Črnogorec, ranjen v
spopadu z...
ROBAJ: ...Ne. Bila sta le dva policaja s praskami
po rokah.
TRIBUNA: Koliko jih je že umrlo na vaši
kliniki?
ROB A J: Le Fatimir Kerleshi, ki je bil zadet v vrat.
Od vseh, ki so prišli k nam živi, je on edini, ki je
do sedaj umrl.
TRIBUNA: Ali zbirajo tniličniki informacije o
pacientih?
ROBAJ: Informacije zbirajo iz pokrajinskega
sekretariata za notranje zadeve.
TRIBUNA: Kakšna je starostna sestava
poškodovanih?
ROBAJ: Od listih, ki so bili včeraj ranjeni, jih je bilo vsaj 20% pod 18 let.
TRIBUNA: Je mogoče tu trenutno kakšen otrok?
KOBAJ: Na intenzivni negi jih ni, dva sta na otroški kirurgiji.
TRIBUNA: Slišala sva za desetletnega dečka, ki je bil pretepen na smrt...
ROBAJ: Da, ta jc bil iz Kašanika, če se ne motim. Pri nas je bil dva dni, in ker kirurški poseg ni bil poireben, smo ga poslali domov. Pa tudi prosto posteljo snio potrebovali...
TRIBUNA: Torej je izven življenjske nevar-Hosti...
ROBAJ: Je, ima pa frakturo baze lobanje, ki se lahko sčasoma zakomplicira z vsemi mogočimi posledicami.
TRIBUNA: Kako je staknil to poškodbo?
ROBAJ: Poškodba lobanje, če ste videli lam na sliki izbuljene oči, je največkrat posledica udarca v predelzatilja...
TRIBUNA: Lahko udarec s pestjo naredi kaj takega?
ROBAJ: Seveda, če močan človek udari otroka s pestjo..
TRIBUNA: In kaj vi menite? Je bil to pendrik, puškino kopito ali kaj podobnega?
ROBAJ: Ne bi se spuščal v to, kar nisem prepričan.
Na spodnjem oddelku intenzivne negc jih je ležalo osem. Ko smo se prestavili nastropje višje, sva zaželela hitro okrevanje še uem...
ROB AJ: Tale je bil ranjen z mitraljezom, kot kaže z vrha tanka.
PACIENT: ...Na dvorišču sem opazoval dogajanje...in iz kakšnih tisoč metrov...
ROBAJ: ...S takšne razdalje ne. Bilo je petsto,
šesto metrov. Krogla je prebila prsno kost, jelra,
debelo črevo na petih mestih in izstopila pri
tankem črevesu. Bil je nagnjen naprej, verjetno se
je nasloniL.in bil zadet s strani.
TRIBUNA: Menite, da so v solzilcu močnejši
strupikotleta'81?
ROBAJ: Tega ne vein. Lahko pride do nenadne zastmpitve s temi kemijskimi sredstvi, vendar bi se takšni primeri morali oglasiti pri nas, da bi to lahko ugotovili. Ni bilo niti ene takšne osebe. Treba je poudariti, da prihaja do blokade prevoza poškodovanih. Štiri dni so bile demonstracije na vseh koncih in bilo je mrtvih, vendar naša klinika ni edina na Kosovu, ki je opremljena za zdra vljenje težjih bolnikov in ni sprejela niti enega poškodovanca.
TRIBUNA: Je bilo Ijudi strah prenašati ran-jence ali jim je kdo preprečil?
ROBAJ: Morala je biti -blokada poti, kajti prve pacientc, ki smo jih dobili iz Uroševca, so pripel-jali z osebnimi avtomobili preko travnikov in njiv...
TRIBUNA: Sedemnajstletna Ylfete Humoli, ki jo je pripeljala ekipa sarajevske T V,je umrla...
ROBAJ: Da. Dobila je kroglo v zatilje, ki je izstopila skozi levo oko. Bila jc na meslu mrlva in so jo zastonj pripeljali. Ugotovili smo lahko le
Smrt                                 BOJAN KRAJNC
Foto: Edo Einspeiler
politiUa
Ce se sprehodimo skozi novi zakon o voliivah v skupščine, nam površen prelet kar ugaja in morda celo pripom-nimo: »No, saj tole je pa kar soliden zakon!«.
V  začctnih členih so skozi povojna deselletja mukoma iz-borjene določbc. Profcsorji us-tavnega prava bi vedcli marsikaj povedati o argumentih zoper neposredne volitve, ki pa jih sedaj seveda obešajo na velik zvon.   Zakon   z   basovskim glasom v drugem členu pravi: »Volitve v skupščine so nepos-redne in tajne!« V naslcdnjcm členu globoko dodaja. da se delegati volijo za štiri leta in so lahko največ dvakrat zapo-redoma    izvoljeni    v   isto skupščino.
Volili bomo šc vcdno tisti. ki smo slari osemnajst let in imamo poslovno sposobnost, razcn v primerih. ko zakon določa drugače. S tem drugače je mišljen volilec. ki je star pet-najst lct in sme voliti dclegata v Zbor združenega dcla in jc hkrati »delovni človek«. skratka. zaposlen.
Voljeni pa smo lahko pol-noletni poslovno sposobni dclovni ljudje in občani. lci imamo stalno prebivališče na območju SR Slovenije.
Pripadnikom italijanske in madžarskc narodnosti jc omogočen poscben položaj že z Ustavnimi sprcmembami slo-venskc ustavc: imeli bodo naj-man j enega delegata v vsakem skupščinskem zboru SR Slovenije.
Gre za rcpubliško skupščino. dane bo pomotc.
V oddelku z naslovom »Raz-pis volilcv« jc poleg splošno pro-ceduralnih in rokovnih zadcv najzanimivejša zadnja določba, ki nepričakovano pravi: »Javna volilna propaganda sc mora končati najkasneje 24 ur prcd dnemglasovanja«.
Člen, ki nam kličc, da jc s tem zakonom malce drugače.
Za volilca na volilvah naj-pomembnejši del sliši na ime GLASOVANJE.
Z drugimi bcscdami, pravicc
VOLILNI ZAKON
Zakon o volitvah v skupščine in kaj bi o njem moral vedeti vsak volilec
Zakon o volitvah v skupščine je bil sprejet v slovenski skupščini konec decembra in ga lahko tisti, ki vas podrobneje zaninvi, če se z njim še niste seznanili, najdete v Uradnem listu SR Slovenije št. 4211989 z dne 29.12.1989. Omenjena številka Uradnega lista zaradi svoje vsebine gotovo sodi v povprečno zaveden (politično, seveda) slovenski dom. Obpravilih o volitvah obsega tudi Zakon o političnem združevanju, Zakon o proračunu, Spremembe zakona o javnem obveščanju...
volilca na volišču. No ja, ludi dolžnosti! Glasovati je moč osebno, nihče ne sme glasovati pooblaščencu, karje bila pogos-ta praksa referendumskega na-čina glasovanja.
Glasuje se tajno, z glasov-nicami.Nihče prav tako ne sme zahtevati od volilca, naj pove, kako je glasoval (ludi tečni novinarji ne!), oz. nihče ne more biti klican na odgovornost zaradi svojega glasovanja. Volišča bodo odprta, kol pravijo kasnejše določbe zakona, od 7 do 19. ure, možna so tudi pričakovana odstopanja.
Prostor, kjer bomo glasovali mora biti urejen tako, kot določa zakon: zagotovljeno mora biti tajno izpolnjevanje glasovnic, zato ga je treba opremiti s kabinami, boksi, zagrinjali, pregradami ali na kak drug način, ki preprečuje opazovanje volilca pri iz-polnjevanju glasovnic. Prepo-vedana je vsaka agitacija na volišču, t.j. v zgradbi, kjer se glasuje in na njenem dvorišču. Gre seveda za dan glasovanja.
Na volilnih listkih lahko obkrožite NAJVEČ toliko kan-didatov, kolikor se voli dele-gatov, vendar le imena, ki so na glasovnici.
Glasujemo lahko seveda za manj kandidatov.
Zaradi poplave strank in Zakona o političnem združevan-ju oz. bolje obratno, so lahko pri delu volilnih organov navzoči tudi predstavniki kandidatov oz. list, ki spremljajo poiek volilnih opravil. Kandidat ne more bili predstavnik oz. navzoč.
V 29. členu so določeni primeri, v katerih delegatu preneha mandat. Zanimiva je tretja točka, ki pravi, da delegalu preneha mandat, čc je s prav-nomočno sodbo sodišča obsojen na kazen zapora daljšo od šesi meseccv ali na hujšo kazen. No, tukaj ni šc ničcsar čudncga. Vcn-dar čcirti odstavck istega člcna pravi, da »delegatu ne preneha mandat iz razloga po 3.ločki prvega odstavka lega člena, če zbor, katerega delegat je, sklene, da lahko opravlja
elegatsko funkcijo«. Kaj natančno se skriva tem odstavkom, bo pokazala prihodnost. lorda gre za važnejša politična vprašanja. /sekakor dobra odprta vrata!
Študenti smo bili spet vrženi skozi okno jjbora združenega dela. Skupščinska jmisija ni upoštevala vsaj dveh argumen-"iranih predlogov za uvrstitev študentskega poslanca v ZZD. Zakon namreč pravi: »Pri določitvi števila delegatov se ne upoštevajo študentje oziroma učenci«.Študij ni delo, pravijo odločevalci. Morda žato, ker priznanje študija njim ne bi koristilo. Tako je bila zamujena še zadnja priložnost, da se tako pomembna »kasta« kot je študentska, brez politiziranja vključi v parlament. Tako bomo študentje zastopali mnenja različnih strank namesto svojih lastnih, stanovskih, ki bi slovenski skupščini zagotovo bolj prav prišla. Zakaj zadnja priložnost? ZZD bo, kot pravijo strokovnjaki na tem področju, ob prvi priložnosti odfrčal iz skupščine. Kmalu zatem torej, ko se mu podira ideološka baza.
Za predsednika republiške volilne komisije in njegovega namestnika se imenujeta sodnika VRHOVNEGA SODIŠČA Slovenije, pred-sedniki in namestniki volilnih komisij po volil-nih enotah in občinah pa se imenujejo izmed sodnikov temeljnih in višjih sodišč.
Naj vas spomnim, da so bili vsi ti sodniki izvoljeni na svoje položaje v času, ko je še veljala stara ustava, ki je skoraj enačila strokovnost in moralno-politično primer-nost za opravljanje sodniške funkcije. Danes te določbe v ustavah ni več. Koliko bo predsed-nikov volilnih komisij in njihovih namestnikov, nečlanov ZKS - SDP, si pa odgovoritesami!
Kdo je kandidiral tiste.ki jih bomo volili?
Posamezne delegate VOLILCI NA ZBORIH VOLILCEV ali s PODPISOVAN-JEM. Liste kandidatov za DPZ pa določajo ORGANIZACIJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV, ki so REGISTRIRANE KOT POLITIČNE ORGANIZACIJE, z druginii besedami STRANKE, v skladiT z zakonom,DRUGE ORGANIZACIJE DELOVNIH LJUDIIN OBČANOV s POD-PISOVANJEM, VOLILCI pa na zborih volil-cev ali s podpisovanjem.
Vsak lahko kandidira le v ENI VOLILNI ENOTI in na ENILISTIKANDIDATOV na volitvah v ISTO SKUPŠČINO.
Nihče ne more biti kandidat za delegata v dveh ali več zborih iste skupščine.
Vsak kandidat mora privoliti v kandidaturo.
Ker roki, ki so pomembni za evidentiranje neusmiljeno tečejo in so za začetne faze že iztečeni (so se že iztekli), vas ne bom moril še s tem. Morda pa vas zanima zanimiv položaj bivše SZDL, sedanje Socialistične zveze, ki se
je iz strankarskega parlamenta spremenila v stranko, ki bo samostojno nastopala na volit-vah.
Med drugim je tudi edina, ki ji zakon dopušča sukanje kuhalnice v volilni kuhinji:»Kandida-ture oziroma liste kandidatov za DPZ pošlje volilna komisija predsedniku občinske kon-ference SZDL na sedežu volilne enote.« Le ta ima še nekaj pristojnosti, zlasti, kar se tiče razvozljavanja problemov v zvezi z ugotavljan-jem, na kateri listi se bo pojavil kandidat, ki je naenkrat na več lisiah. SZDL beleži tudi uro in dan prispetja liste kandidatov. Zakaj naj bi bilo to pomembno? Če se kandidat, ki je na več listah evidentiran v 48 urah po obvestilu pred-sednika pristojne OK SZDL ne izjasni, na kateri listi želi biti, bo avtomatično pristal na listi, ki ima starejši datum ali uro prispetja.
SZDL določa listo oz. zborno listo v volilni enoti.
SZDL pa je postala SZ po sprejetju Zakona o volitvah v skupščine. Počakala je z izjavo, da bo tudi sama nastopila na volitvah kot stranka. Good move socialists!
Tudi žrebali bomo, če bo potrebno. V primeru, da sta dva kandidata dobila enako število glasov. Gre za ZZD in ZKS v občini. Krupjeja bo zaigrala volilna komisija ob navzočnosti obeh kandidatov oz. njunih sekun-dantov.
Še besedico o volitvah za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije. Kandidate
predlagajo    volilci    in    organizacije... (STRANKE).
Kandidate DOLOČI kandidacijska kon-ferenca SZDL na podlagi zakonitih predlogov.
Kandidat mora dopolniti osemnajst let,imeti poslovno sposobnost in stalno prebivališče v
še vedno socialistični republiki Sloveniji. Dati mora soglasje, seveda pa mora biii državljan SR Slovenije. Torej tudi Krambergerju ne bo moč ničesar oporekati, če bo zbral 5000 glasov, kot je potrebno, da kandidira. Če se bo odločil kandidirati za člana predsedstva, bo potreboval le 2500 glasov. Zveze in stranke lahko pred-lagajo kandidate za naj višje funkcije le če imajo 2500 ali 5000 članov. Lahko stopijo tudi v koalicijo ob postavljanju liste, koalicija pa mora imeti zgoraj omenjeno Stevilo Članov v svojih vrstah.
Zdaj, ko imamo pravila, lahko pričnemo našo igro in vse bi se lepo izteklo, če bi se igra nato tudi končala kot igra.
Vse skupaj me še najbolj spominja na kratko Buchwaldsko humoresko Neodločni volilec. Stieglitz (Štiglic?), kot je imc volilcu, konča zaradi svoje odločnosti v volilni kabini skupaj s policajem, ki pravi:»Okay, fant, stisni rep v eno od tistih škatel in pritisni na ročico!« Volilec se prestraši in vpraša:»Pritisnem naj ročico? Kako? Gor ali dol?« O tem se odločite prej, ne na volišču!
Leon Peklar
r

N
ajvečja kazen za lažnivca je, da mu Ijudje ne verjamejo niti takrat, kadar govori resnico.
(Talmud)
godilo se ]e, kar se je nrioralo zgoditi. Po zgledu  madžarskih,  vzhod-pmških,   bolgarskih   in   poljsklh nistov so tudi slovenski komunisti nilj jme svoje stranke ter že prej e simbole. Slovenski komunisti, ki rganizacijo ustanovili leta 1937 irrati kot KP Slovenije, so tako že v*gekaj več kot petdesetletni i zamenjali njen naziv. Če je bila ta 1952 rezultat vsejugos-upravljalske evforije, ičakujoči zmagi nad in-
iko in spoznanja o preživetosti sovjetskega socialističnega modela, js rešitve tistega, kar se objektivno še rešiti da. Zaenkrat je v Jugoslaviji, k\ je s tem korakom poskušala ohraniti celo glavo bdo novonastajajočih političnih odnosov in razmerij moči. Bila ela transformirati iz klasične oblastniške ali vsaj partije na e za oblast. ZKS - SDP skuša s poudarjanjem enakopravnih političnih subjektov in opcij vzbuditi vtis, da je bila prav-rememb, oziroma, da je prav ona spoznala zgrešenost a ter da se je v interesu napredka, približevanja Evropi stovoljno odrekla oblasti in apriorni avantgardni vlogi. [ihove limanice, saj ne gre za nikakršen demokratični poklicnih revolucionarjev. To je le še ena v nizu je preprečlti ponovitev krvavega ali vsaj za komuniste vropsklh držav. Komunisti torej nisc nič boljši, dri, kotsobili nekoč. Počasen, adokajzanesljiv  ZK Slovenije, ne pomeni samo tega, da je kraciji zahodnega tipa - čeprav tudi tega ne
ZVEZD?
gre zanikati - ampak predvsem to, da je bilo|ipa&j mednarodni in notranjepolitični položaj.
Vedno bolj se tudi zdi, da jugoslovanski koml kot pri v večini vzhodnoevropskih držav iz prepl
mdi
mlin
spretni ir možnost v igr čustva svojih samo v različi kati vzroke zarei lovanskeorganizacjj partije ustreza ve posebej pa seveda je medsebojno obto krivde na drugega predvolilnega boja, ki
svojem okolju kot vsakršno besedičenje o demokraciji, pravnf gospodarstvu in vključevanju v Evropo. Ze dolgo je jasno, da Slol potrebuje probleme na Kosovu, iz katerih črpa podporo neostalinističnf republiki. Toda tudi ZKS - SDP potrebuje Miloševičevo politiko za legitimizj delovanja. Če pade Miloševič, tudl Kučan ne more zmagati, kajti bog vednl hudiča, da bi dokazal svojo neizrekljivo dobroto, pravičnost in popolnost. vsaj izgledati črno-bele, saj je večina Ijudi pač barvno slepih.
K ceneni predvolilni samoreklami sodi tudi tisti del volilnega programa slov&nskih komunstov, ki govori o pošten^m odnosu do preteklosti ter o moralnem in materi< poravnavanju vseh storjenih krivic. Ironično bi lahko zapisali, da samokntika še n< ostaja pomembna sestavina njihovega pojmovanja dernokracjje. Seveda pa ima tai posipavanje s pepelom en sam cilj - da se iz pepela dvigne nov feniks, ki bo poleti vsaj tako visoko kot stari, rdeči, če n9 celo više. VoMIci bodo seveda odločili, v kolikšnP meri lahko herostrateške poteze izvlečejo komunistični voz iz globokega blata. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja jim kot stranki ne kaže najbolje. In prav je tako.
Simon Biziak
Nekoč so bili edini med slovenskimi političnimi organizacijami, ki so se zav-zemali za ureditev zveznega zbora po večinskem principu, sedaj pa so se kot zadnji med njimi zavzeli za konfederativno ureditev Jugoslavije, katere članica bi bila tudi samostojna Slovenija. Tu bi imel pripombo, kako je lahko neka država samostojna, Če je del druge (?!). Prav lako ideja o črtanju besede »socialistična« iz imena naše republike ni iznajdba mlados-lovenskih liberalcev, saj so o tej pobudi razpravljali že pred leti v Novi rcviji. Glede izbirc kan-didatov za republiško skupščino in prcdscdstvo rcpublike pa jim moramo izrcči priznanje. Pois-kati so znali dovolj znane in ustrezno izobražene ljudi za visokc funkcijc. Tudi za spros-tiiev so »rumeni« dobro poskrbeli, saj so povabili Lačne Franze, ki so v podhodu Maksija zabavaliobčinstvo.
ZSMS jc bila prva slovenska politična organizacija, ki se je zavzela         za          uvedbo
večstrankarskega sistema, par-lamenlarnc demokracije, pravno državo in svobodne volitve, icr prva, ki se je odrekla socialis-tičnemu samodrštvu. To pa je nujno vodilo v spoznanje, da mladinska organizacija (poscb-no pa socialistična) v tem pros-toru nima kaj iskati. Odločili so se morali med dvcma alter-nativama: seslop s politikc ali ustanoviiev nove stranke. Na portoroškem kongresu so se odločili, da bodo v politiki oslali in se raje odrckli svoji mladinski bazi. Vodstvo mladinskc or-ganizacije je postalo vodstvo stranke svobodno mislečih (kratice so obdržali zaradi prihodkov iz budžeta) in vse tako kaže, da bo iz nje nastala slovenska liberalna stranka.
Zsms se ni odrekla pok-roviteljslvu nad mladino, kot se tudi socialisti niso pripravljeni
OD MLADOŠLOflENCEV DO LIBERALCEV
rudi Zsms je dobil nadimek - liberalna stranka. Takšni postulati so zadnji krik slovenske politične mode. Spomnimo se Demosa - združene opozicije, SZS - zveze socialistov ali novoimenovane ZKS - Stranke demokratične prenove. Liberalci, če jih imenujem po novem, so na predvolilni konvenciji predstavili svoj program in svoje kandidate. Novi utemeljitelji slovenskega liberalizma so našli svojo pot v svobodi izbire vsakega posameznika.
odreči pokroviteljstvu nad narodom (ZSS je še vedno odprta za vsa društva in or-eanizacije). Še vedno obstaja UK ZSMS kot nekakšna paraštudentska zveza (kdo so člani slednje - študentje? -nimam pojma). Zsms si prizadeva tudi za ustanovitev srednješolskega sindikata -Zveze dijakov: ne pozabimo, da so se vse stranke - torej tudi Zsms - odrekle vplivu strank na sin-dikate. V političnem prosloru vlada anarhija zaradi liberalcev (ti se borijo proti njej), saj večina Slovencev ne ve, kako se ta or-ganizacija imenuje: mladinci -kratica Zsms - parola »Za svobodo mislečega sveta« - ali sedaj po novem liberalci.
Namesto da »Mladi« ali liberalci svoj program predstavljajo v govorici gluhonemih - nameravajo ga prevesti tudi v Brailovo pisavo -naj ga razgrncjo »zdravim« ljudem ter se opredelijo kot liberalna ali kaka druga stranka. Odstopijo naj z monopola nad mladino in prenehajo z us-tanavljanjem Mladinskega sveta pod njihovim patronatom. Ker so se odpovedali mladini, naj omogočajo mladim, da sami or-ganizirajo Zvezo mladih na drugačnih temeljih in ustanovijo pluralistični mladinski parla-ment.
Naslednja dilema pa je liberalizem po imenu. Zsms ima zelo malo skupnega z Haider-jevimi svobodnjaki ali drugimi zahodnimi liberalci, veliko skupnih točk pa ima s komunis-tičnimi liberalci.
Ne more tudi nadaljevati idej predvojnih liberalcev, ki so večinoma v emigraciji. Narodna napredna stranka je nastala iz mladoslovencev, kar je morda res lahko primerjava z Zsms. Zato pa bo težko nova liberalna stranka dobila svoje članstvo v Liberalni internacionali. Po svoji ideologiji prejkone sodi med socialno- liberalne stranke.
