Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 19.
„NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20"—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
V Ljubljani, dne 1. julija 1931.
v
Cena posamezni številki Din t'50
XIII. leto.
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
O dvojnem zaslužku.
V Avstriji je stopilo v. zadnjem času pod pritiskom naraščajoče brezposelnosti in obče krize v ospredje vprašanje, kako odpraviti dejstvo, da posamezne osebe opravljajo dve ali več služb, in zanje prejemajo več plač. V državnem zboru so bili vloženi že zadevni predlogi in je celo vlada sama že sestavila načelni osnutek zakona, s katerim naj se to važno socialno vprašanje, ki je zaradi velike nezaposlenosti tako pereče, uredi. Tako je bivši kancelar dr. Ender izja* vil v narodni skupščini, da se viada pri proučevanju problema brezposeb nosti, ne bo izognila tudi nenavadno kočljivemu vprašanju takozvanih »Doppelverdienersjev«; trudi se pa, da najde rešitev, ki bo varovala zares upravičene interese in se ozirala na razmere v posebnih primerih, tako da bo z odpravo tega socialnega zla od* pomogla revščini brezposelnih.
Predlog poslanca dr. Otona Bauerja, ki poziva zvezno vlado, naj pred* loži narodni skupščini osnutek zakona o zaščiti delovnega trga, je bil sicer odklonjen, vendar je pa zbornica spre* jela sklep, da se postopanje vlade, ki pripravlja zakon o ureditvi razmerja oseb z dvojnim zaslužkom, odobri in se vlada poziva, naj osnutek čim prej predloži parlamentu.
K temu pripominja dunajsko uradniško glasilo »Reichsverband« na* slednje:
»Vlada in parlament sta torej sklenila, da rešita problem dvojnih in postranskih zaslužkov, ki je doslej tvoril samo predmet teoretičnih raz« prav, in da najdeta praktično rešitev. Kakor vsem drugim krogom prebivalstva, mora biti tudi uradnikom dovoljeno, da zavzamemo k temu problemu stališče, to tembolj, ker se po dosedanjem obravnavanju tega vpraša» nja zdi javnosti, da bo rešeno spet enkrat izključno na račun uradništva. Niti od daleč ne bomo poskušali za» nikati, da je neutemeljeno in nesoči» alno, če v času tako težke gospodar» ske stiske in pri vedno še naraščajoči brezposelnosti desettisoči ljudi prejemajo večkratne dohodke, to pa na stroške brezposelnih soljudi. Navzlic temu spoznanju, moramo pa že takoj uvodoma ugotoviti, da bo po potih, katera so se doslej uporabljala, težko najti zadovoljivo rešitev.
Predvsem se moramo pri razpravi o tem vprašanju osvoboditi osnovne zmote: ne smemo istovetiti javnih na» meščencev z osebami, ki imajo po več služb. Ni mogoče tajiti, da se v vsa» kem časopisnem članku, na vsakem zborovanju, pri vsakem pogovoru za gostilniško mizo in kjerkoli je pač go» vor o dvojnih zaslužkarjih, misli povs sod samo na državne nameščence in upokojence, ki baje odvzemajo ubogim brezposelnim kruh. V tem tiči težka osnovna napaka Pojem »dvojnega zaslužkarja« je treba pač razširiti.
Če samo površno pogledamo uslužbenske razmere pri različnih stanovih, opazimo prav povsod take pri» mere dvojne zaposlitve: zdravnik, ki je tudi uradnik, ki dopoldne predava na unive,rzi ali pa operira na kliniki, popoldne pa izvršuje zasebno prakso; urednik, ki dela zvečer v svojem ured» ništvu, kjer je stalno nameščen, med dnem pa deluje kot dopisnik raznih drugih listov; knjigovodja, ki je zapo» slen preko dneva v svoji poslovnici, ob večernih urah in ob nedeljah pa dela pri več drugih tvrdkah, katerim se ne izplača, nastaviti lastnega urad» nika, in jim vodi knjigovodstvene po» sle in sestavlja bilance — mar niso vsi ti prav tako »dvojni zaslužkarji«
kakor javni nameščenci? Treba je pa, če hočemo biti pravični krog še bolj razširiti, da pokažemo, kako je res» nično, potencirano dvojno in postran» sko zaslužkarstvo razvito šele prav iz» razito pri drugih poklicih: pri trgov» cih, ki jim ni dovolj eno podjetje, temveč ki si ustanavljajo mnoge podružnice katere jim zagotove večkratne dohodke, dalje pri tistih trgovcih, katerim žene in otroci pomagajo v podjetju in s tem odvzemajo brezposelnim zaslužek. Kako je pa pri kmetih, ki po svojih zastopnikih prav po» sebno krepko nastopajo proti ljudem z dvojnim zaslužkom kar so po nji» hovih mislih zgolj uradniki in upoko» jenci? Mar na kmečkem posestvu ne delajo vsi družinski člani od sedem» letnega pobiča do sedemdesetletnega starca, to pa samo zato, da prihranijo izdatke za tuje delovne sile in s tem dvignejo dohodek gospodarstva?
Že teh par primerov zadostuje kot dokaz, da je dvojno zaslužkarstvo prav povsod doma, in da je napačno in samo hlimba, če ga iščemo le pri javnih uradnikih. Iz tega izhaja drugi sklep, druga zahteva, katero bomo s stališča javnih nameščencev zmerom poudarjali in morali poudarjati:	če
vlada, kakor je zvezni kancelar napovedal, išče tod rešitev, potem le po-benega polovičarstva, le ne omejitve na posameznike ali na posamezne sta» nove, temveč lotimo se dela na vsi črti! Potem ne smemo dopustiti take rešitve, da vzamemo aktivnemu urad» niku s 300 šilingi mesečne plače ali pa ubogemu upokojencu z 200 šilingi po» kojnine, njegov borni postranski zaslužek, osebe pa, ki iz dvajset in več virov prejemajo dohodke — en sam pogled v adresar zadostuje, da vidimo, da ta vrsta tudi v Avstrij uspeva —-obvarujemo. Gospodje narodni poslanci bi morali imeti tudi pogum, da sami z dobrim vzgledom prednjačijo in bi se morali ves čas, dokler izvršujejo svoj poslanski mandat, odpovedati svoji plači — pa naj so že v javni ali zasebni službi. Prav tako bi po» stala mnoga dobro plačana mesta v zavodih za socialno zavarovanje, v or» ganizacijah, zadrugah itd., prosta za brezposelne, če ne bi tudi narodni po» slanei tako radi opravljali obenem več poslov. Najvažnejše bi bilo pa tu, da se predvsem lotimo tistih dvojnih za» služkarjev, ki dvakrat samo — prav za prav večkratno — »služijo«, ki pa ne delajo tudi dvakrat kakor drugi. Treba bi bilo pozdraviti tako razlikovanje. Tu bi zajeli predvsem tisti krog bančnih ravnateljev in takozva» nih »vodilnih funkcijonarjev« vseh vrst, ki zasedajo na tucate mest v upravnih svetih raznih podjetij, o ka» terih često prav nič ne razumejo. Nji» bovo edino »delovanje« je v tem, da od časa do časa pridejo na občne zbo» re. Svojih, vseskozi sijajno nagrajenih, poslov že iz gole telesne nezmožnosti ne bi mogli opravljati. Tudi tu bi mogli dati politiki dober vzgled. Znano nam je, da sede v neki deželi odlični politiki vseh strank v upravnih svetih premnogih delniških družb, od katerih vsake prejemajo tantijeme po 12.000 do 14.000 šilingov na leto. Če bi tudi take primere zajeli, ne bi bilo pomagano le brezposelnim, temveč bi se obenem dosegla tudi znatna razbremenitev narodnega gospodar» stva.
