PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. Dos tale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 280 (9282)
TRST, torek, 2. decembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
SSG: trideset let nepretrganega sodelovanja
2. decembra 1945 je takratno Slovensko narodno gledališče za Slovensko primorje in Trst v gledališču «La Fenice» uprizorilo Cankar - Delakovo dramo «Jernejeva pravica»
Ko se je točno pred tridesetimi leti na današnji dan dvignil zastor v gledališču «La'Fenice» in je v dvorani zapela Cankarjeva beseda, so se oči marsikomu orosile. V srcih vseh gledalcev brez izjeme se je po dolgih, predolgih letih nekaj zganilo in čustveni ganjenosti se je pridružil jasen občutek, da je najhujše končno mimo in da lahko svobodno kujemo svojo usodo, če le hočemo in če le tudi samo delno upoštevamo izkušnje našega naroda, ki si je v gozdu in krvi v epskem spopadu s silami, mnogo večjimi od njega, priboril pravico, da sam odloča o svoji prihodnosti. In čustvena ganjenost se je v dvorani povečala do stopnje nepozabnega magičnega trenutka.
Prva povojna predstava je bila torej mnogo več kot gledališki dogodek. Bila je simbol nadvse pomembnega zgodovinskega mejnika na meji med starim in novim vekom našega naroda na tem skrajnem koncu slovenske zemlje.
Minilo je odtlej trideset let.
Mnogo tistih prvih povojnih gledalcev je umrlo. Nastopile so none generacije in kolo zgodovine se je začelo sukati s tako vrtoglavo hitrostjo, da so dogodki tonili v pozabo, še preden smo jih utegnili dodobra zabeležiti. Toda spomin na tisti 2. december 1945. ni zbledel ne v postaranih in že utrujenih očividcih ne v njihovih otrocih. Prešel je v mit našega kulturnega življenja ob Jadranskem morju in s svojo ogromno življenjsko silo sprožil celo vrsto pobud, predlogov in novih prijemov v naših ljudeh ter mil samozavest, vero v vedno boljše oase in prepričanje, da je samo v idealih narodnoosvobodilnega boja moč najti najčistejše prvine našega nacionalnega razvoja.
Ni bilo namreč zgolj naključje, da se je naše gledališče porodilo med borci IX. korpusa in da je v duhu osvobodilnega gibanja našlo moči, da v prvih povojnih letih in tudi kasneje do otvoritve Kulturnega doma leta 1964 premaga nepopisne ovire in hkrati skrbi za svojo umetniško rast.
Bila so leta trdega dala, žrtev, 0 tudi navdušenja, ki je sinhrono odmevalo v našem zvestem občinstvu in v naših ljudeh nasploh, o-zelenilo naše bogato gledališko izbočilo in še enkrat in dokončno dokazalo, da je iz okrvavljenega pepela požganega Narodnega doma zraslo še močnejše drevo.
Ugled naše gledališke hiše je tako prekoračil meje naše ožje domovine in dokaj kmalu pritegnil Pozornost najširših kulturnih krogov v naši matični domovini in v Italiji.
In nastopil je tudi čas, ko smo lahko zahtevali, da nas italijanski narod prizna za važno postavko v svoji kulturni politiki in resno razmišlja o tem, da prevzame nase finančno skrb za naše delovanje.
Pomoč, ki so jo nam v tej akciji nudili ugledni in vplivni italijanski gledališki ljudje, kot na primer Paolo Grassi, je bila velika in v Marsikaterem pogledu odločilna. U-stvarila je namreč pogoje, da se tudi politični dejavniki prav tako v Trstu kot v Rimu začenjajo zanimati za našo usodo in z razumevanjem sprejemati naše prve predloge za postopno publicizacijo nože gledališke ustanove. Prijatelj-ski odnos; med Jugoslavijo in Ila-Hjo pa so bili katalizator, ki je močno prispeval k zorenju našega
načrta.
22. decembra 1970 se je tako na sedežu Tržaške pokrajine uspešno zaključila prva faza naših prizadevanj. župan tržaške občine, predsednik tržaške pokrajine in predsednik društva Slovensko gledališče so po sklepih tržaške občine z dne ]9, in 29. decembra 1968, društva Slovensko gledališče z dne ■12. 1. I9sg {n tržaške pokrajine z dne 22. 10. 1970 podpisali ustanovni ukt združenja «Stalno slovensko gledališče». 26. marca 1972 pa je tržaški župan Marcello Spaccini v Palači tržaške občine sklical prvo sejo upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča, ki je z istim dnem začelo delovati v juridični °bliki, kakršna je še danes.
Korak naprej je bil očiten in po-menil je mnogo ne samo v zgodovini našega gledališča, marveč tudi v zgodovini našega naroda v 1-toliji, saj je bilo prvič, da so v Upravnem svetu kake slovenske u-stanove sedeli predstavniki vseh političnih sil, ki jim je pri srcu uso-
da slovenskega življa tostran meje. In ponosni smo ob tem na dejstvo, da se je to moglo zgoditi v okviru naše kulturne ustanove kot ponoven dokaz, da tudi umetnost, in ne samo korist, lahko združuje ljudi.
Toda enoglasnemu tržaškemu predlogu za publicizacijo naše gledališke hiše se žal še ni pridružilo Ministrstvo za turizem in prireditve, ki po obstoječih zakonih edino lahko dokončno reši naše vprašanje. Dolgovi so še zato kar naprej kopičili in se še kopičijo. Bančna posojila na jamstva krajevnih u-stanov so v splošni gospodarski krizi vedno teže dosegljiva in finančna stiska nas čedalje bolj duši. Zelo malo je manjkalo, da bi nas popolnoma zadušila prav v tej sezoni, ki smo jo posvetili proslavam ob tridesetletnici našega nepretrganega povojnega delovanja.
Da se to ni zgodilo, se moramo zahvaliti prav vsem strankam u-stavnega loka, ki so si zavzeto prizadevale, da bi omogočile še to sezono. Hkrati pa obljubile poslancu Corradu Belciju svojo podporo v rimskem parlamentu za o-dobritev zakonskega osnutka, s katerim namerava tržaški poslanec enkrat za vselej juridično in tudi praktično rešiti vprašanje naše popolne publicizacije.
Zakon Belci je torej v tem trenutku naš največji up in to predvsem zaradi tega, ker nam voda že sili v grlo in bi vsaka drugačna rešitev, pogojena v širših interesih vsega našega manjšinskega življenja, morda prišla prepozno.
Pravkar podpisani sporazum med Jugoslavijo in Italijo nas navdaja z optimizmom, dasi smo še vedno precej zaskrbljeni, ker se parlamentarni iter Belcijevega zakonskega osnutka še ni začel in ker u-tegne vsak dan zamude dramatično vplivati ne samo na naše bodoče načrte, temveč • tudi na vzdušje te sezone, ki smo si jo predstavljali, kot praznik veselja in upravičenega zadoščenja po tridesetih letih napornega dela in vere v moč slovenskega kulturnega izročila.
Nad našim jubilejem se torej še zadržujejo temni oblaki, ki jih niti naš veliki optimizem ne more docela pregnati.
Taka je pač naša usoda. Veselje ne more biti pri nas nikoli brezskrbno in vsaka pridobitev stane še enkrat toliko žrtev kot drugje. Smo pa zaradi tega bolj živi, duševno bogatejši in, kar je danes morda najvažnejše, konkreten dokaz, da so duhovne vrednote močnejše od lažnih materialnih dobrin, ki nam jih. vsiljivo ponuja potrošniška družba.
Da je to res, nam s svojimi svetlimi zgledi pričajo vsi dragi prijatelji in tovariši, ki so nas zapustili na tej dolgi tridesetletni poti in tisti, ki še aktivno sodelujejo v naši ustanovi in s svojim vsakdanjim požrtvovalnim delom širijo vero v najžlahtnejše ideale lepote in dobrote.
Vsem naj ob tem važnem jubileju gre zahvala slovenskega naroda in še posebno naša, zamejska, saj nas je njihova umetnost najbolj neposredno oplodila.
JOSIP TAVČAR
PROBLEMATIČNO MEDNARODNO DOGOVARJANJE
Predsednik ZDA Ford prispel na Kitajsko
Ameriški predsednik bi se rad srečal tudi z Maocetungom
PEKING, 1. — Amerinki predsednik Gerald Ford je, po kratkem postanku na Japonskem, prispel na Kitajsko, kjer se bo mudil pet dni. Čeprav je po splošnem mnenju ta obisk predvsem «volilnega» značaja in brez stvarnih perspektiv, se pa Ford mora s svojimi kitajskimi sogovorniki resno lotiti dileme mednarodnega pomirjevanja. Ford bo namreč moral ohraniti naklonjenost Kitajcev, ne da bi pri tem škodoval politiki sporazumevanja s Sovjetsko zvezo, kar pa zaradi kitajskih stališč proti «delitvi sveta med hege-monističnimi silami» ni lahko.
Da je to ključno vprašanje tega obiska, se je izkazalo že na prvi u-radni večerji, ki je sledila umirjenemu sprejemu na pekinškem letališču. Ford je prispel v Peking iz Tokia, kjer je informiral japonske voditelje o svojih namenih, da bi se j izognil polemikam, ki so sledile zadnjemu Nixonovemu obisku. Na letališču ga je sprejel vladni podpredsednik Teng Hsiao Ping, ki nadomešča obolelega premierja Čuenla-ja. Tenga sta spremljala še zunanji minister Čao Huan Hua ter minister za zunanjo trgovino Li Čang. Med diplomati, ki so spremljali Fordov prihod je bil tudi sovjetski veleposlanik Tolstikov,
Na večerji, ki sta se je udeležili samo obe delegaciji, je Teng Hsiao Ping v zdravici opozoril na «nevarnost vojne» in jo pripisal «sili, ki največ pridiga o miru» (očiten namig na SZ). Forda je Teng še posvaril pred pretesnim sodelovanjem s «hegemonističnimi silami».
