Stav. 7
Posamezna številka 20 stoliuk
tf Trsta« v soboto 8. januari« 1921
Posamezna številka 20 stotink
letnik Xiv l
12 Ij« — \7\7i"r\i,\ ponedeijc — vsak dan rit^raj. — L'r edniStvo u«** sv. Pranoika Asukega stev. 20, I. laUitropje. — D»pist naj pošiljajo urcd-r.' tvu. — Netranl.irant i'isoia st nc sprejemajo, rokopisi s t ne vraćajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina — Lastnik konsorcij lista
Edinosti. _ Ti«k ti-karne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol
Jela L 32.— In celo leto L 60.—. — Telefo* uredništva in »prave štev. J!-57.
DINOST
Posamezne ftevil!:e v Trstu In okolici po 20 stotlnk. — OgTacl se rsCunajo v žirokosti ene kolon« (72 rnm>. — Oglasi trgovcev ia obrtnikov rms po 40 sluh, osmrtnice, zahvale, poslanico in vabila L 1,—, ogla>:l denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 -itot. beseda, najmanj pa L — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Pdinostf, v Trsu, ulica sv. Frančiška AfiJkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva :n uprave 11-57.
Tivneo Danaos
svobodi v mejah italijanskih institucij, nacijonale. Spremljala ga jc njegova'	čii^Alli^ Da|(A
enakollberalnih ali pa neliberalnih za 2ena in hotela sta odpotovati na Anglež* j - .	m	Italijane in Slovane. Zahteva: »Strogo ko In v Ameriko. Lasarova poSljejo OPATIJA, 6. Vojna ladja »Dante
©S mOIIS f ©rCJP|*©S:	ki vpra^oje državljana,. aH je nazai v Rusijo.	Alighieri« je zapustila reško pristanišče D'Annunzijeve stotnije.
J državljan Italije, ne pa: ali i e te ali one	—___M________[danes predpokine z lastnimi močmi | Med prebivalstvom mrtvih:
..	,	, j, v	••	uiAu» ijau itaiij«) uu k**- ■	t w vt
I Bojim se Danajcev, tudi ce no»iio ;naro<lnasH? Brezmejno spoštovanje rfu< darove.)	;ševnih in kulturnih potreb naroda, ki
naj najde v Italiji isto toplo atmosfero simpatije, ki bi jo nahaja! v naročju Ju*
^■Lavoratore« priobčuje nekako anketo Iz peres socijalističnih prvakov o »Slo* Ivanih, državljanih ItaUje«, ozirima o po« Utiki, ki naj bi se uveljavila napram fnjim. Prva dva članka sta produkt Aldo Oberdorferja. Vsebina prvega bi bila v glavnih potezah taka s le:
Rapallska pogodba je zaključila raz* prave s Slovani Jugoslavije; ni pa hotela rešiti vprašanja Slovanov, ki so ostali v mejah Italije. S rem. da je italijanska vlada odklonila reciprociteto ^lede po* stopanja z narodnimi manjšinami, si je naložila dvojno odgovornost: napram Italiji in napram SHS. Izpostavila je se* be in prihodnje vlade trajni nevarnosti, da bodo kršile pravice teh novih držav* Ijauov Italije, ki morajo vse trpeti in nič zahtevati. S tem Izzivlja nevarnost novega iredentizma, ki bo še bolj neva« ren. nego je bil italijanski v Avstriji. Ni še natančno znano število Jugoslovenov ki so prišli pod Italijo. Gotovo jih pa bo več sto tisoč.
Mnogo bo odvisno od postopanja ž j njimi: v političnih, upravnih, gospodar« skih in kulturnih pogledih. Gorje Italiji In »Julijski Benečiji« še posebej če osta* ne vladna politika napram Jugoslovenom neenaka in neodločna, kakor je bila v teh dveh letih premirja! Ostrost oku? pacijskega vojaškega režima, ki so ga spremljala ogabna klanja brez vidnega razloga: potem pa zopet iznenadna stro* gost brez opravičbe in razloga; a zatem vnovič uljudnosti, ne da bi se vedelo — zakaj? Za Slovane proti socijalistom, kjer je kazalo; za Italijane proti Slovan nom. kjer je to ugajalo. To je bila £ra* motna avstrijska politika, politika po geslu »divide ct impera<'.
No to pripoveduje avtor, kako je vo* ;aška vladavini internira:« mnogo Slo« vanov. kaJco pa da je v Logatcu rada videla prisrčne odnošaje med častniki posadke in slovenskimi družinami; kako da ji je ugajalo, če so karabinerji Iju* himkovali z »lepimi slovanskimi kmeti* eami« — kako pa da so se istočasno pri= pravljale po uradih nove proskribcije, ki so jih morali izvajati isti karabinerji. V Istri so se zapirale hrvatske in s loven ske šole in izmišljala so se in fabricirala pisma, zahtevajoča ustanovitev italijan^ skih šol, dočiin je generalni civilni ko* misarijat malo mesecev potem dokazoa val na podlagi statistike, kako da se je trudi!, da se ožive zopet vse slovanske šolske naprave, ki jih je bila že zatrla vojajka oblast.
Ta pc'itika brez smeri se ?e izvajala brez vsake enotnosti; prepuščena je bila spretnosti, ali kapricam funkcijonarjev: mladih častnikov in uradnikov, raztre* šenih po »ienencah« in civilnih komisar rij a tih, ki so slovanskemu prebivalstvu predstavljali Italijo bolj kot mačeho, ne* go kot mater. Tu pa tam so sicer pri do* bivali simpatij, ali kot upravitelji so bili neinteligentni- Z eno besedo: stvari, ki so zahtevale skrajne delikatnosti in enot* nosti, so se prepuščale osebni inicijativi.
Z dnevom aneksije mora ta politika napram Slovanom postati stalna in de*
S;..:^..««	ni co nA cinp rlnvnliVvfiti
goslavije! Energično m neposredno du* šenje vsakega poizkusa narodnega zatiranja. bodi z ene, bodi z druge strani. Prisrčno in nepretrgano delovanje, ki naj bo združevalo ljudi različnega plemena, j ki jih je avstrijska politika učila sovraštva. a bi bil zločin, ako bi jih še hoteli tako učiti! — Tako hočemo mi: Slova* ne kot državljane Italije - brez Tazšir-janj in brez omejanja. Pa tudi brez po* sebnih avtonomij, razun tistih, ki jih zahtevamo za vso pokrajino.«
Ste li ćuli čitatelji? Ste K mogli slediti vsem tem logičnim skokom? Ali \ iim ni jemalo sapo. kakor je nam, ki ne moremo razumeti, kako more inteligenten
nazai v Rusijo.
Turško vprašani«
Turški prestolonaslednik o »e v res ki pogodbi
LONDON. 7. Turški preetolonaeled* nik je dovolil itopisniku lista »Mornmg Post« pogovor. Govoreč, o sevreaki mi* rovni pogodbi ie rekel; Ne verjamem, da bi mogla biti izvidena v njeni seda* nji »jfcliki. če pa. se bo morala izvršiti, kako pravo dobro more priti od tega? Seveda želi na§a vlada izpolniti pogod« bo. ki jo i* podpirala, da bi zadostila svojemu )x>dpiw.
fCeroal pa£» o zahtevah turškega naroda
LONDON, 7. V neki brzojavki, ki jo je poslal listu »Daiiy £xpressu«, pravi Kemat paša, da ni v njegovi oblasti, da bi oklenil mtr. Vse je v rokah velike
Giuseppe bersaljerov; narednik Del BaT> do Arturo avtomobilskega parku. 2. januarja. Desetnik Marchi Loren^at
Verjetno je, da pride na njeno mesto j 26. decembra vsled bombardiranja hi>: kaka druga, manjka vojna ladja.	Opetti Antonia, 36 let stara, gospodinja.