Pri obravnavanju tega vprašanja je pa treba glede javnih nameščencev pomisliti še na nekaj. Kjer so javni uradniki in upokojenci zaposleni v postranskih službah, so to navadno le specialisti, katere zaposlujejo zaradi njihovih strokovnih sposobnosti, ki to
službo opravljajo zares le kot po» stranski posel in s tem le v skrajno redkih slučajih odvzemajo zaslužek brezposelnim. V večini primerov bi podjetnik itak ne najel nobenega stal» nega uslužbenca izmed brezposelnih, ker bi se mu to ne izplačalo, in ne bi razen tega na noben način hotel no» siti socialnih bremen, predpisanih za stalnega uslužbenca. Kaj naj res v času, ko se neprestano zahteva znižanje produkcijskih stroškov, z zako» nom prisilimo podjetnika, naj vajene» ga, cenejšega delavca odpusti in najä» me dražjo, zato pa počasnejšo, oziro» ma manj zanesljivo delujočo delovno moč? Praktična posledica prepovedi dvojnih in postranskih zaslužkov bi prinesla težka razočaranja, ker le zelo majhen del državnih upokojencev, ki so v zasebnih službah, sprejema več kot T00 šilingov mesečne pokojnine.
Če se pa namerava s temi ukrepi onemogočiti samostojni zaslužek tudi ženam, ki delajo poleg svojega moža, ne smemo tu razen vsega drugega prezreti tudi moraličnih posledic. Mnoge ženske se bodo rajše ločile, nego da izgube svojo službo. Mar hočemo
DR. A. L.:
Disciplina sodišča po
Po § 193. uradniškega zakona izrekajo disciplinske kazni samo pri» stojna disciplinska sodišča na podlagi predpisanega postopka. V § 195. urad» niškega zakona je pa določeno, da so disciplinska sodišča: upravna sodišča in - državni svet. Upravna sodišča so disciplinska sodišča I. stopnje, držav» ni svfct pa v nekaterih primerih prve in poslednje, sicer pa disciplinsko sodišče II. stopnje.
Po § 198. uradniškega zakona so za tiste civilne državne uslužbence, za katere obstoje (oziroma prav za prav. so obstojala do 31 marca 1931.) v posebnih zakonih določena in ustanovljena posebna disciplinska oblastva še nadalje pristojna ta oblagtva, navzlic določbam, katere smo spredaj navedli. ‘Isti § 198. v nadaljnjem še določa, da je tudi pri teh posebnih disciplinskih oblastvih postopati po disciplinskih predpisih novega urad» niškega zakona, če bi predpisi poseb» nih zakonov glede postopka ne zado» štovali.
Taka posebna disciplinska oblastva postoje v glavnem Za nekatere stroke državnih uslužbencev, ki so kolikor toliko po vojaškem vzoru arga» nizirana. N. pr. za organe finančne kontrole, za varnostno stražo, za Žan» darmerijo itd. Za te stroke tedaj po določilih novega uradniškega zakona poslujejo v disciplinskih zadevah še naprej ta posebna oblastva.
Ostala disciplinska sodišča, kate» ra so bila za poedine resorte ustanov» Ijena s posebnimi zakoni, kakor n. pr. za finančno stroko, ali za splošno upravo itd., so pa po nedvoumnem za-
nravno čuteče ljudi v bodoče siliti v konkubinat ali v § 144.? Kar se pa tiče žensk v javnih poklicih, zoper katere je naperjen v prvi vrsti napad, imajo na pokojnino, katero so si same pridobile, to se pravi: same plačale, enako pravico, kakor moški uslužbenci.
Še često bomo imeli priložnost, zavzeti k vprašanju dvojnih zaslužkarjev stališče, če ta problem ne bo tako kmalu odpravljen z dnevnega reda. V prednjih glavnih načelih smo hoteli samo ugotoviti: če se bo to vprašanje reševalo, se ne smejo urad» niki smatrati za državljane z manjši» mi državljanskimi pravicami. Idealno stanje bi pač bilo v tem pogledu in bo vedno tako, naj država svoje uradnike tako plača, da ne bodo prisiljeni pri» dobivati si z napornim postranskim delom tisto, kar jim primanjkuje za njihovo družino. Dokler pa država teh zadostnih sredstev nima, ne bo mogla nobenemu uradniku in upokojencu zabraniti, da si poišče delo, kjer upa, da ga bo dobil Ker tudi pripadniki drugih stanov enako mislijo, ne veru» jemo, da bi mogel v tem pogledu zakon kaj spremeniti.«
novem uradn. zakonu.
konskem besedilu s koncem marca t. 1. prenehala obstojati
Zanimivo je, da stoje nekateri upravni juristi na stališču, da so tudi po 1. aprilu 1931. v zadevah uslužbencev politične uprave pristojna še vedno disciplinska sodišča pri kr. banskih upravah, za finančne uslužbence (kolikor to določa zakon o organizaciji finančne uprave) so pristojna še ved» no disciplinska sodišča pri finančnih direkcijah itd. To stališče utemelju» jejo z določbo § 198. uradniškega zakona, češ da je ta disciplinska sodišča smatrati za »posebna disciplinska ob» lastva«, katera so ostala še naprej v veljavi.
Menimo, da je zakonodajalec zavestno rabil, razlikovanje v izrazih: disciplinsko oblastvo in disciplinsko sodišče. Ta pojma »sodfsca« in »uprav» nega oblastva« sta pa po svoji pravni vsebini kontradiktorična in se po na» čelih sodobnega državoslovja ostro izključujeta. Zato bi bilo strogo po besedilu novega uradniškega zakona treba tolmačiti predpis § 198. do» s 1 o v n o , ker ni nobenega povoda za drugačno razlago.
Nasprotno stališče je zavzelo že na primer tudi finančno ministrstvo, ki je izdalo navodilo, naj disciplinska sodišča pri finančnih direkcijah še na» dalje poslujejo kakor doslej.
Zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšno pravno naziranje bo osvojil državni svet v tem vprašanju, za katero je po § 200. uradniškega zakona pristojen, da v slučaju spora odloča Čim državni svet svojo odločbo izda, jo objavimo v našem listu.
J. S.:
Zadružništvo Jugoslavije.
Koncem leta 1930. so bile včlanjene v Glavnem savezu zadružnih zvez v Beogradu sledeče zadružne zveze:
1.	Savez nabavljačkih zadrug dr» žavnih uslužbencev, osnovan 1. 1921., s 35.570 člani v 114 zadrugah z vpla» čanimi deleži 75,885.482 Din. Fondi znašajo 169.210 Din, a skupni kredit 44,578.610 Din V tem savezu so včla» njene: naša nabavljalna, ljubljanska in mariborska kreditna zadruga ter naše najmlajše stavbne zadruge.