Igor Kršinar
foto: Karli Erdlen
poiirifea
M    E    L    E    O    N    I
DEMOKRATICNI FORUM
Demokratični forum ima svoje zametke v Delovni skupini mlajših komunistov, ki se je lani junija konstituirala z namenom, da bi kritično so-delovala pri nastajanju prog-ramskega dokumenta Evropa zdaj. Prvič se je javno profilirala z izjavo ob znamenitem Popitovem pismu, v kateri je poudarila legitimnost različnih konceptov politike znotraj ZKS. 0 tem, v kolikšni meri so bila dopolnila Delovne skupine k programu Evropa zdaj upoštevana, ne gre razmišljati. Po sprejetju partijskega pro-grama se je Delovna skupina preimenovala v Iniciativno skupino za sklic ustanovne kon-ference Demokratičnega foruma. Takšen je kratek his-toriat »leve« frakcije SDP.
Alfa in omega Demok-ratičnega foruma je Borut Pahor, član predsedstva CK ZKS SDP in kandidat te stranke na aprilskih volitvah. Njemu je zaupan tudi mandat za sestavo kolegija v Dcmokratičnega foruma. Ceprav je ta najbolj radikalni CK-jevec pisal še pred dvemi leti, da »položaj mladega komunista ne more biti in tudi ni drugačen od tistega, ki velja za člansivo nasploh«, Demok-ratični forum legitimizira drugačnost mladih komunistov. Resnici na Ijubo, pri delu Demokratičnega foruma sode-lujejo ludi nečfani SDP.
Clan DF je vsak, ki sprejme njegov program in statut in ki podpiše pristopno izjavo. Demo-kratični forum je avtonomna or-ganizacija in gibanje, ki deluje na podlagi programa Evropa zdaj v SDP. Forum samostojno določa svojo politiko in enako-pravno sodeluje pri oblikovanju njene politike. Ima pravico do ločenega mnenja. Sklepi, ki bi bili v nasprotju s politiko Foru-ma, slednjega ne zavezujejo. Takšna so na kratko pravila igre znptraj Demokratičnega foruma. Ce stvari nekoliko poenosia-vimo: tisti člani foruma, ki niso člani SDP, bodo deloval i na pod-
foto: Tomi Drozg
/e ZKS STRANKO DEMOKRATIČNE PRENOVE zajel val notranjih reform, notranje pluralizacije ali pa so to le začetni simptomi njenega razkroja?
To vprašanje je umestno ob dejstvu, da so se znotraj ZKS Stranke demokratične prenove vzpostavili vsaj ze dve opciji: Kučanova »evropozdajska« in njeno radikal-no dopolnilo, Demokratični forum. Gre pa pričakovati, da se hodo po svoje organizirali tudi t.i. zdravosilniki v nekakšnem oddelku ZKJ za Slovenijo. Ker so Kučan in zdravosilniki prisotni veliko preveč v ostalih medijih, tokrat predstavljamo SDP-jevsko radikalno strujo -Demokratičniforum.
lagi programa Foruma. Njegov program pa je radikaliz^acija pro-grama Evropa zdaj. Čeprav to diši na skojevsko tradicijo ali szdljevsko marelo, Borut Pahor trdi, da Demokratični forum ni transmisija SDP. Njegove na-loge so pospešilev in radika-liziranje reformnih korakov SDP, žlahten politični prag-matizem namesto sanjarjenj o idealnih ljudeh in idealnih družbah, skrb za socialno in politično margino in splošna politična filozofija Evropa 92.
Demokratično forum priča-kuje, da bo njihov politični manever prišel do izraza šele po aprilskih volilvah - če seveda bo na volitvah dobila večino SDP -ko bo morala ta stranka pred-volilne obljube tudi uresničevati. Šele takrat bo izstopil radi-kalizem »leve« struje, ki naj bi kot skupina pritiska vplivala na oblastno strukturo.
Ce upoštevamo dejstvo, da je v Sloveniji 12.369 članov SDP, ki so stari do 30 let (čeprav za članstvo ne bo starostnega cen-zusa) in če bo Demokratični forum uporabil vse razpoložljive institucionalne, ustaljene (podo-bno kot ZSMS), potem bo »leva« frakcija SDP relativno močna skupina pritiska. No, na vse tovrstne napovedi naj bi odgovorila ustanovna konferen-ca v začetku marca, ki bo (vsaj ob-ljubljajo tako) medijski dogodek par exellence.
Partijsko moštvo je torej - vsaj zdi se tako - pred aprilskimi volitvami neuigrano: na levem krilu je mladi in poletni Demok-ratični forum, ki mu srednji napadalec ne dopušča, da bi raz-vil svojo igro. Na desnem krilu pa igrajo zdrave sile neko svojo igro, ki nima nikakršne zveze s trenerjevo taktiko. Če dodamo še razpoloženje Stranke demok-ratične prenove vb zadnji kon-ferenci, ko se je obnašala kot opozicija (opozicija česa), potem je ta igra kaotična. Ali pa v tem kaosu tiči nek red?
Branko Čakarmiš
I
r
NEODVISNATELEVIZUA; AURES?
ra#ll||i^|l||;l^pp||^^^pi^
enovane neodvisne TV naterti področju sem podvonjil v istem trefciitfcu*ko sem tta ekranu Mgledai po&Iovodtii oiian> kakor je svafa lunkciK> iepo opt&šMa tov. Ingrid Bakle. Vem, dragi bralec, spražuješ se, <5emu moj dvom. Tov. Inpid Bakle je pred tcm opravljaia zelo odgovorm <Mo rta RK ZSMS Siovemje, zastq)a!a je Nova-družboia gjbauja. Tadi tam bi mta-ala sfcrbeU za &m boip pretok iofor-macij med gibanji in odgpvMRimi osebami RK ZSMS. Ižlastnih^M tttdidmgih izkušenj, vao) lahko ^atrdim, čaje bilo informacjj, ki naj bi pcrtovale v obe saieri,bore malo, To je ver^no mjbolj občutiia ekolo^ca koordioacija, ki je deiovaia m def»je pri RK ZSMS. Tako je «
kooK}inacije,kijeaktivnospmmljatadosajaiija |ta podro<|u ekologij^, nastate kocffdiaacila, ki Isedaj ialiko samo še pasi vno opazuje dogajafije na ton podro^pi. Naj navedere še eno dovolj zgovomodejstvo. Ko^ la ista tov. zapušdaJa $yqje pFrejšrtje detovho mesio. &e ni |>orn«}ila piti tolifco, da bi gibaitjem predsiavlla nove tandidate za opavljan|e te funkcije. Da ne bi ?kdGpom0t(»rja narobe mztmieij {§^ §a||||ji|a ;icifut>temut«di veliko:d^r0i..ia;i|^|g;|||
i^l^^:;||||||:,|^||||||p|^||^|
nosti tc nove teievižtje. Obč»tek sem imel, da »as iaaajo »ekateri 3» selo flone, ^li pa so nori sami Stnnjam se, <}» nefcfo mora bid femiaiHi »staiiovitelj, veadar pa vsak mamea čiovek po&vomi o ueodvtsftosti ueke
 odgovoiulh os<^ te nove tei«via% m
||^^i^^l|i|li§|^ii
 , Ja
Uegijev ozitomž k<«trDie (vpliva) aad  Č      j                     povsem
Bl^^^^^^PH^Ilps^^H
stvarpoimmujeneodvlsna, paCepmv o^ltttoto i
J.R*
SRBIINMI
SLOVENEC VERSUS VLADA ALIAS AUKCIJA NAIVCEV
Srbska blokada: v Beogradu lov za ženskimi vlozki slovenske proizvodnje, v Ljubljani za srbskimi dolgovL
hf_______________________
¦ zdaja ali omahljivost? Izdaja! Toda ne samo -M-izdaja slovenskega naroda, kar je zelo težko definirati (že rudniški sprehajalec lahko postane državni oz. vsenarodni sovražnik št. 1), temveč tudi izdaja »skrivnosti«, da je amandma LXVI k slovenski ustavi, seveda ne za poslance, ampak za njihove uradnike - vlado le propagandna mazarija. Toda »Bodi luč in...« ni tako preprosta zadeva, ki bi nam v enem dnevu aktivirala po vojni zakrnele možgane. In prav nič ni smešno, da je imel krapinski pračlovek večjo svobodo mišljenja, kot smo jo imeli mi v dobi največjega razcveta socializma.
Smeh je nalezljiv. Smehljati se dobrotniku Markovicu, mu ob odhodu aktovko napolniti s »cvenkom« in morda domačimi klobasami, ki so jih vmili iz Beograda, da do Beograda ne bi ostal lačen, ni samo pačenje, temveč očiten dokaz hierarhične fobije. Torej, Še enkrat smo se vsi zahvalili človeku, ki je nesposoben ali nemočen ohranjati enoten jugoslovanski trg.
Je gospod Šinigoj in vsa njegova vlada blazna? Blaznost je namreč zid poznati, pa vendar skočiti na Orient expres. V jugoslovansko Canosso! In tam je Šinigoj patetično odigral prostovoljno sprejeto vlogo Henrika IV.: še bolje kot so scenaristi pričakovali. Bo dobil vsaj Zmajevo nagrado, če mu že Prešernove niso podelili?! Še več, ni samopretendent na naslov filmska diva, je, to dokazuje v vsakem naslednjem dejanju, tudi teptalec slovenskega ponosa.
Tako je amandma LXVI, ki slovensko vlado obvezuje, da končno in dokončno zakrpa luknjo v vreči brez dna, spet obtičal nekje v blatu na cesti iz Ljubljane v Beograd. In če razlog finančni kolaps ante portas ni dovolj zaskrbljujoč, potem ekonomska blokada, Bulc je sicer jugoslovanskim komunistom poslal moledujoČ SOS (Se Slovenija potaplja?), vlade res ne more odvrniti od namere, da bratski Srbiji ne bi darovali novih 1000 milijonov dinarjev.
Dušan je na vojno odgovoril s pogojno vojno, kar je približno tako, kot da namesto topovskih krogel uporabimo fižol-ne možnarje - naše zadnjice. Videti je, da je predan pacifist, kakor je pacifist tudi njegov najboljši minister Ertl (na ljubljanskemu mitingu ni uporabljal dumdumk, naše miličnike je iztrgal iz krempljev kosovske morije). Še enkrat je Dušan z oljčno vejico v roki in udomačenim golobom na rami, Kramberger ima pa opico, odkorakal v gnezdo kraljevega jastreba, kjer še sinove orla na mah raztrgajo. In
golobček bi naj bil tam varen?! O, sancta simplicitas?! Saj je še večji naivec od Josipa Generalica (nima čina). Zamislite si, da bi Šinigoj ostal premier, Kramberger pa postal predsednik predsedstva. Na slavnostnem zasedanju skupščine bi se po dvorani npr. poleg zajca in jelena podila še golob in opica. Kakšna zabava! Sicer pa imamo danes v Ljubljani že dva živalska vrtova. Drugije sevedavzgradbiZK,kjersozaradi finančnih težav uniformiranemu pazniku pred vrati nežno pokazali vrata. Nekdanji nageljni pač postajajo zelena solata (Modra in rumena je Titova zelena!). In ce bi Šinigoj pokazal malo več moškosti (opros-tite, nisem misli striptiza), bi lahko na podlagi že omenjenega amandmaja uniformirani paznik še vedno vlival mimoidočim zaupanje v pravno državo, ki pa seveda ničesar ne stori, da bi gospoda Šinigoja skupaj z vlado poklicala na odgovornost. Zver pušča sledove, toda ne žato, da bi po njih hodili, temveč da jo zapremo v živalski vrt!
Sicer pa je moje pisanje vredno le toliko, kot da bi zaporniku za rešitev namesto pile poslal ojačano protezo, da pregrizne rešetke. Toda namenjeno je vam, dragi bralci v razmislek, kakšen mora biti vaš odnos do vlade, ki za torte v obraz vrača torte na mizo. Mi moramo delovati obratno.Predvsem v obraz! Pa še nekaj! Če bo Srbija Sloveniji porav-nala vse dolgove in prekinila z blokado, bo dobila vsa sredstva za nerazvite in še kaj. Torej na kratko - denarja, ki nam ga bo vrnila, ne bo videl noben učitelj ali zdravnik, vaške poti bodo ostale še naprej blatne, kajti Srbiji ga bomo kratkomalo poslali nazaj (take so pač obveznosti do federacije).
Noben denar ne smrdi, pa tudi srbski ne. Ima ta denar morda napako kot »Zastave«?! Ne! Tu gre preprosto za zahvalo za deblokado! Slovenci smo pa res sami Lackovici, a zaenkrat še ne Kroate!
Greeor Preac
Sicer pa se je odstotek os-tajanja na svoji strani AIp iz leta v Ieto krčil in po podatkih iz zadnjih štirih let (z izjemo leta '87) prišel na cifro, nad katero bi se - glede na njegovo polpreteklo prisego - zrolalo tudi tovarišu Titu.
Četudi pri vsaki cifri pripišemo kakšno promilo krivde porazni nataliteti ali morda manjšemu zanimanju mladih slovenskih civilov za planinarjenje in alpinizem, os-taja zaskrbljujoče dejstvo pod šifro »Januar '90«.
Podzakonski strogo zaupni akt - Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za nabor in popolnitev enot JLA v miru -izvedbeni akt zakona o vojaški obveznosti - je 31.7.1989 zvezni sekretariat za ljudsko obrambo poslal vsem republiškim marionetam, ki so tako letošnjo prvo »klaso« ubogljivo pošiljale daleč od doma. Da v Sloveniji ni ostal nobem nabornik, so potrdili na RSLO, kjer pa podatkov o spoštovanju navodila v drugih republikah, nimajo. Seveda pa kot v vseh bolj ali manj življenjskih zadevah, tudi famozno navodilo dopušča redke izjeme - vojaško uniformo lahko v matični republiki obleče nekdo, ki ga komisija za napotitev spozna za socialno ogroženega ali pa v primeru, če gre za enega od dvojčkov. Iz-jemoma tudi zaradi potreb enot JLA.
Na RSLO smo od Božene Ostrovršnik, namestnice republiškega sekretarja, iz-vedeli, da bo imela ta spremem-ba navodila kratek rok trajanja.
»Na ta problem, ki povzroča velike težave, ker se pojavlja
balkanski mArinCi
JANICARJI
Januarja ni v Sloveniji ostal noben domač vojak - nabornik
BunDesmehR
leto
odstotek domačih vojakov
1986 9,96%
1987 ! 1988   1989
j januar 1990
11,30% 1 9,20% j 8,07%       0%
tS onec lanskega julija je bilo spremenjeno določilo M\. navodila o popolnjevanju JLA, po katerem naj ne bipraviloma nihče služil vojsko v matični republiki. In to je bilo - vsaj s strani Slovenije - v januarski napotitvi nabornikov absolutno realizirano.
vrsta delegatskih vprašanj, smo opozarjali zvezni sekretariat in hkrati sugerirali, da bi ga bilo dobro še enkrat oceniti, ker menimo, da določilo ni utemel-jeno. Posledica tega je, da smo v petek dobili sporočilo, da je to določilo spremenjeno in trenut-no je v veljavi, da naj bi v matični republiki ostajalo od 5 do 10 odstotkov nabornikov.«
Če bo pri tem definitivno os-talo, bo marca v Sloveniji namesto sedmih ostalo stosedem nabornikov.
Kljub vsemu pa ostaja odprto - zakaj se je zvezni sekretariat odločil rezati po lokalnem patriotizmu.
»Težko bi rekla, kaj je bil njihov razlog. Po zakonu o vojaški obveznosti ima zvezni sekretariat zakonsko utemeljeno pravico in možnost, da te stvari določa. Če pa so bili tu kakšni posebni razlogi... v to se ne bi spuščala, ker jih ne poznam.«
Dejstvo je, da ima tutorstvo nad nacionalnim razporejanjem nabornikov še vedno zvezni sek-retariat. In razlogi, da niso vsi učni centri v Soveniji, in da je za posamezne specialnosti treba slovenske fante pošiljati v tisoč kilometrov oddaljeno božjo mater, ter da pri nas ni nobene šole za rezervne oficirje, ne bi smeli biti apriori rel^vantni. Problem pa se zanesljivo ne bo rešil, dokler bo naborna funkcija RSLO omejena le na dve praz-godovinski fazi: Ugotovitev potreb po specialnostih v republiki in potem, ko jih zvezni sekretariat v skladu s svojo plansko funkcijo odobri, še ustrezna realizacija v skladu z razdelilnikom iz Beograda.
Bojan Kranjc
Ideja o Svetovnem sloven-skem kongresu (SSK) je že kar nekaj časa prisotna med Slovenci. Ker smo že v fazi konkretnejših idej med zain-teresiranimi ljudmi, naj opozoriva na nekaj situacij, ki bodo ob izvedbi SSK zelo ak-tualne.
Najprej, če bo prvi shod SSK v Ljubljani, se bodo morali domači soorganizatorji pošteno potruditi, da bo tistim Sloven-cem, ki se jih daje pod oznako »slovenski politični emigranti«, varnost na kongresu popolnoma zagotovljena. Ni nujno, da jo bodo z lahkoto dosegli, ni pa tudi nobenega oprijemljivega vzroka, dajenebi.
Pojem »slovenska politična emigracija« in vse, kar pod ta pojem spada, je v zavesti domovinskih Slovencev zelo kompromitiran. Večdesetletna intenzivna negativna in-doktrinacija ja pač naradila svoje.
Zato predlagava, naj se pojem »slovenska politična emi-gracija« izbriše iz uporabc, ker bodo ljudje, ki pod njega spadajo, le na tak način lahko svobodno in »neobremenjeno« potovali v svojo domovino ter postali končno povsem enakov-reden sestavni del slovenskega naroda. Vse od svojega odhoda iz domovine do danes, so imeli do svojega naroda samo dolžnosti, ne pa tudi pravic. Cas je, da se jim tudi te povrnejo!
Odnos do tako imenovane »slovenske politične emigra-cije« se mora torej korenito spremeniti. Sami so raztreseni po celem svetu in ne morejo za to prav ničesar narediti. Vse politične vzvode za spremembo zakonodaje ter nasploh politične klime, ki je bila več kot 40 let naperjena proti »njim«, ima v svojih rokah oblast v Ljubljani. Menda ni potrebno posebej poudarjati, da gre za povsem slovensko zadevo, in da, upaj-mo, ne bo nobeden pri tem iskal izgovorov v Beogradu. Repub-liški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, je v Delovi anketi o »izobčeni literaturi« takoj po-
ZA
SVETOVNI
SLOVENSKI
KONGRES
NE, TA
hitel ter povedal svoje mnenje, da mora o spremembi zako-nodaje o vnosu publikacij v Slovenijo odločati zvezna skupščina(l).
Sedaj pa nekaj besed o mogoče najpcmembnejši problematiki. »Slovenska politična emigra-cija« je do slovenskih oblasti skrajno nezaupljiva. Še nekaj mesecev nazaj se je »slovenska politična emigracija« pojavljala v varnostnopolitični oceni, ki jo je podal slovenski skupščini republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, z in-kriminiranim predznakom. Še vedno skelijo spominjanja, ko so se ljudje iz »slovenske politične emigracije« morali ob svojih obiskih domovine javljati policiji, kjer so se vršili neprijet-ni »informatini pogovori«. Svež je primer, ko so slovenske oblas-ti v začetku 80-ih let na meji aretirale »slovenskega poli-tičnega emigranta« iz Avstrije, Vinka Teliča, mu nato uprizorile »veličasten« sodni proces, ter ga za dolga leta vtaknile v zapor. Šele po vztrajnih apelih med-narodne javnosti je bil konec leta 1988 izpuščen.
Zato mora slovenska skupščina kot najvišji organ oblasti zagotoviti udeležencem kon-gresapopolnovarnost.Odsvojih podrejenih organov varnosti pa mora zahtevati, da takoj spremenijo svoj diskrimi-natorski odnos do »njih«, ker za to njihovo početje ni nobene os-nove.
Še posebej zaskrbljujoča drob-tinčarska politika nekaterih vodilnih organizatorjev Svetov-nega slovenskega kongresa. Tako je na primer Vlado Habjan v začetku februarja na ljublja-nskem radiu izjavil, da mora biti vsem Slovencem po svetu dos-top na Svetovni slovenski kongres povsem prost, nakar bi lahko mirno odpotovali nazaj v svoje dežele. Iz te formulacije razberemo, da se zavzema za enkratnost obiska domovine (ob priložnosti organiziranja SSK). S tem seveda Slovenci po svetu nikakor ne bodo zadovoljni. Gre nam za to, da padejo vsi (ideološki) tabuji, s katerimi se
vedno operira. Tako, da dobijo prav vsi Jlovenci po svetu vse naravne pravice do svoje •lomovine, ki jim, če ne bi bilo te nesečne svolucije, tudi pripadajo.
flado Habjan pa se tudi obrača na predsedstvo Hovenije (na Stanovnika), naj le-io objavi jisek »vojnih zločincev«, če seveda ta sploh •obstaja. Ob tem Habjanovem spraševanju naj )udariva: če že piše o vojnih hudodelcih, naj iiše tudi o tistih v Slovcniji. Poudarjava: če že more brez tega! Vsekakor bi bilo zaradi jamolčevanja ene strani konstruktivnejše, če bi : o tem prenehali spraševati.
led Slovenci po svetu je prav tako prišlo do ičudenja ob opozorilu enega izmed or-|anizatorjev SSK, g. Vinkom Ošlakom iz >lovca, ko je opozarjal (koga?), da na Svetov-sm slovenskem kongresu ne bo proslora edino »lerorislične organizacije«. Tudi od g. )šlaka bi se spodobilo, čc že mora omenjati skakšne »terorističn oeganizacije«, da je pri ;m bolj konkreten.
šfaj tu zaenkrat samo omenima še na dve iz-
Njanji o SSK. Viktor Blažič v Dcmokraciji (9.
anuar 1990) v prveni delu svojega članka, še
josebej pa Ignac Gregorač (imetnik par-
izanske spomenice 1941, kot poudarja(?) v
Jnevniku (10. februar 1990) v celotnem
/ojem članku, se ne moreta otresti starih
!deoloških komunističnih shem o vzrokih za
razcepitev Slovencev.
Upajmo, da med organiziranjem Svetovnega slovcnskega kongresa ali na samcm kongresu ne poskušal nobeden tlačiti »slovcnskih poliličnih emigrantov« v stare ideološke kajupe. Slovenci po svetu ne bodo za svojo prisomost na kongresu pristajali na nobene politikantske pogoje. Na kongresu bodo sodelovali samo, če bodo organizatorji iz Slovenije omogočili povsem enakopravno vzdušje, in da ne bo šlo za nobeno enkratnost obiska domovine, v slogu »sedaj lahko v miru pridete, potem pa spet vse po starem«. Na tak način bi s svojo prisolnostjo le dajali legitim-nostneki preživeli miselnosti in politiki, karpa, upajmo, ni več nobenemu v interesu.
Na to drobtinčarstvo Slovenci po svetu ne morejo prisiati in v tem primeru lo ne bi bil večSvetovni slovenski kongres, kar bi bilo res velika škoda.