človek v istem spisu nizati tako kričeče narodne skupščine in tudi naloga, da se neskladnosti?! Pa je prišlo Ae lepše v j zagotovi popolna narodna neodvisnost drugem članku, kjer je g. Oebrdorfer; v tnejah narodnosti. Turško ljudstvo.ne še le prav razgalil svojo politično osebs zahteva nič drugega — je dostavil Kc
nost m svoje resnične namene napram Jugoslovenom na tem ozemlju!
IZ ČEHOSLAVIJE
jfinitivna. Nič pa se ne sme dovoljevati srditemu nacijonalizmu, »ki ga mi —-
pravi Oebrdorfer — pobijamo v vseh njegovih pojavih, ne pa da bi hoteli od* rekati tiste narodne pravice, katerih odrekanje bi bil zločin..Dalje: »Ne« oporečna je nevarnost, da bi vsled krivo umevane tolerance preveč dovoljevali slovanskemu nacijonalizmu, ki sedaj, prestrašen, molči in je očividno utrujen. In vendar: v tem grenkem molku osam? Ijenosti besnijo stari jugoslovenski .agi* tat^rji, ki so hoteli imeti meje SHS ob Soči, ali celo Tagliamentu, kričavi pan* serbi, ki so pred malo meseci predstav? Ijali v Ljubljani poljubu regenta Aleksan dra neko deklico iz Gorice in pa šopek cvetlic, utrganih v zgornji okolici tržaški.«
Dalje: »Ako bi preveč popuščali temu srditemu nacijonalizmu, ki ne bo mogel dolgo molčati, bi to obsojalo v večen boj in brez odmora to naše ubogo ozem* Ije. mučeno že desetič*"'a od nasilstev narodnega boja.« — Oebrdorfer prisega, da socijalisti morajo to prerečiti. To da je infamna politika proti interesom soeijalistov in dežele, ki v prijateljstvu, dovoljenem današnjim zaveznikom, pri* pravi j a »ostrejšega in ojačenega sovraž* nika za jutri« — »Moramo — nadaljuje — pozivati vi .o, naj ne koneedira slo= vanskemu nacijonalizmu, »česar ne mo* re nobena državna narodna vlada dovo* Ijevati Kaki manjšini, ako ne iz razlogov oportunizma, ki pa se mora usodno za? sukati ne samo proti eksponentom dr* zave, marveč tudi na škodo vse skupno* sti. To bi bila krivica — ne proti sloven* <skemu nacijonalizmu, ki nas ne briga, ampak proti proletarijatu!«
In ko je tako skozi celo kolono naj* V^ej z eno roko gladil, z drugo pa tepel krvavo, pa napravi j a zopet vrtoglav lo* gičen skok ter govori o možnem in po* trebnem mirnem soživljenju med Itali* jani in Slovani v teh krajih ob: absolut* nj	popolni neomejeni
Potovanje ministra Beneša v Riifi
PRAGA, 5. Po neJcaterih vesteh odpotuje minister Beneš v Rim dne 26. t. m., ako ne bo ntkalcih nepričakovanih ovir. Dan odhoda bo mazna-njen v krat* kem uradno, čim se zopet sestane zbor* niča.
Habsburško imetje postane državna lasi
PRAGA. 5. Izvršujoč čl. 208. saint* germainske mirovne pogodbe je izdelalo pras'osodno ministrstvo odlok, na pod* 1 agi katergea sprejme javna uprava v svojo posest vse imetje krone in habs* burške družine, ki se nahaja na čeho* slovenskem ozemlju.
Čehoslavija o t zasedla Zapadne Ogrske
PRAGA, 7. Čehoslovenski minister za zunanje zadeve zanika uradno govos rico o zasedbi Zapadne Ogrske s strani čehosiovenskih čet.
Ćehoslovenski kandidati za N oblo ve nagrade.
PRAGA, 7. Zbornična kulturna ko* misija je sklenila predlagati za čehoslo* venske kandidate za Noblove nagrade: predsednika Masarvka za nagrado za mir in ljudskega pisatelja Jiraseka. av* tor j a mnogo zgodovinskih romanov, za nagrado iz literature.
Smrt prof. Ernesta Denisa
PRAGA. 7. Vsi listi posvečajo cele prve strani profesorju moderne zgodo* vine na pariški Sorbonni, dr. Ernestu Denisu, čigar smrt se smatra za držav* no žalost. Listi poudarjajo Denisove za* sluge v zgodovini Čehoslavijc in v njeni borbi za neodvisnost Čehoskvvcnske re# publika je izgubila z Denisom svojega največjega prijatelja v inozemstvu. Spis sal je mnogo knjig o Čehoslaviji, med katerimi je najbolj znana »Češka po bitki na Beli gori«, ko so izgubili Čehi svojo neodvisnost. Njemu v čast je ime« novala Čehoslavija taikoj po osvobodit* vi eno železniških postaj v Pragi »Deal* sovo postajo« ter mu je podelila naslov častnega doktorja praške univerze. Pri= likom njegovega zadnjega obiska v Če* hoslaviji mu je prirejalo vse prebival* stvo svečane sprejeme, časteč v njem najvidnejšo med osebami, ki dopris našale k osvoboditvi Čehoslavije.
mal paša — kot da se mu prizna pravica do narodne neodvisnosti.
Zavezniška kontrolna komisija za Bolgarsko razpuščena
PARIZ, 7, Poslaniška konferenca je vzela na znanje poročilo medzavezniške kontrolne komisije, s katerim se ugo* ta vi j a. da so se pomorske klavzule-neuil* lyske mirovne pogodbe izvršil«?. Nato je konferenca *dtlenila, da se razpusti kontrolna komisija za Bolgarsko.
General Weigand je prisostvoval seji. Gospod Fannery, ravnatelj v finančnem ministrstvu, odpotuje po nalogu iste konference v Avstrijo, da sestavi poro* čilo o finančnem položaju te države.
Žalosten fhunrtni položaj v Avstriji
DU;NAJ, 6. Zvezni kancelar Mavr je šel te dni v spremstvu finančnega mini? stra in ministra za aprovizacijo k zas stopnikom velikih vlad, da jih obvesti o finančnem položaju države, ki postaja bolj in bolj kritičen. Mayr je naglašal, da so se pomnožili državni stroški v to* Hki meri, da bo gospodarski zlom drža? ve neizogiben, ako se ne ustavi brez od* lašanja padanje avstrijske krone in to* rej tudi novo zvišmje cen potom ino* zemskih kreditov, ki jih je predlagala reparacijaka komisija že pred nekoliko meseci. Zastopniki velikih vlad so izja* vih. da obvestijo o tem nemudoma do tične vlade.
Rušila in AngtiJa
Trgovinska pogodba ni še bila sklenjena
LONDON, 6. Krasin je imel včeraj posvetovanje s predsednikom Board of Trade (ministrom za trgovino). Razode va se, da upa Krasin. da ponese prihod? njo soboto s seboj v Rusijo načrt za trgovinsko pogodbo, za katero namera? va izposlovati odobritev s strani sovjet, vlade. Ker pa nima Krasin potrebnih po* oblasti! za pogajanja o gospodarskih vprašanjih, pride lahko na pot več tež« koč in ovir.
LONDON, 6. Listi, tudi »Times«, pi? sejo, da se je nameravalo ustanoviti rusko s angleško đhižbo z glavnico 10 milijonov funtov, toda ne angleško ne rusko odposlanstvo niste hoteli odobriti tega načrta.
Boji med Rusi in Angleži v Perziji
LONDON, 6. Po poročilih, ki so do* šla vojnemu ministrstvu, so napadli bri* tanski oddelki rudeče oddelke dne 26. in 28. decembra in sicer južno od Rechta, so potolkli rudeče, jim pobili 15 mož in 4 ujeli, med temi tudi enega častnika, uplenili 13 pušk in 2 strojnici
Pilsudski ne pojde v London
LONDON, 6. Povodom obiska mar* šala Pilsudskega v Parizu piše »Times«, da Pilsudski ni bil povabljen na Angleš? ko in da je malo verjetno, da se pohabi.