2.	Glavni savez srbskih zemljo» radničkih zadrug, osnovan leta 1895.,
s 100.280 člani v 2230 zadrugah z vplačanimi deleži 4,682.091 Din in članskim jamstvom 66,305.000 Din. Fondi zna» šajo koncem leta 11,902.326 Din in skupni kredit, ki ga uživajo vse zadru» ge, 55,047.150 Din.
3.	Savez zdravstvenih zadruga v Beogradu, osnovan leta 1921. Ima 15 000 članov v 47 zadrugah s 315.215 Din deležev. Fondi znašajo 1 milijon 688.055 Din in kredit vseh zadrug 1,426.994 Din.
4.	Središnji savez hrvatskih seljač» kih zadrug v Zagrebu, osnovan leta 1910., z 22.646 člani v 323 zadrugah s
Stran 2.
»NAS GLAS«
Štev. 19,
Poslopje
„Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev“ Mariboru, Rotovžki trg. (V prihodnji številki objavimo še sliko prodajalnice te vzgledne zadruge.)
472.875 Din deležev. Fondi znašajo 531.025 Din in skupni kredit zadrug 3,261.434 Din.
5.	Zadružna zveza Zagreb osno= vana leta 1920 , z 9892 člani v 99 zadrugah in 119 000 Din vplačanih deležev. Fondi znašajo 174.031 Din in skupni kredit 12,194.665 Din.
6.	Zadružna zveza Ljubljana, osnovana leta 1899., s 127.000 člani v 578 zadrugah in vplačanimi deleži 1,520.087 Din. Fondi znašajo 232 milijonov 863 279 Din in kredit vseh zadrug 55,596.279 Din.
7 Zveza slovenskih zadrug Ljub= Ijana, osnovana leta 1927., združena z bivšo Zadružno zvezo Celje, ki je bila ustanovljena leta 1853., s 63.000 člani v 365 zadrugah in vplačanimi deleži 348.460 Din. Kredit znaša 21.852.637 dinarjev.
8.	Savez stavbenih zadruga Ljub» Ijana osnovan leta 1925., s 480 člani v 10 zadrugah.
9.	Savez hrvatskih seljačkih za» druga v Sarajevu, osnovan leta 1929., s 13 800 člani v 95 zadrugah in vpla» čanimi deleži 72.750 Din in kreditom vseh zadrug 4,461.882 Din.
10.	Savez srbskih zemljoradničkih zadruga Sarajevo, osnovan leta 1912., z 10.270 člani v 121 zadrugah in vplačanimi deleži 513.000 Din. Fondi zna» šajo 407.530 Din in kredit vseh zadrug 11,575.120 Din.
11.	Zadružni savez Split, osnovan leta 1907., z 32 696 člani v 197 zadru» gah z vplačanimi deleži' 629.000 Din. Skupni kredit znaša 10,357.000 Din.
12.	Zemljoradnička centralna kasa Novi Sad, osnovana leta 1927., z 10.000 člani v 114 zadrugah in vplačanimi de» leži 407.000 Din. Fondi znašajo 325.020
Din in kredit vseh zadrug 25,868 504 dinarje.
13 Banatski savez srpskih zemljo» radničkih zadruga Veliki Bečkerek, osnovan leta 1922., s 1692 člani v 82 zadrugah s 281.800 Din deleži. Fondi znašajo 388.149 Din in kredit zadrug 8,430.096 Din.
14. Zveza gospodarskih zadrug Ljubljana, osnovana leta 1919., s 23 tisoč člani v 154 zadrugah s 3030 Din deležev. Fondi znašajo 4680 Din in kredit zadrug 5938 Din.
15. Savez srpskih zemljoradničkih zadruga Novi Sad, osnovan leta 1928., ki ima včlanjenih 210 zadrug s 359.409 Din deležev in katerih kredit znaša 8,977 724 Din.
16.	Središnji savez čehoslovaških zemljoradničkih zadrug Novi Sad ima včlanjenih 37 zadrug s 1700 Din deležev in kredit zadrug znaša 12.877 Din,
17.	Zadružna matica Split, osnovana leta 1929. Ima včlanjenih 68 zadrug 92 250 Din deležev in kredit zadrtfg' znaša 1 551.170 Din.
Po členu 8., točka 2. a) zakona o splošnem davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922., oziroma po čle» nu 159.” finančnega zakona za leto 1926./27., so oproščeni davka na po» slovni promet poljedelci glede prometa z njihovimi osnovnimi proizvodi ter nabavljalne zadruge državnih nameščencev glede prometa s svojimi člani.
Iz tega je razvidno, da imamo v naši državi 17 zadružnih zvez z revizijsko pravico, v katerih je včlanjenih 4844 zadrug. Trije savezi s 315 zadrugami niso objavili števila svojega član» stva, ostalih 4529 zadrug pa je imelo koncem leta 1930. 465.326 članov. Ako vzamemo v poštev še število članstva, ki ga trije savezi niso prijavili, imamo v naši državi okrog pol milijona ljudi članov zadrug, kar znači, da si je za» družništvo, in to v kratkem času, osvojilo široke plasti naroda kar nam potrjuje, da je bila ideja samopomoči za naš narod velik blagor in da si naš narod obeta od zadružne ideje ustva» ritev solidne gospodarske podlage. Pri» pomniti moramo, da državni uslužbenci v zadružnem pokretu nismo rav» no na zadnjem mestu, čemur moramo zopet iskati vzrok v tem, da to osobje uvidi velik pomen zadružništva in je uverjeno, da se bo moglo edino na ta način uveljaviti kot resen in pomem» ben gospodarski faktor v narodu in državi	(»Zadrugar«,	Ljubljana).
Dalje določa drugi odstavek § 14. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija 1930,, da se poljedelec z uredbami po § 1 , odst. 2. tega zakona nikakor ne sme označiti za plačnika skupnega davka za njegove osnovne proizvode, da ostane torej tudi pri skupnem davku oprostitev poljedelcev glede prometa z nji» hovimi osnovnimi proizvodi po že na»
vedenem členu 8., točka 2. a zakona o splošnem davku na poslovni promet v veljavi, in končno prihaja v poštev še določilo točke 7. člena 14. uredbe z dne 14. marca 1931. A. P. št. 16.100, po katerem ni pri uvozu plačevati skupnega davka na blago, ki ga nepo» sredno uvozijo kmetijske zadruge, od» nosno na blago, katero uvažajo nabavljalne zadruge državnih uslužbencev ali njih zveza za potrebščine svojih članov.
Na podlagi teh zakonskih določil reklamirajo tako točilci vina pod vejo kakor tudi nabavljalne zadruge držav» nih nameščencev oprostitev od skup» nega prometnega davka na vino zase, in sicer prvi iz razloga, ker spada vino brezdvomno med osnovne proizvode poljedelca in je promet s takimi pro» izvodi prost skupnega prometnega davka, nabavljalne zadruge pa v glav» nem z argumentacijo, da bi bile z ozirom na točko 7. člena 14. uredbe z dne 14 marca 1931. O. P. št. 16.100 oproščene plačevanja skupnega prometnega davka na vino, če bi uvažale vino iz inozemstva in tedaj logično ne morejo biti na slabšem, če kupujejo vino v tuzemstvu.