Do sedaj smo slišali samo o organizacijskem odboru iz Kanade. Nič pa še o argentinskih Slovencih, ameriških in avstralskih Slovencih in o Slovencih po Evropi. Ali si lahko kdo predstavlja Svetovni slovenski kongres brez predstavnikov argentinskih Slovencev? Torej tistih, ki so najbolj ohranili narodne in duhovne vrline, kajti njim komunizem ni mogel odvzeti mentalitete. Njihova prisotnost na Svetovnem slovenskem kongresu jc neprecenljiva!
Temeljni okvir za Svetovni slovenski kongres, ki ga je podala Spomenka Hribar v Mladini (12. januarja 1990) in v Demokraciji (9. januarja 1990), je za Slovence po svetu izmed vseh tekstov, ki so bili do sedaj publicirani o tej temi, še najbolj pošten in poglobljen. Zato dajeva Spomenki Hribar vso priznanje in podporo.
Ob koncu morava povedati, naj vsi, ki so omen-jeni v tem razmišljanju, vzamejo to kot dobrohotno kritiko oziroma dopolnila k njihovim razmišljanjem. Po vsem dosedanjem pisanju o Svetovnem slovenskem kongresu sva nujno morala opozoriti na nekaj konkrelnih situacij, ki se že, še bolj pa se bodo pojavile ob samem shodu kongresa. Organizatorjefn SSK se hkrati zahvaljujeva za njihove napore pri tako odgovornem in vzvišenem poslanstvu, kot je organiziranje Svetovnega slovenskega kongrcsa. Vedno sva pa pripravljena tudi za konkretno sodelovanje. Vse za blagor slovenskega naroda, kjerkoli že je ta raztresen.
Gorica, 10. februarja 1990
Vinko Levstik
Gorica
Ivo Žajdela
Ljubljana

.^asMffirT^

foto: Fotodokumentacija Dela
Edini pošteni Albanec Rahman Morina se skupaj s poštenimi Srbi ob pomoči maloštevilne policije in počasnih oklepnih vozil še naprej neuspešno bori proti vse številnejšim teroristom. Po ocenah nekaterih srbskih novinarjev naj bi šlcvilo leroristov na Kosovu že preseglo magično mejo en milijon.
Tanjug še naprcj (že deset lct) laže, da se položaj v tem dclu Srbije umirja, da sc izscljevanjc Poštenih Srbov ne zmanjšuje in da albanski fantjc posiljujcjo srbska deklcta iz pozicij albanskcga scparalizma in iredcntizma. Srbsko politiko državncga tcrorizma posredno ali ncposredno podpirajo tudi nekateri jugoslovansko usinerjeni Slovenci, kot na primer: Stane Dolanc, Tomaž Ertl, Dušan Šinigoj in Kučanovi komunisti.
Predsednik Zelenih, dr. Dušan Plut, je pojasnil, zakaj so Zeleni stopili v Demos in ne v koalicijo z naravnim zaveznikom ZSMS, kot so mnogi pričakovali. V intervjuju za Delo je povedal, da je ZSMS ponujeno sodelovanje zavrnila. ZSMS se torej ne obnaša nič diugače kot ostale režimske stranke. Denarja, v katerem se valja, ne želi deliti z nikomer! Prva naloga protikomunistične koalicije po volitvah bo torej nacionalizacija preiiioženja režimskih strank in njegova razdelitev med vse politične or-ganizacije.
Danilo Slivnik je z nekaj preciznimi topovskimi streli zadel generalštab JLA. Odgovoril mu je major Žarko Kostič, ki pa Slivnika ni dobro zadel, saj je Slivnik v sobotnem Delu streljal po armadi. Vsekakor bosta morala lako eden kot drugi svoje trditve dokazati. Slivnik jc namreč obtožil Jugoslovansko Ljudsko Armado, da je kriva za vsaj eno žrtev kosovske vstaje, in da njeni oficirji pomagajo Miloševiču pri izvozu revdlucije v Slovenijo, Kostič pa trdi, da Slivnik laže.
i
Govori se, da Dem0|j ^pis Igorja Bavčarja, Janeza Janše in Bojana $!• V^ublja bralce in s tem finančno neodvisnost jj&r -/časopisa skrbi (baje) celo Izvršni svet SR$^ii Mag«llanu pomagal z večjim kupčkom dena^
Šlo naj bi za takoiiJJ . razvojni dinar«. Ljudje v Halozah in na KozjanJ1"1 "nosebej pozdravljajo to investicijo saj jim je g1 Koirsika obljubil z vedno svežo Demok2" kdai kasneje pa jim bo mogoče zgradil še ceJ0' ljal telefon, vaške stu-dence pa opremil z motJ|Kpalkaini.
P. S.: Pravijo, da Ki? nomaga tudi slovensko gospodarstvo. IMP nal , tako, da mu frankira pisma.                          ^
Igor Bavčar je baje stranka je SDZ, njegovi
 na volitvah. Njegova  'ilci pa bralci Demokracije.  P
stranka je SDZ, njego          p       lci Demokracije.
Ivan Cankar je nekoč zapi^: »Politika je kurba.« Očitno se glede tega ni od takrat^ sPremcnilo.
Bojan Korsika piejenHPdPoro za brezposelne. Naklada DemokracijcjJatanCno 12000 in nc 17000, kot mislita Jane/ Janša*8°r Bavčar.
Tako imenovani Režimci (Socialistična zveza, Siranka demokratične prenove in Liberalci) si še naprcj veselo izmenjujejo kadre. Tako jc Kučan postal kandidat Socialistične zveze, Smole je hkrati čian Stranke demok-ratične prenove in predsednik Socialistične zveze, Ander-lič pa še ne ve, kje bo kandidiral. Še posebej kameleonski pa so nekateri ideologi novih strank, ki kar tekmujejo, kdo bo bolj obsodil dosedanji enopartijski sistem. Grc za ljudi, ki so vslopali v parlijo v časih, ko so tam kraljevali Marinc, Popit in Dolanc, izsiopili pa lakrat, ko je partija začela izgubljati oblast.
Statut nastajajoče Študentske zveze jc neverjeino podoben stalutu organizacije, za kalero so se študentje odločili, da jo bodo ukinili. Gre seveda za UK ZSMS, ki jo je čas povozil. V časih, ko tudi najbolj trdni boljševiki menjujejo barve, je čudno, da prav študentje vztrajajo pri starih in preizkušenih formali organiziranosti. Gre zgolj za nedomiselnost in konservativnost novih generacij študen-tov ali pa bomo ludi v novi Študcntski zvezi glcdali istc igralcc v novih vlogah?
Ivan Kramberger - kandidat za predsednika prcd-sedstva Slovenije postaja iz dneva v dan manj nori človek z opico in vedno bolj nevaren nasprotnik Kučana in Pučnika. Tudi »resni politiki« ne morejo vcČ ignoriraii njegove izdelane predvolilne kampanje. Na svojih nas-topih ponuja Ijudem smeh in zabavo, hkrati pa opozarja na težave malih ljudi. Če že drugega ne, mu privošdmo. da bi se uspel registrirati kot kandidat in ostalim konkurentom zasolil predvolilno župo.
STANE KOS
STALINISTICNA
REVOLUCIJANA
SLOVENSKEM 1941-1945
8. DEL
RAVNANJE
PROTIREVOLUCIJSEKGA
VODSTVA
Angleži so se resno ukvarjali z mislijo, da bi se izkrcali na dalmatinski obali ali celo v Istri. Balkan je bil zanje »najvažnejši cilj v vsej imperialni strategiji ... dajali so mu prednost pred Kanalom, menili so, da bi bilo za njihovo bodočnost koristno, če bi prišli na Balkan pred Rusi«42.
Slovensko protikomunistično vodstvo je vse preveč računalo, da se bodo zahodni zavezniki spoprijeli z Nemci prav v Sloveniji, in je pripravljalo svoj načrt na tej domnevi. Tudi revolucijsko vodstvo je računalo z možnostjo izkrcanja zahodnih zaveznikov v Istri in Dal-maciji4"5. Prav zato so zbrali vse partizanske sile v jugozahodnem delu Dolenjske, od koder je do morja najbližje.
Zakaj do nameravane invazijc na Balkan ni prišlo?
»... v Ameriki so temne sile z neverjetno energijo onemogočale vsako tako zahtevo, ki so jo Angleži, da ne omenim naŠih zastopnikov (v Londonu - op. pisca), trajno ponavljali prav do konca vojne. Vpad zaveznikov na Balkanje izostal kot ena največjih koncesij Stalinu in njegovi tretji internacionali. S tem pa ni bila samo zapečatena usoda Balkana, temvečje bila usoda vse Evrope, da, vsega sveta, položena v roke komunizmu (podčrtal pisec). Tako je komunistična ideologija dobila premoč, namesto da bi nastopilo ravnotežje sil, ki bi ga invazija zapadnih zaveznikov na Balkan gotovo dosegla«   .
Podpolk. Peterlin je poleti 1942 s svojim štabom izdelal načrt za združitev vseh vaških straž v gibljive ilegalne enote. Ljubljansko pok-rajino je razdelil na pet vojaških področij: 1. Krim in Rakitniška planota, 2. Snežnik in Javornik, 3. Mala gora pri Ribnici, 4. Pol-hograjski Dolomiti in Hrušica, 5. škocjanski in mirenski hribi. V ta načrt ni bila vključena Bela krajina. 9000 mož (legionarjev, vaških stražarjev in članov Slovenske legije) je razdelil na devet enot po približno 1000 mož . Za poveljnika jim je postavil bivše aktivne oficirje,
ki naj bi v primernem trenutku razglasili enote za jugoslovansko vojsko in razoroževali Italijane. Razen podpolk. Dežmana so vsi ak-tivni oficirji ostali v Ljubljani.
Vodstvo Slovenske zaveze je ob kapitulaciji Italije preimenovalo vse kontrarevolucijske vojaške enote v kraljevo jugoslovansko vojsko. Podpolk. Peterlin je ukazal, naj odidejo mlajši vaški stražarji z orožjeni v gozd in naj us-tanavljajo oddelke »slovenskih goščarjev«, ki naj se organizirajo v bataljone Slovenske narodne vojske kot sestavnega dela jugos-lovanske armade. S četniki naj sodelujejo, par-tizanov naj ne napadajo, če bi jih pa ti napadli, naj se odločno branijo. Od italijanskih enot naj dobijo čim več orožja in municije ter oboje poskrijejo v gozd . Vse to za boj proti Nem-cem. Ker večina poveljnikov vaških straž Peter-linovih sporočil ni prejela, pač ob kapitulaciji Italije niso vedeli, kaj storiti. Usoda vaških straž je bila odslej večjidel odvisna od iniciative posameznih poveljnikov.
V Rokodelskem domu v Ljubljani so se 9. septembra dopoldne zbrali k posvetu vodstvo SLS, vodstvo Slovenske legije in višji oficirji. (Politiki: Avsenak, Kranjc, Vauhnik, podpolk. Krenner, podpolk. Peterlin, kap. Šturm; duhov-nika: Križman, Godina). Govorili so o vaških stražah. Na tem posvetu naj bi Vauhnik povedal, da so se Angleži že izkrcali na Reki in v Trstu, pa da bodo prišli v Ljubljano prej ko Nemci; če pa bi prišli tja prej Nemci, naj gredo vaške straže naproti Angležem . Eden od politikov je vprašal Peterlina, če misli iti na teren vaškim stražam osebno poveljevat, na kar je ta odgovoril, da ne' .
42 Ralph Ingersoll, Strogo zaupno, Ljubljana 1947,77 in 362.
43 Gl. Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, knj. 3, Ljubljana 1973, 8. - citiram: Mikuž, NOB III.
44Vauhnik,Nf,341-342.
45   Ti računi so bili precej nerealni. Vse vodstvo protikomunističnega tabora se je premalo zavedalo, da vaški stražarji niso bili redna vojska, ampak prostovoljči, ki niso bili oficirjem niti pol toliko na voljo, kot so redni vojaki svojim.
46 Prim. Saje, Bigr, 587.
47  To je povedal Peterlin jeseni 1945 pred sodniki v Ljubljani, kamor je bil nasilno prepeljan.
48 Miloš Stare jepovedal konec 1944 v Gaberju pri Ljubljani, da je Peterlin odgovoril precej zafrkljivo.
Ker zavezniškega izkrcanja ni bilo, se je pri delu vodstva SLS in Slovenske legije vedno bolj krepilo mnenje, da se bo treba pogajati z Nemci, ki so bili že dejanski gospodarji Ljubljane in krajev ob južni železnici do Trsta in Reke. Zato je Slovenska legija vaškim stražam na Vrhniki in v Borovnici svetovala, naj poiščejo z njimi stik.
USOD A POSTO J ANK V AŠKIH STRAŽ
- NA NOTRANJSKEM
Ob kapitulaciji Italije je bilo na Notrnjskem 36 postojank vaških straž z okrog 2000 možmi. Po 9. septembru so se posadke delno zbrale na Vrhniki, v Borovnici in Logatcu. Nekatere so se umaknile v gozdove in čakale,- kaj bodo storili Nemci, nekatere so se razšle.
Samo močna posadka v Rovtah, ki je Italijanom zaplenila dva topova, je ostala na svojem mestu. Terenci so se nad njo maščevali tako, da so Nemcem v Logatcu sporočili, da so Rovte zasedli partizani. Nemci so zato pos-tojanko napadli, štiri vaške stražarje ubili, pos-lopje postojanke zažgali, vse ostale razorožili in odpeljali v Logatec. Končno je župnik iz Rovt Nemce prepričal, da so to protikomunisti. Nemci so fantom vrnili orožje in jih prepeljali nazaj v Rovte.
Iniciativni so bili tedaj zlasti Šentjoščani. 25 dobro oboroženih mož in fantov je do us-tanovitve domobranstva noč in dan manev-riralo po hribih okoli Št. Jošta.
V najtežavriejšem položaju so se znašlc vaške straže na Notranjskem, ki so bile odrezane od vseh središč. Partizani so napadli postojanko na Blokah, v kateri je bilo 300 vaških stražarjev, saj so se tja zatekle tudi posadke iz Loskega potoka. Šercerjeva brigada je napadala z orožjem, ki ga je pravkar dobila od Italijanov, tudi s topovi, ki so jih upravljali Ualijanski vojaki pod vodstvom gen. Ceruttija. Po celod-
nevnem boju so se vaški stražarji vdali. Par-tizani so vse oficirje in vplivne vaške stražarje zvezali, ostale pa delno mobilizirali v svoje enote, delno spustili domov. Zvezane so odpel-jali na Kočevsko in jih v Jelendolu, nekatere pa v Mačkovcu, strašno mučili in pobili. Župnika Antona Hrena, ki se jim je javil, so takoj za zadružnim domom v Novi vasi ustrelili.
Zatem je Šercerjeva brigada napadla v Pudobu moštvo treh postojank Loške doline in posadko iz Grahovega. 70 vaških stražarjev se je partizanom predalo, 55 pa se jih je z bojem prebilo na Rakek k Nemcem.
Posadka iz Begunj je šla 9. septembra v Cerknico in tam pobrala orožje, ki so ga pustili italijanski vojaki. Bila je prisiljena k umiku nazaj v Begunje, kamor je prišla tudi posadka iz Bezuljaka. Vseh vaških stražarjev je bilo 200.
pva dni so se s partizani bojevali, potem pa se zaradi partizanske premoči v orožju in zaradi njihove obljube amnestije predali. 40 do 50 vaških stražarjev so partizani zvezali-, odpeljali v Jelendol in Kočevje ter jih tam postrelili. Likvidirali so tudi večino tistih vaških stražarjev, ki so jih pozneje kje ujeli.
V dneh po kapitulaciji so partizani v okolici Cerknice nasilno zbrali skoraj 3000 mož in jih mobilizirali v svoje enote. Z Rakeka so na Cerknico udarili Nemci (19. spet.) ih te nove partizanske enote razbili. Pri tem je padlo čez 100 partizanov. Vas je bila med bojem skoraj docela požgana. Veliko mobilizirancev, zlasti prejšnjih vaških stražarjev, je med spopadom pobegnilo domov^°
.49
-VDOLINIMIRNE
Posadke na Rakovniku, v Št. Rupertu in Mok-fronogu so štele okrog 200 mož. ŠentruperČani I in Rakovčani so osvobodili iz rok partizanov kmokronoško posadko in skupno z njo odšli fproti Sv. Križu, čez mejo do Krškega, od tam |pa k skupini stot. Vuka Rupnika.
Del posadke na Catežu so trije partizani z fcobljubo, da gredo nad Nemce, zvodili ob hodelovanju poveljnika vaških stražarjev v f Trebnje, v roke partizanom. Ti so jih razorožili, jbolj vidne pri Trebnjem pobili, ostale pa f mobilizirali. Drugi del posadke se je prebil na ("Turjak.
Precej močno posadko vaške straže v Stični jsonajprej razorožili Italijani. Vaški stražarji so rnato s šestimi francoskimi brzostrelkami razorožili vseh 300 Italijanov. Zatem se je jstiškim borcem pridružila še posadka iz [Temenice. Skupni bataljon je hotel odriniti tproti Doberpolju, pa ga je aktivni porocnik iZupanc, ki je bil v bataljonskem štabu, izdal rpartizanom. Po njegovem obvestilu so se iz [Trebnjega pripeljali z oklepnim vlakom par-| tizani in bataljon na stiški postaji in okrog gos-[tilne, kjer je bil štab, obkolili. Večino vaških ; stražarjev so potisnili v brigade, nekaj pa izpus-i tili, nekaj pa zaprli.
- V BELIKRAJINI
Posadke v Semiču, Metliki, Črnomlju in jDragatušu niso dobile iz Novega mesta [ nobenega navodila.
Del posadke iz Metlike in posadka iz
Dragatuša sta prišli v Črnomelj. Črnomeljski
[vaški stražarji so se prej delno že razbežali,
! sedaj so pa spet vzeli orožje v roke. Njihovi
poveljniki so se dogovorili z italijanskimi
joficirji, da odidejo skupaj proti Trstu. To
kolono so pri Kočevski Reki razorožili par-
[fizani. V njej so prepoznali vaške stražarje,
jvidnejše od njih postrelili, večino drugih pa
I vtaknili v svojo brigado in jih postavili v prvo
jbojno vrsto. Le 16 belokranjskim vaškim
l stražarjem se je posrečilo priti do Trsta; tam so
jih prijeli Nemci in jih poslali na delo v Nemčijo.
Drug del metliške posadke je hotel z italijansko skupino z vlakom v Novo mesto. Že pri Gradcu so jih ustavili terenci in partizani. Ker so jim ti najprej obljubili amnestijo, je prišlo do pogajanj, ki jih je zagovarjal tudi poveljnik metliške postojanke. Končno so par-tizani skupino razorožili. Močna posadka vaških stražarjev v Semiču se je razšla.
TRAGIČNI   KONEC   ČET-NIKOVVGRČARICAH50
200 Novakovih četnikov, ki so nastopali kot Jugoslovanska vojska v domovini ali kot Dolenjski oziroma Centralni četniški odred, se je pomaknilo v Grčarice, to je v stransko dolino južno od Ribnice. To skoraj docela zapuščeno kočevsko vas je izbral maj. Novak za stično točko slovenskih in srbskih četnikov Liškega odreda   , sam pa je ostal v Ljubljani.
Dolenjski četniški odred so sestavljali štirje bataljoni po 50 mož. Skoraj pol moštva jc bilo aktivnih oficirjev in podoficirjev, zvečine Slovencev. Ostali so bili legionarji z Dolenjskega in nekaj članov Sokolske legije. Poveljeval je aktivni major Danilo Koprivica-
Borut, po rodu Srb. Njihov kurat je biJ Tonček Sinker, kaplan iz Mirne peči. Imeli so orožja, municije in hrane za kakšen mesec. Vas in bližnjo okolico so utrdili z bunkerji.
Boji med temi četniki in partizani so se od-vijali v temle časovnem zaporedju:
SREDA (8. sept.)
Partizani Šercerjeve brigade, ki sta jo ščitili proti severu TomŠičeva, proti jugu pa Grad-nikova brigada, so začeli napadati. Zaradi njihove premoči so četniki opustili bunkerje zunaj vasi in se še bolj utrdili v vasi sami, posebno okrog poslopij, v katerih so bili štabi (bivša pošta, gostilna, hiša pri cerkvi). Nekateri so bili mnenja, da bi bilo prav narediti izpad, povcljnik pa je ukazal, da je traba vzdržati, ker je pomoč gotova in se že bliža.
49 GI. Ferenc, Kapitulacija Italije, 264.
50 Viri za to poglavje: Čb, 104-108. - SVO, 68-76. - Vestnik, Buenos Aires 1963, 186-189 in 256. (Citiram: Vestn*.) -Saje, Bigr, 566-567, 584-586. - Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni narodov Jugoslavije, VI/6, dok. 72. (Citiram: Dok VI.) - NOV, 518-520.
51  Še danes je težko razumljivo, da se je četniški odred, v katerem je bilo 30 do 35 aktivnih oficirjev, odločil za to, da se utrdi kot postojanka, namesto da bi ostal gibljiva enota, zlasti Je spričo dejstva, da so sami celo leto prej precej upravičeno kritizirali vaške straže, češ da so preveč navezane na postojanke. Poleg tega so bile Grčarice za utrjoio pos-tojanko kaj malo pripravne.
univerza
AJA-TUTAJA
Nervozni starši so se pomirili, zibelka se pos-tilja. Na pobudo Iniciativnega odbora je predsedstvo UK ZSMS odprlo javno razpravo o predlogu statuta za študentsko organizacijo -Studentsko zvezo. Javna razprava bo trajala pred-vidoma do 10. 3. in do takrat imamo vsi čas, da pristavimo (ali umaknemo) svoj lonček. Še pred zaključkom javne razprave (ok. 20.2.) bo sklicana seja 10 in juha bo takrat najbolj vroča. Da se nc opečejo, bodo ukajevci sklicali svojo konferenco sredi marca. Še vedno bo vroče v začetku aprila, v času volitev v ZZD, ko bodo po fakultetah vzporedno potekale volitve poslancev v parlament Študentske zveze. Konec aprila se ima zgoditi konstituitivna seja parlamenta in ustanovni ses-tanek ŠZ in takrat bomo vsi skupaj že vscga siti.
TRAC
Vprimeru izrednega stanja sc prof. dr. B.M. Zupančiču slabo piše. V svoj resume, ki je sicer zelo bogat, za leto 1974-1975 jasno in glasno navaja:
JLA:razvodnik.
Kot kažc, se bi moral pokoravati skoraj vsakemu drugemu študentu iz svoje predavalnice.