Zavezniški sestanek
PARIZ, 7. Agencija Ha vas je prejela sledečo brzojavko iz Londona: Odložiš tev sestanka vrhovnega sveta do 19, j a? nuarja ni dala v nobenem hipu povoda v prizadetih diplomatskih krogih kak nepovoljni razlagi in tem manj je upra* vičeno Istovetiti Ho izpremembo datus ma z odložitvijo na nedoločen čas. Do= stavlja se, da no omenja prejšnja uota Reuterjeve agencije, ki je vzbudila Franciji mnogo besed, d* bi šlo za kaka globoka nesoglasja in še mani za kak splošen nesporazum med obema deželama. V anctfeških diplomatskih in dru gih krogih so nasproti prepričani, da se bo dal doseči sporazum med Francozi in Angleži na sestanku v Parizu dne 19. januarja. Reuterjeva agencija objavlja noto s tem zmislom, kjer se pravi, da ne razumejo nikakor angleški diplomatski krogi, zakaj je govoril francoski tisk o velikem nesoglasju med francosko in angleško vlado. Ti krogi so poolnoma preričani ,da so bo videlo, čim se šesta* neta oba ministra, da se popolnoma stri* njata glede vseh bistvenih vprašanj. Da* Ije se ne verjame, da bi bila med njima velika nesoglasja v vprašanjih postran* ske važnosti. Vsekakor se dostavlja, da ne bodo dovoljevale okoliščine, da bi se končnoveljavno rešilo na prihodnjem sestanku vprašanje o povračilih.
Francoska zbornica bo razpravljala o zu? aanji politiki Je le po sestanku
PARIZ, 6. Listi pravijo, da bo zbore niča upoštevala dejstvo, da se ima se* stati vrhovni svet, ki se bo vršil 19. j a? nuarja in da odloži bržkone vsako raz* pravo o zunanji politiki do konca k on? ferenee.
Estonija vrača ruske potnike KODANJ, 6. Estonska policija je are* tirala, kakor poroča dopisnik »Daily Expressa«, v Rcvelju boljševika Liiza? rova. enega med poglavarji tretje hiter*-
Švedska potrdila ustanovitev medna« rodnega sodišča
ŽENEVA, 7. Švedska vlada je prija* vila tajniku Zveze Narodov ratifikacijo zapisnika, ki vsebuje pravilnik medna? rodnega sodnega dvora. Švedska je prva med državami, ki je ratificirala zapisnik. Pravilnik sodnega dvora stopi v veljavo, ko bo zapisnik ratificirala večina članov Zveze Narodov.
Romunski prestolonaslednik v Atenah ATENE, 6. D*nes zjutraj je prispel semkaj romunski prestolonaslednik in je bil sprejet od kralja, kraljice, prince* z inje Helene, njegovo zaročenke, in dru* gih prinčev, dalje od ministrov, raznih oblasti in romunskega pooblaščenca. Množica je navdušeno pozdravljala kraljevo rodbino.
REKA. 6. Včeraj zvečer je odpotoval tretji sprovod legijonarjev. večinoma iz artilerijskih oddelkov.
OPATIJA, 7. Včeraj je odpotoval z Reke četrti vlak z legij onarji. Od po to* vala ie tudi »D'Anmmzijeva četa«, in sicer pet oficirjev in 182 mož. Poleg tega je odpotoval še neki drugi vlak z osmim napadalnim oddelkom z 20 oficirji in 450 možmi.
OPATIJ A. 7. Včeraj in danes je bil izpraznjen školi Sv. Marka od reških le? gi j on ar je v.
Jugosloveni se niso izkrcali na Krku
Spopad med prebivalstvom in arditi
Rim, 6. (S.) Vsled vesti, da so se iz* krcale v Dobrinju(I) na otoku tCrku ju? goslovenske čete, se je takoj poslala na lice mesta naša torpedo lovk a, da ugo* tovi, kaj je na stvari. En častnik je bil poslan s torpedolovke na suho v Do* brinj, kjer so ga prisrčno pozdravljali. Utrdil je. da ni bilo nikakega izkrcanja j ugoslo venski h čet.
RIM. 7. List »Messaggero« piše: Vesti o izkrcanju jugoslovenski h čet na Krku so nastale najbrže vsled spopada, do ka* terega je prišlo dne 31. decembra med domačimi Hrvati in legij on ar j i. Pri tem spopadu je bilo mrtvih In ranjenih na obeh straneh.
Nova reška vlada ia D%Annunzlo
REKA, 7. Nova reška vlada posluje pravilno že par dni. Predsedstvo in zu* nanje zadeve je prevzel, kakor je bilo že javljeno, kom. Grossich: notranje za* deve dr. Elpidio Springhetti; finance in zaklad Idone Rudan; trgovino in poti inž. Giovanni Rubinich; pravosodje dr. John Stiglich; javna dela Clemente Marassi; šolstvo prof. Attilio DepoJi in dr. Salvarore Bellasich brez listnice.
Vsi člani nove začasne vlade so pre* pričani danuncijanci, t. j. pristaši aneksi* je reškega mesta k Italiji. Radi tega je povsem naravno, da se ni razmerje med novo vi ado in D'Annunzijem prav nič izpremenilo. D'Annunzio se po zadnjih vesteh nikakor ne mudi. da bi šel z Re? ke in tudi novi vladi ni težak, ker je re* kviiiraia zanj vilo bivšega madžarske* ga guvernerja VVeckcnburga. D'Annun* zio se je takoj nastanil v novem stano? vanju.
Zakaj se je D'Annunzio odločil, da ostane na Reki? Ugibanja so različna in ljudje se tem bolj zanimajo za to za? devo. ker se je splošno mislilo, da pojde D'Annunzio med prvimi z Reke že ra^ di sramote. Ker temu ni tako, mora ime* ti posebne namene in tudi posebne na? de. Te njegove nade gredo baje za tem, da bi postal ustavnim potom predsed* nik reške republičice. Ker ni mogel vla* dati kot poveljnik, bo morda šlo. ako poizkusi kot postavni predsednik re-publike.
Tako se ugiba na Reki. V to s vrh o bo moral D'Ahnunzio čakati, da se iz? vršijo volitve v reško ustavodajno skupščino, ki bi ga edina imela pravico izvoliti za predsednika republike.
Kombinacija je dobra in tudi lepa. Kakor so pa vidi, še vedno ni dana Re* čanom mogočnost, da bi se rešili tega nadležnega tujca.
Obojestranske izgube pri bojih okoli Reke
Generalni civilni komisar j at v Trstu objavlja: Glavno poveljništvo kr. čet Julijske Benečije objavlja: Z ozirom na izgube pri nedavnih dogodkih okoli Re ke, so prinesli nekateri listi črez vse me? je pretirane številke mrtvih in ranjenih. Temu nasproti se. sklicujoč se na urad dno od agencije Štefani objavljeno na* znanilo, ugotavlja, da so med regular? nimi četami našteva samo 17 mrtvih in 120 ranjenih. Vsaka druga trditev ab* solutno nasprotuje resnici. Med legijo* narji je število mrtvih 22, med civilisti so 4 mrtvi. Ti dve Številki prinaša ste* vilka 4 »Vedette d' Italia« z dne 6,
Izvleček iz >^Tedette d' Italia« z dne 6. jan. 1921.
Padii legijonarji:
25.	decembra. Poročnik Asso Mario controlnega in transportnega urada; višji narednik O os ara 2. oklopnega av*
omobila; vojak Armibale Lirigi bersar? jerekega oddelka; vojak Spessa Benve? nuto D * Anmtnzij e ve stotnije; vojak anfraneo 8. topniškega oddelka.
26.	decembra. Narednik Pomato Al* do D'Annunzijeve stotnlje; narednik Gottardi grenadirjev; poročnik Conci
taio reške legije; vojak Francucci Fe» derico Z oklopnega avtomobila; mornar Ruffini Antonio »Espera«; poročnik Ca* viglia Carlo Arturo genija.