Priznati moramo, da govore prav» kar citirana zakonita določila na prvi pogled v prid naziranju točilcev pod vejo in nabavljalnih zadrug; če pa temeljiteje analiziramo določila zakonov o splošnem in skupnem prometnem davku ter upoštevamo medsebojno zvezo teh določil in bistvo skupnega prometnega davka sploh, pridemo do zaključka, da je tako naziranje točil» cev pod vejo kakor nabavljalnih za» drug nepravilno ter da nasprotuje za» konitim določilom o skupnem pro» metnem davku, kar je razvidno iz naslednjih pravnih razmotrivanj:
Z zakonom o skupnem prometnem davku z dne 12. julija 1930. ni zakon o občem prometnem davku z dne 31. januarja 1922. razveljavljen, ampak samo dopolnjen in deloma izpreme-njen in veljajo tedaj določila prvega zakona še dalje, kolikor — po pravnem načelu lex posterior derogat priori — ne nasprotujejo novemu zakonu.
Po § 14., prvi odstavek, zakona o skupnem prometnem davku so dolž» ne plačevati ta davek brez ozira na kakršnekoli ugodnosti ali oprostitve, predvidene v zakonu o splošnem dav» ku na poslovni promet, vse tiste ose» be, ki bodo v uredbah (§ 1., odst. 2.) o skupnem davku navedene kot' plač» niki skupnega davka.
Uredba, o kateri je tu govor, je izšla pod O. P. št. 16.100 z dne 14. marca 1931. Treba tedaj predvsem ugotoviti, kdo je v ti uredbi določen kot plačnik skupnega prometnega davka na vino.
Odgovor na to nam da številka 137. tarife skupnega prometnega davka, ki je po členu 1. uredbe sestavni del te uredbe, namreč: »kupec, ko pla»
Fin. svetnik Ivan Ditz:
Iz trošarinske prakse.
Ali so nabavljalne zadruge državnih uslužbencev in točilci vina pod vejo zavezani plačevati skupni prometni davek na vino?
V. G. Calderon:
Če se mrliči vračajo . ..
(Peruanska zgodba.)
Čisto nenadoma, ko ni bil prav nič pripravljen na to, mu je smrt iztrgala než» no ljubljeno ženo. Gonzalo Avendano je osupel prisluhnil, ko so Indijanci pričeli peti mrtvaške pesmi. Motili so mlado go» spodarico v snu .. ,
Obotavljaje se mu je starec z redko brado, ki je bil že od časov deda Dona Gonzala vedež in vrač na haciendi, po» nižno pokazal lamo, ki so jo na dvorišču tepli. Indijanci so bili žival, ki naj odnese z vijolično volneno vrvco na hrbet ji pri» vezana oblačila pokojne na snežene vrhove And. Samo na ta način bo umrla gospo» darica očiščena grehov, samo tako se re» šijo preživeli zlih očesnih bolezni.
Kakor da se je prebudil iz sanj, je Don Gonzalo srdit ukazal, naj prikličejo žival nazaj. Prekasno! Že je lepa lama plezala po strmi gorski stezi. Tedaj je se» nor Avendano prepodil sluge z bičem iz hiše in ostal je sam z umrlo. Njen obraz je postajal vse bolj voščeno prozoren.
Čez nekaj ur so prišle žene»žalovalke s haciende in prinesle cele gore snežno» belih tuberoz. Oblekle so Dono Hortenzijo v samostansko haljo tretjerednic, posta» vile ob strani koruzne storže in vrče na» polnjene s chicho, da bi se umrla, ko se na drugem svetu prebudi, mogla okrepčati. Don Gonzalo ni imel več moči, da bi se tem znakom divjega praznoverja uprl. Kdo
ve? Morda, če bi bili uporabili zelišča in kapljice, katere je v zadnjih trenotkih ponudil starec — morda bi bili še rešili Hortenzijo?
Počasi, kakor da hočejo dražiti člo» veka, so Indijanke opravljale mrliške ob» rede. Pod, katerega so sprva poškropile z žganjem iz sladkornega trsa, so posule nato s koruzno moko in s prav drobnim pepelom.
»Da boš videl, če se mlada gospa vrne!«, je zamrmrala ena izmed žensk, ki je znala malce španski.
*
Dvom je vzklil Donu Gonzalu v srcu. Se mar res duše umrlih vračajo? Vsi Indi» janci to zatrjujejo in stari, tisti prav stari pripovedujejo brez konca zgodb o razloč» nih stopinjah v pepelu kraj mrliških po» stelj. Zakaj neki se tudi ne bi? ...
Pomagal je Indijankam, da so končale svoje čudne obrede, in sam je zaprl vsa okna in vrata. Nato je šel po ogromnem hodniku starega dvorca, ki je stal še iz dobe, ko je bil Peru španska kolonija, v delovno sobo, kjer je nameraval prebiti noč. Indijanci so trdili, da duš, ki se vra» čajo na zemljo, ne sme nič motiti pri po» vratku.
Strahovita noč — solze in vzdihljaji. Prhutanje sov, ki so letale mimo okna, ali pa šum kril zgodnjih kondorjev, vse je vzbujalo v njem sanjarske privide. Proti peti uri zjutraj ni mogel več prenesti te bolečine. Oprezno se je splazil v dvorano in stopil na prag.
»Dios mio!« se mu je ječaje izvilo iz prs. V pepelu je bilo videti razločne sle» dove. Toda to ni bila oblika človeške noge. Prej morda sled lame ali kake druge živali...
Ledeno je spreletavalo Dona Gonzala po hrbtu. Divje je vlekel za bronasti zvo» nec, da skliče družino. Napol še v spanju, tresoči se od mraza, so zaviti v dolge pla» šče prihiteli. Toda nihče ni nič videl, ni» hče nič slišal. Brez dvoma, stari čarodej in vrač je hotel prikriti, ko se je nagnil globoko nad sledove, smehljaj, tisti bojaz» Ijivi in zviti smehljaj, katerega so občudo» -vanja vredni umetniki države Inkov vkle» sali svojim malikom. Še na kolenih je dvignil prazne oči k gospodarju in se za» klel, da ga ni človeka tu spodaj, ki bi mo» gel zatrdno povedati, kako hodijo duše; po navadi puste prav rahle sledove, kakor ptice. Ampak kdo bi le to vedel?
Don Gonzalo Avendano je preletel z l očmi mračna, zagonetna obličja Indijan» cev. Praznoverje ga je že docela prevzelo. Načrt je bil gotov. Mirno je zapovedal, naj lepo naprej strižejo ovce. Pogreb bo šele drugi dan. In ko se je znočilo, se je skril za staro vitežko opremo na prostor» nem hodniku.
Roke so se mu tresle. Nejasna nada se je porajala v njem, kakor je rasel na nebu krvavi mesec, ki je rdečil beli pepel. Čakal je dve uri, čakal še tri, trepetal ka» kor v mrzlici in z obema rokama si je stiskal čeljusti, da se ne bi slišalo, kako mu šklopotajo zobje. Kakšno nezaslišano tolažbo, kakšno nikdar spoznano nežnost bi mu prinesla duša Hortenzije!