IZSEK
Poncdeljek. Scja prcdsedstva UK ZSMS. Ura je 19.15min.Prvatočka: obravnavaprošenj. Študenl predslavi prošnjo Inicialivnega odbora za izvedbo referenduma o odcepitvi Slovenije. Prosi za stalni naslov na Kersnikovi, žiro račun in ad-ministrativnc usluge. Člani predsedslva se razvnemajo. Ali gre za polilično odločitev ali za tehnično vprašanje? Smo avantgardna sila ali dajemokuverte?Odločamoorcferendumusamcm ali o možnosti njegove izvedbe? Ali je študentska populacija družbena avantgarda, ali se zaveda političnosti trcnutka in svoje vloge... Vprašanja obvisijo v zraku. Predlog za odobritev naslova in žiro računa je dan na glasovanje. 5 za, 3 proti, 3 vzdržani. Sklcp ni sprcjel. Ura je 20.00. Seja se nadaljuje.
ROLANJE
Onovogradnji študentskega bloka sem že pisala. Stvar je v teku. Lokacijsko dovol-jenje ga postavlja v Rožno dolino med trinajsti blok in telovadnico. Malo se bomo stisnili, pa bo že šlo. Načrt gradnje bo izdelan konec meseca, marca naj bi se že kopalo in aprila gradilo. Problem denarja postaja v tem primeru zelo zanimiv. V knjigi Janeza Janše »Na svoji strani« namreč lahko preberemo, da se je funkcionarski dom v Bohinju zgradil iz (namenskih) sredstev za gradnjo in ob-novo študentskih domov. Ojej, kdo vse krade študentom d'nar.
POLITIK-OBLIKOVALEC
Predsedstvo UK ZSMS   je evidentiralo študenta v Zbor združenega dela. Zaupanje in čast pripadata Romanu Jakiču. Predstavljal ga bo plakat na A3 formatu, ki ga bo lahko celo sam sokreiral. Oblikovalci so danes dragi.
OZEBLINE
Marmornata kočica ali uradno: prostori Študentski servis - vir mnogih glavobolov. Ampak glava neha bolet, pojavi pa se čir na želodcu, ko se preide na funkcioniranje te družbe z omejeno odgovomostjo. Delavci ŠS si že od 1985. leta poskušajo pridobiti status pravne osebe. Ob posredovanju informacij o zaposlovan-ju, želijo upravljati s presežki, za katere menijo, da jih ustvarijajo oni sami in ne študenti s svojim delom. Predsedstvo študentske organizacije še zmeraj zagovarja logiko, da presežek ustvarjajo študentje in je namenjen za njihove dejavnosti. Ta teden se bodo zopet sestali in upajmo, da se ne bodo pogovarjali samo o denarju, ampak tudi o kvalitetnem delu ŠS.
KDO DA VEČ
Vodstvo študentske organizacije se bo v četrtek pogovarjalo s predstavniki DEMOSA o študentskih zadevah političnim or-ganizacijam. Zanimajih tisti program, ki se nanaša na Univerzo, izobraževanje in reševanje študentskih problemov sploh. Sami imajo izoblikovan svoj del zahtev in zanimivo bo, koliko jih bodo spravili pod streho DEMOS-u in koliko vsem drugim strankam, s katerimi nameravajo poklepetati prihodnjič.
KJE STE
Stari očaki govorijo, da se je pred leti v Ljubljani oglašalo mnogo skupin in posameznikov, ki so iskali prostor pod soncem za pripravo norih žurov, ki bi navduševali študentske množice. In obnovil se je klub K4. Programski odbor je objavil razpis in vabil vse zainteresirane za tovrstni biznis. Javil se ni nobeden. Programski odbor tako že ves čas sam skrbi za vsebinsko in največkrat tudi za tehnično stran programa. Peščica ljudi bo počasi izčrpana (kolikor ni že zdavnaj) in klub bo postal to (kar v veliki meri že je), kar nismo hoteli - disco.
ŠE JE DAN
Panika okrog Zakona o univerzi je odveč. Delovna komisija na Univerzi se še zmeraj ukvarja z njim. Pred dnevi so se z vodjo projekta, doc. dr. G. Trpinom, sestali predstavniki študentov in skupaj preživeli nekaj konstruktivnih ur v zatoh-li knjižnici Pravne fakultete. Študenti so se uprli okrnjeni pravici upravljanja, izrazili ogorčenje nad predlaganim dosmrtnim suspenzom opravljanja izpita, izrazili so dvom, da se bo socialni status študentov izboljšal in da se zato lahko poostrijo kriteriji študija ... in še in še. Bili so si enotni, da mnoge osnovne dileme o konceptu visokega šolstva pri nas niso rešene. (Tolažimo se, da zakon ni tisti, ki bi jih lahko rešil.Pomembna je nova teza, ki so jo predlagali študentje.Govori o Študentski zvezi. Nalaga ji polno pravico in obvezo, da pred-laga predstavnike študentov v organe upravljanja na Univerzi in drugod.
Sergeja Sorli
umverza
ELEGATSKA KONFERENCA
Tmamo novega predsednika delegatske konference ali ne?
Majhna jedilnica študentskega naselja v Rožni dolini je prostor, kjer je 17. 1. 1990 potekala zadnja delegatska konferenca. Po mnenju nekaterih udeležencev je bil to neustrezen prostor in tudi seja ni bila na ravni prejšnjih. Zanimivo, da na seji niso bili člani UK, ker niso prejeli vabil. Pavle Krapež, bivši predsednik delegatske konference pravi, da so bili člani UK na seznamu vabil, se pravi, da so biia vabila odposlana. Vabil pa trije člani UK niso prejeli niti na dom niti na UK v Kersnikovi 4. Verjetno je nesrečno naključje botrovalo, da vabila niso prispela, kajti člani iz UK bi morali sodelovati na seji s svojimi izkušnjami in predlogi. Tako niso bili na seji Sergeja Šorli, delegat v svetu študentskega centra, Miha Škerbinc, predsednik aktiva ZSMS delegatske konference,Gorazd Drevenšek, pred-sednik UK in Kristine Mikec, (bivše) podpredsednice delegatske kon-ference. Majhna jedilnica študentskega naselja ni bila nabito polna, saj je število prisotnih komaj omogočalo sklepčnost seje. Najpomembnejši točki dnevnega reda sta bili izvolitev novega predsedstva delegatske konference in razprava o plačevanju stanarin. Pavle Krapež je bil na seji razrešen svoje funkcije, ker mu je potekel mandat in tudi ni mogel več opravljati delo predsednika. Na seji so bili predlagani štirje delegati za novega predsednika, od katerih sta ostala samo dva; Tomo Vangmiiller in Eva Kramberger. Eva je funkcijo predsednika zavrnila, sprejela pa mesto podpredsednice. Na seji ni bilo Toma Vangmiillerja, kar ni motilo direktorja Miklavca, da ga ne bi izvolil za predsednika. Direktor Miklavc je trdil, da se Tomo strinja z mestom predsednika (!?) Delegati so le ohranili treznost in se odločili, da Tomo ostane kandidat za predsednika, ki ga je treba potrditi na naslednji seji delegatske konference. Eva pa bo kot nova podpredsednica sklicala
naslednjo sejo. Vprašanje, ki se ham postavljaje, komu se mudi izvoliti novo predsedstvo brez prisostvovanja članov iz UK. Tomo Vangmuller je predsednik VŠZD in celo nekateri študenti iz njegovega bloka menijo, da ni pravi človek za predsednika delegatske konference.
Druga pomembna točka na seji je bila razprava o plačevanju stanarin. Direktor Miklavc je zelo hitro razložil, kakšen primankljaj je nastal zaradi nizkih stanarin. Pri tem je navedel morje številk, ki jim nihče ni mogel slediti in tudi povedal, da izvršni svet ne more poravnati dolga iz republiških sredstev. Delegati so bili tako seznanjeni o neobhodni podražitvi stanarin in so sprejeli sklep o povečanju stanarin skupaj s štipendijami (podobno kot v Mariboru). Hkrati pa naj bi študentje v domovih plačali tudi poračun za nazaj v dveh obrokih. To je prav gotovo hud udarec za že tako plitek študentski žep. Delegati so vsi glasovali za povišanje stanarin, razen treh, ki so se vzdržali. Predsednik 5. bloka v Rožni dolini pravi, da so bili na seji v glavnem novi delegati, ki še ne poznajo dobro delovanje delegatske kon-ference.
Kaj se da napraviti? Sedaj bo verjetno težko še kaj popraviti, vendar bi študentje morali biti bolj odločni pri sprejemanju odločitev. Nedavno so v Zagrebu študentje s protestom izsilili, da ni prišlo do povišanja stanarin v študentskih domovih. Denar prav gotovo je in prepričan sem, da bi se isto zgodilo v Ljubljani ob večjem protestu študentov. Tako pa ostane le pri pritoževanju, ki je bolj podobno nerganju kot pa pravemu protestu. Najbrž bo držalo, da imajo študentje tako vodstvo kot si ga zaslužijo.
Robert Gostinčar
&*¦& \fcttC"  ^-    \* V
..•,,-.- yL"^ ""              ¦>'^L.s*»»¦?"• ž^.^^li.i.''  ""^ i
UKV stereo 89,3 in 104,3 MHz
Ritmično-politični štab Radia Študent napoveduje izid prve LP plošče Dr.-Voica in njegovih T.R.P.-D.G. Dr.Voice je prvi potencialni šef republike, ki mu v žilah teče rok-enrol. Plošča bo izšla v sklopu njegove predvolilne kampanje še ta mesec, na njej pa bodo med drugim tudi legendarni SLOBOSONGI. Naročila že sprejema RŠ, pripravlja pa se seveda tudi živa promocija plošče.
Dr.Voica lahko slišite vsako nedeljo ob 11.15 na valovih RŠ-a v živo v oddaji POGOVORI S PREDSEDNIKOM.
RADIO ŠTUDENT, REVIJA LITERATURAIN NAMA
razpisujejo NATEČAJ ZA RADIJSKOIGRO,
ki mora izpolnjevati naslednje zahteve: ¦ biti mora radijsko izvedljiva,
- obseg ne sme presegati avtorske pole ,{16strani),
-   igra mora biti napisana v jeziku enega od jugoslovanskih narodov,
-   prednost imajo tematsko in oblikovno nekonvencionalne radijske igre.
Besedila pošljite v dveh izvodih do 31. 3.1990 na naslov:
RADIO ŠTUDENT, CESTA 27. APRILA 31, ŠN - BLOK 8, 61000 LJUBLJANA.
Izdelke bo ocenjevala komisija, ki jo ses-tavljata po dva sodelavca Radia Študent in revije Literatura ter slovenski dramatik in režiser.
Zmagovalcu zagotavljamo izvedbo radijske igre na Radiu Študent in objavo v reviji Literatura. Uredništvi si pridržujeta ekskluzivno pravico do objave oziroma izvedbe vseh primernih del.
Denarne nagrade podeljuje NAMA, in sicer v vrednosti:
1. nagrada: 4.000.00 din
2. nagrada: 2.000.00 din
3. nagrada: 1.000.00 din.
iverza
TRIBUNA: Kaj pomeni biti študent-prodekan?
ROMAN J.: Svoje prode-kanstvo sem začel opravljati letos v začetku študijskega leta. Osnovna naloga je poma-gati pri delu prodekanu za študijske zadeve, pri reševanju študentskih prošenj in opozar-jati vodstvo fakultete na probleme, ki se pojavijo v zvezi s študenti. Zadnjih pet-najst let (če sploh kdaj), ni noben študent opravljal te funkcije, čeprav jo statut pred-videva. Študentska organi-zacija na FF je predlagala, najse to mesto zapolni, kajti povezava med študenti in or-gani upravljanja na fakulteti je sicer dobra, med samim vodstvom^ in študenti pa je skoraj ni. Študent-prodekan je v bistvu funkcija, ki ta stik vzpostavlja. Na dekanovem kolegiju lahko študent sproži določene iniciative, čeprav pa bistvenega vpliva na odločitve nima. Od njega samega je od-visno, če uspe vodstvo prepri-čati o stališčih, ki so v dobro študentski populaciji na fakul-teti in Univerzi.
Največ dela sem imel na začetku leta, ko so se pojavili zapleti ob vpisu. V tem času so se študentje največ obračali name, da bi zagovarjal upra-vičenost prošenj pri komisiji za študijska vpra- šanja. Ta namreč obravnava zavrnjene prošnje za vpis in bil sem neke vrste zagovornik vseh tistih, ki so se obrnili na vodstvo štu-dentske organizacije, za pomoč. Usp^lo mi je.To so bolj vidni rezultati mojega dela, drugače pa je dovolj pozitivno dejstvo, da sem v dogajanju sameni. Razpolagam z veliko več informacijami kot študenti v fakultetnem svetu, ki dobijo v bistvu le neko zaključno poročilo o stvareh, ki se doga-jajo in o katerih odločajo.
TRIBUNA: Lansko pomlad je bilo na FF zelo burno. Studentje ste podprli profe-sorje v njihovi stavki. Ka-kšno je danes tvoje stališče o tem?
ROMAN J.: Stavka profesor-jev je v bistvu sledila štu-dentskemu bojkotu predavanj in je imala tri temeljne zahteve: povišanje plač, sistemsko ure-ditev financiranja in avto-nomijo Univerze. Vzrok, da
STUDENT-PRODEKAN
 tudent-prodekcm je funkcija, ki jo opredeljuje statut  fakultete in Univerze ze dolga leta. Nasploh statuti, pravilniki, merila delovanja predvidevajo mesta za študentske predstavnike v raznih komisijah, organih upravljanja, ipd. Mnoga od teh so prazna in redki so, ki jih zaradl tega boli glava. Studentje smo pač dolga obdobja omrtvičena, plazeča se gmota, kijo kak strupen ugriz vrže v zrak, nato pa za dolga leta ponikne sama vase. Torej: študentska organizacija na Filozofskifakul-tet se je letos spomnila izkoristiti dano nam moznost in izbrali so kandidata za funkcijo študenta-prodekana. Izbrani se ukvarja tudi z študentsko zvezo, pripravami jugoslovanske filozofijade in ... Tukaj je: ROMAN JAKIČ.
smo študentje podprli stavko, je prav v zadnjih dveh zah-tevah, ki smo ju izrazili že sami ob našem bojkotu. Stavkovni odbor še deluje, naša vez pa ni več tako močna, saj menimo, da so premalo poudarjali zadnji dve zahtevi in preveč potencirali prvo, na koncu pa niso dosegli skoraj ničesar. Spomladi me je najbolj presenetilo dejstvo, da je bila stavka profesorjev na FF prva po drugi svetovni vojni. Ne precenjujem pomena FF v družbenem prostoru.Mislim pa, da bi morali že prej poseči v razvojno pot Univerze.
TRIBUNA: Morda se delav-ci FF tega zavedajo, saj je danes njihov vpliv zelo viden. Kaj meniš o predlogu za Zakon o Univerzi, ki ga je predložila vaša fakulteta?
ROMAN J.: Stavkovni odbor igra še zmeraj pomembno vlogo in z njim še zmeraj sodelujemo, čeprav se zave-damo, da nimamo nobenega vpliva na razdelitev sredstev, s čimer se še zmeraj ukvarjajo. Še pred pripravami za Zakon smo sodelovali pri spremem-bah statuta FF, kjer smo med drugim pometli s klavzulami o družbeno-politični sprejem-ljivosti profesorjev, ki je omejeval habilitacijski pos-topek za profesorje, »nezažel-jene« na Univerzi, na fakulteti pa so se nam zdeli povsem primerni. V starem statutu je bilo sedemkrat omenjeno »iz-redno stanje« in nobenkrat »svoboda«; sedaj smo to malce obrnili...   Statut  je   kom-patibilen   s   predlogom   o Zakonu Univerze, ki ga je prav tako    pripravila    delovna skupina pri stavkovnem od-boru, ki jo je pooblastil zbor delavcev fakultete. Takrat še nismo vedeli, da bo za to zadolžena komisija pri Univer-zi tako »pohitela«. Dogajanje okrog tega me spominja na oblikovanje  nove  ustave: skupina pisateljev je izdala svoj predlog in v kratkem času za tem je bil izdan dolgo pričakovani    uradni predlog. Zelo podobno je zagledal beli dan uradni predlog za izdajo Zakona na Univerzi in zdi se mi, da ima toliko pomanj-kljivosti prav zaradi naglice, v kateri je bil izdan, čeprav smo zaman čakali nanj več kot leto dni.
TRIBUNA: Študentski parlament FF je jrriel aktivno vlogo pri konstituiranju In-iciativnega odbora za Študentsko zvezo. Nekateri menijo, da je bila gonilna sila tega dogajanja negativno razpoloženje, ki je vladalo do predsedstva UK ZSMS. ICako se je pravzaprav zgodilo?
ROMAN J.: Začutili smo potrebo, da vso stvar poženemo naprej, ker smo imeli obČutek, da predsedstvo UK sicer dela na tem; to so dokazali z amandmaji v Portorožu; vendar smo menili, da Študentska zveza ne bo ustanovljena dovolj hitro. Razprtije pred-sedstva z nekaterimi konstitutivnimi členi UK niso imele tukaj nobenega pomena. Študentsko organizacijo smo hoteli postaviti na noge takoj po mladinskem kongresu. Sedaj sicer vidimo, da ne bo mogla zaživeti pred aprilom.
TRIBUNA: Statut za Študentsko zvezo je v javni razpravi. Meniš, da so imeli člani Koordinacijskega sveta enakovreden poiožaj pri njegovem oblikovanju?
ROMAN J.: Seveda. Navsezadnje je bil KS formiran zato, da bi uskladil interese in mnenja in na podlagi določenega konsenza pripravil osnutek, ki je še zmeraj samo os-nutek. Dodelal in končno izoblikoval se bo v
javni razpravi. Logično je, da ne more 300 ljudi delati statuta in je bilo potrebno iz-delavo verzije zaupati sedmim.Ta se sedaj obravnava po fakultetah. Vsi imajo možnost izrazit svoje pobude in še je čas za uskladitev različnih stališč.
TRIBUNA: Mnogim se zdiš najprimer-nejši za vodjo nove študentske or-ganizacije. Boš kandidiral?
ROMANJ.:Vsekakor.
TRIBUNA: Včeraj si se vrnil iz Beograda. Menda si bil tam na pogovoru za pripravo filozofijade. Kakšne so tvoje izkušnje s sodelovanjem s študenti po Jugoslaviji in
univerza
ali je takšno sodelovanje še Iahko konstruktivno?
ROMAN J.: V Beogradu smo se dogovorili, da se bomo skušali čimbolj izogniti politizacijam na naših že tradicionalnih srečanjih, ki temeljijo na strokovnosti in ne politični opredeljenosti. Še naprej delamo na ustanovitvi Zveze Študentov filozofskih in fililoških fakultet Jugoslavije. Napisal sem svoje videnje te organizacije in predlog ima ugoden odmev. Zdi se mi, da ne bi smelo biti zadržkov, tudi pri pogovorih okrog us-tanovitve Zveze študentov Jugoslavije, niti najmanj pa ne iz političnih razlogov.
TRIBUNA: In kaj pravi na vse to tvoj sin? ROMAN J.: Moj sin... Nestrpno pričakuje očeta, da se vrne s sestankov in »službenih« potovanj.
TRIBUNA: Zanima me še, kdaj si nazadnje naredil kakšen izpit?
ROMAN J.: Sem redni študent 4. letnika! Namigovanja, da študij trpi... mislim, da zadnje čase res trpi. Zadnji izpit, ki sem ga naredil, je bil ob koncu prejšnjega šolskega leta. Ponavadi se začnem intenzivno ukvar-jati s študijem od aprila dalje in trdo delam
do septembra.                         o       .   *   ..
1                                      Sergeja SorJi
ŠTUDENTSKE MATERE
SLOVENCI, NE BO VAS VEČ
TUDIROJENISLOVENCI SO LJUDJE
Ljubezen je hudič. Če pa je to študentska Ijubezen, sta dva, saj se čustvom liitro pridruži tudi materialna posledica. Otrok. Otroci so čudovita zadeva, tako vsaj zagotavljajo tisti, ki jih imajo. Vendar so resnično čudoviti šele, ko imajo mladi starši zagotovljene nonnalne pogoje za preživljanje in vzgojo svojih malčkov. Kar pa v naši družbi nikoli ni bilo zagotovljeno in tudi še dolgo ne bo, če se bomo lotevali reševanja problemov na star, okosteneli način. Ali pozabljali na ta problem, ki je že dolgo prisoten predvsem med šiudentsko populacijo. Od vseh mater samohranilk in mladih staršev so prav študentje tisti, ki jim otrok pomeni resnično breme. Ne, ne v smislu obveznosti in izgube neke svobode. Breme je v materialnem smislu, saj so se z rojstvom otroka postavljeni pred skoraj nerešlji ve probleme v zvezi s financami, ki so potrebne za nonnalen otrokov razvoj. Predvsem pa predstavlja nerešljiv problem stanovanja. Stvar, ki je najosnovnejša potreba vsakega človeškega bitja-, otroka pa še toliko bolj, streha nad glavo, je pri nas največji problem, ko se rodi novi član naše družbe.
Mladim staršem zaradi brezbrižnosti družbe ne preostane drugega kot iskati neke zasilne rešitve, ki so včasih nevredne človeka. Najpogostejša rešitev je podnajem-ništvo. Ta ima vsaj tri slabe strani. Podnajemniška stanovanja so v veliki večini tako draga, da si študentski par z otrokom ne more privoščiti niti garsonjere, saj Jim niaterialne možnosti tega ne dopuščajo. Običajno se potem vsi trije stiskajo v eni sobi, ki je včasih celo za eno samo osebo majlina. Sploh pa velika večina oglasov za stanovanja vsebuje dodatek, ki pove, da je lastnik pripravljen oddati stanovanje osebam brez otrok in živali.
Takomnogim, predvsem tistim, ki izpolnjujejo pogoje za bivanje v študentskih aomovih, ne preostane drugega, kot da kljub naraščaju žive dalje v sobi studentskega doma. Nekateri »srečneži« imajo celo to srečo, da so dobili tako »nenovano sobo v »družinskem« traktu 12. bloka v Rožni dolini, matere samoh-
ranilke pa v ll.bloku istega študentskega naselja. V Rožni dolini rešuje stanovanjski problem trenutno 18 mater samohranilk in 12 mladih družin. Seveda so lo samo statistike o tistih, ki so uradno vseljeni v dom s svojim detetom. Vendar je znano vsem, ki vsaj malo poznajo življenje v študentskih domovih, da je veliko število mladih mamic preprosto ostalo v svoji stari sobi, kjer se na par kvadratnih mctrih poskušajo prebiti do konca študija kljub vsem težavam, ki so spremljcvalec življenja z otrokom. Blažena preprostost in toleranca študentov sostanovalcev.