Ford je na ta odkriti napad, ki je v živo zarezal v problematiko sicer zapletenih ameriško - kitajskih odnosov, odgovoril diplomatsko rekoč, da težijo ZDA k sodelovanju v svetu in menijo, da je to naloga, ki jo vsaka država opravlja «samostojno», upoštevajoč tudi lastne «nacionalne koristi». To pa ne izključuje drugih odnosov. Med zdravico je Ford tudi poudaril, da so po njegovem «hegemonistične sile» tiste, ki svoje interese uveljavljajo s silo.
Fordov in Kissingerjev obisk se bo nadaljeval predvsem z razgovori o nadaljnjem sodelovanju. Že v zdravicah je bila poudarjena potreba po «normalizaciji odnosov» (ZDA in LR Kitajska nimata diplomatskih odnosov). Ni še jasno, ali se bo Gerald Ford srečal s predsednikom Maocetungom. Morda se je o tem tudi pogovarjal z Maovo ženo Čang Čing na sprejemu, ki je bil takoj po njegovem prihodu. Znano je, da je Kissinger po Fordovem naročilu med svojim zadnjim obiskom zelo vztrajal'na tem, da bi se Ford moral srečati z Maom, pri tem pa verjetno mislil prav na «reklamni» značaj srečanja. Baje naj bi Mao na koncu srečanja izročil K:ssingerju zagoneten listek, na katerem je bilo napisamo samo «Yes. Mao.»
PARIZ, 1. — Francoski predsednik Giscard D’Estaing bo od 10. do 15. decembra uradno obiskal E-gipt. Sporočilo so objavili danes v Parizu. Giscard oo tako vrni! o-bisk. ki ga je egiptovski predsednik Sadat opravil v Parizu februarja letos.
Plenum CK o bodočem kongresu KP SZ
MOSKVA, 1. — V Moskvi se je danes sestal na plenarni seji centralni komite KP Sovjetske zveze, ki je odobril dnevni red bodočega kongresa partije, načrt o gospodar-
DANES ITALIJA BREZ POUKA
RIM, 1. — V Italiji bodo jutri zaprti vrtci, vse šole ter univerze, ker so sindikati šolnikov in drugega osebja oklicali celodnevno splošno stavko. S tem zahtevajo sindikati predvsem spoštovanje prejšnje in podpis nove delovne pogodbe, dokončno formulacijo pravnega statusa šolnikov in reformo višjega srednjega šolstva. V ta namen zahtevajo takojšen začetek pogajanj s pristojnimi ministri.
Osebje vseučilišč bo stavkalo tudi pojutrišnjem, ves dan.
Shod v zasedeni «Leyland Innocenti»
MILAN, 1. — Medtem ko so na sodišču formalno potrdili likvidacijo tovarne «Leyland - Innocenti» so delavci v zasedenit obratih sklicali politične predstavnike Milana in Lombardije. Razpravljali so o perspektivah podjetja, ki so možne samo v preusmeritvi, s pomočjo italijanskega kapitala, v izdelavo ma-bh šolskih avtobusov in specializiranih vozil.
Krepi se tudi solidarnost s stavkajočimi. Milanska občina jim bo brezplačno nudila hrano. Predstavniki vlade pa se baje nameravajo o tem pogovarjati tudi z angleškimi kolegi. Poslanci KPI pa zahtevajo, naj o zadevi vlada poroča v parlamentu.
RIM, 1. — Kitajska znanstvena delegacija pod vodstvom člana ljudske skupščine in ravnatelja inštituta za biofiziko kitajske akademije Pei ših-čanga je odpotovala na o-bisk v Italijo na povabilo zunanjega ministrstva. Kitajski gostje, ki bodo ostali v Italiji do 13. decembra, si bodo ogledali vrsto znanstvenih inštitutov, tovarn in laboratorijev v Rimu, Neaplju, Milanu, Firencah, Genovi in Tarantu, sprejel pa jih bo tudi minister Pedini.
NA POBUDO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE
Enotna stavka in uspela manifestacija za avtonomni slovenski šolski okraj
Stavka je zajela vse slovenske šolske zavode v Trstu in Gorici - Delegacija pri predsedniku deželnega sveta Pittoniju, predsedstvu odbora in na prefekturi - Borbeno razpoloženje v sprevodu kljub hudemu dežju
8 „ 1 :
Ameriški predsednik Ford
skem razvoju za leto 1976 ter državni finančni proračun za isto leto.
25. kongres KP SZ se bo začel 24. februarja s poročilom generalnega tajnika Brežnjeva o dejavnosti centralnega komiteja in o ciljih sovjetske notranje in zunanje politike.
O teh temah je Brežnjev že danes podal zelo dol^o poročilo. Drugo poročilo na kongresu pa bo imel predsednik vlade Kosigin, ki bo orisal glavne smernice 5-letnega načrta za obdobje 1976-1980. N adanašnjem plenemu GK so tudi določili pravilnik kongresa ter način določevanja delegatov.
PONOVNO ZBRANI VODITELJI DRŽAV EGS
¥ ospredju evropskega vrha v Rimu hude posledice gospodarske krize
V zahodni Evropi je že pet milijonov brezposelnih - Poslanica španske demokratične opozicije udeležencem vrha
Sprevod šolnikov, dijakov in staršev po mestnih ulicah.
RIM, 1. — Gospodarska kriza, ki pretresa kapitalistični svet, je bila v ospredju današnjega prvega dne evropskega «vrha» v rimski palači Barberini. Ob navzočnosti predsednikov vlad (samo Francijo zastopa predsednik republike G. D’Estaing) in zunanjih ministrov devetih držav članic EGS je bilo današnje zasedanje posvečeno v prvi vrsti pregledu položaja v zahodni Evropi, kjer stalno narašča število brezposelnih (teh je več kot 5 milijonov). Kot je bilo pričakovati, ni bilo nikakršnih sklepov: mnogo se je govorilo o potrebi po «dogovarjanju», «koordiniranju», «sodelovanju», vsi so za to izrekli pripravljenost, vendar konkretnih pobud ni bilo.
«Vrh» je kot gostitelj odprl italijanski premier Moro, nato pa je francoski predsednik G. D’Estaing podal poročilo o nedavni konferenci v Rambouilletu, kjer so se štiri članice EGS (Francija, Vel. Britanija, Zah. Nemčija in Italija) sestale s predstavniki ZDA in Japonske. O tej temi sta govorila tudi zahod-nonemški kancler Schmidt in britanski premier Wilson.
Poročilo o stanju gospodarske krize je podal Moro, ki je tudi omenil nedavno srečanje s sindikati in delodajalci v okviru EGS. Nato se je razvila diskusija do večera, ko so nadaljevanje zasedanja odložili na
jutri. Danes torej niso prišla na vr- nem trenutku. Stranke bi morale sto nekatera kočljiva vprašanja, o tudi prepričati svoje pristaše, naj katerih se bodo morali voditelji ev-1 izročijo morebitno orožje, končno pa ropske deveterice pogovarjati jutri, i naj bi «vzpodbudile krepitev proiz-Eno najbolj delikatnih vprašanj za- vednje, brez katere je socialistična
miiiimiiiiiiiinii
...........................................................m™
OB ZAKLJUČKU RIMSKEGA MANDATA
Poslovilna srečanja poslanika Pavičevica
RIM, 1. — Jugoslovanski veleposlanik Miša Pavičevič, ki se po štirih letih službovanja v Rimu vrača v Jugoslavijo, je bil zadnje dni na sprejemih pri vseh vodilnih osebnostih italijanskega državnopolitičnega vodstva. Sprejeli so ga predsednik republike Giovanni Leone, predsednika poslanske zbornice in senata Per-tini in Spagnolli, premier Aldo Moro in zunanji minister Marihno Rumor.
Minister brez listnice Francesco Cossiga je v imenu italijanske vlade priredil jugoslovanskemu veleposlaniku uradno kosilo, na katerem sta izmenjala prijateljski zdravici.
Veleposlanika Pavičevica so sprejele tudi vodilne osebnosti italijanskih demokratičnih strank, med njimi predsednik komunisi’éne partije Luigi Longo, predsednik socialnodemokratske stranke in bivši predsednik republike Giuseppe Saragat, generalni tajnik KPI Enrico Berlinguer, ki je službeno v tujini, pa jezdne, da bi odločal1 o imenovanju od-jugoslovanskemu veleposlaniku poslal, govornih za» radijske in televizijske osebno pozdravno pismo.	* programe
Na vseh teh srečanjih ob koncu službovanja Miše Pavičevica v Rimu so izrazili veliko zadovoljstvo nad nedavno podpisano pogodbo med državama, ki po oceni vseh odpira novo obdobje odnosov na Jadranu, ki je lahko edinole prispevek sodelovanju v Sredozemlju in v Evropi posebej. S tem sta Italija in Jugoslavija med prvimi konkretno prispevali k uresničevanju duha Helsinkov, kar ima tudi evropski pomen.
Predsednik italijanske republike Leone, premier Moro, predsednik KPI Longo in druge znane italijanske politične osebnosti so prek veleposlanika Pavičevica poslali pozdrave jugoslovanskemu predsedniku Titu, neodvisni in neuvrščeni Jugoslaviji pa so zaželeli nadaljnje uspehe v njenem samoupravnem razvoju.
RIM, 1. — Upravni svet RAI-TV se bo ponovno sestal jutri popol-
Podaljšan mandat «modrih čelad» na golanski fronti
NEW YORK, 1. — Varnostni svet OZN je sinoči soglasno o-dobril resolucijo o šestmesečnem {»daljšanju mandata «modrih čelad» na Golanu. V resoluciji je tudi rečeno, da se bo varnostni svet ponovno sestal 12. januarja prihodnjega leta, da bi razpravljal o problemu Bližnjega vzhoda ter o palestinskem vprašanju v skladu z vsemi prejšnjimi resolucijam: OZN Predsednik varnostnega sveta, sovjetski zastopnik Malik, je po glasovanju prebral izjavo, po kateri bodo povabljeni na razpravo tudi predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO).