27.	decembra. Vojak Braga Giuseppe kraljeve pijcmooitske kavalerije; vojak Groppi Primo 8. aixiitov; višji narednik Pomarici Aldo D'Annunzijeve stotnije.
28.	decembra. VojaJc De Mei Mario 8. arditov; vojak Privi leg i Arturo brigade Reglna.
29.	decembra. V<fj ak Colombo Gio* vanni bersaljerov; narednik Cattaneo
omožena, stanujoča v ulici Istria štev. 90; Kucich Anton, 39 let star, kočija/, ožc* njen, stanujoč v ulici Valscurigne št. 10; Anpalich Amedea, 12 let stara, stanu* joča v ulici Istria štev. 6; nek* neznana ženska.
Irsko vprašanje
De Valera bi se pogajal z angleško vii?do
LONDON, 6. Listi pravijo, da name* rava De Valera izdati proglas, da op o* j vrže gla - ve, češ da ponujajo fenijanet | mir in c . izjavi, da se ne bo oglušaval j vpričo morebitnih predlogov s strani an* gleške vlade, samo če jim bo podlaga priznanje neodvisnosti Irske in če bodo zastopniki angleškega naroda pripravlje* ni se pogajati z zastopniki irskega na* roda na podlagi enakosti. Samo leda i bo mogočo govoriti o miru. LUti zani* kajo, da bi bil prišel De Valera iz Ame« rike in da bi bival na Irskem z angleš? kimi potnimi listinami. Nasproti, (kralje* ve čete iščejo De Valero, da bi «4* aretirale.
De Vulera v Manchestru
MANCHESTER, 6. De Valera =,e je bavil pri svojem povratku iz Amerike dve noči in tri dni v Manchestru. kjer se je sestal s poglavarji fenijanske stran* ke. Sprehajal se je svobodno po mestu.
Irski podkralj v Londonu
LONDON, 7. Maršal Freneh. irski podkral j, je odpotoval iz Dublina v Lop* don.
Fenijanske zarote proti Londonu
LONDON, 6. Kakor pravi »Dadv Express«, je zasledila policija fertijaiu sko zaroto, ki ji je bil namen pognati v zrak londonski Fower.
Brezposelnost v Franciji
PARIZ, 7. »Bonson« pravi, da zače-? njajo lastniki prodajalnic siliti uslužben* ce, da morajo jemati osemdnevni do* p tis t na srvToje stroške brez plače. Inten* dan tura vojaških zalog obleke je odpu* stila veliko število žensk. Misli se, da bo imela brezposelnost, ki vlada sedaj pu delavnicah, resen vpliv aa trgovske kroge.
Izgon dveh Italijanov iz Švice
BERN, 6. Z vezni svet je sklenil, da so imata italijanska podanika Terenzi in Tampcllini. bivajoča v Lausanni. izgnati vsled komunistične pn>p«inande. ki sta jo bila organizirala.
Največja zrako javna postaja na svetu
MELUN, 6. Deschainp^, državni taj* nik za pošto in rbzojav, bo predsedoval jutri v gradu Sainte Assise v Saint*Por^ tu svečanosti polaganja temeljnega kamena za največjo zrakojavno postajo na svetu. Ta postaja bo zahtev ala zgrad* bo prečnice, ki bo 3 km dolga in za ka* tero bodo potrebni stebri 250 metrov visoki. Delo bo trajalo dve leti.
Tatvina umetnin
HAMBURG, 6. Nekoliko Rembrand. tovih slik, v vrednosti 8 milijonov mark, je bilo ukradenih.
OomsJe vesti
Himen. Na diut Ireh sv. Kraljev s© fa poročila Nada, hčerk« ukr. šolskega nada&rnika prol Ivait* Nckcrnianna, r dipl. Inženirjem Erno?fojn Scho-bertom \z Gradca. — CesAitatua.
Kako nerodno poroč* »Stvicni^J Zuana atvar j*, je geografično •manje v Italiji jalto pomanjklj> v<x Vsak lilp nam Jo prilika za to ko^tafacija. Posebno pa, ko govore o naith krajih, moramo at"-meti na tolikem nomanju, N(»3i ijoriiki begunci, ki so jih bili poklali v Italijo za časa vojne, nam pr* povedu jejo n. jjt. n proslavljanjih zavret/a "Tne^-Jt« ob So£i: v Ptuj evo«, -Zagorac itd. Nasloci sa se nc» bole morali smojati v peat- vedoći, da la uieoli štejejo po kakili par hvStc. Posebno hudo p« fo f« nakuriki itradna ajjeaciia Štefani sedafc ko dru^a 9 posebnim komunikejem pomiriti pret\*e-eno raz«« burjenje v la5ki javnosti radi \e«tl o predćfisn«.M aasedaniu otokov Rab in Krk od strani ^rbsJtih« č©t. Poroča nanu-eč, da se ie takoj odpcslaU tor« pedo vik a v — Dohrlnr aa otoku Krku, da ugoio.J resnico. Častnik, ki da »c {e izkrc«) v Dobrinju i« ki ga jo prebivaletvo sprejelo s posebno priarf. nastji«, pa d;t ugotovil, da nis<» izkrcalo lam cikake srbske Cctc. — Pred vs-eni naf n{*oto\huv. da Dobrin} no leii ob morju, marveč v notranjosti otoka Krka, vsled Ceaar jc menda iakTjnčcne. da bi sc moglo tam izkrcati« kaJta srbska vreta, ali pa kak italijanski	Tudi so mora jaJs«
Čudno zdei?, d»i bi Italijanska vladat p filiala na {Krk n forpedovko Icako^a poedinega ča str ika, r« akat — tSrbc«, ko varno vendar, da fa vra otoii Krk Sa za&eden od rednih italijanskih Ce!, ki jm
sedaj pesverj*ua podobna, naloga, da odpravlf«)« a otoka refka le^ljonarfe. — Nam sa dozdava, d« nwa biti na stvari — ako nI tzmvU^na — vrt drug— Boij vcrfelno k*r pjgo »Tribun na«. «ta sr> namreč veati o »srbski« zaaadbi otiM ka zrhalaie od ghtMnr o nakih hrupnih danioostra« cijah v kakem selu aa otoku vsled nasiLnr|'a nastopanja rHIklh Ic^iionarf ev proti doma Čemu pra-bKaistvu.
Smrtna ka«^ Komreškam nad Kanalom Ji umrl dne 5. t. m. tamošnji uditeij g. VUka Tomaži^ star komaj 38 let. rodom k .Morcke^a. prt Kaiud^ brat kanalskega župaaa Josipa TomaUća in An-dre> učitelj«. — Pc^rab so ja vršil včeraj, 7. U ia. ob 9. uii z^utraf, na kanalakem pukc<pali^či&' Zapu^fa udovo in 1 nedorasle otroke.
f
Stran U.
»EDINOST« štev. 7.
V Tirtu, dne 8. januarja
Cluilelli «arL Bivei tržiifki generalni civilni ko-1 2'58%; oUniae 0*5 ktf po L 15'_v znesku L T50,
rahlega, saeenatvn. AH prostitutka si rctjeU cmo-
mžssr gtn *«*Laj podpredsednik fcborake, eksce-! 2*84^ ; ma»k 0*4 kg po L 16*50 v mesku L 6*60,
lenca A- Ciuffelit, ie umrl predvčerajšnjim v Pimn 2'50%; olfa (T2 1 po L 17'— v mesku L 3'40, po <UK*i bolemL Vodil ie tržagki generalni civilni'	sira 0*5 ktf po L 28— v mesku L 14*—.
kom^arffftt od avgusta do decembra 1919, dokler 5'3l %; mleka 6 f po L 2'— v znesku L 12*—,
nI prijel v o&vvkriije baje z. rinivkimi krogi radi 4*55%; sprednjega govejega mesa s kostmi 2'50 kg( kor >se mi |o že nezđ&j prisodilo, da bi nekega odredbe glede odprave verskega pcuka v šolah, i po L 9'20 v znesku L 23'—, 8'72%; jajc 12 kosov, dne kar izginil in s teboj najina ljubezen. Ne. ne. Naše gospe in dekleta se ga spominjajo od tedaj, j po L 1*— v znesku L 12*—, 4'55%; prekajenega ne maram razočaranj.« Ali mladenič ji je prigo-
do mladenič evim besedam, čeetekr&t mu j« pravila: »Veš Anton, jaz ae verjameun tvojim besedam prav nič, kajti take žcaske, kakor	iax, sc ne more ljubiti«. Prigoditi hi ce mi znalo, ka-
ko Jih <e »pretel v ogromni deputaciji za rcSitcv naSih nesrečnih civilnih internirancev, ki jih je bil njegov prednik spravil v Sardinijo. Deputacija na-:ih nesrečnih icn je napravila na pokojnika viden itis in se menda ne motimo, ako pripisujemo tudi rjegovi osebni intervenciji dejstvo, da se je kmalu na to večina in tendirane c v jela polagoma vračati med svojce.