Kako ncsmiselno se pokaže prerekanje o legalnosti splava, gledano iz te perspek-live. Družba, ki ni pripravljena pomagati mladim družinam in njihovim otrokom, si jemlje pravico odločati o vprašanju, ki se v sedanjih razmerah liče samo dveh oseb. Razpravljanje o tcorelični ravni o moralnosti in humanosti abortusa, pri tem pa pozabljanje osnovnih človeških potreb tistih, o katerih sc polemike vodijo. Še eno šentflorijanstvo, lako značilno za našo deželo. V Evropi se pogovarjajo o primemosti splava - zakaj se ne bi še mi. A v taisti Evropi so najosnovnejša življenjska vprašanja rešena. Verjetno res ne idealno, vendar nikakor niso tako pozabljena kot pri nas. Pri nas pa komunisti niso rešili ničesar, opozicija pa v »Cankarju« razpravlja in se prereka o bodočnosti slovenskega naroda. O otrocih, ki to bodočnost predstavljajo. Ootrocih, zakatere se zavzemajo, doklerso nerojeni, potem pa paket plenic in posteljica iz »socialne« in - Pozaba.
Rešitve? Jasno je, da pravih rešitev ne bo, dokler se ne spremeni celoten odnos družbe do tega problema. Vse ostalo so samo začasne alternativc, ki nani pomagajo trenutno prebroditi pozabljenje in brezbrižnost odgovornih. Mogoče bi poskusili vsaj študentje sami preko svoje študentske zveze pomagati tem materam in otrokom. Ali se ne bi dalo napravili nekako kreditno službo, preko katere bi mlade družine najemale kredite za najem stanovanja, po dokončanem študiju, ko se finančno stanje mladih parov vsaj malo popravi, pa bi te kredite vračali?
Peter Žnidaršič
ŠTUDENTJE - PREŠERNOVI NAGRAJENCI
8^FEBRU-A-.R - dan',. :ko umre PRE Š EREN
foto: Milan Mrčun
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, oziroma njen odbor za podelitev Prešenovih nagrad študentom, vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju, podeli naj-boljšim študentom, ki se odzovejo na razpis tem, Prešernovo nagrado za študente. Namen te nagrade je spodbujanje znastveno raziskovalne in umetniške dejavnosti študentov dodip-lomskega študija. Odbor podeli največ 12 nagrad, pri tem pa skrbi, da so med nagrajenimi ustrezno upoštevana predložena dela z vseh področij visokošolskega študija.
ČETRTEK
8.februar 1849, ob 7.30 uri:
Kogar bogovi Ijubijo, umrje miad.
Tega dne je v Kranju PreŠeren zatisnil svoje trudne oči z bolestnim vzdihom :" Vzdignite me, zadušiti me hoče !" In tedaj so zapeli tudi po Ljubljani mrtvaski zvonovi, narodna straža ga je nesla k pogrebu, in ob krsti so stopali dijaki Ijubljanske akademiške legije.Pri vsem tem slavju in pompu pa niso vedeli, koga polagajo v grob, in ko so ga zagrebli v mrzlo grudo, jim je ostal v rokah nerazrešen, nepoz-
nan zaklad : Poezije dr. Franceta Prešerna Tega leta France Prešeren umre prvič.
ČETRTEK
8. februar 1990, ob 11.30 uri:
Stoenainštirideset let smrti F. Prešerna. Pesnik je star stodevetinosemdeset let. Nekaj kilometrov od kraja smrti - slovenska prestol-nica Ljubljana. Poslopje Univerze. Tudi tam. Kip pred njo. Temno siv. Edvard Kardelj še vedno obmjen s hrbtom proti njej.
Predprostor pred sobo rektorjev, na vrhu stop-nišča desno - zbor nagrajencev. Ja. Letošnjih nagrajencev. Od pol dvanajste do dvanajste ure pridejo gostje, dekani visokošolskih or-ganizacij, rektor, prof.dr. Boris Sket, predsed-nica odbora za Prešernove nagrade študentom, prof.dr. Breda Pogorelec, in prorektor, prof.dr. Srdjan Bavdek. Zdaj se slovesnost - predstava lahko začne.
ob 12.00 uri:
Zbornična dvorana. Prej našteti ljudje v njej. Karnaenkrattišina.
Pevski zbor dvignjen nad njimi:" Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat'    dan, da koder
sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak...." Pevci na balkonu utihnejo in rektor Univerze Edvarda Kardelia, prof.dr. Boris Sket, začne slovesnost s pozdravnim govorom in med drugim reče :" Ob našem pesniku bomo danes počastili tudi skupino deklet in fantov, ki niso čakali na uradno dovolilnico ali celo zahtevo po ustvarjalnem delu. To so tisti, ki jih je študijska in delovna vnema že zgodaj zanesla čez meje povprečnosti. Želim, da bi se plamenček genijalnosti, ali vsaj nadarjenosti, ki nedvomno greje plodove njihovega dela, kljub otožnosti nasega okolja vzplamtel in naj jim težave, ki jih gotovo čakajo na poti, ne vzamejo korajže ... Dobro ste zastavili, zato vam brez zadržka in iz vsega srca čestitam k nedvomnemu uspehu. Zgodaj ste si tudi prislužili priznanje. Vendar si ne morem kaj, da vas ne bi opozoril na pasti, ki jih takole priznanje rado skriva. Predvsem ga ne vzemite za samoumevnega, saj se boste tako izognili možnim poznejšim razočaranjem. Je prisluženo, a ni samoumevno. Vedite, da se morate tudi ob dokaj številnih kakovostnih predloženih delih nekoliko zahvaliti sreči, da ste bili izbrani tudi vi. Morda se kdo med vami premalo zaveda, kako pomembna je bila pri delu pomoč mentorjev, ki so stali za vami. Tudi, če se vam danes zdi, da ste delali čisto sami..."
I
Jihče ne ploska.
i rekotorjem v krajšem nagovoru predsednica jbora za Prešernove nagrade, prof.dr. Breda , predstavi delo odbora in poudari, da |so bili pri pregledovanju razprav pozorni na [dvoje. Na uporabljeno literaturo in na strokov-|no znastveni izraz. Glede literature je pri skaterihštudijahpresenečaladelnazastarelost jsameznih navedenih del. Vprašanje je ak-ialno za vse stroke brez izjeme, posebej pa [seveda za tiste, kjer je ne le razvoj, ampak tudi smiselnost zastavitve posamezne raziskave od-[visna od stopnje informiranosti o stanju ustrez-|nih raziskav v svetu. Drugo, nič manj jmembno vprašanje, zadeva jezikovni izraz. [Nekatera od predloženih del so letos pokazala [ne le primanjkljaj v standardni izrazni kulturi, |ki zadeva predvsem pravopis, temveč kar iznavanjejezika.
'ako je odbor za Prešernove nagrade študen-
univerza
tom na podlagi razpisa 216 tem za raziskave in umetniške stvaritve v letu 1989 sprejel odločitev, da nagradi 12 del od vsega skupaj 19 predloženih.
Univerzitetni Prešernovi nagrajenci za leto 1989 tako postanejo:
ANDREJA GANTAR s Filozofske fakultete za delo Zavest o slovenskem jeziku in jezikovna kultura slovencev (jezikovna zavest in izrazna
zmožnost), mentor prof.dr. Breda Pogorelec; BRANE NASTRAN s Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo za delo Deregulacija in socializacija medijev, mentor prof.dr. Slavko Splichal; JUDITA DACA s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo za delo Kemiadsorbati p-hidroksi metHbenzota na SiO 2 : možnost uporabe kot "prodrug" principa, mentor doc.dr. Stanko Srčič; ROK HROVATIN s Fakultete za strojništvo za delo Optimizacija parametrov laserskega ozna-čevanja, mentor prof.dr. Janez Možina; JURE ŠKARABOT s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo za delo Moduli integralskih operatorjev, mentor prof.dr. Matjaž Omladič; JUŠ KOCIJAN s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo za delo Računalniško podprta sinteza multivariabilnih regulatorjev, mentor prof.dr. Rihard Karba; ANDREJ TRAMPUŽ z Medicinske fakultete za delo Lokalizacija ses-tavin motorične ploščice v skeletni mišici v različnih poskusnih razmerah, mentor prof.dr. Janez Sketelj; MARJETKA URBAS z Bioteh-nične fakultete za delo Kemična sestava tanina kostanja(Castanea sativa Mill), mentor doc.dr. Vesna Tišler; MATEJ DEMŠAR, prav tako z Biotehniške fakultete, za delo Imunohis-tokemično določanje gastrinskih celic v sluz-nici želodca prašiča, mentor asist. mag. Polona Juntes; JOŽE SLAK s Fakultete za arhitek-turo.gradbeništvo in geodezijo za delo Prenova arhitekturne dediščine, mentor prof.dr. Peter Fister; NATAŠA PAKLAR z Akademije za glasbo za izvedbo Mozartovega koncerta za flavto in orkester v D - duru, mentor prof. Fedja Rupel; ter JANEZ RAKUŠČEK z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo za dramatizacijo novele Vladimirja Bartola : Don Lorenzo, mentor prof.dr. Andrej Inkret. Nagrajenci so prejeli plaketo z vgravirano Prešernovo podobo, listino in denarno nagrado
v višini 2.310 dinarjev. Vse to jim je, vsakemu posamezniku posebej, izročil prof.dr. Boris Sket. Dvorana vsakemu posebej zaploska. ob 13.25 uri:
Konec ljubezni do mrtvega. Zbor na balkonu končuje Gaudeamus, ljudje v zbornični dvorani polagoma vstajajo s sedežev in kultivirano od-hajajo v malo sejno sobo, v katero jih ob koncu slovesnosti rektor povabi na sprejem. Sedmina! Ampak to je že druga zgodba ali pa vprašanje, zakaj Slovenci tako radi mislimo na vzklik : " Viva la muerte !"
Klemen Zorman
foto: Aleš Debeljak
SE O STUDENTSKIZVEZI
Jole preklanje in ribarjenje v kalnih vodah Študentske zveze je postalo že odiozno - kotje vedno, kadar so vmes osebni interesi. Zato bi rad takoj na začetku povedal, da se ne mislim potegovati za nobeno funkcijo nitiprositi za kakršenkoli denarpri novL
Vprejšnji številki Tribune je bil predstavljen en pogled na novo Študentsko zvezo. Kot udeleženec srečanj Izvršilnega odbora za pripravo nove ŠZ bi rad povedal, za kakšno organizacijo si prizadeva večina izmed nas.
1.  Namen ustanovitve 10 za pripravo nove ŠZ je razviden že iz naziva. Predstavniki skoraj vseh fakultet smo se strinjali, da študentje potrebujem drugačno organizacijo, kot je sedanja. Na kratko: dovolj nam je kardeljevskega odkrivanja Amerik in mešanja najbolj nemogočih sestavin v istem loncu (kot je npr. stanovskost in političnost,...), zato smo hoteli narediti normalno študentsko organizacijo. Govorjenje o nekakšni legitimnosti, ki jo je P UK s svojo navzočnostjo dalo temu krogu, je nerazumljivo; prej bi namreč veljalo obratno (če pomisljmo na nesklepčnekonference in na klinično smrt UK-jeve baze, študentov). Predstavnik P UK pa je (verjetno po zakonu inercije) največ pripomogel k temu, da se je v predlog novega statuta vneslo čimveč stare filozofije.
2.  Razhajanje v pogledih na ŠZ je res načelne narave. Lahko bi ga primerjali z Baconovo prispodobo o starih in modemih filozofih ter konjskih zobeh. Nobena skrivnost ni, da sedanja UK nima opore med študenti. Tako so člani izvršilnih organov prisiljeni, da sami ugotavljajo (upam, da ne izmišljajo), kaj študentje potrebujemo in si prizadevajo za uresničitev tega. Koliko so imeli pri tem srečno roko, naj vsak sam presodi. Bojim pa se, da je (bilo) ravno spogledovanje 'študentskih voditeljev' s politiko velika ovira pri tem, da bi bila UK res študentska organizacija. Vse do zadnjega leta je bil sistem tisti, ki je hotel politizirati vsako organizacijo, da bi pač imel oblast nad njo. Toda vztrajati danes pri tej filozofiji, to pa je že anahronizem. Zato vidim - in ne le jaz - rešitev le v tem, da se ŠZ definira kot organizacija, ki se zavzema za
- vsebinsko kakovosten študij,
- dostojne življenjske razmere študentov in
- možnost za vsestransko osebnostno udejstvovanje študentov.
3. Gotovo si nihče ne dela utvar, da bo s sprejetjem novega statuta karnaenkrat vse lepo in prav. Edino, kar je v zvezi s slatutom res nujno urediti, je dosledna locitev ŠZ od profesionalne politike. O najpomembnejših stvareh pa bomo odločali študentje sami, s tem, komu bomo zaupali, da razpolaga z našim denarjem in dela v našem imenu. Osebno sem precej nezaupljiv do tega, da bi bilo ši vanje novih zaplat na staro obleko (in obratno) uspešno. Navsezadnje je vedno odločilen človek. Ce si sposodim zelo slikovito primero: trabant, pa četudi reformiran, ostane trabant in ne bo nikoli mercedes.
Peter Lah
Prišli Slovencem bi že zdavnaj zlati časi ak'klasik bil bi vsak, kdor nam kaj kvasi. (F. Prešeren)
N
—i
o m
<
N
>o
Jeseni je obstajala realna možnost, da študentov na fakul-tetah ne bi več morili s staro vsebino predmeta SLO in DS.
Vsi upi, da se bo zadevo dalo konstruktivno rešiti, so se izkazali kot utopični.
24. 10. 1989 je bilo na konferenci študentske or-ganizacije odločeno, da bo odločitev o bojkotu predmeta prepuščena študentom posameznih fakultet.
Zaradi tega vabimo vse študentske organizacije in posameznike, ki bodo v drugem semestru bojkotirali predavanja tega predmeta, naj pokličejo 318 850 (Miha -Škerbinc in Marko Gospodarič).
Predsedstvo študentske organizacije vam bo nudilo strokovno in organizacijsko pomoč.
J/ zadnjih mesecih Y se postavlja vpra-sanje, kakšen vpliv naj imajo študentje na Univerzi. Morcla ne bi bilo napačno, če bi pos-vetili nekaj pozomosti vprašanju, kakšni pro-fesorji nas učijo.
Pričujoči odlomki so iz pisma vrhunskega strokovnjaka in uni verziieinega profesorja, ki so ga imeli komunisli preveč radi, da bi ga puslili pri miru - in si je rajc izbral mirnejše delovno mesio pod ekvatorjem.
"Pred mesecem sem kupil mrežo 8 krat 60 m. Prvi lov jc bil v Aligator Creeku. Res enkratno. Ko scm zvcčcr molil rožni vcncc, sem ugotovil, da je to res blagos-lovljena dežela. Ribe vsch barv in velikosti in seveda velika luknja na mreži - verjetno je izvor v imenu reke."
*    *    *
"...le iz domovine prihajajo čudne novice. Ko se zmešajo s tropskimi cikloni, so še bolj čudne. Toda vseeno grc naprej. Rcd gods are falling down, F. Setinc baje končuje knjigo 'Največja laž človeške zgodovine', doma pod oknom žc dolgo ni opaziti špicljev, eden od največjih partijskih funkcionarjcv organizacijc YU univerz mi je poslal božično čestit-ko, srp in kladivo na zastavi bodo baje zamenjali s kombajnom in še in še."
"Tu jc na videz vse mirno. Sosednji otok je v vojni. Vlada s sposojenimi helikopterji siplje bombe pa vaseh 'at random'. Narod lam trpi."
*    *    *
"Ljudje so tu bolni od napisov. Vsaka majica mora imcti napis. V Vaikavi je eden nosil vclik napis na hrbtu: YOU DONT USE WATER? YOU SMELL LIKE COMMUNIST! Mislil scm si: Ta bi v YU tcžko odnesel cclo kožo,
vsaj prcd lcti'."
*    *    *
"Lcp pozdrav vsem. Scdaj opazujie, kako bodo začcli ljudjc obračali plašč po vctru. Kakšna pokvarjonosl in hinavščina. To smopač Slovenci."
univerza
PISMO IZ DRUGEGA SVETA
NEVARNO JE BITIIZVOLJENO LJUDSTVO
Goldstein, star dvaindevetdeset let, je doživel pogrome na Poljskem, koncentracijska taborišča v Nemčiji in vrsto drugih preganjanj Judov.
"O Gospod!" je rekel. "Ali ne drži, da smo tvoje izvoljeno Ijudstvo?"
Nebeški glas je odgovorilr "Da. Goldstein, Judje ste moje izvoljeno Ijudstvo."
"Ali ne bi bil že čas, da bi si izbral kakšno drugo?"
Anthony de Mello, Žabja molitev
Spisek filmov, ki naj bi jih v Ljubljani prikazali, se je vsak drugi dan spreminjal. Na koncu smo pristali pri štcvilki sedem, saj so šestim najavljenim fiimom dodali še angleškega Razdvojeni svet Chrisa Men-gesa. Prvi vlisi dajo vedeti, da gre za cvetober letošnjega FESTa. Zaenkrat lahko obžal-ujemo le to, da nc bomo vidcli (v prvi inačici predvidcnega) madžarskega filma Eldorado Geze Beremenyija, za katerega je režiser dobil nagrado Felix (za režijo). Hkrati pa lahko upamo, da to pomeni, da bo film ven-darle odkupljen in pravzaprav na lo mini-prircditev za to ludi nc sodi.
, Letošnji FEST jc otvoril ka-nadski film Jezus iz Montreala režiscrja in scenarista Denvisa Arcanda. Film jc v lanskem lciu obkrožil vcčino svetovnih les-livalov in pobral kar nekaj nagrad (nagrado žirije v Can-ncsu, nagradi občinstva v Toron-lu in Chicagu) in si zato prislužil čast, ki so jo pred njim mcd drugimi imeli Marmornaii človek, Kagemusha, Svinčeni časi, Fanny in Alexandcr, Misijon,čisto na začetku pa M.A.S.H.,Vrt Finzi- Contini-jcvih in Andrcj Rubljov. Spodo-bilo bi se. da bi film videli tudi v Ljubljani.
Arcand je navdušil žc s svojim prejšnjim filmoin Propad ame-riškega cesarstva(Lc Dcclin dc l'cmpirc Amcricain. kjcr s prikazom močnih in sočnih be-sednih dvobojev intclekiualcev, ki kar naprej razpravljanje o spolnosti. ironično govori o moderni družbi in jo razkrinkujc. V filmu Jezus i/. Montreala grc za podobno razgaljanje družbe in posamcznikov. Zgodba govori o mladem igraicu Dani-elu, najboljšem v generaciji, ki od župnika montrealskc ccrkvc dobi nalogo, da aktualizira zna-mcniii tckst o Kristusu in v predstavi, ki jo tradicionalno vsako lcio igrajo v dvorišču in posesti ccrkve, odigra naslovno vlogo. Pri preučevanju kris-tusologijc in moderncga zgo-
Post - F.estum (prvič)
FILM
KOT UMETNOST
Jezus iz Montreala
m m vajseta ponovitev beograjskegafilmskegafestivalaje mimo. M>^r FESTseje znova potrudil pokazati marsikaj, predvsem paje poskušal vrniti gledalce v kino. Zdaj že tradicionalna Ijubljanska obfestovska prireditev »FestPost-Festum«, kijo vsako letoprireja Cankarjev dom, pa ima predvsem namen pokazati filmske stvaritve, kijih po dntgipoti skoraj ni mogoče videti. Že dolgoje namreč tako, da naše distributerje razen ameriškega filma ne zanima čisto nič. Zatoje vsakoletna reklamna parola »Post- Festuma« »neodkupljeni filmi« za Ijubitelje sedme umetnosti znak za akcijo. Letos so v CD obljubili še več - »najboljše neodkupljene filme«. Ker tisto »naj-boljše«, če laliko sodimo po prvem tednu projekcij, kar drži, sploh ne bomojezni, če bo kateri od sedmih tu prikazanih filmov kasneje le odkupljen za redno predvajanje, kot se je v preteklih letih z »neodkupljenimi« filmi že dogajalo.
dovinopisja pride Daniel do novih odkritij o Krisiusovem življenju in nad tem je prevzet. S šc šestimi kolegi odigra predstavo. Občinstvo je navdu-šeno, cerkvena oblast pa ogor-čena nad novo podobo odrešenika. Nadaljni potek dogodkov prepelje do prepovedi predstave. Ker jo igralci vseeno poskušajo odigrati.reagirajo var-nostniki in po naključju pride do tragedije. Daniel pade pod križem in je smrtno ranjen. V predsmrtni agoniji imanapostaji podzemne železnice še zadnji govor. Sledi razburljiv in odrešujoč finale.
Sarkastičen humor in satira sta glavna elementa tega odličnega filma. S tem orožjem gre Arcand v boj s človeško dvoličnosljo in s konformizmom potrošniške družbe. Ob tem pa v glavni zgod-bi, tisti o Kristusu, daje še eno videnje njegovega življenja in poslanstva in z njim uspešno napada verske predsodke. Tudi tu je dosleden in duhovit. Čeprav se zgodba odvija danes, film ves čas spremlja legendo. S tem režiser odlično poda primerjavo med usodo človeka nekoč in danes, med razčlovečenjem Kristusovega in Danielovega telesa... Zakaj jc za temo filma izbral prav Jezusa? V filmu duhovito odgovarja, da je zdaj pač zelo moderen in gre v promet, a najbrž je dobro vedeli, da so vzroki globlji. Podobno kot pri   Bunuelu   in   njegovem obračunu s cerkvijo, gre tudi pri Arcandu za velik vpliv vzgoje in šole (bil je dijak jezuitske šole) in o tem je sam rekel: »Zame je Evangelij past, iz kalere se nikoii ne bom rešil«.
Ena od središčnih točk filma je tudi prikaz življenja oz. dela igralca. Biti igralec pomeni: prodajati svoje telo v vseh ozirih, še posebej po kosih pri snemanju reklam, razdajali svoj glas na sinhronizacijah porno filmov (po možnosti za več vlog hkrati)... Tudi tu je režiserjeva satira odkrita in močna. V drob-cih, ki jih je treba brati skorajda med vrsticami, pa je avtor
natresel še mnogo pikrih misli o tem in onem. 0 umetnosti, odnosu kulturnega centra in kul-turne province, odnosih med spoloma, predvsem pa je pokazal dovolj veliko razgledanost in tudi aktualnost (Bergman, Fel-lini, Kundera...). Ta odlični film, ki je tudi vrhunska zabava, je odlično posnel Guy Dufaux, nosilne vloge pa zelo dobro odigrali Lothaire Bluteau (Daniel), Catherine VVilkening, Johanne-Marie Tremblay, Remy Girard, Robert Lepage in GHles Pel-letier.