Ameriški predstavnik v OZN Moynihan pa je dejal, da pomeni Malikova izjava samo «mnenje nekaterih članov sveta». Pač pa so zaradi nameravanega povabila Palestincem, naj se udeležujejo razprave, zelo ostro protestirali v Tel Avivu, Izraelska vlada se je sestala na izredni seji in nato izjavila, da nikakor ne bo sodelovala v razpravi.
deva skorajšnjo konferenco Sever -Jug o energiji (začela se bo v Parizu točno čez dva tedna) in stališče Velike Britanije, ki bi na konferenci želela nastopiti samostojno, medtem ko so ostali evropski partnerji mnenja, da bi se morala EGS predstaviti z enotnim stališčem. O tem vprašanju sta se pred začetkom vrha pogovorila danes G. D’Estaing in Schmidt, ki sta soglašala o potrebi, da se London odreče samostojnemu nastopu, ki bi še bolj esibii akcijo deveterice.
Francoski in zahodnonemški voditelj sta tudi govorila o vprašanju neposredne izvolitve evropskega parlamenta, o čemer bo prav tako govor jutri v palači Barberini. Oba sta soglašala, da mora biti zastopstvo posameznih držav v evropskem parlamentu sorazmerno s številom prebivalstva v teh državah.
Dnevnega reda rimskega vrha niso vnaprej določili, tako da bodo udeleženci lahko govorili o vseh vprašanjih, s katerimi se mora u-badati zah. Evropa. Med ta vprašanja sodi tudi položaj na Portugalskem, še posebno pa v Španiji po Francovi smrti. Nekatere zahodnoevropske države (predvsem Francija in Zah. Nemčija) bi želele že takoj navezati tesne stike s Španijo, druge pa so mnenja, da za to še ni pogojev in da mora novi kralj najprej jasno pokazati (česar pa doslej še nikakor ni storil), da namerava stopiti na pot demokratične preobrazbe države. «Španski demokratični odbor», ki združuje številne o-pozicijske sile, od komunistov do monarhistov, je poslal rimskemu vrhu poslanico, v kateri opozarja, da skušajo današnji voditelji španske politike ohraniti frankistični režim. Zato mora EGS okrepiti demokratično budnost, da bi ne bile razočarane želje španskega naroda po svobodi in pluralistični demokraciji. Zato «odbor» poziva voditelje EGS, naj koordinirajo svoje napore s španskimi demokratičnimi opozicijskimi silami, da bi prišlo do obnovitve demokracije v tej državi.
Francoski predsednik G. D’Estaing je izkoristil potovanje v Rim za o-bisk v Vatikanu, kjer ga je na zasebni avdienci sprejel papež Pavel VI.
Costa Gomes sprejel predstavnike vseh strank
LIZBONA, 1. — Portugalski predsednik Costa Gomes je včeraj sprejel v palači Belem voditelje skoraj vseh strank in političnih organizacij in jih pozval, naj po svojih mo Čeh skušajo preprečiti vse manifestacije in vse pobude, ki bi utegnile motiti javni red v tem debkat-
revolucija usojena na neuspeh», kot je dejal Costa Gomes.
Položaj v Lizboni in v vsej državi je danes miren, kljub temu pa je polkovnik Jaime Neves, poveljnik polira «komandosov» v A-madori izjavil, da se bodo šele v prihodnjih dneh — v sredo ali četrtek — uresničili vsi pogoji za popoln povratek k normalnosti v lizbonski vojaški regiji. Vsi dohodi v glavno mesto so še vedno zastraženi: vojaki pregledujejo vse avtomobile v iskanju morebitnega orožja v rokah civilistov.
V Madridu zasedal svet kraljevine
MADRID, 1. — V Madridu se je danes sestal svet kraljevine, da bi določil 3 kandidate, med katerimi bo moral kralj Juan Carlos izbrati novega predsednika parlamenta. Svet bo moral tudi določiti kandidate za predsedstvo vlade, česar pa danes še ni storil.
Včeraj so bile zaprte vse slovenske šole na Tržaškem in na Goriškem v znak protesta proti krivičnemu predlogu deželnega odborniš-tva za šolstvo o razdelitvi šolskih okrajev. Pred slovenskim učiteljiščem se je kljub izredno slabemu vremenu zbrala večja skupina dijakov, šolnikov in tudi nekaterih staršev, ki so v sprevodu krenili po mestnih ulicah, delegacija pa je izročila protestno resolucijo predstavnikom oblasti.
Stavko slovenskih šol je proglasil dindikat slovenske šole na deželni ravni in je bila torej enotna za tržaško in za goriško pokrajino. Stavki so se kompaktno odzvali vsi šolniki in je zajela vse slovenske šole vseh stopenj v obeh pokrajinah. Na poziv sindikata so se dijaki in šolniki zbrali ob 9.30 pred učiteljiščem, kjer je v imenu sindikata prečital prof. Samo Pahor resolucijo sindikata, ki smo jo pred dnevi v celoti objavili v dnevniku. ,r resoluciji so navedeni razlogi, zaradi katerih sta slovenska javnost in sindikat slovenske šole protestirala proti razkosanju slovenskih šol na kar štiri italijanske okraje, oziroma razkosanju ozemlja, na katerem živimo Slovenci na kar šest o-krajev. V resoluciji se tudi utemeljuje zahteva po enotnem šolskem slovenskem okraju, da se omogoči avtonomen razvoj slovenske šole.
Šolniki, dijaki in starši so se nato podali v sprevodu po mestnih ulicah. Ves čas je lilo kot iz škafa in so bile vremenske prilike za javno manifestacijo do skrajnosti neugodne. Kljub temu pa je sprevod krenil po predvidenem programu po Ul. Giulia, UL Cesare Battisti in po Ul. Carducci do sedeža deželne u-prave in kasneje na Trg Oberdan.
Delegacija, ki so jo sestavljali prof. Franc Škerl, prof. Aleksander Kriščak in prof. Marjan Bednarik (Gorica) za sindikat ter Justi Race in> Niko Škamperle za šol-
ske odbore staršev, je v palači deželnega odbora izročila resolucijo funkcionarju predsedstva, ker je bil predsednik odsoten.
Nato je delegacija izročila resolucijo predsedniku deželnega sveta Arnaldu Pittoniju, ki se je s predstavniki, šolnikov in staršev zadržal v daljšem in odkritem razgovoru. Obravnavali so razna stališča glede tega vprašanja, predvsem pa je Pittimi opozoril, tla je sedaj zadeva v rokah občinskih svetov, ki bodo sprejeli ustrezna stališča. Končna odgovornost glede odločitve bo torej tudi odgovornost občinskih svetov, v katerih so zastopani slovenski prebivalci.
Sprevod se je izpred palače deželnega sveta usmeril po osrednjih ulicah proti Trgu Unità, kjer je delegacija odšla ha prefekturo in načelniku kabineta Ruggieru izročila resolucijo,, da jo posreduje vlcd^e-mu generalnemu komisarju prefektu dr. Molinariju.
Ob zaključku tega obiska se je sprevod nrrno razšel. Prof. Škerl, kj je vodil delegacijo, se je ob tej priložnosti vsem zahvalil, da so vztrajali v sprevodu kljub tako slabemu vremenu in s tem dokazali svojo odločnost braniti interese slovenske šole.
Včerajšnja stavka vseh slovenskih šol, ki je zajela vse slovenske šolske zavode brez izjetre in ki je bila res enotna, je dokaza'a odločnost šolnikov, dijakov in tudi staršev, da se zavzamejo za slovenski šolski okraj kot izraz načela samouprave in dosledne demokratizacije slovenske šole. To načelo je bilo tudi napisano na čelu sprevoda na velikem transparentu, katerega šo skujiaj nosili dijaki in šolniki, saj jih tokrat ni ločila nobena razlika, temveč družil skupen boj za boljšo urejenost slovenske šole v korist celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Včeraj je tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka naslovil na deželni odbor vprašanje, v katerem vprašuje kakšne korake namerava narediti deželni odbor, da se popravi deželni predlog za šolske okraje v smislu ustanovitve samostojnega šolskega okraja za slovenske šole. Vprašanje bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili jutri.
Prejeli smo še naslednje sporočilo:
«Odbor združenja staršev repenta-brske občine in glavni odbor krajevnega domačega PD Kraški dom sta na sinočnji skupni seji z zaskrbljenostjo sprejela vest o predlogu deželnega odbomištva za šolstvo o razdelitvi ozemlja dežele Furlanije -Julijske krajine na šolske okraje. Odbora ogorčeno zavračata omenjeni predlog in zahtevata ustanovitev e-notnega šolskega okraja za vse slovenske šole v deželi. Ker se morajo tudi občine izreči o tem vprašanju, sta odbora sklenila pe nati repentabr-ski občinski upravi pismo z željo in zahtevo, da se le-ta opredeli za ustanovitev avtonomnega slovenskega šolskega okraja in sc zanj zavzame pri deželnih oblasteh.»
Prof. Samo Pahor (levo) bere resolucijo Sindikata slovenske šole med včerajšnjo manifestacijo. Ob n jem tajnik sindikata prof. Škerl.
millllllllllllllllllllllllllllllHIKIIIIIIIIIIIIKIIIUIIllllllllHIIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinnlllllllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIllllllllllllIliiMlllllllIllillliiiitiiiMllltlll«
Ameriški predsednik Ford je prispel na petdnevni obisk na Kitajsko. Tam se bo morda srečal tudi z Maocetungom. Kitajske
sogovornike bo moral predvsem prepričati, da politiki sporazumevanja s Sovjetsko zvezo ne nasprotuje vzporedno sodelovanje z LR Kitajsko. Temu pa Kitajci nasprotujejo, saj je Teng Hsiao Ping že v prvi zdravici napadel «vlogo hegemonističnih sil».