Natanko ob petih, prav tedaj,' ko je ura v zvoniku na graščinski kapelici od» štela zadnje zvezde, katere je jutranja megla požirala, je zagledal nekaj, kar se je pojavilo na mračnem hodniku. Lama se je bližala, obstala za nekaj trenotkov brez življenja in nato naglo krenila k odprtim vratom dvorane.
»Hortenzija!« je zahropel Don Gon» zalo v brezmejni tesnobi. Žival je skočila nazaj, zdirjala po veži navzdol in hotela preskočiti vrtno ograjo. Čisto nagonski je Avendano potegnil samokres. Petkrat se je zabliskalo.
Poslednji soj bledega meseca je raz» svetljeval tajinstveno žival, ki je ustreljena ležala na tleh. Don Gonzalo se je bled kot mrlič približal. Z obrazom v izvotiem gla» vi lame je pod kožuhom ležal in še vedno krčevito z rokami stiskal noge živali mladi gospodar s sosednje haciendi, Miguel Flo» res, najbolj razupiti Don Juan vse okolice.
Senor Gonzalo Avendano je brez tož» ba kot dober sin Sierre s težavo zavle» kel mrliča k odru, na katerem je počivala umrla. Nato je prinesel veliko > štirioglato pločevinasto posodo, povsod razlil petro» lej — po tretjeredniškem oblačilu, po pe» pelu na podu — izpraznil vrče in jih na» polnil s petrolejem.
In Indijanci, med katerimi to noč nihče ni zatisnil očesa, so z bližnjih vzvi» šin, odkoder so se razlegali glasovi peru» anskih piščali, polni neozdravljive otožno» sti, z grozo gledali, kako je hiša, v katero so se vrnile duše, pogorela do tal.
yrjp
ča trošarino, prodajalec na veliko, ozis roma tisti, ki plača trošarino.«
Dalje se pobira skupni prometni davek na trošarinske predmete po § 5. zakona o skupnem davku na poslovni promet obenem z dotično državno trošarino in deli skupni prometni da* vek na trošarinske predmete povsem in v vsakem oziru usodo državne tros šarine, se predpiše in odpiše tedaj povsod tam, kjer se predpiše in odpiše ustrezna državna trošarina itd.
Skupni prometni davek na trošarinske predmete in torej tudi na vino, je tedaj neločljiv od državne trošarine in je potemtakem popolnoma izkljus čeno, da bi se državna trošarina predpisala in pobrala, skupni prometni das vek na dotični trošarinski predmet pa ne.
Obveznost plačevanja skupnega prometnega davka na vino je tedaj pri točilcih pod vejo in nabavljalnih zadrugah odvisna samo in edino od vprašanja, če obstoja za nje obveznost plačevanja državne trošarine na vino ali ne.
To vprašanje pa je tako za točilce pod vejo kakor tudi za nabavljalne zadruge izven spora.
Točilec pod vejo mora namreč vse vino, namenjeno za točenje, zatrošas riniti, ostalo vino pa se mu stavi za dobo dokler traja vinotoč, pod zapo* ro. Prav tako je izven debate, da so nabavljalne zadruge zavezane plače* vati državno trošarino na nabaljeno nezatrošarinjeno vino.
Čim pa je podana obveznost plačila državne trošarine na vino, je po* dana tudi obveznost plačila skupnega prometnega davka na vino ter ni do* pustna, oziroma predvidena v tem po* gledu nobena oprostitev niti izjema.
Odstavek 2. omenjenega § 14. za* kona o skupnem prometnem davku, ki govori navidezno za nasprotno stališče, ne izpreminja nič na obrazloženem pravnem položaju, ker ustanavlja, oziroma vzdržuje sicer za poljedelce oprostitev plačevanja skupnega davka na poslovni promet za osnovne proizvode poljedelstva, med katere spada
brez dvoma tudi vino, a kajpada samo tiste slučaje, kjer poljedelec ni obvezan v plačilo državne trošarine, ker je s tem podana eo ipso tudi ob* veznost plačila skupnega prometnega davka. Če torej prodaja vinogradnik svoj vinski prideik na običajni način (po 501 naenkrat, ali pa na svojem domu v vaseh v količinah najmanj po 5 litrov, v mestih pa najmanj po 10 litrov naenkrat), ga ne more nihče ter* jati za skupni prometni davek, ker tudi ne plača državne trošarine za pro* dano vino. Državno trošarino in s tem tudi skupni prometni davek mora pla* čati kupec vina. Vinotoč pod vejo pa ni več splošno običajna prodaja vina, ampak točenje slično kakor v gostilni, pri katerem je plačnik državne trošarine in s tem tudi skupnega promet* nega davka na vino, točilec pod vejo in nihče drugi.
Končno je pa tudi utemeljevanje nabavljalnih zadrug državnih usluž* bencev, češ, da bi bile z ozirom na točko 7, člena 14. uredbe na boljšem, če bi uvažale vino iz inozemstva, ker bi potem odpadel skupni prometni davek na vino, pravno neosnovano.
V smislu § 4. zakona o skupnem prometnem davku se plačuje namreč skupni prometni davek pri uvozu na carinami obenem in na isti način ka* kor ostale davščine.
Tudi tu je nesporno, da bo po* brala carinama poleg ostalih davščin tudi trošarino na vino. Čim pa pobira trošarino, mora pobirati tudi skupni prometni davek na vino, ker sta, kakor že spredaj razloženo, trošarina in skupni prometni davek na trošarinske predmete (in torej tudi na vino) neločljiva ter delita vedno isto usodo.
* V kratkem objavimo iz peresa istega odličnega strokovnjaka še več razprav o najvažnejših vprašanjih tro* šarinske prakse in zakonodaje. Opo* zarjamo na te temeljite članke naše bralce finančne stroke, pa tudi gospo* darske kroge, katerih se tičejo.
Op. u r e d n.
Vestnik.
Važno opozorilo. Z današnjo šte* vilko stopamo v tretje četrtletje 1931. Vsem cenj. gg. naročnikom smo prilo* žili položnice in jih vljudno prosimo, da obnove ž njimi naročnino za na* prej in nam nakažejo morebitne za* ostanke. Položnico dobi vsak; kdor ima naročnino plačano že za naprej, naj jo pridrži ali uporabi za to, da pridobi ž njo novega naročnika ali prispevek za tiskovni sklad. Poleg naslova smo danes označili vsem, ki so z naročnino v zamudi, z rdečilom vso* to, ki je na naročnini do 30. junija t. 1. še na dolgu Vse prizadete cenj. gg. naročnike najvljudneje prosimo, da nam te zaostanke nakažejo čim-
Josip Skalar, višji rač. svetnik v p.:
„Pohorski dom“ — nov dokaz stanovske zavednosti.