Poljski režiser Krzysztof Kieslovvski je zdaj zvezda. Čeprav snema že od leta 1969, pa ima njegov prvi igrani celovečerec Maska (Blizna) letnico 1976. Po tem filmu jih je posnel še nekaj (Kinoamater, Brez konca), zaslovel pa je s Kratkim filmom o ubijanju, ki je bil proglašen za najboljši evropski film leta 1988. Vsi že vedo, da sta bila tako ta kot tu prikazani Kratki film o Ijubezni (Krotki film o milosti) posneta V okviru televizijskega projekta desetih filmov o desetih božjih zapovedih. Dekalog Kies-lovvskega je bil prikazan na festivalu v Benet-kah, letos pa v okviru programa Film in televizija tudi na FESTu. Kralka filma o ubijan-ju in ljubezni sta torej razširjeni, celovečerni verziji dveh zgodb, zapovedi iz tega ciklusa.
V svoji novi zgodbi Kieslovvski zopet preprosto in učinkovito pove nekaj misli, popelje gledalca na prijetno potovanje. Zgodba filma je nemara znana že tudi tistim, ki ga še niso videli. Tomek je mladostnik, zaposlen na pošti, ki skrivoma in z neverjetno natančnostjo s teleskopom opazuje privlačno »sosedo« sred-nih let v bloku nasproti. Idejo za to in tudi opremo mu je pustil prijaielj, pri katerem stanuje in zdaj ga je Tomek pravzaprav nadomestil pri »delu«. Zaradi očaranosti nad žensko začne delati tudi večje neumnosti. Pošilja ji poštna obvestila, češ da je zanjo prispela denarna pošiljka, krade njena pisma in začne raznašati mleko po hišah - vse le zato, da bi bil bliže njej in da bi jo vse bolj pogoslo videl. Ker se stvar preveč zaplele, se mora razkrinkati. Izpove ji svojo Ijubezen, a ga ona »pouči«, da ljubezni tako ni, obstajala naj bi le spolnost. V vrhuncu filma (odlično odigranem prizoru) ga zaradi »ejaculatio precox« posmehljivo pošlje v kopalnico in s tem poniža do take mere, da fant naredi samomor. Rezanje žil na rokah pa preživi in vlogi se zamenjata. Zdaj ga želi ona na vsak način videti, se mu opravičiti. Tomekova skrbnica (mati prijatelja, ki je od-potoval in mu predal štafeto opazovanj) odkrije zadevo in zato ne dovoli njunih stikov. Na koncu »predmetu poželenja« le uspe obiskati spečega Tomeka. Ko scdi ob njem, pogleda skozi teloskop in vidi... nekaj, kar bi lahko bilo, pa ni, nekaj, kar bi želela, da bi bilo ali nekaj, kar morda bo? Prizor je sanjski in odprt, a se sam ne nagibam k ugotovitvi (v Tribuni pred letom dni), da gre za »happy end«. Vse v filmu
Mesto žalosti
daje slutiti, da bo prej narobe. A to je stvar posameznika - ustvarite si konec po svoji podobi.
Kratki film o Ijubezni« je mali, komorni film čudovito ustvarjene atmosfere, z res presenetljivo poudarjenimi čustvenimi trenutki (glede na to, da je pravzaprav narejen zelo hladno, objektivno). Gre za vzdušje, ki se ga gledalec hitro naleze, in ko je ujet, ga film seveda ne izpusti do konca. Za vrhunec mojstrstva ocenjujem doseganje takšne erotične napetosti kot je v tem filmu in to brez »golih« ali »akcijskih« prizorov. Takšen film bi lahko veljal za recept slovenski kinematografiji - kaj in kako snemati? Poceni, preprosto, iskreno in zapomnljivo. Mi pa bomo najbrž imeli prej posneti znanstveno-fantastični film v vesolju ali pa kar musical kot pa kaj takftga. Film je dobil na festivalu v Sao Paolu Veliko nagrado festivala. Glavni igralci Grazyna Szapolowska, Olaf Lubaszenko, Stefania Iwinska in Piotr Machalica so odlični, to pa velja tudi za fotografijo in predvsem za neverjelno enostavno, a zelo učin-kovito glasbo. O Kieslowskem je bilo povedano že veliko, mi lahko le še enkrat dodamo - mož je dober in ta fi!m velja vsekakor videti.
Prvi teden Post-festuma je zaključil tajvanski film Mesto žalosti (Beiqing chengshi,1989) režiserja Hou Hsiao- hsiena. To je že deseti film nam doslej neznanega režiserja (letnik 1947) in zanj je prejel na lanskem beneškem festivalu Zlatega leva. Gre za zgodovinski film, prikazan v obliki družinske kronike. V ospredju je družina štirih bratov, ki jih je usoda vodila po različnih poteh. Eden od njih je izginil v bojih na Filipinih in se v filmu sploh ne pojavlja, najstarejši je v ospredju dogajanja, saj skrbi za dom in številno družino, tretjega je družina poslala v Šanghaj za prevajalca, kjer se speča s
kriminalci (tihotapci), četrti, okrog katerega se tudi suče dober del filma, pa je gluh od osmega leta starosti in se z ljudmi sporazumeva pisno. Čas dogajanja je obdobje med 1945 in 1949, kraj seveda Tajvan. Namen filma je bil prikazati del zgodovine tajvanskega naroda, ki je bil v mnogočem vedno odvisen od tuje oblasti. Do leta 1945 je bil namreč Tajvan že več kot 50 Iet pod japonsko okupacijo. Sedaj so prišli pod oblast »matere domovine« (Kitajska) in občutili še hujše pomanjkanje kot pod okupatorjem. Času, ki je dosegel višek v uporu leta 1949 (in njegovem krvavem zatiranju) je posvečen ta fiim.
Posnet je v počasnem ritmu, v obliki iz drob-nih, komajda povezanih prizorov, sestavljenih v mozaik. Kamera je skoraj ves čas statična, ponavadi zajema ves prostor dogajanja in tam se brez montažnih rezcv v enem dihu odigrajo prizori izživljenja. Režiserjepovedal,daje bilo to narejeno zato,ker je hotel izpostaviti vtis dokumentiranja nečesa iz strani, brez komen-tarja, kot opazovalec vsega tega. Gre pa ludi za omejenost z lokacijami snemanja. Vse omen-jeno daje vtis filmanega gledališča in je z močnimi prizori in vrhunskim likovnim slogom (fotografija, kostumografija, scenografija) prava paša za oči". Kot je režiscr sam poudaril, je film izraz subjektivnih občutkov do tega časa, poskus simuliranja atmosfere tistega ob-dobja. Lahko rečemo, da je narejen zelo dobro, da pa je za spremljanje skoraj obvezno neko predznanje o temi, ki jo obravnava. Tega se je zavedel tudi režiser in je v uvod »za laike« dal dolgo besedilo, ki razlaga zemljepisne in zgodovinske podatke Tajvana. Vtis gledališkosti pa je avtor vsakič še povečal, ko je očitno zelo obsežno snov romana (prvotno je bil v načrtu šest ur dolg film - azijsko Dvajseto stoletje) podajal v zgoščeni obliki pri raznih pogovorih ob mizah. Ti bliskoviti pogovori so zelo težki (ali pa kar nemogoči) za spremljanje in to je za gledalca škoda. Rcžiser je bil neprizanesljiv in to mu lahko očitao, saj je težave naredil gledalcem po vsem svetu, najbrž celo domačim. V filmu govorijo mcšanico mnogih dialektov, kar je bil v tistem času eden večjih problemov Tajvancev - sporazumevanje namreč. Film odlikuje ob omenjenem še odlična glasba in nekaj dobrih igralcev, predvscm Liang Chao Wei kot gluhonemi brat.
Kljub dobro opravljenem delu in nad-povprečnem izdelku je za mnoge dodelitev ugledne nagrade Mestu žalosti uganka. Večina nagiba k temu, da je poteza politična, njen namen pa odmik od evropske in ameriške produkcije in opozoritev gledalcev na »druge« filme. Če je tako, mu jo posebej privoščimo. Miran Koritnik
Opomba: O filmih Sedmi kontinent, Konec starih časov, Neslana šala in Razdvojeni svet
poročamo prihodnjič.
SPORED
LJUBLJANSKE
KINOTEKE
Torek, 20. 2. 90
LJUBIMCA   IZ  TERUELA
(LES AMANTS DE TERUEL), Francija, 1962. Režija: Raymond Rouleau. Glasba: Mikis Theodorakis.HenriSauguet.Glav. vl.: Ludmila Tcherina, Milko Šparemblek, Rene- Louis Laf-frogue, Antoin Marin (v barvah).
Sreda,21.2.90
KRVAVILOV (THE HUNTING PARTY), ZDA, 1971. Rcžija: Don Medford. Glav. vl.: Gene Hack-man, Candice Bergen, Oliver Rced (v barvah).
SEDEMNAJSTI VZPORED-
NIK (DIXSEPTIME PARA-LELE), Francija, 1968. Scenarij in režija: Joris Ivens. Dokumentami film (v barvah).
Četrtek, 22. 2. 90
TRIJE KONDORJEVI DNEVI
(THREE DAYS OF CONDOR), ZDA, 1975. Rcžija: Sydncy Pol-lack. Glav. vl.: Robert Redlbrd, Faye Dunaway, Cliff Robertson, Max von Sydow, John Houscman, Waltcr McGinn (v barvah).
Petek, 23. 2. 90
BONNIE IN CLVDE (BONNIE AND CLYDE), ZDA, 1967. Režija: Arthur Pcnn. Glav. vl.: Warrcn Bealtv, Fave Duna\vay, Gene Hackman, Eslcllc Parsons, Michacl J. Pollard, Dub Tavlor, Denver Pylc, Gcne Wildcr (v bar-vah).
Sobota, 24. 2. 90
KRINKA (THE FRONT), ZDA, 1976. Režija: Martin Rilt. Glav. vl.: Woody Allen, Zcro Mostel, Herschcl Bernardi, Michael Mur-phy, Andrca Marcovicci, Lloyd Gough (v barvah).
Nedelja, 25. 2. 90
PADALCI PRIHAJAJO (THE GYPSY MOTHS), ZDA, 1969. Režija: John Frankenheimer. Glav. vl.: Burt Lancaster, Gene Hack-nian, Dcborah Kerr, Scott NVilson, Bonnie Bedelia, Sheree North (v barvah).
Ponedeljek, 26.2.90
NOČNI PORTIR (THE NIGHT PORTER), Italija, 1973. Režija: Liliana Cavani. Glav. vl.: Dirk Bogarde, Charlotte Rampling, Philippe Leroy, Gabriele Ferzetti, Isa Miranda (v barvah).
Torek, 27. 2. 90
NA RAZPOTJU (NOW VOYA-
GER), ZDA, 1942. Režija: Irving
BISERI ZA OGRLICO
MALLE IN »NOVIVAL«
Sreda, 28. 2. 1990
DVIGALO NA MORIŠČE (Ascenseur pour I'echafaud, 1957)
(glej spored)
Francoski režiser Louis Malie (lelnik 1932) je v orbito svetovnega filma »priletel« kot asistent (korežiser) Jeana- Jacquesa Cousteauja pri slovitem filmu Svet tišine, dobitniku Zlale palme leta 1956 in še vedno edinem dokumentarnem filmu, ki je zmagal na Canneskem festivalu. Dvigalo na morišče je njegov prvi samostojni celovečerni film in,hkrati po dolgem času, debut kakšnega mladega avtorja v Franciji.
Če je že po vsebini »klasična« psihološka kriminalka v tradiciji filma Ne dotikaj se denarja, pa je po obliki, načinu snemanja nov, svež. Skoraj vsak kader v filmu je bil preračunano narejen tako, da se ustvari nek absurden in tuj svet, v katerem se junaki gibljejo kot preganjani in odvrženi. Vscbina? Julien se z ljubico Florence dogovori, da se znebita njenega moža. Izpelje »popoln« zločin, žrtev ubije tako, da daje vse slutiti, da grc za samomor. Pri pobegu pa se zatakne - obtiči v dvigalu med dvema nadstropjema. Florencc ga zaman čaka. Medtem pa dva mlada zaljubljenca ukradeta njegov avto in zbežita v pustolovščine. Ker sta zasačena kot avtomobilska tatova, mladenič z revolverjem, ki ga najde v avtu, ubije nemška turisla, ki ju presenetita. Ko Julien zjutraj le uspe priti iz dvigala, ga pred vrati pisarne že čaka policija. Obtožen je zločina, ki ga ni zagrešil, a kako se ubraniti obtožb, ne da bi razkril »popolnega«...?
Uspešen Malleov prvenec (nagrada Louis Deluc) je bil pravzaprav uvod v t.i. francoski novi val (Truffaut, Godard, Resnais, Rivette...) in tudi začetek zanimive karicre, ki jc dala žanrovsko neverjetno raznolike filme (in zato ludi ne vedno enako uspešne): prek Ljubimcev, Privat-nega življenja, Viva Marie! in Lopova do Lacomba Luciena, Lepe punčke, Atlantic Cityja in vrnitve v Francijo s filmom Na svidenje, otroci (Zlati lev, Benetke 87).
M.K.
Jeanne Moreau (prizor iz filma)
Rapper. Glav. vl.: Bette Davis, Claude Rains, Paul Henreid, Gladys Cooper, John Loder.
Sreda, 28. 9. 90
DVIGALO ZA MORIŠČE (AS-CENSEUR POUR L'ECHA-FAUD), Francija, 1958. Scenarij: L. Malle, Roger Nimier po romanu Noela Calefa. Režija: Louis Malle. Glasba: Miles Davis. Glav. vl.: Jeanne Moreau, Maurice Ronet, Georges Poujouly, Jean Wall, Lino Ventura, Yori Bertin.
DNEVI SLAVE (GIORNI DI GLORIA), Italija, 1945. Režija: Marcello Pagliero, Luchino Vis-conti. Dokumentarne posnetke je snemala skupina snemalcev iz Filmskih novic. Montaža: Mario Serandrei, Giuseppe De Santis. Glasba: Constantino Ferri.
Četrtek, 1.3.90
STRAHOTE   BELE   ZORE
(THE WHITE DAWN), ZDA, 1974. Režija: Philip Kaufman. Glav. vl.: Warren Oates, Timothy Battoms, Lou Gossett, Simonie Kopapik (v barvah).
Petek, 2. 3. 90
STRAŠILO (SCARECROVV), ZDA, 1973. Režija: Jerry Schatzberg. Glav. vl.: Gene Hack-man, Al Pacino, Dorothy Tristan, Ann Wedgeworth, Richard Lynch, Eileen Brennan (v barvah).
Sobota, 3. 3. 90
ZAPRTI DRUŽINSKI KROG
(GRUPPO DIFAMIGLIA 1N UN INTERNO), Italija-Francija, 1974. Režija: Luchino Visconti. Glav. vl.: Burt Lancaster, Silvana Mangano, Helmut Berger, Claudia Marsani, Stefano Patrizi (v bar-vah).
Nedelja, 4. 3. 90
NAPAD(ATTACK),ZDA, 1956. Režija: Robert Aldrich. Glav. vl.: Jack Palance, Eddie Albert, Lee Marvin, Robert Strauss.
Ponedeljek, 5.3. 90
BILLY BUD, Vel. Britanija, 1962. Režija: Peter Ustinov. Glav. vl.: Terence Stamp, PeterLJstinov, Robert Ryan, Melvyn Douglas, David McCallum, Paul Rogers.
Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa.
0 Takoj na začetku naj popravimo spodrsljaj iz prejšnje številke: pravi avtor knjige Coca Cola Art je Bogdan Tirnanič in ne Munitic, kot je bilo pomotoma navedeno. Vsem prizadetim in zavedenim se opravičujemo. Knjigo velja prebrati ne glede na avtorja, zato tokrat še cena: 100 din.
0 V januarju je svet filma ostal prikrajšan za kar lepo število znanih in manj znanih imen. Med drugim so umrli: angleški igralec Terry-Thomas, človek, ki je bil zaradi velike Iuknje med gornjima sekalcema razpoznaven na daleč. Odlikoval se je v vlogah pokvarjencev iz visoke družbe in pa v komičnih, najbolj pa si ga bomo zapomnili iz filmov »Pogumni možje v letečih škatlah«, »Dobro mi je, Jack«, »Ta nori, nori svet« in »Velika pustolovščina«, kjer je Tea For Two Iprepeval skupaj z Bourvilom in Luisom De I Funesom. Umrljetudi ArthurKennedy,ameriški zvezdnik, ki so mu rekli »človek brez obraza«. Zaradi tako intenzivno odigranih vlog so ga ljudje zasebno komaj prepoznali. VeČje vloge je odigral v filmih »Sieklena menažarija«, »Elmer Gantry« in » Lawrence Arabski«. Komaj 40 let je dočakal drug angleški igralec - Ian Charleson, saj je umrl za aidsem. Spomnimo se ga po odlično odigrani vlogi v filmu Ognjene kočije, ko je upodobil Erica Liddela, šprinterja, ki se zaradi vere (posvečenega dne) odpove teku (in s tem najbrž tudi zmagi) na Olimpijskih igrah. V 82-em letu starosti je umrla tudi filmska in televizijska igralka Barbara Stan-wyck, trikratna dobitnica nagrade Emmy (za TV vloge) in častnega oskarja za življensko delo. Ni več francoske igralke in režiserke Juliet Berto, ki je umrla pri 42-ih. Igrala je v Godardovih filmih »Dve ali tri stvari, ki jih vem o njej«, »Kitajka« in »Weekend«, pa v Loseyevem »Gospodu Kleinu«, kot režiserka pa je debitirala s filmom Sneg. Po uspehu tega je kasneje posnela še nekaj filmov. Umrla sta tudi Škotski igralec Gordon Jack-son(med njegovimi najbolj znanimi filmi so Upor
ANDGODCREATED WOMAN
Režija:RogerVadtm
:GL vl. Rebecca De Mornay, Vincent Spano, Frartk Langella, DotvovanLeitch.
Mlado, privlačno dekle hoče na vsak naČtn iz zapara. kamor je pmpelo po tujl krtvdi - ker je Ipomagalo prijatelja v težavah. Pripravljena je jstoriti marsikaj in to tudi stori. Poroči se s prvim moškim, ki ga v zaporupač lahkosre&t, ker le tako iahko pride »pogojno« na prostost. Čeprav gre v začetku vse narobe, se zakonea po sili ie vzljubita.
Fi!m jc nekakšna mešanica med pustolovsfcim jfilmom m melodramo* predvsem pa je tomodem-feirana verzija siovitega istoimeiiskega filma (Et Dicu crea ia femme, 1956) z Brigitte Bardot -istega režiserja. GledJjiv, a povprečen izdelek z nekaj pop-rock giasbe in dobro odmerjentmt erotičnimi prizori. Vadim je to vedno znah
na ladji Bounty, Veliki pobeg, Pomlad gospe Jean Brodie in Profesionalci) in italijanski novinar, slikar in režiser Mino Guerrini, avtor preko dvaj-set filmov (Ljubezen ima štiri dimenzije, Tretje oko, SonČni udar). Najbolj slavni sta nemara nas-lednji hollywoodski legendi, umrli v januarju: Lyle Wheeler in Ava Gardner. Wheeler, »zadnji veliki scenograf« mesta sanj, je dobil za svoje delo pet oskarjev (V vrtincu, Anna in siamski kralj, Obleka, Kralj in jaz, Dnevnik Anne Frank). Ava Gardner, slovita Bosonoga grofica, je bila nekaj časa simbol lepe, usodne ženske v hollywoodskih filmih. Najbrž je bil njen talent zelo podcenjen, saj je šele v zrelejših letih pokazala »nekaj več« (Noč Iguane, Mayerling, Svečenik ljubezni). Gledalci se je še dobro spomnijo iz filmov Gola Maja, Sneg na Kilimandžaru...
• Januarja je svojevrstno premiero doživel tudi (srednjemotražni)    slovenski    film    Silicijev horizont. Film je znanstveno- fantastični, z nekaj posebnimi efekti, ki jih do zdaj nismo preveč poz-nali v slovenskem filmu. Izdelek je pravzaprav razširjeni študijski film, ima več scenaristov, več snemalcev in več producentov, scenografija in režija pa sta delo Manufakture sa arhitekturo in film (najbrž spet več ljudi). Nameni so očitno lepi, a je prvi vtis bolj tak - veliko babic... Ljubljanske projekcije v Mini kinu Union pa so vzbudile precej zanimanja (najbrž zaradi dobro zastavljene rek-lame), saj si je film na petih projekcijah ogledalo 294gledalcev.
• Mnogo slabše se je godilo skupnemu paketu Studia 37 (kratki film Nekoč je bilo in celovečerni Nekdo drug). V sedmih dneh je kino Vič obiskalo 635  gledalcev, kar je za Ljubljano porazna številka.
VltEOTEILA
 SCUC               Stari trg S1    Liublionu
pen-set 16-31      eel: S16 540
HAPPYNEWYEAR
Režija: lohn g. Avildsen.
GI. vL: Peter Falk, Charles Duming, Wendy Hughes, Tom Courtenay.
Prefinjen ropar si ne isore kaj, da skolegom »e bt poskušal oropati skrtmo zastraženo in »neprebojno« draguljamo. Pri5a smo p^holoSkemu podvigu stoletja. Ker je v tej krimiftalkl zapsle^ predvsem um in manj omžje in ker je tudt polna humorja, si za spremembo lahko avtorji pnvoŠLijo srečen konec - za roparje.
Gtt ^a že eno amerJŠko tnačico francoskega fllma - tokrat za ftlm »La bonne ann^e« Ciaudea Leloucha, Dobra fotografija in glasba, zelo dobri igmlci-predv^em Falk v trojni vk^ in standardno solldna režija Avildsena (Rocky, Karate Kid) so dali zabavnominjaniro. Ce at            jlkj
to film za vas.
0 Vse več pokazateljev kaže, da se gledalci |^ vračajo v kino, kar je res zelo lepo. Ni pa še jasno, jj^ kaj je temu vzrok. Filmi, ki trenutno najbolj vlečejo \n so za naše pojme že prave uspešnice, so ^^ vsi dosegljivi na video kasetah (Brezno, Indiana ^^ Jones in zadnji križarski pohod, Kdo je potunkal m Rogerja Zajca...). Kaj pa, če tista teza, na katero so se vsi tako zvesto obešali, ne drži preveč? Tista namreč, da videopiratstvo odžira kinom publiko. v Če se bo stvar nadaljevala, kot se je začela, teza '^ propada. Mi pa v jok, he, he!                               ^
0 Še dve predpustni - povzeti po Delu! Tomaž Domicelj se v svoji redni (?) rubriki Pop rock šok »z vročimi vestmi iz Londona« oglaša vsak teden. V časniku z datumom 25.1.1990 je med drugim napisal: »Odlikovanje za zasluge na področju umetnosti (podelila mu ga je francoska vlada) je M^ dobil LALO SCHIFRIN. Lalo je po rodu iz W0 Brazilije, najbolj pa je zaslovel s filmsko glasbo »Moški in ženska«(konec citata).Naš komentar: Ne vemo sicer natančno, katerega »moškega in žensko« je imel Tomaž v mislih (ker poleg ni originalnega naslova filma), a če je mislil na film Claudea Leloucha s tem naslovom (Un homme et une femme, 1966), mu sporočamo, da je glasbo zanj napisal (in tudi slovel po njej) Francis Lai.