Včerajšnji prvi dan evropskega vrha v Rimu je bil posvečen pre-
težno obravnavanju gospodarske krize, ki pretresa kapitalistične države zaradi katere je v sami zahodni Evropi že več kot pet milijonov ljudi ostalo brez dela. Voditelji evropske deveterice so ponovili že tolikokrat poudarjeno potrebo po skupnih prizadevanjih
za premagovanje krize, vendar niso sprejeli konkretnih in obvezujočih sklepov. Ostala vprašanja na dnevnem redu bodo prišla na vrsto danes, ko bo govor tudi o skorajšnji pariški konferenci Sever - Jug, na kateri — kot kaže — zahodna Evropa zaradi odklonilnega stališča Vehke Britanije ne bo nastopila enotno. Eno od vprašanj, glede katerih ni soglasja med udeleženci vrha, je tudi problem odnosov EGS t Španijo po Francovi smrti.
f

TRŽAŠKI DNEVNIK
IM VA PRIPADNIKOV MANCINIJEVE STRUJI VDEŽELI
Gianni Giuricin še spada v socialistično stranko?
Njegovo linijo podpirajo samo desničarski krogi Pod plaščem «cone B» se skrivajo nesoglasja o odnosih s KPI in do Slovencev
Spada Gianni Giuricin še v socia-1 v deželi, da so v PSI možni odkloni listično stranko? To vprašanje si je * od linije stranke, če gre za «oseb-te dni postavila struja «Presenza socialista», ki jo na vsedržavni ravni vodi poslanec Giacomo Mancini.
Struja, ki jo na deželni ravni vodi bivši podpredsednik deželne vlade De Carli, je namreč mnenja, da je razhajanje med Giuricinom in PSI zelo globoko, ker ne zadeva samo «vprašanja cone B», pač pa nekatere temeljne postavke socialističnega programa, med temi vprašanje odnosov do KPI in do Slovencev. Po mnenju struje, ki je izdelala daljši dokument, je Giuricin nosilec politike, na katero se odzivajo samo «fašisti ter gospodarska in politična desnica v Trstu».
Struja pojasnjuje tudi okoliščine, v katerih je Giuricin s svojimi pismi dnevniku «D Piccolo» pripisal Manciniju «kritje» za njegova stališča proti italijansko - jugoslovanskim sporazumom. Mancini je razumel, poudarjajo voditelji njegove struje
na vprašanja vesti», kar pa ne pomeni, da je odobraval Giuricinovo politiko.
Dejstvo, da je pa Giuricin pod «plaščem cone B» skrival svoje široke odklone od linije stranke, pa je prisililo skupino socialistov, članov Mancinijeve struje, da so ga povabili k razpravi, da bi razčistili nastala nesoglasja. To je Giuricin odklonil in vztrajal na svojih stališčih. Od tod, torej, sklep struje, da ga izloči iz svojih vrst, sedaj pa odpira celo vprašanje, ali lahko ostane bivši tržaški podžupan v PST.
Dokument s tem v zvezi so podpisali (po posvetovanju z Mancinijem in njegovimi najožjimi sodelavci) deželni voditelji struje «Presenza socialista», med temi tržaški sor cialistj Kervin (občinski svetovalec PSI), Pasquale Visintin, pokrajinska svetovalca Centis in Carbone ter Rotondaro.
V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU
Velika udeležba na reviji cerkvenih pevskih zborov
Nastopilo je dvanajst zborov s Tržaškega . Topel spre. jem gostov iz Beneške Slovenije, Gorice in Kamnika
S pesmijo je naša narodnostna skupnost vselej zelo zgovorno izpričevala svojo bogato kulturno tradicijo, svojo trdoživost in svoj obstoj na teh narodnostno ogroženih tleh ter obenem utrjevala poroštvo, da se bo še naprej ohranila. Lepo slovensko pesem goji cela vrsta pevskih zborov v raznih krajih našega zamejstva. Med temi so odigravali in odigravajo pomembno vlogo tudi cerkveni pevski zbori. Zadnja novembrska nedelja je že po ustaljeni tradiciji posvečena ravno tem zborom in tako so se ti tudi preteklo nedeljo zvrstili na odru Kulturnega doma na zborovsk reviji, ki jo vsako leto prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
Množičnost, tako nastopajočih, kot občinstva, je še enkrat dokazala, da je zborovska dejavnost globoko zakoreninjena v naših ljudeh. Nastopilo je kar petnajst zborov, med katerimi so se kot gostje predstavili zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice, mešani zbor «Rečan» iz Ljes v Beneški Sloveniji ter zbor in ansambel «Kam-
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiRmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NEDELJO POPOLDNE V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Z govori, recitacijami in petjem svečana proslava Bazoviške brigade
Obujen spomin na ruske borce, ki so padli v bojih za Opčine - Pozdrav predstavnika sovjetskih mornarjev
V organizaciji Zveze partizanov ANPI z Opčin in domačega prosvetnega društva Tabor je bila v nedeljo v Prosvetnem domu na Opčinah svečana proslava Bazoviške brigade in vanjo vključenega ruskega bataljona, kateri so med drugim prisostvovali konzul Kosor, predsednik SKGZ Boris Race, Marija Bernetič in predstavnik \Zveze borcev NOB iz Kopra. Povod za proslavo je bil sklep, da se padlim borcem ruskega bataljona, ki so bili prvotno pokopani na Opčinah v bližini kraja, kjer so padli, in ki sedaj počivajo na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani, postavi nov, u-streznejši spomenik.
Žal je na proslavi odpadla osrednja točka, govor pisca knjige o Bazoviški brigadi Franja Bavca -Branka, ki bi moral orisati boje te brigade, še posebej pa zadnje poglavje njene epopeje, boje za Opčine. Zaradi bolezni pa se proslave ni mogel udeležiti. Ko je pevski zbor openske srednje šole «S. Kosovel» pod vodstvom prof. Marte Repinče-ve zapel tri partizanske pesmi, je v imenu organizatorjev spregovorila Živa Grudnova, ki je poudarila, da moramo iz dogodkov, ki jih proslavljamo, izvesti nauk, da se moramo tudi danes aktivno in dosledno boriti proti fašizmu doma in v svetu. Predala je nato besedo sekretarju Zveze združenj borcev NOV Slovenije Tonetu Tumherju, ki je v svojem govoru poudaril pomen slovenskega ih jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja, še posebej pa strateški pomen Bazoviške brigade, ki je prodirala najdlje v rajh. Omenil je, da so se v slovenski partizanski vojski borili tudi borci drugih narodnosti, med temi tudi sovjetski vojaki, ki so pobegnili iz nemškega vojnega ujetništva. Dotaknil se je nato še sodobne problematike antifašističnega in delavskega gibanja.
Nato so si prisotni ogledali nekaj diapozitivov krajev, v katerih se je borila Bazoviška brigada. Sledil je pozdrav predstavnika sovjetskih mornarjev, ki se tedni mudijo v Trstu in ki so se udeležili proslave, V svojem pozdravu se je posebej spomnil mladine, ki je bila v prenatrpani dvorani prisotna v zelo velikem številu, in poudaril, da smo se predvsem zaradi mladih, dolžni boriti za mir v svetu in ga ohranjati, saj je danes to samo stvar dobre volje. Nato je tajnik prosvetnega društva Tabor nagradil udeležence mladinskega pohoda, ki je v okviru proslave potekal zjutraj in ki se ga je udeležilo veliko število šolskih otrok.
Program so končali recitatorji prosvetnega društva Tabor z nekaterimi Kajuhovimi pesmimi, ki so se vsebinsko skladale z duhom proslave, ter pevski zbor Tabor, ki je zapel nekaj partizanskih in dve ruski pesmi.
Danes splošna stavka šolnikov
Sindikat slovenske šole odobrava utemeljene razloge, zaradi katerih je bila oklicana današnja splošna stavka šolnikov in vabi vse šolsko osebje, da se splošni stavki polnoštevilno pridruži.
tevo carinikov po izboljšanju gmotnih pogojev in zaposlitvi več osebja. Te zahteve bodo podprli v okviru sindikalne federacije.
• Včeraj popoldne so v srbsko pravoslavni cerkvi odprli razstavo ikon, ki spada k že odprti razstavi slikarstva na lesu v «Villa Sartorio», ki jo organizira ravnateljstvo občinskih muzejev za zgodovino in umetnost. Razstava bo odprta vsak dan, razen ob nedeljah, do 20. decembra od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
Prefekt V. Molinari prevzel dolžnost vladnega komisarja
L&Ui
V NEDELJO, 14. DECEMBRA
Svečan pogreb žrtev Rižarne
Svečan p. greb in prenos posmrtnih ostankov žrtev Rižarne, ki bi moral biti v nedeljo, 19. oktobra, bo v nedeljo, 14. decembra dopoldne. Predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini je sicer te dni sporočil, da se zaradi prezaposlenosti ne more udeležiti pogreba, toda vsako nadaljnje zavlačevanje ne bi bilo primerno in umestno.
Točen spored bo določil občinski odbor na jutrišnji seji.
Prosvetno društvo Kraški dom z Repentabra prireja 3., 4. in 5 decembra od 18. do 20. ure razstavo in prodajo knjig v prostorih občinske kopalnice v Repnu.
Lep dar za Miklavža je dobra knjiga.
niktiti» iz ^Stranj pri Kamniku. S tem je revija izpolnila načelo o skupnem kulturnem prostoru, ki gre tudi preko državni!, meja. Za številno občinstvo in goste, med katerimi je bil tudi vicekonzul Kantè, pa je bila še enkrat dvorana Kulturnega doma pretesna.
Letošnja revija cerkvenih pevskih zborov je imela še en poseben pečat. Posvečena je bila zamejskemu skladatelju in pevovodji Ubaldu Vrabcu, ki praznuje letos pomemben življenjski jubilej: 70-letnico. Skoraj vsi nastopajoči zbori so vključili v svoj spored po eno ali dve Vrabčevi skladbi, sam jubilant pa je ob zaključku koncerta vodil združene pevske zbore, k! so zapeli njegovo Slovensko pesem. O njegovem življenju in neprecenljivem delu za slovensko pevsko kulturo je na koncu spregovoril predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov Zorko Harej, ki je slavljencu poklonil priznanje.