Nočefo poznati naiih krajevnih (men! Goriški odvetnik dr. GabrSček je poslal dne 27. novembra 1920 dopis na nekega svojega klijenta v Homcu, p. Breginj. Te dni mu je bilo pismo vrnjeno. Na pi»mu je uradnik, kateri je ekspediral pismo na i goriškem postnem uradu, naslikal poleg
mesa 0'3 kg po L 28"— v znesku L 8*40, 3*18%;! varjal, da naj ne misli na tako stvari.
lu se ne
vendarle'
sladkorja 0*8 kg po L 8'10 v znesku L 6'48, 2'46%; pečene kave 015 kg po L 23'— v znesku L 3'45,
1*31%; posušenega sadja 0'5 kg po L 3*60 v zneska L 180, 0'68%; namiznega %-ina 7 1 po L 4*80
znesku 33'60, 12'74?o- Ze. živež torej skupaj zne-j pravilo naslednje: = Draga MarijaJ Oprosti mi, da
Gospodarstvo
Težaški Lesni trg. Trgovina z lesom je v Trstu zelo fclaverna. Trg je izpostav? Ijen krizi, katero povzročujejo deloma tudi nemožnosti razkladanja v tem let? nem času. Povpraševanje vzhoda je skos raj popolnoma ponehalo. V Egiptu ob*
bodo zgodile nikdar. Kor.cčno se mu ie vcnaarie •	i	, ,	*■ . , .
udala ter »klenila v kratkem času zapustiti tole- ! . ^	__	Paralelni
rančno hišo in se poročiti z mladeničem. Včeraj dopoldne je dobila prostitutka pisma, katero je
robi v gotovih razsežnostih, katera se dovaža, kakor je bilo to tudi pred vojs no. poglavitno iz Galatsa. Sedmograška
sek L 160*37. 60*79%. Za oblačilo znesek L 36*77, ti pišem to pismo, katero bo zate hud udarec. Vj roba je na tem mestu izpodrinila JUgO*
13'94%. Za kurivo znesek L 24'28, 9'20%. Za sta-i par besedah bodi povedano, da. te ne morem in! slovensko, airc^^l-A J« " ----1------1- -
nevanje znesek L 14*30, 5*42%. Za razne izdatke nc smem ljubiti. Tvoj nekdanji Anton.« Med či-znesek L 28'10, 10*6535. Vseh izdatkov torej L; tanjem pisma fe padla prostitutka v omedlevico. 263'82, 100%. — Na podlagi ključa za mcsec julij Ležala jc nekaj časa na tleh, dokler ji ni odnehala
~Hcm.ec« in *Brcginj po en vpraiaj in zraven zapisal: Uogheria! Pismo se je seveda podalo na ^daljno pot, ki mu jo je predpisal zemljepisni strokovnjak goriškega postnega urada, a te dni se je vrnile, opremljeno z neko ogrsko opazko in besedo »retour«. — Ta slučaj nam kaže, da se vračamo V tiste predzgedovinske čase, ko na goriški pošti niso hoteli poznati naših slovenskih krajev. Z dol-jjimi boji smo Jih pripravili do tega, da so se naučiti naša slovenska imena — a glej, že so vse skupaj zcpc-t pozabili) Trideset let so vedeli, kje •je Breginj, sedaj pa tega no vedo več. Čudovita »e pač moč italijanske kulture in svobodel smatramo ta dogodek za ilustracijo najnov Giclittijevih lepih besed — kar nam kaže, česa nam je pričakovati od te pravicoljubne vlade. Ne odnehamo pa nikdar protestirati proti nasilju in proti krivicam, ki jih moramo trpeli. Poživljamo rojake, naj *sc polužujejo elovenskega jezika še naprej in se v v^keui posameznem »lučaju pritožijo ca poštno ravnateljtsvo v Trstu, nam pa vsak slučaj «poroče.
Selitveni arad opozarja one družine, ki mislijo prepeljati svoje pohiitvo v Jugoslavijo, naj se čim prej prijavijo v ul. Torre bianca 39, da oe bo kasneje prepozno,
Predil&ka železnica. Vprašanje preuilske železnice je povzročala za v časih Avstrije mnogo preglavice militaristom, inženirjem, finančnike ni, trgovcem itd., ker so si bili ob tej obmejni točki interesi strategije, rentabilitete, tehnike m pro sneta v tolikem navskrižju. Za Italijo je 'stvar še hujša. Dve leti rc študirajo; projekt za projektom prihaja na dan. In ko so trgovski krogi že ne strpno pričakovali odločitve med načrtoma: Sv. Lucija preko Krede in skozi Stol na Bovec, ali Iz Kobarida preko Velikega v Bovec — prihaja iz Gorice tretji načrt, ki gre skozi Polovni k preko Cezsoče na Bovec. Tako smo zopet — za eno leto ilobrL
Zahvala. Podpisano vodstvo slovenske zasebne osem razredne ljudske Šole v Trstu pri Sv, Jakobu, se v imenu svojih gojenccv. gojenk in njihovih roditeljev prav tcpJo zahvaljuje »Ženski podružnici CMD v Trstu- za darove, s katerimi so bili letos o Božićnici« tako bogato obdarovani, — Vodstvo Z Opčin nam pišejo; Na dan Sv. treh kraljev smo imeli tu lapo vspelo »Božićnico« v Kettejevi dvorani. Jutri, v soboto popoldne ob 3 se »Božićnica« penovi za ctroke prvega, drugega in tretjega razreda domače ljudske šole. Vsi li otroci bodo po priredit« obdarovani s sadjem. Za sta-riše in druge prijatelje otrok in njihovih nastopov se »Božićnica« ponovi še v nedeljo, 9, t. m. cb 3 popoldne. Otroci so vstopnine prosti; odrasli pla-{ajo 2 L vstopnine, ki se vsa vporabi v korist revnih otrok.
Najnovejša Edisonova odkritja o "Stvareh onega sveta. Nocoj, soboto 8. t m, tečno ob 19 30 bo predaval v uljudno prepuščeni dvorani tccgraiicnega krožka »Verrta « (trg Nicclo Tommaseo 2, I) biolog I dr. Giorgio Ravasini o predmetu 7.najnovejšega E-disonova odkritja o stvareh enega sveta«, s poeeb-nmi ozirom na čudežni stjoj, s katerim so se Ksti in revije doslej toliko pečale. Vstopnina brcaš izjeme 2 L Za člane teozofienega krožka »Veri ta« in za člane vzdiževatelje revije ^Scientia« jc vstop proit.
I. 1. 100'— so sorazmerni izdatki v mesecu avgustu I. I, 100*52, septembru 104*98, oktobru 107'65, no-bestd vembru 115*32, decembru IIB'94.
Mestna zastavljalnica- V ponedeljek, 10. t. m„ predpoldne, se vrše prostovoljne dražbe nedra-gccenih predmetov.
omedlevica. Kmalu nato se ie dvignila, šla k oknu ter račela nekaj .premišljevati. Prijela je Se enkrat:
avstrijsko in čehoslovensko provenijenco. Nekaj lesa gre tudi iz dal« matinskih pristanišč Spljeta in Gruza v Egipt. Cene se precej močno padle. Pa* dec cen za mesec sem se lahko ceni n?