V Petkovem tednu (teden dni kasneje) pa smo našli še en biser. V predstavitivi filmov, ki se bodo vrteli v Kinoteki, ob Hazarderju s Paulom New-manom, piše: »Zgodba je sila preprosta: poklicni igralec biljarda se zaljubi in začne izgubljati v igri.«(konec citata) Naš komentar: Sila preprosta obnova filma, še posebej zato, ker sploh ne ustreza dogodkom v filmu. Vsi, ki so ga videli, to vedo, zato enako priporočamo tistim, ki o tem pišejo.
Kdo pravi, da Slovenci nimamo smisla za humor. Za pusta vam želimo še veliko takih infor-macij!
M.K.
RUNNINGONEMPTY
Režija: Sidney Lumet
Gl. vL: Cforištine Lahti, River Phoenix, Judd
Hirsch, Manha Plimpton.
AmeriŠka zakonca z dvetna oirokoma že šririnajst iel bežita pred agemi FBI. V času viet-namske vojae sta namreS podminirala laboratorij, v katerem so delali napalin, mjsiee, da bosta s svojo gesto ustavila vojm
Skozi tožgddbospalitj&iimozadniem je režiser nare^il predvsem filnn o ijubezni - mladostm, zreli, Ijubczni otrok do staršev. Ijubezni do umetnosti in predv^ra starševsfci. Ceprav ftitn na koncu zvodeni v klasično melodramo s (pogojno) srečnim koncem, je Lumet pokazal, da tudi iz take snovi laftko naredi doberfilm. Na|več zahvak gre; igralcem - predvsem Hirschu (psiholc^ v Navad-nih Jjudeh) in Lahtijevt (»ženska v belem« v filmu Zakaj ste me obsodili na življenje?). Sicer pa se pri Lumetu (Dvanajst porotnikov, Grič izgubljenih, Utva, Equus, Umor v Orient Exprcssu, Pasjc popoldoe, TV mreža, Gtsodba...) fiJmi delijo m dcbreioSeboljše.
M.K.
TEATER
Zakon neke ameriške zvezne države vsebuje člen, po katerem policija ne sme aretirati sumljive osebc, dokler ta je. Zabeležen je primer, ko je nek kriminalec jedel pred policaji, da bi se rešil, vendar se je prenajedel in umrl.
Prav lo je moto Hrvatinove predstave Kanon. Za kaj gre? Kanon, pisan bodisi z veliko, bodisi z malo začeinico, je neprekršljiva cerkvena norma in struktura glasbcnc kompozicije. V našem primeru gre za prvo, torej ccrkveno načclo, ki ga zas-topa skupina Fratres, skupina enako oblečenih Ijudi. Ti, sicer brczosebni Ijudje, se predajajo vsakodnevnim opravilom. Cilj Fralrcs jc sebi podrcdili iri oscbe, ki pa jih gledalcc ne vidi, kcr se vsa predstava dogaja hkrali v trcli prostorih:
a)   subjcktivni  prostor,  v katercm sc nahaja Žcnska, ki neprestano govori. Njcn rcalni lik jc našim očem pravzaprav skrit, kcr jc vidno poljc omcjeno s trikotnimi ccvmi, usmerjcnimi v na tleh ležcčc ogledalo. Ženska govori o odnosu do skupinc Fraircs, o tcm, da nc žcli postati njihov član. Ta neprckinjeni govorji hkrati omogoča obram-bo prcd njihovimi ncnehnimi napadi;
b)  objcktivni prostor, kjcr sc pred gledalčcvimi očmi odvija nikoli začeta in nikoli končana panija šaha. Čeprav sc vidi, da gre za remi, pa igralca (Marccl Duchamp in modcl - gre za rekonsirukcijo     prizora     z Duchampovc izložbc iz leta 1932) igro kljub vseniu nadal-jujeta, s čimerostaneta neodvis-na od skupine Fralres;
c)  absolutni prostor kot sin-teza subjektivnega in objektiv-nega prostora. Od lod vsc izhaja in se vrača. Torej je nepisana zakonodaja skupina Fratres podobna tisti pisani določenc ameriške    zvezne    države. Neprestano govorjenje in igranje šaha sta edina načina rešitve pred represijami skupine.
V vsakcm prostoru se dejanje odvija dvajsei niinul. Po koncu enega turnusa, ki se ponovi še
TEATER
MED SEDANJOSTJO
PRIHODNOSTJO
Lj mila Hrvatina poznamo bolj kot gledališkega JLj kritika, esejista in teoretika gledališča. Tokrat se nam predstavlja kot režiser avantgardnega gledališča. Gre za predstavo Kanon, katere premiera bo v ponedelje, 19.februarja v Klubu B-51. Prostor oziroma dvorana ni izbrana po naključju, temveč gre za možnost predstave v atomskem zaklonišču. Poleg tega poteka predstava hkrati v treh zvočno izoliranih pros-torih, za katere paje Klub B-51 najpnmernejši. Poleg tegaje Klub tudi koproducent.
dvakrat, se gledalci preselijo v drug prostor. V enem prostoru je prostora za sedem ljudi - vsega skupaj torej enaindvajset. Tako vsi vidijo predstavo. To je končna varianta predstave. Druga varianta pa je tista, ki sov-pada v samo fabulo, v kolikor sploh ta obstaja.To je neskončna varianta, kjer se gledalci premeščajo iz prostora v prostor na podlagi žreba. Tako se Iahko zgodi, da nek gledalec vidi predstavo v enem prostoru tudi dvakrat, trikrat, sedemkrat, neštetokrat. Lahko se odloči tudi za pavziranje ali pa enostavno odide... Predstava se konča, ko dvorano zapusti zadnji gledalec. Teoretično lahko traja zelo, zelo dolgo, morda celo neskončno dolgo.
Bogatejši smo za še en produkt abstraktnega gledališča (spogledovanje s Krstom pod Triglavom), ali vsaj s poskusom le-to biti. Od klasičnega abstraktnega gledališča Kanon ločuje čvrsta fabulativna struk-tura. Emil Hrvatin se naslanja na tradicijo vizualnega gledališča osemdesetih. Izraz predstave je skrajno redukcionalističen. Abstraktna forma gledališča se nahaja v konstruiranju fiktiv-nega časa. Osnovni princip je igra, ki nas vodi v abstrakcijo, v neskončnost...
Skratka, gre za predstavo, ki si jo je treba ogledati, pa čeprav v tisti drugi, neskončni varianti. T.Č.

Ime Grant Hart verjetno ne pove dosti. Stvari vam bodo postale dosti bolj jasne ob imenu Husker Du. Grant Hart je bil bobnar omenjene zasedbe. Konec lanskega leta je izšla njegova plošča Intolerance, potem ko je nekaj mesecev pred tem kitarist iste skupine, Bob Mould, prav tako izdal samostojno ploščo z naslovom Work-book. Ta je bila zastavljena precej lahkotno in populis-tično, se pravi daleč od početja legendarnih Husker Du. V veliki meri je taki usmeritvi botrovala pogod-ba z večjo založbo; Grant Hartpajeostal pri matični (ortorokerski) založbi SST. Vsekakor pravilna odločitev, kajti v glasbi ni čutiti nikakršne prisiljene dopadljivosti, čeprav se je tudi on povsem očitno dis-tanciral od glasbe prejšnje zasedbe.
Razlog za tako spremem-bo je pri Hartu dokaj simptomatičen. Gre za od-visnost od heroina, ki ga je mož tako ali drugače kon-zumiral še za časa Husker Du. Ti so dokončno razpad-li pred dobrimi dvemi leti, potem ko so se med sabo sprli vsi člani zasedbe. Grant Hart je potem poskušal z zasedbo The Swallows, vendar v he-roinskih blodnjah nikakor ni uspel definirati izraza skupine. Opojnih deri-vatov, katerih veriga se pričenja pri nezrelih ma-kovih glavicah, se je potem le uspel odvaditi in priču-joča plošča je tako nekak-šna ponovna oživitev in opredelitev osebnosti biv-šega bobnarja Husker Du. Tudi zamenjava inštrumen-ta je na nek način sim-bolični obračun z brezbarvno (opojno) preteklostjo - Hart se je nanireč oprijel kitare. Ta P'i na albumu Intolerance  pravladujoč instrument.  večini skladb je v ospredje postavil klavia-ture, s katerimi močno pominja    na    Doorse    s
music
oxoxoxoxo
xoxoxoxox
Prav gotovo se ^fš^jMt^aJ   naJ pomeni tale vzorček namesto ncSKHrNičesar. Narejenje zato, da lahko na tistem mestu pač nekaj stoji, primernega naslova za phčujoči tekst si namreč nisem mogel izmis-liti. Beseda pa bo tekla o vocku.
0x0x0x0x0
xoxoxoxox
preloma šestdesetih in sedemdesetih ter še bolj zgodnje Animalse. Ob tem pa mu ostaja še dovolj pros-tora za kitarsko rokovske in folk (irsko) obarvane zadeve. Celcta zveni za »tukaj in zdaj«: preprosto, odprto, brez pretenzij in visokih ciljev ter kajvem-kakšne filozofije, obenem pa ne poceni.
Neznosna lahkost bivanja bi bila skorajda prava be-sedna zveza za opredelitev vzdušja, ki se poraja ob poslušanju plošče. Hait je na njej za razliko od vseh od mamil ozdravljenih muzikantov uspel ohraniti tako glasbeno in tekstovno visok nivo podajanja glasbe. To lahko umestimo v kategorijo neobremen-jene in obenem nekoliko in-trovertirano zastavljene godbe, ki skupaj z besedili deluje povsem samo-zadostno - ne ravno per-fektno, zato pa toliko bolj prijetno. Zatorej jo toplo priporočam vsem ob vsaki priložnosti.
Igor Ivanič
P.S.: nekaj prostora bom posvetil še četrkovemu (8.2.90) dogodku v K 4. Xa rokenrol večeru so tam nas-topili Majke iz Vinkovcev. Bili so dobri in po moje so odigrali še bolje kot teden dni pred njimi Partibrejker-si. Oboji skupaj so bili vsekakor boljši kot kate-rikoli uvoženi bend.
»Ali se je torej treba tako zagnano otepati Juge?!«
BEZIM
Bežim, bežim,
sam ne vem pred čim.
Slutim, da si to ti,
usoda, ki ne obstoji.
Blatni so rovi, povsod so uši,
tu sem jaz in tam si ti.
Ne, ne morem verjeti,
da tu polja in tam kri.    ,
Okrog naju reka šumi,
tu stokje in tam ti.
Za ideale medle trpiva,
tu ideali in tam ti.
Jok in stok, bolečina povsod,
tu je sovraštvo in tam si ti.
Bledoča slika pred očmi
krvava prizma, ki se vrti.
Meglica pred očmi, a v njej ti.
Življenje usiha,
o Bog, kje si ti?
Matjaž Rozman
DIGGIN' OUT AMERICAI.
LETS GO USA
je tudi naslov priročnika, ki vam utegne koristiti, če se boste kdaj znašli onstran Antlantika. Ponuja veliko inforrnacij o tem in onem, vendar, roko na srce, najboljše priročnike pišejo spontana izkušnja in pisatelji Jack Keruac kalibra.
Verjetno se čudite, za kaj neki reklamiram odkrivanje Amerike revnim Slovencem, ko pa je jasno, da je le-ta prav toliko obljubljena, kot je našim žepom tudi nedosegljiva. Motite se, ker že od lani temu ni večtako. Takratje namreč Erazem post-al posrednik med vami in Camp Americo, o kateri moram nemudoma reči par besed.
Camp America je organizacija, ki nabira mlade po Evropi za devettedensko delo v kampih (nekakšna varianta naše kolonije).
Na izbiro je: a) pozicija varuha manjše skupine otrok;
b) opravljanje različnih del v kampu (vzdrževanje, kuhinja, pralnica ipd.).
Lahko se greste tudi »baby-sitting« pri individualni družini.
V zameno dobite povratno karto (London-New York-London), »pocket- money« v znesku 300 do 350 USD in kup nepotrebne dokumentacije, ki vam jo bodo do odhoda vztrajno pošiljali.
Za tiste, ki jim je že vroče, še nekaj namigov: ko se boste prijavljali; zberite čim več priporočil (športne diplome, potrdila o udejstvovanjih, pohvale) in če se odločite.potem vztrajajte. Če še niste zabredli v kriminal, z vizo ne bo problemov.
Ostali pogoji so vredni omembe: solidno znanje angleščine, ustrezna mentalna in fizična kondicija in vplačilo 169 USD (kas-neje vam jih povrnejo). Na voljo morate biti od koncajunijadalje.
Če mislite, da bi šlo, pišite na spodnji naslov za Camp America Application Form. Sicer pa na vsa vprašanja odgovarja Erazem (Kersnikova 4). Čakajo vas Ijudje, ki so v kampih že delali. Pa ne, da bi bili kakšni neutrudni garači. Bolj mikavno je namreč potepanje po USA, ki si ga po končanem delu lahko privoščite tudi vi.
Naslov za tiste, ki bi hoteli brošuro (brochure) in formular za prijavo (applica-tion form): Camp America, DEPT RN0005, 37a Queens Gate, London SW7 5HR
See ya!
TATJANA PIKOVNIK
DOZ
N:
lifeis life
LJE!
ormalno. Minuli teden je bil naporen. In drag. Iti VslHrfgi dan na loohcert ali kaj podobnega, zahteva zdrav športni duh v zdravem športnem telesu + veliko treninga. Kljub izpolnjevanju vseh treh pogojev je tekoči račun Garyja Graya kolapsiral. ZaČelo pa se se je, kot vsak teden, v ponedeljek.
V ponedeljek se je v Ljubljano prirolal po razpadu kapeja oziroma zekaja najbolj aktualen jugo-cirkus teenen - Top lista nadrealista. To seveda ni bil zaresen rock konceit, čeprav so organizatorji napovedovali benda Zabranjeno pušenje in Bombaj štampa. Izkazalo se je, da so kot nastopi bendov niišljeni štirje štiklci, ki sta jih Nele in Duro, vodilna Nadrealista in v prostem času pevca omenjenih bendov, zapela ob spremljavi skupine, ki bi jo najbolje poimenovali Nadrealno pušenje. Poleg tega so fantje pripeljali s seboj najmanjše ozvočenje, kar sem ga imel priložnost videti v Hali Tivoli in se tako vpisali v Guinnesovo knjigo rekordov. Rockanja je bilo torej v Tivoliju bolj malo. Je pa bilo polno ljudi. Pravzaprav je bila hala povsem razprodana. Resda so bili tudi v parterju oštevilčeni(!) stoli, ampak za eno humoristično-estradno prireditev je to O.K. Ljubljanski rock menaDerji pa so zmajevali z glavami, češ, kako jim je uspelo privabiti toliko folka in preračunavali dobičke organizatorja. Folk pa se je v glavnem smejal. Nadrealisti so se norčevali iz komunistov, Bosancev in iz samih sebe,ter zraven prodali še ducat starih vicev. Največji problem pri celem projektu je bil, kako iz televizije narediti teater in vse skupaj prodati v formi rock spektakla, ki najbolj ustreza dvoranam, po katerih so nastopali. Dvojna transvestija jim je še kar uspela, čeprav bi zlobneži lahko zatrjevali, da sedaj ni nobene razlike med kakšnim Moped šovom in
Nadrealisti. Pa je. Moped šov je tipičen kabare realnega socializma, ki danes ni sposoben producirati ničesar, razen stupidnih skečev o Janezu in Slobodanu in songov o višanju cen. Top lista nadrealista pa je vezana na razpadajoči socializem; ko bo dokončno razpadel, Nadrealisti ne bodo več zanimivi. S tega stališča upam, da je bila to njihova zadnja turneja.
^^^__                                  __^.             .^*™                                ™*^^^—           Sreda. Splitski revival rockerji s pek-
^ ^^^^r                                iBM^^^Hl^P '                          ^^i^fl     lenskim imenom Davoli so gostovali v
čmuškem klubu Black Jack. V zvezi s klubom je treba poudariti, da je arhitekta, ki ga je projektiral, treba giljotinirati, skupaj z njegovimi kolegi, ki so projek-tirali ostale ljubljanske klube. Vsi si namreč zamišljajo klube kot prazne pros-tore brez obiskovalcev in kot taki odlično
funcionirajo. Problem je, da se že prvih deset obiskovalcev le s težavo prebija po klubu; tudi v Črnem Jacku $o pomembni prehodi blokirani s stebri, stopnicami in cvetličnimi koriti, do šanka pa se je skoraj nemogoče prebiti.
No, v tem okolju sem poslušal Davole, šlo pa je takole: najprej me je Seki (Veliki Menader) častil na Jakata Danielčiča. Potem so Davoli igrali kakih dvajset minut in nas poslali do šanka. Tam sem spil še nekaj Jackov. Potem so spet začeli igrati Davoli, ampak Počila jim je struna in šel sem spet do šanka. Potem so spet malo igrali in sledila je polurna pavza... Pri tretji rundi Davolov (in deseti rundj Jacka) sem bil že precej razposajen in sem se ob mega sentišu Dolgo toplo poletje zasukal z eno simpatično mladoletnico, zaradi Česar so mi moji sodelavci naslednji dan očitali nekaj v zvezi z mojimi moralnimi kvalitetami.
Kljub naporni noči sem se v četrtek zvečer odrolal v K 4, kjer so Jacka pocenili na 30 konvertibilnih din in kjer so igrali Partibrejkers. Partibrejkers so, kot vas Gary Gray prepričuje,že vsaj leto in pol zelo zelo odlični. To je očitno jasno tudi vam, saj je bil koncert razprodan in cel kup vas je ostalo pred vrati. Pa drugič. Da so Partibiejkers totalno ///, je pokazala tudi nenavadno visoka udeležba Pomembnih fac, od Marjana Ogrinca do Botterija in Zavrla. Manjkali so samo predstavniki Demosa, bržkone zato, ker Partibrejkers n'so nastopili s podnapisi in niso podpisali peticije za prepoved pornografije, abortusa, izvenzakonske skupnosti, Toplega Kaja in nemorale vobče. Ampak Partibrejkers bodo to pomlad vseeno top-mega-bend v LJ. Če ne verjamete, naj vam izdam, da PBČ za konec niarca pripravlja njihov koncert v Hali Tivoli. Predskupina bodo neki Motorhead.
Gary Gray
nas oni
Predsednika izvršnih svctov Slovenije in Srbije sta sc scslala in se baje dogovorila, da bosta državi obnovili gospodarske, političnc, kultumc in druge odnose. Vse v funkciji integralnega jugoslovanskega iržišča, bi dodal njun paler, Anle Markovič. Čeprav je bilo Šinigojevo poročanje o »beograjskem vrhu« skopo in pitijsko, da še sam verjetno ne ve, kaj so se pravzaprav v Beogradu dogovorili, ne gre pričakovati, da se bodo nasilno prekin-jcni gospodarski odnosi čez noč obnovili. Se zvneraj bodo ostale blokade v glavah. In do tovrsmihblokadprihajazaradipomanjkljivega, napačnega in demagoškega poročanja. Infor-miranje o pisanju srbskih mladinskih in študentskih časopisov je naš žulj. Uredništvo Tribunc namreč iz (ne)znanih vzrokov ne prejema vcč ich časopisov, tako da smo vsi skupaj prikrajšani za infonnacijo. Današnja rubrika bo torcj brez izvlečkov iz srbskega časopisja. Bo pač manj »napadov na pridobitve slovcnskc pomladi«.
>
Vladislav Pavlič, predsednik hrvaške Stranke zmernega napredka v mejah absurda v POLETU govori o članstvu te siranke:»Res jc. Po novcm (po dcnominaciji op.p.) imamo dva člana. Po starem pa je to dva milijona Ijudi in tega ne gre pozabiti, ko govoritc o naši politični moči«.
>
VZagrebu jc bilo pred mesecem dni us-tanovljeno albansko Študentsko kul-turno-umetniško društvo Shkendia (Iskra),
ki se bo zavzcmalo za »demokratično, socialis-tično, federativno Jugoslavijo, za svobodno civilno družbo, človekove svoboščinc, večstrankarski pluralizem in spoštovanje prav-nih nonn ter konvencij, ki jih je podpisala SFRJ in za kulturno emancipacijo Albancev.«
Marko Hren, alfa in omega pacifizma na Slovenskem, v intervjuju za POLET:»Naš današnji cilj ni zapreti eno vojašnico, temveč odpreti tista vrata v človekovem umu, ki so bila do sedaj zaprta. Ljudje so brez pomisleka sprejemali status quo - da vojska je in mora biti. Ko odpremo ta vrata, bo zaprtih veliko vojašnic«
>
Medijski nastopi akterjev aprilskih volitev v Sloveniji se vrstijo tudi v časopisih izven Slovenije. Tako je Dimitrij Rupel« v intervjuju za reški VAL ožigosal volilnega tekmeca: »ZSMS je v preteklosti naredila veliko dobrih sivari, bila je avantgarda Partije. Hkrati je napadala disidente, intelek-tualce, itd. Naredila je veliko dobrih stvari, hkrati pa je srala na nas... Tako pa je Dimitrij Rupel komentiral problem konvertitov v DEMOSU:»Ivan Oman (Kmečka zveza) nikoli ni bil član partije. Za predsednika Krščanskih demokratov Miklavčiča ne vem. Mi drugi pa smo bili. Sam sem bil v Partiji od 1964. do 1973. leta, ko so me iz Partije vrgli. Torej sem bil partijec v obdobju liberalizma. Sprejeli so me, ko sem bil na Mladinski delovni akciji udarnik. Vsi udarniki smo morali v Par-tijo. Takrat sem imel 18 let. In še nekaj. Šestdesete so bile obdobje levičarstva, leta konstelacije in mi snio razumeli, da je Partija opozicija tradicionalnemu, konzervativnemu načinu življenja. Menil sem, da je Partija pros-lor, kjer so prisolni ideali in da se lahko nekaj spremeni. Prav zaradi lega sem imel veliko težav. Bil sem nekakšen disident v tisti Partiji in sem končal tako, da so me vrgli ven zaradi »proameriških« stališč leta 1973.«
Vzagrebškem STUDENTSKOM LISTU lahko preberete intervju z dr. Brankoni Smerdelom, profesorjem na zagrebški Pravni fakulteti, sicer strokovnjakom za ustavno pravo. Smerdel je tudi član delovne skupine pri hrvaškem Saboru, ki je pripravila Načrt novega volilnega zakona. V skupini so še Branko Hor-vat, Žarko Puhovski in Smiljko Sokol. Ko govori o razlikah med volilnima modeloma Slovenije in Hrvaške, Smerdel poudarja, da »je temeljna razlika v tem, da bodo v Sloveniji za volitve v družbenopolitični zbor uporabili prin-cip proporcionalnega predstavništva, medtem ko bo pri nas večinski princip z zahtevano absolutno večino v prvem krogu. To praktično pomeni volitve v dveh krogih. V drugem krogu bo potrebna samo relativna večina. VpraŠanje večinskega ali proporcionalnega sistema je hkrati tudi temeljna točka razprave in nasprotovanj pred skorajšnjimi volitvami na Hrvaškem.«
>
Rasim Kadič, predscdnik bosanske mladine in enfant terrible BiH-ovske politične scene:»Če se bo ta nasilniška in vsil-jena opcija jugoslovanstva še vedno ures-ničevala, potem bo Jugoslavija zmeraj bolj propadala. To pa pomeni verjetno tudi tretji AVNOJ. Kot je nekdo rekel, lahko je ludi na Niagari, če je treba. Zaradi moči, namreč!«
>
Na koncu še kratek komentar ob kosovski drami, sposojen iz Studentskega lista: »Teza, po kateri so za kosovsko dramo krivi      J slovenski partijski delegati, krivi smrti ubitih in      * masakriranih Albancev, ima zelo jasen cilj. Ce Albanci in severozahodnjaki zahtevajo isto (demokracijo), potem morajo to tudi dobiti. Kroglo v glavo in mirna Bosna.«
Branko Čakarmiš
Pred malim poslopjem so pos-topali zdolgočaseni taksisti jn se kot jata mrhovinarjev v trenutku spustili na obetajoči se plen. Seveda so morali takoj iz-vedeti, od kod smo, kdo je s kom in zakaj uboga sopotnica še ni poročena. Šele ko mi je nekdo pojasnil, da je potrebno za poroko oz. nevesto odšteti najmanj 3000 jordanskih dinarjev, malo bolj razumem, da jih dekle, za povrhu §e celo neporočeno, malo bolj bega. Kljub sveži devalvaciji je bilo potrebno takrat še vedno odšteti kar dva zelena dolarčka za jordanski dinar. Skratka, nevesta tudi v Jordaniji ni poceni...