V prvem ielu sporeda so nastopili mešani zbor iz Skednja in Mačkolj pod vodstvom Dušana Jakomina, zbor iz Križa, ki ga vodi Albin Verginella, Mladinski zbor pod vodstvom Marjana Kravosa, zbor iz Zgonika pod vodstvom Antona Kost-napfla, «Fantje izpod Grmade» pod vodstvom Ivota Kralja, zbor «Rečan» iz Ljes pod vodstvom Antona Qua-lizze, zbor iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa ter zbor in ansambel «Kamniktiti» iz Stranj pri Kamniku. V drugem delu pa so se predstavili zbor z Opčin pod vodstvom Ubalda Vrabca, zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice pod vodstvom Stanka Je-recije, zbor iz Bazovice pod vodstvom Zorka Hareja, zbor Sv. Antona, ki ga vodi Magda Bizjak, zbor od Sv. Ivana pod vodstvom Nade Žerjal, zbor iz Rojana pod vodstvom Humberta Marnala, Ekumenski zbor, ki ga vodi Zorko Harej in združeni zbori pod vodstvom Ùbalda Vrabca. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, izvajalce in spored pa sta predstavila Tanja Prinčič - Marnalo in Linij Valenčič.
A Šentjakobska rajonska konzulta se bo sestala jutri zvečer. Razpravljali bodo o občinski krizi, zdravstvenem konzorciju in družinskih posvetovalnicah.
Identificirana žrtev nedeljske prometne nesreče
Včeraj so agenti prometne policije indentificirali žensko, ki jo je v nedeljo zgodaj popoldne podrl avtomobil na nevarnem ovinku trbiške ceste pri smodnišnici. Gre za 61-letno Romano Barbari vd. Cociani iz Ul. Campanelle 118. ženska je namreč prekoračila cestišče pri križišču z Ul. Castelliere, ko je privozil v smeri Opčin 23-Ietni Pietro lurissevich iz Ul. Grandi in jo podrl. Kmalu po prevozu v bolnišnico je ženska podlegla hudim lobanjskim poškodbam.
iniiiiiiiiiinnimiiiiiiiuiiimimiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiminiiimiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiii
«VLOGA ŽENSKE V DRUŽBI» NA NEDELJSKEM ZASEDANJU PSI
Problemi žensk so tesno povezniti s celotnim življenjem v državi
Posegi Sabine Benedetti, Nadje Pahor in Enrice Lucarelli
Včeraj je nastopil službeno mesto vladnega komisarja in tržaškega prefekta Vincenzo Molinari, ki je ob tej priložnosti poslal krajevnim oblastem in vsemu prebivalstvu pozdrav ter zagotovilo, da bo izvrševal svojo funkcijo z zavzetostjo, kakršno ima lahko star prijatelj, ki je že dvajset let služil tržaški skupnosti. V svoji poslanici je obenem zaprosil skupnost za pomoč in sodelovanje, ki je nujno potrebno za reševanje številnih problemov ter za zagotovitev družbenega in gospodarskega napredka. Molinari je zamenjal dosedanjega vladnega komisarja in prefekta Di Lorenza.
OB DRŽAVNEM PRAZNIKU SFRJ
Letos je v teku mednarodno leto žensk. Povsem pravilno torej, da je žensko socialistično gibanje v deželi Furlaniji-Julijski krajini organiziralo deželno zborovanje na temo «Vloga ženske v družbi», ki je bilo v nedeljo dopoldne na sedežu krožka «Gaetano Salvemini»
Na kratko bomo povzeli misli, ki so jih na omenjenem zborovanju povedale članice vsedržavne ženske komisije Sabina Benedetti, za Slovenke članica pokrajinskega odbora Nadja Pahor, v imenu vsedržavnega ženskega socialističnega gibanja pa Enrica Lucarelli, medtem ko je
• Župan Spaccini bo predsedoval sestanku z rajonsko konzulto za Sv. Ano in Skedenj, s katero bo razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo področje Pantelejmuna. Sestanek bo na sedežu na Stari istrski cesti št. 43 drevi ob 18.30.
Srečanje sindikatov z zastopstvom carinikov
Te dni so se sindikalisti osebja avtoprevoznik in špediterskih podjetij srečali z zastopstvom osebja carine. Slednji so že dalj časa skrčili svoje delovne umike, ne odpravljajo nadur, kar pa ustvarja resen zastoj prometa na meji in v luki. Sindikalisti so izrazili solidarnost z zah-
Tudi letos nobenega «navala» turistov iz sosedne republike
Nekoliko večji obisk v soboto, včerajšnji dan pa kar miren - Nekaj kupcev pritegnila gorička pobuda
Kakor že lansko leto, tako tudi letos ob državnem prazniku v matični domovini kljub povečanemu številu mejnih prehodov m bilo pričakovanega «navala» jugoslovanskih kupcev v tržaške trgovine. V soboto je bilo naše mesto v tem pogledu le nekoliko bolj živahno kakor ob drugih sobotah, včeraj pa je bilo po mestnih ulicah opaziti manj avtomobilov z jugoslovansko registracijo, pa tudi število avtobusov, parkiranih na nabrežjih, je bilo razmeroma omejeno.
Trgovci v Trstu pravijo, da so ob letošnjem državnem prazniku SFRJ zabeležili znatno manj prometa kakor lani, da ne govorimo o prejšnjih letih, ko je bil obisk jugoslovanskih turistov neprimerno večji, mnenja o razlogih za skrčenje poslov pa so si precej različna. Združenje trgovcev meni, da je go-riška pobuda (menjava dinarja po kurzu 3t lir) preusmerila le malo kupcev v to središče ob Soči, obisk v Trstu pa da ni dosegel posebnih konic iz enostavnega razloga, ker so jugoslovanski turisti praktično prisotni vsak dan pri nas. Pri Stan-di so nam rekli, da je bil letošnji
promet z jugoslovanskimi kupci za 50 odst. manjši od lanskega, pri Upimu pa so naglasili, da je bil promet v soboto zadovoljiv, včerajšnjega priliva v zvezi s hipotetičnim vračanjem jugoslovanskih turistov z izletov v notranjosti Italije pa sploh ni bilo opaziti. Drugi trgovci menijo, da je veliko število potencialnih jugoslovanskih kupcev o-stalo enostavno doma, za kar je več razlogov: razne prireditve, tudi ob tridesetletnici osvoboditve, možnost zabave in smuke v domačih turističnih središčih in morda ne nazadnje tudi previdnost pri obračanju domače valute, kar je splošen pojav tudi v drugih evrooskih državah. Glede tečaja dinarja so nam v trgovinah, menjalnicah in bankah povedali, da se je ta sukal nekako med 34 in 36 lirami za novi dinar, medtem ko je znašal dogovorjeni tečaj na Goriškem kakor omenjeno 38 lir. Višina kurza je v tem primeru le drugorazrednega pomena, saj ne gre za finančne di denarne transakcije, temveč za plačevanje nakupljenega blaga ali storitev, pri čemer je treba upoštevati še razne druge komponente, kot so zlasti razni rabati, popusti, itd.
zasedanje zaključil deželni tajnik socialistične stranke Lucio Tringale.
Že sam naslov zasedanja pove, da je bil govor o problemih, ki zadevajo žensko, ki so pa tesno povezani s celotnim življenjem v državi in jih zato ni mogoče ločiti. Navzočnost žensk pri reševanju vseh teh problemov je zato ne samo pomembna, temveč nujna.
S to mislijo so začele in zaključile svoja izvajanja vse navedene govornice, Sabina Benedetti pa se je še posebej zavzela za ustanovitev posebne deželne komisije, ki bi se v sklopu stranke borila za rešitev vseh perečih problemov, od tistih, ki zadevajo politično situacijo v I-taliji in v svetu, pa do bolj podrobnih, ki zadevajo vsakega posameznika, kot so na primer otroško varstvo, zadostno število vrtcev, pomoč ostarelim, borba za modernizacijo šole, borba za širše vključevanje ženske v razne delovne panoge itd. Tu moramo postaviti naše tovariše, je dejala Benedetti, pred dejstvo, da se bodo za našo udeležbo pri reševanju vseh teh problemov, za našo navzočnost pri soodločanju, ko gre za vprašanja življenjske važnosti nas vseh, resnično zavzeli na vseh sestankih, zasedanjih, zborovanjih in kongresih.
Nadja Pahor je začela svoj govor v slovenščini in, prav tako kot Be-nedettijeva, naštela vsa področja, kjer je navzočnost ženske še kako potrebna. Nato pa je v italijanščini nadaljevala s svojim govorom v želji, da približa vsem udeleženkam zborovanja probleme, ki tarejo slovensko manjšino v deželi: tu se je ustavila pri zakonskih osnutkih socialistov za globalno zaščito slovenske manjšine, pri vprašanju dvojezičnosti, pri zahtevi po samostojnem šolskem okraju za slovenske šole, pri problemih, ki zadevajo beneške Slovence, pri jugoslovansko-italijan-skem sporazumu, ki zadeva obe državi, a tudi prebivalstvo, ki živi na obeh straneh meje, pri problemih slovenskih televizijskih oddaj, ki morajo biti izraz življenja slovenske manjšine v deželi
Odgovorna za žensko socialistično gibanje Enrica Lucarelli, ki se je kot gostja in glavna govornica udeležila zborovanja, je govorila o o-vrednotenju žene v socialistični stranki in o prisotnosti socialističnih žena v javnem življenju.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
TEATRO STABILE — Danes, 2. decembra, ob 20.30 «red 1. torek»: «IL FU MATTIA PASCAL», T. Ke-zicha po Pirandellu v izvedbi genovskega Teatra Stabile
IL abonmajska predstava. Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2 (tel. 36-372 in 38-547), sprejemajo rezervacije za predstave do 6. decembra.
AVDITORIJ
Od četrtka, 4. decembra, Cooperativa Teatro Orazero-Top: «SIGFRID V STALINGRADU» Luigija Candoni-ja. Izven abonmaja. Za abonente prva dva dneva 30-odst. popust, za ponovitve 20-odst. popust. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Jutri izvenabonmajska predstava po znižanih cenah Rossinijevega «SEVILJSKEGA BRIVCA».