^Varala sem se! Saj sem vedela Temu mora biti konec. Edino moja reišteljica s tega sveta.« Hcdila >e po svoji Društvene vesti	sobi gor m dol m bo medpotoma ozirala na pli-
čltatnica pri Sv. Jakobu ja\^ja, da otvori pri-	^ ie &taIa v kotu moi>€• Da bi i°
hodnji teden dramatično šolo pod vodstvom sta- opazoval, bi takoj videl, da ženska nekaj name rega tržaškega igralca. Prične se takoj s študira-i rava- Po	napravila Se nekaj korakov ter
njem nove igre, ki se uprizori že koncem tega; se nato ustavila-	razburjena ie stopila k pli
mereča. — Tem potom vabi podpisani odbor vse' novl P^ tcr s tresočo roko odprla petelinčke
ene đosccdičnc In fiostrode. ki imaio veselie dol SedIa ie na 15101 tcr potrpežljivo čakala na odre
pismo v roke ter ga prečitala. Pri tem so ji	Ako se položaj ne obrne na bolje,
pile solze v oči. Pri sebi je govorila poluglasno:' se lahko pričakuje nadalnje padanje cen. —— —da me ne ljubi, i Tržaške lesne zaloge so z robo prenapok
le črna smrt boj njene. Močni ponudbi stoji nasproti sa*
ledila ie oo svoji i mn,	^...---;x — •	<v .	,
Čitalnice.
z glasnim ropotom na tla. Njuna prijateljica, ki se je nahajala pod njeno sobo, je slišala ta ropot ter šla pred Kikasinc sobo, da iri videla, kaj se je zgodilo. Potrkala fe na vrata Kik»urine sobe; ali Včera" ^	nobenega odgovora. Nagnila se je k vra-
' tom ter posluškevala. Iz sobe je prihajalo zdaj
fcilno postajo 39letna Marija Variel, stanujoča v ul.j moČD°'	tih°	»f
Sette fontane St. 17. Zdravniku je pripovedovala, i ^ '	trdno zoprta Sklicala ,e k^legmje,
da se je bila prepirala s svojim sinčekom, katrri kl so J1 Poma2ale vdreti v sobo. Na tleh so našle
Iz tržaškega živllenla
Predrzen sinček opraskal svojo mater.
ponoči okoli 1. ure je prišla iskat pomoči na re-
jo je potem opraskal z nohti po obrazu. Zdravmk ji je obvezal rano ter jo poslal v domačo oskrba Pri te; pi:iiki ji jc polagal na srce, da naj drugič malo boli pazi na svojega razposajenega sinčka.
Aretiran tat. Včeraj se je posrečilo aretirati po-licitikim agentom delavca Gabrijela Baruta, znanega tatu, ki je vlomil pred enim mesecem v manufakturno trgovino v ulici Pozzo del Mare št. 2. Ko so mu preiskali žepe, so našli pri njem več ponarejenih ključev in drugega vlomilnegn oioija, ko ter o so mu zaplenili.
Težko oparjen kurjač. Včeraj zjutraj je delal na lokomotivi v Trnovem kurjač Anton Braunitzer, star 30 let. Naenkrat je razpočil na lokomotivi majhen kotliček, v katerem se jc nahajala vreia.
ležali Kikasevo, ki ec fe borila s smrtjo. Pozvali so nemudoma zdravnika rešilne postaje, ki je dal ' odpeljati prostitutko v mestno bolnišnico. Njeno stanje je zelo nevarno.
Dopisi
Slovenska Čitalnica v Vrtojbi priredi v nedeljo, dne 9. januarja 1921, Jurčič-Čcanlkovo narodno igro v petih dejanjih s Domen«. Začetek ob 3 popoldne. Sodelujejo tudi goriški pevci.
Iz Libumife. Dovede j »e fe, mislilo da je fašistom cerkev kakor vragu kadilo. Ali, naš »fafc'o«, ki se fe ves mesec poraja, a ae še ni rodil, nas hoče uvcrfti. da ni tako. Na božični ve£er je iprovi-odbor« fZuban
voda, ki je opania kurjača po obrazu in po ro-i fnrm., 0d^0r:	j* Von*n<i). *****
kab. Težko oparjenega kurjača so prepeljali% tu- i ^^ da Poznal,	da nameruWo .neitadjanski
kajšnjo mestno bolnišnico, kjer «> ga sprejeli v IX.! e!Cme^	f\\ ^ :co*
oddelek. Njegovo stanje je nevarno.	ZIOM fc"C nCa	^ *» ^omat^f) ui
Kokoši Lo zajce fe kradel. Včeraj so aretirali kr.
Uradne vesti
Lovske pulke dovoljene. Generalni civilni, ko-rniaarrjat razveljavlja delema ustavitev veljavnosti orožnih irstov in dovoljuje do 15. t. m., t. j. do dneva, ko *e lov zapre, nošnjo pušk in drobne municije (s šibrami) za izključno lovsko rabo. — Trst. 6. jan, 1921,
Povprečni tedenski strožki družine, obstoječe iz 2 odraslih in 3 otrok. Tržaški noagistratni stati-stični urad je izračunal imenovane stroške v mesecu decembru 1920 kakor sledi: krulia 10 kg po L 088 v znesku L 8*80, 3'33 odstotkov (vseli stio-ikov; riza 2*5 kg po L 2 20 v znesku L 5*50, 2*08%; testenin 1*6 kg po L 1*90 v znesku L 3*04, V15%; krompirja 3 kg po L 0'80 v znesku L 2*40, 0'91%; suhega iiiola 0*5 kg po L 3*20 v znesku L 1'60; 0*61 %\ zelenjave 4 kg po L 1'70 v znesku L 6'80,
da prosi zato, naj se odreče vsake cerkvene sve
stražniki v gostiini, fci .e nahaja v 'IliTi^lUario	W	P^'
št. 7. 33 letnega Lovrenca Marža, ker je hotel P™-	m ^
dati lastnici omenjene gostilne tri kokoši in štiri I t . ,	. ' _•	- ... ... . .
zajce. Stražniki so vprašali Marža, kje da je dobil L Tore,	cerkvena služba bc*a	na Božič (Natal,
it,..	i	.. ,« tu! t fmmano) se smatra za provokacijo! Uboga Lii>ur
kokosi tn zaice, nakar nm te odgovoru Marž, da . .. . . . , . , . , T. . .
jih je ukradel v nekem dvorišču pri Sv. Mariji i ^ fe? "	^ Ž? U ^arn Arbe za cer
M', , . v . .	__, .,. , ' kevf Oni ista Italifam, kJ v oerkev spioh niso nik
agdalenj. Kokoši m za?ce ao mu zaplenili, njega . .	. T; '.-i ^	- * i
dar hodili — in ki so bil v ča*u vojne tako ognjeviti Italijani, da niso svojim bratom vjetnikom, ho teli nuditi nikake pomoči, govoreč, da so »traditori deIl'Austria<', pač pa so jtat obilao potaagali naii rodoljubi iz Jagosleveaske aolidarsostif
DoŠel je Božič in nafi župnik »e ni nimalo oziral na nfihove pretnje, marveč ee Je v jutro vršila svečana »zoraica« s hrvatskim peratkjem »studiato et preparato »eccndo il programa«. Fašisti so v noči pijančevali (da ohladijo svojo žalost na preliti bratski krvi) in so zato zcrnico — prespali. — Ko se je imela darovati dnevna mala, sta prišla dva karabinerja k župniku v cerkev, a pred ccrkvijo se je zbrala peščica feširtor, oborožena » palicami, s kapetanom karabinerfev. Po dolgem prerekanju je župnik (da se izogne moLe&ju službe božje) zadovoljil želji 4a i« sreSacitic favil vernikom, da se bo darovala tiha maš^ kj sa je iavrčila brez incidentov.