Aqaba, nenadejana trofeja Lavvrenca Arabskega, nas je sprejela z urejenostjo tipičnega letoviškega mesteca. Če ne bi na Sinaju že davno pozabil na lepo založene trgovine, bi me bogate izložbe gotovo na smrt dolgočasile. Tako pa sem se po nekajtedenski suši lahko spet navduševal nad že skoraj pozabljenimi oblinami hladne pločevinkepiva...
V puščavi in njenih oazah tedne nisem pogrešal prav ničesar. Nikoli mi ni bilo dovolj barvitih sončnih zahodov, obrisov dateljnovih palm na obzorju, nes-končnih peščenih sipin, nezemskih kamnitih pokrajin, jezerc sredi pustinje in prijaznih prebivalcev večjih in manjših oaz. Čutil sem, da sem končno le ubežal hitremu utripu in tegobam modernega življenja. Toda to je bil le kratek beg... tu, v Aqabi, so zopet izbruh-nile na dan prav vse slabosti in privzgojene potrebe po dobrinah civilizacije.
»Petra? Minibus odpelje okoli osmih, devetih ali desetih,« nas neprizadeto odpravi unifor-miranec pred nekakšno avtobusno postajo. »No ja, danes je petek, torej muslimanski praznik pa ga morebiti tudi ne bo,« nas še malo potolaži. Opoldne nam je bilo vsega dovolj. Preleni za štopanje, smo končno popustili pred zagorelim šoferjem, ki nas je bil voljan peljati do Petre, seveda za »extra price«. Še danes ga sumitn, da je bil pretkanec tako ali tako namenjen tja.
Cesta, ki se iz Aquabe hitro vzpenja, se mi je zdela prava mora, saj so se v obe smeri valile nepretrgane kolone težkih kamionov. V krhkem minibusu sem se počutil na moč ogroženega pred velikimi zverinami, s katerimi so divjaško razpoloženi
potopis
JORDANIJA
MONARHIJA NA BLIŽNJEM VZHODU
Fred zdolgočasenim carinikom smo se prestopali le trijepopotniki. Na srečoje bil egipčanskim gastar-bajterjem, ki so se usuli iz odprtega trebuha belega trajekta, namenjen poseben izhod... Ob kupu umazanih cunj na vrhu prvega nahrbtnika je brkati uradnik dvignil nos in opustil vsako misel nadaljnem raziskovanju.
šoferji uveljavljali pravico močnejšega na razgretem as-faltnem traku. Sem in tja so kupi zverižene ali zoglenele pločevine pričali, da se hazarderska prehitevanja nemalokrat končajo tudi tragično. Karoddahnil sem si, ko smo končno zapustili Desert highway in se usmerili med pusto, enolično grmičevje.
Ob prvem jutranjem svitu smo že hiteli proti soteski, ki vodi v dolino starodavnega nabatejskega mesta. V ozki razpoki, katere stene se dvigujejo do dvesto mctrov visoko, je bilo slišati le odmev korakov in komaj slisno sopenje. Mislil sem, da soteske ne bo nikoli konec, ko se je pred nami naenkrat odprl pogled na eno najlepših zgradb Petre - Khazneh. V rdečkasto skalo vklesana grobnica se je bleščala v prvih žarkih jutran-jega sonca in se razdajala očem v vsej svoji Iepoti. Srcčni, da nain je uspelo priti v skrivnostno dolino še pred trumami turistov, smo begali od ene do druge zgradbe skalnega mesta. Čas za predah smo našli šele pri žrtvenem oltarju na enem izmed vrhov, ki se strmo dvigujejo nad mojstrovinami skrivnosme nabatejske civilizacije. Redki beduini, ki še vedno žive v okoliških votlinah, so šele začeli postavljati stojnice za radovedne turiste, ki naj bi vsak čas na konjskih ali kameljih hrbtih prih-rumeli skozi temačno sotesko. Hiteli smo naprej, saj nas je vabilo še toliko skalnih bivališč in grob-nic. Šele mrak nas jc pregnal iz poslednje votline. Prah za turis-tičnim stampedom se je že polegel, ko sem si pred vhodom v dolgo sotesko skušal še poslednjič vtis-niti v spomin podobo Khazneha.
Šele v vasi na hribu me je obšla živalska utrujenost, katere pos-ledice sem čutil še skoraj cel nas-lednji teden.
Kljub razbolelim nogam sem že naslednje jutro z dvignjenim pal-cem preizkušal jordanske voznike. S prvim sem se peljal le dober kilometer, ker se nikakor nisem hotel sprijazniti s plačilom za vožnjo. Ce že štopam, se res hočem peljati zastonj! Odslej sem moral vsakogar spraševati, če res ne pričakuje plačila. Ko mi je us-tavil taxi, sem se prav nezaupljivo zbasal na zadnji sedež starega mar-cedesa. »Nomoney,mister!«miše enkrat zatrdi voznik Omar in zaeel se je naudobnejši kos poti skozi Jordanijo.
Igor Fabjan
Foto: Miha Dobrin
lif e is lif e
FELJTON
PROTOKOU
SIONSKIH
MODRECEV
Igre in javne hiše (9)
Zato, da se ne bi preveč ukvarjali z umskimi zadevami in zalo, da se ne bi navadili na delo, smozanjeorganizirali raznovrslne zabave (10), ki jih radi obiskujejo, baje zato, da pač vse preizkusijo. Kmalu bomo s pomočjo tiska sprožili pobudo za umetniška in športna tek-movanja ter razpise za izume. Tako jih bomo končno odvrnili od razprav o vprašanjih, ki naj bi bila izključno naše področje. Ljudje, ki se bodo vse bolj odvadili, da bi imeli o socialnih vprašanjih neodvisna mišljenja, se bodo z nami strinjali, saj bomo mi edini prenašali nove ideje in to s posredovanjem tistih, o katerih se misli, da nimajo z nami istega mišljenja.
Nove teorije za GOIME. Edina resnica za ŽIDE (11)
Ko bo naša oblast priznana in se vzpostavi intemacionalna vlada, bo vloga utopistov (12) končana. Vendar so nam za zdaj še koristni, saj oni usmerjajo duhove k fantastičnim tako im-enovanim naprednim teorijam in s tem od stvar-nosti. Uspelo nam je, da smo vse obnoreli (13) z idejo napredka. Med GOIMI ni bilo nobenega, ki bi bil spodoben dojeti, da je res-nica le ena in da kot taka ne more napredovati; da je napredek oddaljevanje od resnice vedno takrat, kadar ne gre za materialne iznajdbe, da
(1)      15.zapisnikfrancoskegarokopisa; I3.indelnol4.seje pri NILUSU.
(2)     Poljsko: Potreba vsakdanjega kruha.
Italijansko: Jarem kruha (suženjstvo zaradi nuje vsak-danjega dcla).
(3)     NILUS: Tisti pogani, ki jih bomo zaposlili v našem tisku, bodo razpravljali po naši direktivi o stvareh, za katere bomo smatrali, da ne bi bile primerne za razprave v našem uradnem tisku.
(4)     NILUS: ...za tisk.
(5)     NILUS: ...da olajša delo našega stroja.
(6)     Poljsko in italijansko: Industrijski problemi.
(7)     NILUS: ...bomo ljudi zaposlili z drugimi problemi.
(8)     NILUS: Spodbudili smo Ijudi k sodelovanju v politiki in zagotovitvi podpore proti poganskim vladam.
(9)     Poljsko in italijansko: Igre in javne hiše.
(10)   NILUS: ...igre, zabave, strasti, javne hiSe.
je napredek sredstvo za prikrivanje resnice, da je razen nas - Božjih izbrancev, nihče ne bi spoznal, ker smo stražarji resnice o skrivnosti človeških odnosov in njihove blaginje, tiste resnice, ki jo bomo ohranjali skrito do naše končne zmage in miroljubne osvojitve sveta.
Veliki problemi, ki so ŽIDOM podvrgli svet
(14).
Ko bomo imeli oblast, bodo naši govomiki razpravljali (15) o problemu resnice in o problemih režimskih vlad s posebnim poudarkom na napake GOIMSKIH vlad, katerim smo zagotovili blagostanje z našo vlado. Le kdo bo potem posumil, da smo vse te napake skovali mi s svojim vzgojnim programom, političnim načrtom, katerega so naredili naši modreci s Salomonom na čelu, da bi na miroljubni način osvojili svet za našo krono, to je za hišo kralja Davida?
Rušenje ver, razen Mojzesove (16).
Ne bo nam všeč, če bi obstajala kakršnakoli druga vera razen naše, ki časti enega samega Boga, s katerim je povezana naša usoda in z njo usoda vsega sveta, ker smo mi, po naši veri izbrano Božje ljudstvo. Zaradi tega se moramo potruditi, da do tistega dne izbrišemo iz obličja zemlje vse druge vere. Če bodo ta naša prizadevanja rojevala brezvemeže, nam bodo ti služili kot prehodni element za našo vero in nam ne bodo mogli škodovati, temveč bodo vzgled bodočim generacijam, ki jim bomo pridigali Mojzesovo vero. Ohranjali bomo njeno mistično višino, ki je bila tako močna, da je skozi stoletja pripeljala vse narode pod našo nadvlado.
DEVETNAJSTA SEJA (1)
Židomasonska sprememba šolstva (2)
Ko bomo imeli naše kraljestvo, bomo z namenom, da zrušimo vse kolektivne sile, razen naše, uničili univerze, ki so prva stopnja
kolektivizma. Njihovo osebje bomo vzgojili v novem duhu. Upravitelje in profesorje bomo vzgajali po tajnem in popolnem programu ak-cije, od katerega ne bodo smeli odstopati brez kazni. Izbirali jih bomo posebno skrbno in popolnoma bodo odvisni od vlade. Iz programa bomo izbrisali učenje civilnega prava, kakor tudi vsega, kar se nanaša na politična vprašanja. Te stvari se bodo učile v posebnih šolah le kakšne desetine oseb, ki bodo dokončale visokošolsko šolanje in se odlikovale s poseb-nimi sposobnostmi. Samo ti bodo deležni zaupanja. Ne bo potrebe, da bi iz visokih šol prihajali mlečnozobci, ki ustvarjajo ustave, tako kot delajo komedije in tragedije s tem, da se mešajo v politiko, o kateri niti njihovi očetje niso imeli pojma.
Slabo vodeno preučevanje tako imenovanih političnih vprašanj v večini primerov ustvarja utopiste in povprečne državljane, kot lahko to sodite po rezultatih, ki jih dobivamo na univer-zah splošnega šolstva, ki jih imajo GOIMI. V njihov znanstveni sistem moramo uvesti vsa načela, ki bodo lahko porušila njihov socialni
(11)   Poljsko: Resnica je ena.
Italijansko: zmota GOIMOV - židovska resnica.
(12)   NILUS: ...liberalnih idealistov.
(13)   NILUS: ...poganske glave brez možganov s socializ-mom.
(14)   Poljsko in italijansko: Veliki problemi.
(15)   NILUS: ...o velikih problemih, ki so vznemirjali človeštvo, ki ga bomo končno pripeljali pod naš blagos-lovljenijarem.
(16)   Poljsko: Vcra bodočnosti. Italijansko: Edina vera.
red (3)- Tako imenovano politično znanje, ki ga imajo mase, je predvsem pripomoglo k temu, da se tak red skali.
Ko bomo na oblasti, bomo iz pouka odstranili vse slvari, ki bi razburjale duhove, iz mladine bomo naredili otroke - ki poslušajo vodilelje in ljubijo svojega suverena - in so glaviia opora, ki zagotavJja mir in red. Učenje klasikov in stare zgodovine, v kateri je več slabih kot dobrih zgledov, bomo zamenjali s proučevan-. jem sedanjih in bodočih problemov. Iz človeškega uma bomo izbrisali vse dogodke preteklih dob, ki nam niso po volji in ohranili le tiste, iz katerih so vidne napake GOIMSKIH vlad. Na čelo našega vzgojnega programa bomo postavili preučevanje praktičnega življenja, obveznega socialnega reda, nujnost, da se izognemo vsem načinom egoizma, ki lahko povzročijo zlo; nazadnje pa tudi razna pedagoška vprašanja (4). Ta program bo ses-tavljen po posebnem načrtu, za vsak poklic in se ne bo smel nikoli izroditi v sistem splošnega pouka. To vprašanje je najbolj bistveno.
Šolekast(5)                :
Vsak »razred« mora biti vzgojen po strogo omejenem programu z ozirom na naravo in položaj njegovega dela. Naključni geniji so vedno znali prodreti v višji razred; vendar zaradi teh redkih izjem ne smemo odpreti pris-topa v višje kroge nesposobnim in jih postaviti v stan, ki ne odgovarja njihovemu položaju, ki
jim je določen ob rojstvu. To bi pomenilo, kot bi se reklo, kolo stroja usmeriti v krivo smer in to bi zavrlo tok vsega socialnega mehanizma. Veste že, kako se je končala izkušnja GOIMOV, ki so hoteli zrušiti od boga vzpos-tavljen red in dati vsem enake pravice, oziroma vse pravice deliti po mili volji, kar seveda ne more ostati nekaznovano.
aola v službi našega svetovnega suverena (6)
Suverenova priljubljenost mora biti v času njegovega kraljevanja globoko vkoreriinjena v srcih in dušah podložnikov, zato mora biti ljudstvo obveščeno o vseh njegovih dejanjih, v katerih mora biti podčrtana njihova važnost in dobrohotnost namena vseh njegovih dejanj v korist ljudstev in človeštva.
Odpravljena svoboda pouka.
Odpravili bomo vse vrste svobodnega pouka. Vsi viri pouka bodo osredotočeni v viadinih rokah. Dovoljene bodo konference, navidezno
life is life
svobodne, ob svečanih dneh v šolah in tam bodo učenci, skupaj s svojimi starši lahko prisostvovali, kot v društvih in s svojimi profesorji izmenjavali mnenja o filozofski plati medsebojnih človeških odnosov, o nujnosti oh-ranjanja svojega stalnega položaja v družabnem življenju, o zakonih zgledov in maščevanja, ki jih povzročajo nevestni ljudje, o pravilih, ki naj vzpostavijo družabne odnose med Ijudmi.
Židovska vera postane verska dogma (7).
Ta predavanja bodo slednjič razložila nove teorije (8), ki še niso prcdrle v svet in jih bomo proglasili za verske dogme. Uporabili jih bomo kot prehod, po katerem bomo ljudispravili v našo vero. Temelje teh teorij vam bom razložil, ko vas bom seznanil z našim programom (9) za prihodnost.
Zrušiti svobodo misli (10)
Na kratko: Iz izkušenj vemo, da ljudi lahko vodimo z idejami in teorijami in da se jim te vcepljajo z vzgojo. Vzgoja je lahko ob vsakem času enako uspešna, če se poslužujemo različnih sistemov, s katerimi pridemo do teh sugestij. Znali bomo vpiti in izkoristiti zadnje sledi svobodne človeške misli, katero že skozi več stoletij usmerjamo nam v prid.
Površna vzgoja. Lekcije bistva.
Z metodo vidne vzgoje bomo končno podjar-mili misel. S to metodo bomo GOIME onesposobili, da bi mislili, in napravili iz njih pokome živali. Zahtevali bomo, da se neka misel dokaže, še preden se bodo potrudili, da bi jo razumeli. Eden naših najboljših agentov v Franciji, Bourgeois, je že najavil (11) nov sis-tem intuitivne vzgoje. Zdaj, ko smo pri moči, ne potrebujemo GOIMSKIH učenjakov, ampak delavce, te požrešne materiaJiste, poh-lepne potrošnike vseh zemeljskih dobrin.
DVAJSETA SEJA (1)
Svetovni policijski ukrepi (2)
Če bo v času našega kraljevanja potrebno poostriti sredstva zaščite naše oblasti (3), bomo
(1)      16. zapisnik francoskega rokopisa; 16. seja pri NILUSU.
(2)     Poljsko: Univerza postane neškodljiva. Italijansko: Univerze - ni več klasikov.
(3)     NILUS: ...tako, da smo do tega prišli.
(4)     NILUS: ...kamor ne vstopa rezoniranje.
(5)     Poljsko in italijansko: Vzgoja in razredi.
(6)     Poljsko: Pritožba proti avtoriteti "Poglavarja" v šoli. Italijansko: Šole v službi politike.
(7)     PoJjsko in iialijansko: Nove teorije.
(8)     NILUS: ...filozofske.
(9)     NILUS: ...za sedanjost...
(10)   Poljsko:Neodvisnostmisli. Italijansko: Ni svobodne misli.
(11)   NILUS: ...vpeljal v svoji državi.
v posameznih grupacijah izzvali navidezno nezadovoljstvo (4). To nezadovoljstvo bodo izražali spretni govoniiki, katerim bodo sledile ovce človeške črede. Tako bomo lahko upravičili naše preiskave 95), imeli pa bomo tudi opravičilo za nadzor GOIMSKE policije, dejansko pa se bomo z njeno pomočjo, saj je naša, osvobodili nasprotnikov pod pretvezo, da so razkrinkani kot agenti - provokatorji.
Nadzor nad uporniki (6)
Večina upomikov je to samo iz Ijubezni do skrivnosti (7) in brbljavosti. Njih se ne bomo lotevali vse dokler ne bodo začeli dclovati proti nam. Do tedaj pa se bomo omejili na to, da jim določimo nadzorovalce (8).
Ne smemo pozabiti, da ugled oblasti slabi, če se javnosti razkrije atentate, ki se snujejo proti njej. Odkrivanje pogostih zarot lahko pripelje Jo verovanja, da oblast nima prav, ali pa, da je slaba. Vse to lahko nezadovoljneže navede na upor. Kot vam je znano, smo ugled GOIMSKIH suverenov zmanjšali s pogostimi atentati, ki so jih proti njim organizirali naši agenti.Te je bilo z mnogimi frazami lahko spodbuditi, za politične zločine. S silo smo GOIMSKE suverene prisilili in z intrigami navedli, da priznajo svojo slabost in se javno obdajo s tajno policijo (10), da bi se zavarovali.
(1)      22. zapisnik francoskega rokopisa; 18. in 19. seje pri NILUSU
(2)     Poljsko: Sredstva obnimbc; itlalijansko: Policija na delu.
(3)      NILUS: Ko pride naS čas, da uporabimo posebne policijske ukrepe, s tem, da se poslužimo sedanjega ruskega sistema OHRANE (najbolj smrten staip, ki lahko prizadene ugled države)...
(4)      NILUS:... v imenu Ijudstva.
(5)     NILUS:... in naložiti ljudem omejitve, po služabnikih, ki jih imamo v GOIMSKI policiji.
(6)      Poljsko: Javnost sredstev vamosti - rušenje oblasti; italijansko: Uporniki in nižja policija.
(7)      NILUS:... tajnosti.
(8)      NILUS:... ovajati.
(9)     NILUS:... nasSega odbora.
(10    NILUS: ... s posebno kot OHEANA in tako bomo omajali njihove oblasti.
(11)   Ta odlomek se pri NILUSU začenja takole:
»Naš su veren bo popolnoma zaščiten s tajno stražo, ker ne bomo dovolili, da bi se lahko mislilo, da ne bi mogel on sam zadušiti kakršnekoli zarote, skovane proti njemu in bi bil prisiljen, da se pred njo skriva. Ce bi dopustili, da prevlada takšno mišljenje, kot prevladuje pri Poganih, bi s tem podpisali smrtno obstodbo našemu suverenu ali pa vsaj njegovi dinastiji.
Na ta način ga bodo njegovi podložniki častili in Sčilili oblast, kateri se bodo klanjali, zavedajoč se, da je reSitev države povezava z obstojem takšne oblasti, ki zagotavlja javni red.
Če bi kralja javno stražili, bi to pomenilo priznati slabost njegove oblasti.
Naš poglavar bo vedno med svojim Ijudstvom, videvalo se ga bo, obkroženega z možmi, ženami in tako dalje.
SLOVENCI
Pred Vami je nova stranka, ki bo izpolnila Vaša pričakovanja: Zveza komunistov na slovenskem — socialistična zveza delovnih Ijudi
ali ZKS-SZDU
njene programske usmeritve so jasne: sestop z oblasti in nadaljevanje tradicije svojih
predhodnic
zato
izpolnite pristopno izjavo, ker tudi ZKS-SZDLJ potrebuje petsto pristopnih izjav za svojo
kandidaturo na skupščinskih volitvah
pod geslom: vsi za enega - Jože za vse
pristopno izjavo izpolnite in pošljite: TRIBUNA, Kersnikova 4,61000 Ljubljana s pripisom za
ZKS-SZDLJ
tovariški pozdrav Jože Smole   j predsednik ZKS-SZDLJ
¦¦i