V nedeljo, 14. junija 1931., je bil za zeleno Pohorje lep praznik — otvarjala se je nova planinska postojanka, ponosni »Pohorski dom«, katerega je zgradila pod* jetnost mariborskih občinskih nameščen* cev, na čelu jim neumorni načelnik urada, nadsvetnik ing. Černe. Kakor lanske otvo* ritve »Jelovce« v Kamni gorici — doma, ki naj nudi magistratnim uslužbencem iz Ljubljane oddih in jim bo event. okreva* lišče —- tako sem se s kvartetom »Glas* bene Matice«, v katerem sodelujejo poleg mene trije ljubljanski magistratni uradni* ki, udeležil tudi tega slavlja mariborskih avtonomnih uslužbencev, ki je bilo zveza* no z redno letno skupščino »Zveze orga* nizacij občinskih uslužbencev in upokojen* cev dravske banovine«. In ni mi bilo žal! Videl sem iznova, kaj doseže stanovska zavest in vztrajnost in le želel bi, da bi se tudi državni nameščenci tako daleč po* vspeli, da bi i oni zgradili svoja okreva» lišča!
In kako so dobili mariborski občinski tovariši sredstva za izvedbo tega smelega načrta? Ustanovili so si stavbno zadrugo in z garancijo mestne občine mariborske so najeli primerno posojilo. In napravili so načrte, pa pri znancih in podpornikih do* bili razne potrebščine, da celo slike za* stonj in vstal je ponosni »Pohorski dom«, opremljen z vsem komfortom, mrzlo in
prej, če le mogoče v celoti ali vsaj deloma, ostanek pa drugi mesec.
Uprava.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so prispevali gg.: Jos. Jaklič, carinski upravnik v pok., Studenci, 25 Din; Ma* rija Hiibl v Kranju, Dolar Simon v Kranju in Jos. Volavšek v Mariboru a po 10 Din; Schmit Drago v Trebnjem in Jernej Petrič v Radečah po 5 Din. Najsrčnejša hvala vsem! — Uprava.
Nove naročnike za »Naš Glas« so pridobili gg.: Bernard Kovač v Celju 1, Ivan Keržan v Velikih Laščah 1, branjo Magdič v Ljubljani 1, Jakob Košir v Begunjah 1, Josip Hönigman
toplo vodo, vodovodom, splakovalnimi stranišči in hidranti.
Stavba je dvonadstropna, v pritličju zidana, slog gorenjski. Ima 4 kleti, večjo in manjšo gostilniško sobo, veliko kuhinjo ter 21 tujskih sob. Da celo temnica za lju» bitelje fotografskega sporta je na razpo* lago. Na podstrešju je skupno ležišče, tako da more tudi pri pri hudem navalu prenočiti v tem »Domu« mnogo obisko» valcev.
Z dveh balkonov, kakor tudi s fronte je krasen razgled na Dravsko polje, pa na slikovite Slovenske gorice, Haloze in celo na daljne hrvatske gore. V neposredni bližini žubori hladen studenček, z vseh strani veje pristen sveži pohorski vzduh, ki je v višini 1030 m že precej oster.
Toliko o »Pohorskem domu« samem, zdaj pa še kratko poročilo o otvoritveni slavnosti.
Že na predvečer so se pripeljali občin* ski uslužbenci iz Ljubljane (37), Celja, Ptuja in Trbovelj v Maribor, kjer je bil prisrčen sprejem in je izrekel dobrodošlico magistratni svetnik g. Rodošek. Potem pa z mestnim avtobusom do Reke pri Hočah in odtod peš za dobre pešce l1/« ure, za slabše komaj 2 uri do »Pohorskega doma«. Med šalami in dovtipi smo bili na cilju, da sami nismo vedeli kdaj in šele po* zdravni grom topičev nam je povedal, da stojimo pred ponosno stavbo, hotelom »Pohorski dom«.
Dodelitev sob je izborno funkcijoni* rala ter so mariborski tovariši gledali v prvi vrsti na nas, goste. Po kratki seji »Zvezinega« upravnega odbora je bila
RADION
PERE SAM !
Majdiča že zna to.
Mala Majdiča gre posebno rade sama nakupovati. Nedavno ji je hotel dati trgovec mesto Schichto-vega Radiona nekaj baje „prav tako dobrega ".Ali Majdiča s tem ni zadovoljna, ker se ona že spozna v tej stvari. „Jaz in moja mamica jemljeva samo Schichtov Radion; nekaj boljšega sploh ne more biti", odvrne ona trgovcu in vse žene v trgovini ji smehljajoč pritrdijo.
SCHICHTOV
!ÄDI0N
PERE SA M IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
v Kranju 3. Najiskreneje se zahvaljuje vsem tovarišem za podporo — uprava.
Samopomoč državnih nameščen* cev in upokojencev v Mariboru je od 1. aprila t. 1. do danes nudila prvo po* moč dedičem sledečih umrlih članov: 1. Čaks Jak., kap. v p. 1300 Din, ?. Raunicher Albertina, vdova po sodn. 1900 Din, 3. Keržič Ivan, poštni pod* uradnik 1900 Din, Šerban Štefan, davčni nadoficijal v pok. 1300 Din, 5. Mau* rič Jožef, šolski upravitelj v pok. 1950 Din, to so 3 slučaji B skupine in 2 slučaja A skupine. — Toliko v ved* nost, ker je odbor prav v zadnjih dneh razposlal čekovne položnice ter se člani naprošajo, da čim prej nakažejo prispevke. Vsi člani, ki zadnjih posla» nih položnic še niso poravnali, imajo skupno plačati za 10 slučajev B in 3 slučaje A, to je 46 Din. Vsa natanč* nejša pojasnila daje tajništvo g Franc Gregorič, Maribor, Tržaška c. 5.
Prvi prejemki novo postavljenih uradnikov. Po § 263. novega uradni* škega zakona prejemajo uslužbenci ob napredovanju še eno leto svoje dotedanje, stare prejemke. Pri tem je ostalo nepojasnjeno, da-li je postavitev uradniškega pripravnika na urad* niško mesto po § 12. uradniškega za» kona smatrati kot napredovanje v smislu § 263. uradniškega zakona in da=li obdrži v tem primeru novi urad* nik še eno leto dotedanje svoje, torej I
pripravniške prejemke. Na zadevno vprašanje gradbenega ministrstva je glavna kontrola na splošni seji dne 22. maja 1931. (št. 51.604) odločila, da se postavitev pripravnika na uradniški položaj ne more smatrati za napredovanje po § 263. uradniškega zakona. Zato v takih primeril pripada novo postavljenemu uradniku uradniška pla* ča od 1. dne prihodnjega meseca po nastopu službe (oziroma po napredo* vanju), kakor to določa § 30. uradni* škega zakona.
Uvedba pismenih skušenj na vse* učilišču. Na beograjski pravniški fakulteti bodo v prihodnjem semestru uvedeni pismeni izpiti iz vseh predmetov, ki pa ne bodo obvezni. Pismeno skušnjo bo po svojem preudarku predlagal za posamezno stroko dotični profesor. S tem naj se omogoči, da se semestri podaljšajo in da se olajša polaganje izpitov.
Brezplačno zdravljenje v zdravstvenih domovih. Po uredbi o organi* zaciji in področju higijenskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj se bo vršil odslej v zdravstve* nih domovih brezplačen bolniški pre* gled siromašnih oseb. Doslej so skr* bele za zdravljenje in za zdravila siromašnih občanov njihove občine, v bodoče bodo pa pri zdravstvenih do* movih, kjer postoje, poslovale poseb* ne brezplačne ambulance za reveže.
Našim naročnikom.