Naslednjega dne pa je bil župnik na »prehodu napaden od teh zlikevcev, ki »o mu zagrozili z ročno bembo! Krasen red vlada v deželi fašistov.
Poživljamo naša dekletu, f« wladeniče, naj ne zapuščajo avefa cerkve. narveS naj goje v nji pe-vano'e po starem običefu, «a asm bodo svečanosti čim lepše ter da ItalijaA!. doiii semkaj, da nas civilizirajo, ixpr«vidiJo* 4* nimafo nič opraviti v naši cerkvi.
Interesantno fe, ua je v tužnih doeh bratomorne vojne na Reki neko cirkvfčno gledališče prirejalo nemoteno dnevno in nočne predrtave ob največjem veselju vojakov fn civilistov, ki so došli semkaj, da se — prehranijo.
so pa zaprli v zapor v ulici Corcmeo.
Vojak v smrtni nevarnostL Včeraj zvečer ai je
zakuril vojak Donato Bon gi o vani v svoji sobici peč z ogljem ier šel nato k počitku. Oglje, ki je tlelo, je kmalu napc-lnilo vso sobo s plinom. Prava sreča je bila, da je vstopil čez eno uro v sobo Bongio-vanijev prijatelj ter ga rešil gotove smrti v plinu. Bcngiovani je ležal na postelji že v nezavesti. Njegov prijatelj je nemudoma pozval zdravnika rešilne postaje, ki je dal odpeljati Bongiovanija v mestno bolnišnico, ker so ga sprejeli v I, oddelek. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Nogo si je zvil. 523etni Josip Durek, stanujoč v ulici Torre bianca št. 26, je bil včeraj ves dan »v rožcah«. Ko je šel po ulici Nuova, ie tako ne-rrečno padel, da si je pri tem zvil desno nogo, Noki mimoidoči gospod, ki je to videl, je stopil bližnjo lekarno ter telefoniral na rešilno po&tajo po zdravnika, Dospevši zdravnik fe dal odpeljati Dureka v mestno bolnišnico, kjer so ga »prejeli v IX. oddelek.
Ker je dražil mačko. Včeraj popoldne je prišel iskat pomoči na rešilno postajo 16letni restavracijski natakar Mihael Stauf- f u«iužbcn v restavraciji »Volti d» Chiozza«. Prišel si je zdravit rano, ki jo je imel *ia levi roki. Na zdravnikovo vprašanje, kje da je dc-bil rano, je odgovoril Staufel. da jc dražil neko mačke, katera se je zapodila vanj in ga ugriznila v roko. Zdravnik mu je izpral in zavezal roko ter ga nato po&Ial domov,
PoizkuŠen samomor prostitutke. Svoj čas je zahajal k prostitutki Mariji Kika.?, u službeni v tolerančni hiši v ulici del Fortino št., 9, neki mladenič, v katerega se je prostitutka v.aljubila. V kratkem času sta postala zelo intimna prijatelja. Mladenič jc obetal Kikasevi, da jo v kratkem refci iz mo-
mo šibko povpraševanje. Zvišanje od bitka pri plačevanju uvozne carine v Italiji ne pride v poštev za lesno trgovi? no, ker se jugoslovenski in čehosloven? ski les uvaža brez carine in je avstrijski les podvržen samo prav neznatni carini (Fried).
$9
ii
HT ie izšel ^
Cena 3.— L. Dobiva se ga v tiskarni Edinost in v knjigarni J. Štoka v Trstu
Za tiskovni sklad „Edinosti"
Ceh je ves Gorup, ker grda sraka Šoji vzela 100 lir je ta spaka. Vendar si pusti >ih vkrasti rad Ker s tem se pomnoži tiskovni sklad.
Zbrali so štirje v Postojni tisočak, da vedla bo Edinost, kedaj prišla Postojna iz dežja jc pod kap.
(1003 L, 5 frankov = L 8*60, 1 dinar = 75 cent., 8 prepeč, kron = 40 cent.)
Dosedaj izkazanih L 31.879'74; v današnjem izkazu L 1112*75. Skupno L 32.992*49.
Borzna	porožila,	
		
V	Trstu, 7. Januarja	1921.
Jadranska banka		390
Cosulich		489
Dalmatia		395
Geroliintch		1900
Libera Trieit.aa		675
Uovd		1890
Lussmo		2100
^lartinollcb		320
Oceanla		458
Premuda		500
Tripcovich		515
Anrpclea		635
Cement Dalmatia		380
Cement Spalato		395
Tnfa valut« na tržaškem trgaš
V Twtu, 7. januarja
1921.
Neprepečatene kron«	4*75—	- 5'—
avstrijsko-nemške krone	4'50— 5*—	
čehoslovenske krono	32'-	- 32'50
dinaru	74*50— 74*75	
leji	15'-	- 36'—
marko	39*-	40 —
dolarji	2B'70— 2880	
Švicarski {ranki	440'	-442*
liancoiki franki	171'—-	.171*50
angleški funti, papirnati	104*-	-104*25
angleški funti, zlati	115*-	■116'—
rubli	15'-	16'—
napoleoni	92*-	93'—
ProštGuoI]M sadna Ms nepremičnin.
Pri okrajnem sodišču v Ix>gatcu so po proSnJ lastnika Matije Zagoda, v Ameriki, zastopanega po Josipu Lapuh, na prodaj po javni dražbi tledečo nepremičnine, za katere so s c ustavile pristav-ljene izklicne cene in ticer:
1)	Stavbišče pare It 52 z hi?o in hlevom 23 Izklicno ceno 16 000 L.
2)	Stavbiičc pare. št. 293 kozolec za izklicno ceno 300 L.
3)	Gozd pare. št. 35I,'963-35L974 73 a 65m2 za Izklicno ceno 3000 L.
4 Gozd pare. št. 390 187 v Tolstemvrhu 72 a 75ma izklicno ceno 2000 L.
5) Gozd pare. št. 996/J35 v Požgancm 2 ha 8 a 45m3 izklicno ceno 2100 L.-
C) Gozd pare. Št. 996/683-93 i n 7 vrh Tolstek-avrlia 21 a izklicno ceno 350 L.
7)	Travnik pare. št. 380 v Ojstremvrhu 28 a 31 m* izklicno ceno 260 L.
8)	Travnik pare. št. 390 pri JogaSkein poiju 35 a 02 ma izklicno ceno 380 L.
9)	Travnik pare. it. 441 pri kosovi ccsti G7 a 04 m* izklicno ceno 350 L.
10)	Travnik pare. fit. 767 obsega 9 a 07 m* izklicno 60 L.
11)	Travnik pare. it. 717 Pleterni!; T3a 0f»mJ za izklicno ceno HOO L.
12)	Travnik pare St. 762 v obsegu 10 a ? m" a izklicno ceno 180 L.
13)	Travnik pare. št. 164/2 v obsegu 41 a 29 m* za izklicno ceno 650 L.
14» Travnik pare. št. 1711/2 v obsegu 43 a 21 m* za izklicno ceno 450 L.
Ponudbe pod izklicno ceno so ne sprefemafo. Na posestvu ostanejo eavarovalnim upnikom njihorve zastavne pravice brez ozira na prodarno ceno.
Dražbemo tekupilo je založiti pri sodišču. Dražba se bo vršila dne 22. januarja 1921 dopo» ludne ob 10. ori v DoL Logatcu, hita »f. 27.
Dražb ene pogoje je mog če vpogleda! i pri poJpi-sanem sodišču v Logatcu, coba it. 5,
Okrajno sodišče v Logatcu
dne 31. decembra 1920.
Nada Nekermann Ernest Schobert
dipl. inienir poročena Trst-Gradee, 6. Januarja 1921
(21)
Inserinijte v „Edinosti"
PODLISTEK
TUJINEC
Danilo Siraunović.
j In kakor smešek na ustih ... A kje ste bili vi le- jo — niti sama ' daj?!