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Klaus Eidam
OSTRŽKOVE
DOGODIVŠČINE
Prevedel Scena Kostumi Glasb, oprema Koreografija
Ervin Fritz Demetrij Cej Milena Kumar France Lampret Janez Mejač
Režija Emil A b e r š e k
DANES, 2. decembra, ob 15.30: v četrtek, 4 decembra, ob 15.30.
Rezervacija vstopnic od 10.30 do 12.30, prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
KNJIGE, PLOŠČE,
DARILNI PREDMETI
za vsak okus
J •
vsako starost
vsak Miklavžev žep
Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732-487

za-
21.30
Elia
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Aldo Nicolaj
STARA
GARDA
(■tragikomedija v dveh dejanjih)
Prevod	Borut Trekman
Scenograf in
kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ
JUTRI, 3. decembra, ob 20.30 - IZVEN ABONMAJA V nedeljo, 7. decembra, ob 16. uri - IZVEN ABONMAJA Abonenti SSG imajo popust. Rezervacija vstopnic od danes dalje od 10.30 do 12.30 (razen nedelje), prodaja 1 uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE — TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Anton Leskovec
DVA BREGOVA
Drama - iz življenja beračev -v dveh delih
Po dramaturški redakciji M. Beline — priredil J. Babič Scena	Demetrij Cej
Kostumi Marija Vidauova Besedilo pesmi Miroslav Košuta Glasba Aleksander Vodopivec Lektor	Majda Križajeva
Režija	JOŽE BABIČ
V soboto, 6. decembra, ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini
Predstava bo pod pokroviteljstvom dolinske občinske uprave
Razstave
V dvorani zavetišča «Gaspare Gozzi» je odprla razstavo svojih del tržaška umetnica Megi Pepeu.
Danes, 2. decembra, ob 20. uri bo v Koncertnem ateljeju na Trgu revolucije v Ljubljani odprl razstavo svojih del tržaški umetnik Marjan Kravos.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 2. decembra BLANKA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.58 — Luna vzide ob 6.35 in zatone ob 16.05.
Jutri, SREDA, 3. decembra FRANČIŠEK KSAV.
VREME včeraj: Najvišja temperatura 12,1 stopinje, najnižje 11, ob 19. uri 11,1 stopinje, zračni pritisk 1014,6 narašča, veter 8 km severovzhodni, nebo 9 desetink pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,8 stopinje, vlaga 76-odst, dežja je padlo 11,2 mm.
ROJSTVA IN SMRTI
Včeraj, 1. decembra 1975, se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO: 70-letni Carlo Sossi, 55-letna Albina Sudulich por. Bari-celli, 79-letni Ezio Silva, 76-letna Angela Serli, 69-letna Emilia Gruden vd. Taucer, 76-letna Marija Križman-cič, 77-letni Enrico Boer, 64-letna Flavia Kaluer, 73-letni Orazio Annone, 94-letna. Adele Lullik vd. Vami, 85-letna Caterina Pietrin vd. Rabusin, 52-letna Giuditta Tommasini, 92-letna Marcella Pozzecco vd. Labate, 87-letna Maria Bevilacqua, 62-letni Pietro Dussi, 83-letna Juhanna Luthe-rer, 84-letni Carlo Musina, 65-letna Gabriella Trampuš vd. Ferrari, 62-letna Iolanda Vian vd. Cioccarelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva. Grigolon, Trg V. Giotti 1: Ai due Mori, Trg Unità d'Italia 4.
'O DI TRIESTE ITN A' BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	687,50
Funt šteriing	1384.—
švicarski frank	256,40
Francoski frank	154,40
Nemška marka	260,75
Avstrijski šiling	36,90
Dinar: debeli	34,50
drobni	34,50
MENJALNICA
Vseh tujih valut
POTOVALNI URAD AURORA
PRIREDI NASLEDNJE IZLETE
7./8. decembra:
avtobusni izlet v Kranjsko goro. Cena 18.000 lir.
29. dec. - 5. jan.:
potovanje z letalom na otok Rodos. Hotel A kategorije. Cena 155.000 lir, silvestrovanje vključeno.
31. dec. - 1. jan.:
s posebnim vlakom (samo za nas!) na silvestrovanje v Maribor v odličnem hotelu «OREL». Cena 36.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri
«AURORI» v Ulici Cicerone 4, tel. 60-261.
JAT-AIR LIFT
VABI TUDI TRŽAŠKE SLOVENCE NA POTOVANJE OKOLI SVETA
S ŠTIRIMOTORNIM MEDCELINSKIM LETALOM BOEING 707
Potovanje se začne 7. in konča 25. februarja 1976. Obiskali bomo Delhi, Agro, Bangkok, Hong Kong, Nagoyo, Kyoto, Tokyo, Havajske otoke, San Francisco, Niagarske slapove in New York. To je nad 40.000 km dolga pot, med katero bomo preleteli 3 celine in 3 oceane, in kjer bomo spoznali ljudi najrazličnejših ras in kultur.
CENA POTOVANJA 947.000 LIR OD TRSTA DO TRSTA
POVSOD HOTELI NAJVIŠJE KATEGORIJE,
POVSOD OGLEDI, KI SO VKLJUČENI V CENO.
MOŽNOST ODPLAČEVANJA NA OBROKE!
Podrobnejše informacije in vpisovanje pri turističnem in potovalnem uradu «AURORA» v Trstu, Ulica Cicerone 4, tel. 60-261.
ZAKLJUČEK VPISOVANJA: PONEDELJEK, 15. DEC. 1975
totoRintio Rufe
specializiran v proizvodnji pralnih barv, temper, stenskih plastičnih barv, emajlov, lepil, redčil itd.
IŠČE ZASTOPNIKE ALI PREDSTAVNIKE ZA JUGOSLAVIJO
POLEG TEGA IZDELUJEMO TEMPERE IN PRALNE BARVE PO NAROČILU
Pisati: CASELLA POSTALE 73, FELTRE (Belluno)
Krožka za družbene
in politične vede
«P. Tomažič» in «Che - Guevara»
JUTRI, 3. decembra, ob 20. uri bo v dvorani Ljudskega doma (Ul. Madonnina 19) predaval deželni tajnik v Gornjem Poadižju in član CK KPI
ANSELMO GOUTTHER na temo:
«Komunisti in narodnostno vprašanje v Gornjem Poadižju»
Sledila bo razprava.
Na razpolago bo prevajalec.
Predsedstvi
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MEDICINCEV V TRSTU
V Mah dvorani Kulturnega doma danes, 2. decembra, ob 20. uri
Debelost kot klinični in terapevtski problem
Predava: as. dr. ANDREJA KOCIJANČIČ s sodelavci z endokrinološkega oddelka kliničnega centra v Ljubljani.
Razna obvestila
Tržaški partizanski pevski zbor ima dne 7. decembra t.l. ob 9. uri, oziroma ob 9.30 dopoldne, svoj drugi redni občni zbor v Prosvetnem domu na Opčinah. Odbor.
SPD Tabor Opčine vabi v Prosvetni dom na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč, ki bo vsak dan do petka, 5. decembra, od 16. do 19. ure. Za Miklavža je slovenska knjiga najlepši dar. Odbor.
PD I. Grbec - Škedenj prireja do petka, 5. decembra, tradicionalno RAZSTAVO KNJIG, kjer si lahko Miklavž izbere knjige in gramofonske plošče za male in velike, škedenjci, vljudno vabljeni.
TPPZ ! V petek, 5. decembra, bo seja glavnega odbora ob 20. uri v Bazoviškem domu. Prosimo, da se seje, ki bo zadnja v tem letu, pol-noštevilo udeležijo odborniki. Predsednik.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici 1. tel. 211-489.
MLADENIČ, ki je pripravljen posvetiti se časnikarstvu, naj napravi ponudbo na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Bodočnost». V njej naj navede podatke o svojem študiju in morebitnem dosedanjem delu ter svoj naslov.
La Cappella Underground Jutri prto. V sredo ob 19.00 in «La valle dell’Eden». Režija Kazan. Igra James Dean.
Mignon Začasno zaprt.
Ariston 16.00 «Non si scrive sui muri a Milano». Režija Raffaele Maiel-Ip. Igrata Stefania Casini in Alfredo Pea. Prepovedan mladini pod 14. letom. Zadnji dan.
Grattacielo 16.00 «Piange il telefono». Barvni film. V glavni vlogi Domenico Modugno, Francesca Guadagno in Marie Yvonne Danaud.
Fenice 16.00 «Amore vuol dir gelosia». Barvni film. Igrata: Enrico Montesano in Barbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Son tornate a fiorire le rose». Barvni film. Igrajo: Walter Chiari, Luciano Salce, Valentina Cortese.
Nazionale 16.00 «La città sconvolta», Barrai film. Igrata James Mason in Lue Merenda. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-gnazzi. Gastone Moschin. Philippe Noiret. Barrai film.
Ritz 16.00 «Life Size» (Grandezza naturale). Barrai film. Igra Michael Piccoh. Prepovedan mladini pod 18-letom.
Aurora 16.30 «Beniamino». Barrai film, ki pripovedujo zgodbo o nekem psu.
Capito! 16.30 «Le malizie di Venere». Barvni film z Lauro Antonelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Il braccio violento della legge - n. 2». Barrai, film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.00 «Mandingo». Barvni film. Igrata James Mason in Susan George. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «La novizia». Barvni film. Igrata Gloria Guida in Femy Benussi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «La vedova inconsolabile ringrazia quanti la consolarono». Edvige Fenech. Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «Il venditore di palloncini». Barrai film.
Vittorio Veneto 16.30 «La segretaria». Barrai film. Igrata Omelia Muti in Philippe Leroy. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Il paese del sesso selvaggio». Igra Ivan Rassimov. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Jutri: «Serafino». V spomin na Pietra Germija. Začetek ob 20.30.
Radio 16.00 «Le avventure di Enea». Andrea Giordana in Olga Karlatos.
Astra 16.00 «Sette spose per sette fratelli». Barrai film. Igrata: Howard Kiel in Jane Powel.