Naročnikom lista, ki so z naroč* nino v zaostanku, označuje uprava od časa do časa na naslovnem listku z rdečilom dolžni znesek. Mnogi zamud* niki ta namig razumejo in dolžno naročnino poravnajo Od nekaterih pa prejema upravništvo začudena, često užaljena pisanja, zakaj ta opomin, da so že plačali za tekoče leto, da niso nič več dolžni itd. Navadno se pa izkaže iz upravniških knjig, da izvira zaostanek iz prejšnjih dob, često da-
skupna okusna večerja, potem se je pa razvila prav prisrčna prosta zabava, delo* ma v obeh gostilniških sobah (v manjši, tkzv. »lovski« sobi in v »večji«), največ pa pri mizah na prostem, saj je bila noč topla in »milobe polna«. Več »govoranc«, petje kvarteta ljubljanske »Glasbene Ma* tiče« in recitiranje priložnostnih verzov pohorskega pesnika, mariborskega magi* stratnega uradnika g. Zorzuta, so nam kraj* šali čas. Vse je bilo sprejeto z veseljem in hvaležnostjo in petje je odmevalo še pozno v noč tja daleč po Pohorju, saj so zahtevali poslušalci dodatek za dodatkom. Predslavlje je bilo končano s starodavnim »povštertancom«, nakar smo si privoščili par ur počitka.
Že na vse zgodaj nas je zbudilo zlato solnce, pokanje topičev in smeh prihaja* jočih novih gostov. Pa saj nismo prišli na Pohorje spat! In tako smo vstali, pa se po zajtrku napotili do komaj deset minut oddaljene »Mariborske koče«, prej nemške postojanke, ali pa na razgledni stolp. Dru* štveni funkcijonarji in delegati so pa. med tem zborovali in reševali razna stanovanj* ska vprašanja.
Ob 10. uri je bilo pa zopet vse zbrano pred »Pohorskim domom«, saj se je začela njegova blagoslovitev in oficijelna otvori* tev. Blagoslovitev jc izvršil predsednik »Aljaževega kluba« v Mariboru, g. dr. Je* hart, ki je tudi bral sv. mašo. Prav pri* srčen in poljuden je bil njegov nagovor pri evangeliju, ki je izzvenel v željo, da si v »Pohorskem domu« krepimo dušo in telo! Pri maši je pel ubrano ad hoc se* stavljeni pevski zbor mariborskih magi*
leč nazaj, tako da se naročnik zaostanka že ne spominja več. Naše uprav* ništvo kar najskrbneje vodi vplačilne sezname, tako da so pomote po člove* ški previdnosti vsaj — skoro izklju* čene. Zato prosimo vse naročnike, ki so z naročnino v zamudi, da zaoslanke čim prej poravnajo, ker mora tudi uprava sproti plačevati stroške v ti* skarni in drugod. — Nedavno se je pa dogodil tudi slučaj, da je nek dolgoletni naročnik vrnil in ogorčen od*
stratnih uslužbencev Belarjevo »Mašo« in Riharjev »Pozdrav Mariji«, Matični kvar* tet iz Ljubljane pa je zapel iz Medvedove maše »Gloria« in »Benedictus«. Mogočno je odmevalo čez Pohorje: »Mir vam bodi«. Tudi navzoča godba je zaigrala nekaj pri* mernih komadov.
Po maši je otvoril novi dom v imenu predsednika nadsvetnika ing. Černeta pod* predsednik stanovanjske zadruge magi* stratni uradnik Brandner, ki je podal kra* tek historijat vse akcije ter je na koncu poudarjal, da »Pohorski dom« že iz prak* tičnih ozirov ni namenjen samo maribor* skim magistratnim uslužbencem, temveč vsem tistim, ki iščejo zdravja in razvedrila v svežem zraku. Po otvoritvi so častitali zadrugi podban g. dr. Pirkmajer, maribor* ski podžupan g. dr. Lipold, gg. dr. Rus, Šubic in Burger, kot zastopniki županov v Ljubljani, Celju in Ptuju ter zastopniki raznih korporacij in društev. Končno io g. Zorzut s svojimi izbornimi priložnostnimi verzi prispeval mnogo v razvedrilo navzo* čega občinstva.
Otvoritvi je sledil banket, na katerem so govorili podban g. dr. Pirkmajer, pod» župan g. dr. Lipold in mariborski magi* stratni svetnik Rodošek.
V ostalih prostorih ter okoli »Pohor* skega doma« pa se je razvila čisto nepri* siljena zabava, pri kateri je marljivo so* deloval ljubljanski kvartet »Glasbene Ma* tiče« v splošno zadovoljnost vseh gostov.
Le prehitro je prišel čas odhoda in številno občinstvo se je razkropilo po raz* nih potih v dolino, noseč seboj prelepe vtise tega pohorskega slavlja.
povedal list zgolj zato, ker je bila prb ložena tudi njegovemu izvodu — če* kovna položnica. Užaljenost v tem primeru gotovo ni upravičena. Saj ob četrtletju že kar v tiskarni vlože v vsak izvod lista po eno čekovno po= ložnico za poravnavo tekoče ali zaostale naročnine, ne glede na to, da-li je posameznik že naročnino poravnal, morda celo za naprej, ker je to tehnično težko izvedljivo. Sicer pa vedno uprava prosi izrečno v listu vse take naročnike, naj položnice, katerih ne potrebujejo, uporabijo prihodnjič, oziroma naj jih izroče tovarišu, ki še na list ni naročen in jih potrebuje. — Prednje smo smatrali za potrebno, da sporočimo vsem našim naročnikom s prošnjo, da ostanejo listu zvesti, mu pridobivajo novih naročnikov in po možnosti točno in vnaprej plačujejo naročnino. Izdajateljstvo ne prejema nobenih subvencij od nikogar in je na* vezano zgolj na dohodke od lista sa* mega.
Obleke kemično čisti, barva, pllsira In lika tovarna IOS. REICH.
Organizacijske vesti.
Društvo finančnih pravnikov v Ljubljani. Na izrednem občnem zboru dne 11. junija je Društvo finančnih pravnikov soglasno sklenilo, da se razide.
Razid društva. Društvo državnih nameščencev in upokojencev za poli* tični okraj Ptuj se je vsled soglasnega sklepa občnega zbora z dne 16. maja 1931. prostovoljno razšlo.
Razid društva. »Udruženje nižjih državnih uslužbencev v Ljubljani« se je po sklepu izrednega občnega zbora z dne 4. junija t. 1. prostovoljno raz* šlo, ker nima več pravne podlage za nadaljnji obstoj.