<44)
t!
Prcsitn vas, ne opominjajte Uga — že vem —
—	D»>brol Hotela sem samo, da veste tudi to, i.xkaj d£ jo	v bolnišnici, med živKenjem in smrtjo — in da no boste mitKli, da smo me čemu krive, ampak. *,
Beatiica jc morala prekiniti svoje tolmačenje, Lcr je Stanko vakU^nil tako bolestno, da sc ga je u-milih, obmolknila, vzdihnila, in potem še Ic zajela zopet s pripovedovanjem.
—	In vje jo bile tako do tistega <£ae, ko je odšla k cigancni, ki so, na nesrečo, v drugič prišli ■7 Ljubeč. Mi smo mislili, da jemlje za ialo -.jc. Kar je bili, dečim .ji ugaja, da ji prerokujejo, p. \ecleli smo, da j« bla radi tega. Se bolje »mo .ee uverili. da je tako, ko se je povrnila mirna in Je veseleja; začudili sir o se le, da je š!a preti svoji navadi tak zgodaj k počitku.
Bcit^ca so je jela. zopet \ znemirjati, ker je takoj ■za tem vr-kliknili hudo:
—	Ah, kaLo lepa se mi je ^dela lisiega večerat morete si misliti, kako blesteče so ji bilo oči
To pot je Stanko ni prekinil, man*eč je privzdignil glavo počasi, pod vtisom teh besed in tega • grajanja ter gluhe tišine, ki je nastala za tem v "'"s c j hiši ia povsodi okoli nje. Povzdignil še oči in zapazil pred /eboj solzni obraz in karajoči Bea-tričin pogled, kakor da čoka odgovora ali kakega opravičevanja.
On pa se jc nagnil, kakor da hoče prijeti njeno roko, ali premagal so fe fci Ulor.il v prejšnji položaj.
Pomislite le, kako nam je bilo, ko z-jutraj atsnio našle Made. četudš smo vstale za rano. Njena soba ie bila samo priprta, urejena kakor da niti epala ni, a nje ni bilo ne v Robi, ne v hiši... Nikjerl Nismo hotele napraviti brupa^pa smo začele mirno in oprezno izpraScvati Ijđft, ki pa arao vedeli nič povedati o nji... A na tali vražji Vilin vrelec nhš poaiislile nirmof...
Dan je bil jako mrzel, četudi je bilo malo vetra, pak emo v ograjačih hodile tudi po hfši. No, tudi njenega cgmjača ni bilo, in veselilo nas ie, da so je vsaj tega spentnila... Se le pod večer smo zagledala na dnu ulice gručico i ene k, £n zdelo sc je, da fo med njimi nekaka ciganka. Ko, hitro so sc raz tekle, in glejte, tudi ona je prišla sama domov, zamotana tako, da ji Je bilo videti Ie košček o-braza... Objele smo jo, poljubile, a tudi ekregale
ne vem je J a j, kaj smo ji rekle tedaj — ali, ko smo fa d<r edle v hišo in jo ^dcle v luči sveče..,
In tti je Beatrica cimolknila, kakor da se zgraža na tem, kar je ^'ideIa tedaf, fcs pokrila ei je oči.
Stanko je hotel zakričali In storiti nekaj, ni se pa drznil, da £)i kaj rekel, marveč je pogledal na Beatrice, ali je še dritala roko na očeh, in prsa in ramena eo *se ji tresla, in videio »e jc, kako se eili, da bi uduiila suni fok, ki fo je pretresal.
Zatem je pogledala r«2tivie«o ca okna, ki so zadnjikrat zablestela t topli Ini • solnca, kl se je spuščalo 2A Javoravo Laae. in nastal Je v sobi polumrak, V lati da«, ko je aaince sa&o, je akozi odprlo ckno zapihal mrzel vetu-2 ter tzačustel, pre-vra^ujoČ papirje aa mizi.
In ravno tedaf, ko £e ugaaiiia napadna m'etloba, je anela Bea trica roko z, eti :
Bila je v obrazu bi od t ia ccodra. a po vratu is ramenih je b>Io videti trar^o »ćrjene krvi. Vzkliknile smo ter o istopile zs. Mp od nje... prestrašene, ker nismo mogle verjeti, da je le ona! Toda, njene oči in njen sme«ek «o bili tako* minclega večera. Radcst in nekak timl&j ki sm« ii opažale na njenem obrazu, sta nas ialo presenetila, da bi so bile ekoro razveselile tudi mr, ako ne bi bila iz-prefcrorila a tako neoavaatrim glaeoea, da srre se »grozila, vide?, da je težko beiaa? Oaa pa je rekla tako čudno in zarislMc: - — Sledttjrč je moji«
H&U OGLASI
se računajo po ZZ stotlnk beseda — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Nojroanjia pristojbina L 4—. Kdor iiće službo plača polovično ceno.
Naprodaj imam 5 po 6 tednov starih čistokrvnih „Fermačev".
Ivan Mer ina
(20)	utitelj v Legah pr< Vipavi
D?. NRACEK LEOPOLD
ZOBOZRAVN1K
Trst, Corso Vlttorio Emanuele 111.24,1.
tpr«j«nta od 9-12 in od 15*1S.
Brezbolestno izdiranje zob, zlate krone, zl^ti mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriSkl in švicatski sistem
SLUŽKINJA, po i t en a in pridna, so i5Če. Dobra plača. Naslov pri upravništvu.	33
HIŠO s 5 prostori in 200 m-, na željo tudi več, pri postaji Sv. Ivan, se proda radi selitve pod zelo; ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava.	23
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Alberć Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga).	537
PRODAJALKA in kasarka manifakturae stroke, ki govori italijansko in slovensko, se išče. Ponudbe pod »Poitena«, če mogoče v italijanskem jeziku na upravo,	27
SLUŽKINJA za krčmo dobi takojšnjo službo. Naslov pri upravi.	28
KUPUJEM cunje in vreče. Moli no grande 20, Bibič.	3i
ČEBULČEK kakor tudi semena vseh vrat, prodaja tvrdka Sever & Komp.f Trst, uL MachiavelH Bt, 13.	29
ZELO INTELIGENTEN mladenič, 22 let star, s crednjeloUko maturo, popolnoma zmožen nemškega ia angleškega ter deloma tudi Halijan-ekega jezike, išče službo korevpondenla ali drugo, primerno svoji izobrazbi. Ponudbe pod »Hitra pomoči na upravo lista.	30
KRONE plača vedno par cent. več nago vsak drugi kupec, edinole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi tt. 3, telef. 3-29 (prej trg Bariera).
610
B. De Nosi i G. Sferzc
Mavricija Wackvltza nasledniki
Trst, lil Torre bianca 32. Telefon 29-83
Velika izbira majoličnifi in zdanili peči znamke „Premier* e' 01 o -skih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega žeieza razne velikosti, ražnjev in cevi za peči.
Cene zmerne.	(24

Ha proda] le v velikem prometnem kroju i
ustanovljena 1827, prenovljena 1911. LMobuo stanovanje, lepa prostorna skladiščn, velik« kleti pripravno za vinsko trgovino, zaloge piva in gostilniško obrt .Posestvu arondirano v dobrem stanju, lep vrt, prostorni hlevi in sprave. - Alojz Domlceij, Št. Peter na Kr.
00) _
oaiiHIBBHnMBHHHMMKI
Naročajte in Sirite „EDINOST" i
lil^iH^IlIBKIIHBlI^HIIHBliBHIIHimiiaMIIHBIIHIII

H BWS CUA DAMI/A ■ i c'Ue, Dubrovnik, Kotor, Kranj, ljub-____ ih&iHi#l\M DHrlllH ■ j Hana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo,
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro In M vloge pod najusodnejšimi pogoji. 1 M talk, Zadar, Zagreb, Trst, ©len.
Prevzema v$e bančne posle pod najugodnejšimi pogoji "Vf | Posloone zvszezvseml oečjlml Kraji v tu- in Inozemstvu