Volta - Milje 15.00 «Continuavano a chiamarlo Trinità». Barrai film, v katerem igrata Bud Spencer in Te-rence Hill.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tek 228-124:	Bazovica:
tel. 226-165: Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: teL 225-141; Božje polje — Zgonik: teL 225-596: Nabrežina: teL 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel 213-137: Mille: te). 271-124
Prispevki
Namesto cvetja na grob Karla Sosiča darujejo družini Edvin in Marjo Sosič 10.000 lir; družina Albin Sosič 5.000 lir za sklad A. Budala. V isti namen darujejo družini Edvin in Marjo Sosič 5.000 lir in družina Sta-megna 5.000 lir za PD Tabor.
Namesto cvetja na grob Ivana Škerla in dr. Igorja Grudna daruje družina Mikac 5.000 Ur za PD Slavko Škamperle in 5.000 lir za šZ Bor.
Namesto cvetja na grob Lamberto Pertota darujeta Guido Zidarič in družina 10.000 lir za SPD I. Gruden.
V počastitev spomina Fani Kerše-van vd. Niketič daruje Evelina Pahor 2.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob dragemu Igorju darujeta Vera in Pino 10.000 lir za ŠZ Bor.
Dne 29. novembra je preminila naša draga teta
V	v v
MARIJA KRIZMANCIC (T0TN0VA)
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 3. decembra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev in na domače pokopališče.
Žalujoči: nevesta Francka, nečakinja Zdenka z možem Rudolfom in drugi sorodniki.
Bazovica, 2, decembra 1975
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustila naša preljubljena mama, babica in prababica
ANA BAK
Pogreb drage pokojnice bo danes, 2. decembra, ob 15. uri iz hiše žalosti, Pesek štev. 2, na domače pokopališče.
Žalujoči: sinovi Ladi, Angel in Albin z družinami ter drugo sorodstvo.
Pesek, Padriče, 2. decembra 1975
GORIŠKI DNEVNIK
V VIDMU DEŽELNI KONGRES KMEČKEGA SINDIKATA «ALLEANZA COLTIVATORI»
Kmetom priznati enakovredno vlogo soustvarjalce v družbenega napredka
Govor tajnika Kmečke zveze Lucijana Volka - Osem Slovencev v novem deželnem odboru kmečkega sindikata
V soboto, 29. novembra, se je sestal v Vidmu deželni kongres kmečkega sindikata «Alleanza coltivato-
Treba je priznati kmetom enakopravno vlogo soustvarjalcev družbenega napredka, treba jih je ena-
ri» .'"'urlanije - Julijske krajine. Kon-1 kopravno upoštevati pri izbiri go-
- . 1 . ^	^	~ r- ^ Ir»-*-«/-.4-4 st ■! i-F O W/"vrl O T» C* 1 rf O T» O 7 SV T O 4 V« d Vt O	isr/^st
gresu, v katerem so se kmetje iz Vseh krajev naše dežele zbrali, da razpravljajo o preteklem delu organizacije, o hudih problemih, ki tarejo kmetijstvo in o perspektivah za prebroditev krize v okviru pre-raagovanja splošne gospodarske krize, kot priprava na jubilejni vsedržavni kongres ob 20-letnici «Alleanza nazionale dei contadini», ki bo v Bologni od 10. do 14. decembra, je prisostvovalo kvalificirano Predstavništvo oblasti, delavskih sindikalnih organizacij, demokratičnih političnih strank in družbenih sil.
Pozdrave deželnega odbora in prispevek k razpravi je prinesel deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo, najboljše želje za uspešno delo sta poslala pismeno med drugimi tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka in predsednik deželnega sveta Pittoni.
Glavno poročilo deželnega tajnika Simsiga o «Splošnem dogovoru za združeno kmetijstvo za prebroditev krize in za novo kmetijsko Politiko v deželi, osnovano na področnih načrtih, ki naj zagotovi neposrednim obdelovalcem zemlje pri-meren dohodek», je obravnavalo vsa vPrašanja, ki so bila v bližnji preteklosti in bodo v bodočnosti najvažnejša za kmeta v naši deželi, °d problemov živinoreje v zvezi z novim deželnim zakonom in državnim zakonom o novem načinu pogodbenega določevanja cene mleka pri hlevu, do razvoja kmečkega zadružništva, do problemov slovenskih kmetov na Tržaškem, ki morajo še vedno braniti svojo zem-ijo, do potrebe po nujni reformi socialnega in zdra/stvenega zavarovanja, ki naj zagotovi kmetom enako oskrbo, kot vsem drugim delovnim kategorijam.
Pozdrave Kmečke zveze je prinesel v imenu številne prisotne de-Jegacije tržaških kmetov in kmetic, tajnik Lucijan Volk, ki je pouda-tu, da se kongres odvija v času nude gospodarske krize, na katero so kmečke organizacije opozarjale nblasti že dolgo let, ko je bilo k.tvoyano kmetijstvo pri vidu neskončnega napredovanja industria-uzacije. Sedaj vsi priznavajo, da le med glavnimi povzročitelji gospodarske krize ravno kriza kme-ijstva, ker moramo uvažati na mi-Jjarde dnevno kmetijskih pridelkov, ?n proglašajo nujnost, da se da kmetijstvu prednost kot pogoj za Prebroditev splošne krize.
Toda kmetje so povsod, in tudi v Trstu, s svoje strani storili vse, kar jo bilo od njih odvisno: ustanovili so zadruge in specializirali svoje de-‘0- Niso jih pa dovolj podprle niti Javne uprave, niti tehnični organi, ki bi bili dolžni sodelovati s kmeti na podlagi obojestranskega zaupanja in enake zavzetosti, ne pa na Podlagi odnosov paternalizma ali n°drejenosti, pri čemer je omenil Prekinitev odnosov Kmečke zveze s trzarikim kmetijskim nadzorništvom zaradi nesprejemljivega vedenja do slovenskih kmetov.
spodarskega razvoja, treba je izde lati in izvajati načrtovanje preko področnih .načrtov za razvoj kmetijstva, ne pa prepuščati kmetijska področja le razlastitvam za ne vedno dokazano splošno korist. Omenil je nove italijansko - jugoslovanske gospodarske pogovore, ki jih pozdravlja vsa demokratična javnost in industrijsko prosto cono na Krasu, ki spreminja vse perspektive razvoja velikega področja in ki, če predstavlja veliko upanje za oživitev krajevnega gospodarstva, ne sme žrtvovati upravičenih interesov slovenskih kmetov, ki jim je treba omogočati soodločanje in zagotoviti pravične protivrednosti. Pogoj za premostitev krize kmetijstva in vsega gospodarstva je pa enotnost in podpora delavskih sindikatov in demokratičnih političnih sil.
Dosedanji dolgoletni zaslužni deželni predsednik, poslanec Lizzerò,
se je v svojem govoru spomnil 20-letnice sindikalne organizacije in 30-letnice osvoboditve, ki so jo priborili enotno Italijani in Slovenci v naši deželi in vseh ustanoviteljev in pobornikov kmečkega sindikata.
Po skupnem kosilu se je kongres nadaljeval popoldne s številnimi posegi predstavnikov zadružnih organizacij, spolovinarjev in mnogih kmetovalcev iz vseh pokrajin naše dežele.
Podpredsednik Kmečke zveze in predsednik tržaške pokrajinske kmečke bolniške blagajne Kodrič je obravnaval vprašanja zdravstvene zaščite kmetov v perspektivi e-notnega skrbstva, ki naj prekine diskriminacijo kmetov, ter pojav naraščajočega števila polkmetov in vprašanj, ki se s tem postavljajo.
Kongres se je zaključil z izvolitvijo novega deželnega odbora, v katerega so bili potrjeni predsednik in podpredsednika Kmečke zveze Guštin, Kodrič in Debeliš, ter tajnik Volk in še Švab, Orel, Bukovec in Scheriani.
llliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiitimriiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiit
KER POSREDOVANJE NA OBČINI NI OBRODILO SADOV
ZASEDBA PROSTOROV ŠOLE SERGIO LAGHI
Matere same upravljajo otroški vrtec
Prebivalci Magdalene so zasedli te dni poslopja, kjer deluje osnovna šola s posebnimi pedagoškimi programi za prizadeto mladino «Sergio Laghi». To so matere storile, ko so spoznale, da je bilo zaman vse posredovanje pri občini, od katere so zahtevale, naj v delno praznem in neizkoriščenem poslopju odpre tri sekcije otroškega vrtca.
Odbornica za šolstvo Luciana Senni je baje odgovorila materam, da potrebuje v ta namen eno ali dve leti časa, matere pa niso enakega mnenja. V svojem pismu poudarjajo, da je med praznimi prostori tudi kuhinja in vse druge storitve, preureditev v sekcije otroškega vrtca pa bi stala razmeroma malo denarja in prav tako malo časa. Ker občinska uprava ne kaže posebne dobre volje so matere zasedle prazne in neizkoriščene prostore ter v zasedenih avlah organizirale otroški vrtec «ad hoc», katerega same u-pravljajo. To naj bi javnosti služilo kot dokaz, da za občino ni nemogoče to, kar lahko storijo ' matere same.
redju orisal razvoj naprednega gi-ganja. Proslave se je kot gost udeležila delegacija komunistične partije s Proseka - Kontovela, mladinski pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža pa je zapel vrsto borbenih pesmi. Prijeten večer se je zaključil z zakusko v tovariškem vzdušju.
— bs —
V	Zgoniku proslava oktobrske revolucije
V	soboto je sekcija komunistične partije «Just Pegan» iz zgoniške občine ob prisotnosti lepega števila članov priredila proslavo oktobrske revolucije. Priložnostni govor je imel politični tajnik sekcije dr. Jan Godnič, ki je v zgodovinskem zapo-
V Dolini tečaj slovenščine za Italijane
Krožek za družbena vprašanja «H. TUMA» iz Trsta organizira na pobudo sekcije PSI - Dolina tečaj spoznavanja slovenskega jezika za Italijane. Tečaja se lahko udeležijo vsi. Tečaj se bo pričel v četrtek, 4. t.m. ob. 20, pri, x §iQ.Yiža§M.,.a?.a9XBi,..ŠQlj
v Boljuncu. Ciklus tečaja bo trajal skupno 50 ur, razdeljen na dve tedenski lekciji po približno eno uro.