Članom »Dobrote«. Od »Dobrote« so umrli v letu 1930. ti-le člani: Ko* man Franc v Ljubljani (član skupine A) star 66 let, Kolb Franjo v Kranju (A in B), 52 let, Kolbe Franjo v Litiji (A in B) 73 let, Prosnik Ana v Mari*
boru (A in B) 47 let, Pišek Franc v Ljubljani (A in B) 69 let, Pernat To* maž v Mariboru (A) 46 let, Kunc Franc v Ljubljani (A) 75 let, Šega Francka v Radovljici (A in B) 64 let, Jereb Franc v Ljubljani (A in B) 69 let, Weber Cvetka v Ljubljani (A) 8 let, Kampjut Lavoslav v Ljubljani (A in B) 53 let, Lesjak Franc v Ljubljani (A) 58 let, Dovjak Ivan v Novem mestu (A) 61 let, Ferčnik Katarina v Laškem (A) 61 let, Weiss Ivan v Ljubljani (A) 41 let, Frank Drago v Ljubljani (A in B) 56 let, Muser Josip v Ljubljani (A) 56 let, Benkovič Josip v Celju (A in B) 29 let, Bezjak Anton v Ljutomeru (A) 48 let. Skupaj 19 članov, od teh 9 iz skupine B. — V letu 1931. pa so do 19. aprila umrli: Novak Ivan v Do* leh pri Litiji (član skupine A) 70 let, Ravnikar Anton v Ljubljani (A in B) 65 let, Soklič Ivan v Gor. Radgoni (A in B) 46 let,. Glavnik Marija v Ptuju (A in B) 41 let, Vidic Pepca v Celju (A in B) 40 let, Jesenšek Alojzij na Viču (A in B) 71 let, Simončič Gusti v Ljubljani (A) 48 let, Lesjak Emilija, v Ljubljani (A in B) 45 let, Klojčnik Ivan v Mariboru (A in B) 41 let. Skupaj 9 članov, od teh 7 iz skupine B.
Oblačilnica za Slo venilo
Ljubljana, Miklošičeva cesta Štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ina-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
Staroupokojenci.
Pod tem naslovom je dne 18. junija objavil ljubljanski »Jugoslovan« naslednji člančič:
»Položaj starih upokojencev po* staja vedno bolj obupen. Cene vsak* danjih potrebščin stojijo vedno na isti višini; najemnine stanovanj, odkar je odpravljena stanovanjska zaščita, se stalno zvišujejo v nedosegljivi meri; denarni prihranki in zaloge oblek, iz prejšnjih časov so izčrpane. Vsem javnim in zasebnim nameščencem so
se ponovno zvišale plače, baš zaradi naraščajoče draginje, edino stari dr* žavni upokojenci morajo izhajati s kronsko pokojnino reducirano na di* narsko papirnato valuto.
Zahteva za zvišanje pokojnin je skrajno nujna in že iz človeškega sta* lišča neizogibna. Poleg tega je zahteva starih upokojencev povsem legalna, saj se glasi v originalu čl. 3. konvencije nasledstvenih držav o pokojninah, da se ima plačati pokojnine po istem merilu, ki je bilo odrejeno od bivše pristojne uprave. To merilo torej je razumeti po duhu konvencije v smislu valorizacije, kar odgovarja pri nas predvojni kroni pomnoženi s 40-krat* nikom.
Ker so se državne gospodarske prilike z ozirom na dobljeno stabiliza* cijsko posojilo poboljšale, je pač upra* vičeno v vsakem oziru pričakovanje, da se pokojnine starih upokojencev uredijo v smislu podpisane konvencije «
Zborovanje davčnih uradnikov v Beogradu.
V nedeljo dne 21. junija 1931. se je vršila v Beogradu izredna glavna skupščina davčnih uradnikov, organiziranih v Udruženju poreskih činovnika. Navzočih je bilo okoli 60 delega* tov iz vseh krajev države. Slovence sta zastopala predsednik ljubljanske* ga poverjeništva g. St. Ribnikar in tajnik Iv. M e š e k.
Namen izredne skupščine je bil predvsem prilagoditi dosedanja pra* vila Udruženja v smislu določil §§ 76 in 345. zakona o uradnikih.
Skupščino je otvoril predsednik g. Stojanovič in po izvršenih formal* nostih predlagal pozdravne brzojavke kralju in drugim, kar je bilo sprejeto z velikim odobravanjem Nato se je prešlo na dnevni red.
Člen 6. se glasi: Člani Udruženja so lahko:
a) vsi aktivni državni uradniki davčne stroke (uradniki oddelka za davke v ministrstvu, uradniki finančnih direkcij, finančnih inšpektoratov
in davčnih uprav);
b) vsi upokojeni uradniki davčne stroke, ki so bili dosedaj člani Udruženja.
Člani, ki so premeščeni, se sprej* mejo za člane poverjeništva v novem kraju, če to prijavijo. Ostanejo pa lahko člani posmrtnih ali sličnih fon* dov prejšnjega poverjeništva, če iz* polnujejo vse pogoje.
Člen 22.: Upravni odbor sestoji iz 5 članov s sedežem v Beogradu. Poleg tega iz vseh predsednikov poverjeništev.
Člen 23.: Ta člen govori o pravici odbora za sklicanje ožjih in plenarnih sej, o sklepčnosti itd.
Čič 39.: Redne skupščine Udruženja se bodo vršile vsako leto o Bin-koštih v kraju, katerega določi predhodna skupščina. Dnevni red se mora objaviti 20 dni pred skupščino v »Po* reski službi« ali v »Službenih Novi* nah«.
Člen 62.: Poverjeništva Udruženja lahko ustanove vsako zase ločeno za svoje področje dobrodelne fonde za pomoč ob smrti itd. Imovina teh skla* dov se vodi ločeno od imovine pover* jeništva.
Člen 43.: Uprava se lahko voli na skupščinah po listkih ali z vzklikom.
Člen 60.: Črtajo se besede »finanč* ne direkcije« in velja »banovine«.
Izvršile so se tudi nekatere druge nebistvene spremembe.
Poleg spremembe pravil se je debatiralo tudi o potrebi izmene § 257./II. zakona o uradnikih, o naraščajočem pomanjkanju strokovnega uradniškega osobja, o potrebi odprave višjega stro* kovnega izpita, o odpravi taks za iz* pite itd.
Odbor se je pooblastil, da sestavi za vsa ta vprašanja posebne resolucije in jih predloži osebno merodajnim či* niteljem. Mnogo se je govorilo o ustanovitvi kreditne zadruge davčnih uradnikov, ni pa prišlo do dokončnega sklepa.
O drugih podrobnostih smo obvestili tovariše potom okrožnice.
Iv. .Mešek.
Najboljši
šivalni stroji in ^kolosa znamke r GRITZNERinADLER
ter švicarski ple tilni stroji,Dobled* za rodbino, obrt I in industrijo
{ Josipa * Petelinca
UUBUAHA, blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenja brezplašen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
L. MIkuš
Ljubljana, Mestni trg IS
priporoča svojo zalogo
Hov Majali palic
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Pisalni sboj „IDEAL" moneta D
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
lijnbljana, Gradišće 10
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Tovariši!
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU“! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
Prepričajte se sami, da je
■Irojno vezenje perila, oblek fn pregrinjal najlr* pežnejše, najlepše In naj-cenejše, a k o je izdelano pri tvrdki
M. LEITGEB
LJUBLJANA, Jurčičev trg 3.
Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; Brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
8*3

Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese h^ohscsokscsokscsc Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi žfvljen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.

MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURIO V EC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Piiš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
|||C. J. HAMANN
Uiibilavta
Vam nudi naisolic!n©!ši vir nakupa perila. |||H opreme nevett in novorojenčkov* perja» modnih potrebščin - PredfSskarija modernih ročnih del- jlSl
Izdaja za konzorcij „Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.