• Prihodnji teden (TO. decembra) bo stopil v veljavo deželni zakon štev. 69 z dne 13. novembra letos, ki poverja deželni upravi nalogo, da odkupi vrsto stavb in drugih nepremičnin za ureditev gozdarskih postaj. Zakon je objavljen v deželnem uradnem vestniku štev. 71, ki je izšel konec prejšnjega tedna.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
UREDITI PREVOZE DIJAKOV «NIŽJE» TER JIM ZAGOTOVITI OBROK HRANE
Dijaki nižje srednje šole imajo težave s prevozi med domom in šolo, v Gorici na nimajo opoldanskega obroka hrane
BOŽIC...
glasba
če kupite avto ESCORI do 20. decembra boste vedno imeli s sabo brezplačno družbo
avtoradia
na pobudo
«NUOVA CONCESSIONARIA» Ul. Caboto 24, Trst
NOVI zastopnik
RENAULT
vam na razpolago
F. Z ACARI A
Trst, Trg Sansovino 6 tel. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DELI:*
Ul. Lazzaretto Vecchio 24 tel. 62853 - 4
ŽREBANJE
dne 30. novembra 1975 kupon serije A št. 308620
—	potovanje v S. Virgilio dl Marebbe
kupon serije B št. 298265
—	100 litrov bencina — kupon serije B št. 315117
—	2 bona za nakup —
AMAR
Ul. del Bosco 6 Tel: 741946
TRST
auto siile
Ul. U. Foscolo 10 Tel. 796456
BENCIN JE DRAŽJI! Lahko Vam takoj vgradimo plinsko inštalacijo v katerikoli avtomobil po zmerni ceni. 80 - 60 - 50-LITRSKI REZERVOARJI
— ČISTEJŠI MOTOR — NEZMANJŠANA MOČ MOTORJA — MANJŠA PORABA GORIVA
OPOZARJAMO US NA NAGRADNO ŽREBANJE
Aut Mm. 40 4/163295 dd. 4.10.75
Skrb za boljšo ureditev prevozov učencev slovenskih nižjih srednjih šol iz domačega kraja v Gorico ter za zagotovitev opoldanskega obroka hrane tem dijakom, ki večkrat na teden ves dan ostanejo v Gorici zaradi popoldanskega pouka, je bila v ospredju zanimanja doberdobskih svetovalcev. Gre za zelo pomembno vprašanje, ki že nekaj časa vznemirja starše otrok, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo, in o katerem bo potrebno čimprej najti ustrezno rešitev.
Razpravo je odprl svetovalec Slovenske skupnosti Romano Lavrenčič, ki je vprašal župana, kaj je odbor s tem v zvezi že ukrenil. Župan Andrej Jarc je omenil možnost sklicanja sestanka med predstavniki treh slovenskih občin na Goriškem ter zavodnimi sveti.
Podžupan dr. Mario Lavrenčič je pobudo občinskega sveta pojasnil tudi s stvarnimi predlogi, ter je dejal, da je občina Doberdob navezala stike z občinami Sovodnje in Števerjan, predsednikom zavodnega sveta nižje srednje šole ter občino Gorica, da bi se v takšnem krogu pogovorili o prevozih in menzi.
Steverjanska uprava, kakor se zdi, pa se ogreva za svojo pobudo nakazano v predvolilnem razdobju, po kateri naj bi o teh vprašanjih razpravljale tri slovenske občine in občine Gorica. Ker je bila pobuda nakazana v neprikladnem času, je očitno ni bilo mogoče izpeljati, tako da je potrebno znova pregledati pripravljenost ljudi ter poiskati najboljšo pot, kajti vprašanje, o katerem je beseda, je resno in terja hitre rešitve.
Na začetku seje (seja je bila v četrtek in smo o njej že poročali) je svetovalec manjšine Roman Lavrenčič pojasnil stališče skupine glede poteka prejšnje seje ter je predlagal občinski upravi nakup magnetofona za neposredno registracijo vsega, kar se na seji govori ter sprejem pravilnika o delovanju občinskega sveta.
V odgovoru mu je župan Andrej Jarc dejal, da se tudi občinski odbor nagiblje k sestavi takšnega pravilnika, kar pa zadeva magnetofonsko zapisovanje poteka seje občinskega sveta pa je izrekel svoje pomisleke predvsem na račun njegove učinkovitosti.
Uspeh slovenskih učencev in dijakov
Učenci slovenskih osnovnih šol na Goriškem ter dijakinji slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» so bili deležni izrednega uspeha na risarskem in pismenem natečaju, ki ga je v prejšnjem šolskem letu pripravilo pokrajinsko združenje za zaščito živali ob sodelovanju šolskega skrbništva. Natečaja, ki je imel za temo ljubezen do živali in narave, so se udeležili številni učenci in dijaki srednjih šol na Goriškem. Ocenjevalna komisija je po pregledu vseh predstavljenih risb in spisov sklenila, da bo dodelila prve štiri nagrade učencem slovenskih osnovnih šol. Natečaj je zmagala Rozana Ferletič (osnovna šola iz Doberdoba), 2. Nadja Žnidarčič (osnovna šola iz Števerjana), 3. Irena Ferlat (osnovna šola iz Rupe),
4. Tanja Hmeljak (osnovna šola iz Sovodenj).
Za nižje srednje šole sta prvi dve mesti zasedli slovenski dijakinji Nadja Marinčič (3. C razred) ter Bruna Planššček (3. D razred). Prireditelji so posebno nagrado podelili tudi didaktičnemu ravnatelju slovenskih osnovnih šol dr. Milanu Brešanu.
Mladinski krožek Gorica
priredi v četrtek, 4. decembra, ob 20.30 v prostorih Dijaškega doma na Svetogorski cesti št. 84
SREČANJE S PESNIKOM MARKOM KRAVOSOM
ki bo govoril na temo KNJIGA V ZAMEJSTVU (Slovenska založniška dejavnost
v Italiji)
Vabljeni!
NA POZIV ŠOLSKEGA SINDIKATA
VČERAJ NA SLOVENSKIH ŠOLAH NI BILO POUKA
Šolniki m dijaki so se vzdržali pouka in tako opozo* rili javnost na zahtevo po samostojnem šolskem okraju
Na poziv Sindikata slovenskih šolnikov je bila včeraj na slovenskih šolah vseh stopenj na Goriškem celodnevna stavka, da šolniki opozorijo javnost na svoje nezadovoljstvo, s katerim so sprejeli predlo« deželnega odbomištva o razmejitvi šolskih okrajev. S svojo stavko so šolniki izrazili stališče proti deželnemu predlogu, ki ne upošteva zahtev celotne slovenske narodnostne skupnosti po tisti avtonomiji, ki edina b o zagotovi našemu šolstvu nemoten razvoj. Tudi glede razmejitve šolskih okrajev so organizacije, ustanove in stranke zahtevale takšno avtonomijo, ki bi se morala uresničiti z ustanovitvijo samostojnega okraja za slovenske šole, medtem ko deželni predlog uvaja diametralno nasprotno stališče ter s tem postavlja slovensko šolstvo v podrejen položaj.
Kakor smo poročali v nedeljski številki, so solidarnost s stavko izrekli šolski odbor in enotni dijaški odbor, svoj protest proti deželnemu predlogu — in s tem podporo stavki — pa je pristojnim oblastem poslal tudi občinski svet v Doberdobu.
Danes bo stavkalo italijansko uč-
no osebje. Stavko so oklicale sindikalne federacije in tudi nekateri avtonomni šolski sindikati. Sindikat slovenske šole se tej stavki ni pridružil, ker je stavkal včeraj.
Smučarski tečaj SPD na Lokvah
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi tudi letos smučarski tečaj za naše ljubitelje zimskega športa. Tečaj bo letos na Lokvah, ker ni bilo moč dobiti doma na Laz-nah. Tečajniki se bodo vozili vsak dan na Lokve z avtobusom, tu jim bodo na razpolago smučarki iz Nove Gorice. Kdor se želi udeležiti tečaja naj se javi v pisarni SPD v Ulici Malta do 6. decembra.
Odbor SPD prav tako obvešča vse, ki bi želeli sodelovati na letošnjih smučarskih tekmah v okviru ekipe SPD, naj se javijo do 6. decembra v pisarni SPZ. Prav tako bo naše planinsko društvo priredilo v soboto 13. decembra popoldne na sedežu sejem rabljene smučarske o-preme.
......................................................
PRIZIVNO SODIŠČE JE SPREJELO ZAHTEVO OBTOŽENCEV IN BRANILCEV
Kasacijsko sodišče naj odloči, kdo je pristojen soditi obtoženim krvavega atentata v Petovljah
Branilci so zavrnili predsednika sodnega zbora dr. Pietra Marši j a * Tiskovna konferenca branilcev - Bremenilne izjave jetniškega paznika zagovornikom obtožencev
Socialist Semola prestopil v PSDI
Prof. Sergio Semola, občinski svetovalec PSI v Tržiču, zapušča stranko ter prestopa v vrste socialdemokratske stranke. Ni izključeno, da se bo njegovo ime pojavilo že na organizacijskem shodu, ki ga pokrajinsko vodstvo PSDI sklicuje za drugo polovico decembra v Gorici.
Semola ni samo zapustil stranke, ampak je podal ostavko tudi na mesto občinskega svetovalca v Tržiču, tako da ga bo v občinskem svetu nasledil svetovalec Vertove-se, prvi neizvoljeni svetovalec PSI v občini Tržič. Na takšen način o-staja število socialističnih in komunističnih občinskih svetovalcev v Tržiču nespremenjeno, torej 15 na 30 in ostaja tudi nespremenjena napredna občinska uprava na čelu s socialističnim županom. Če bi Semola samo izstopil iz stranke ter ostal v občinskem svetu kot neodvisen svetovalec, tedaj bi se odnos sil v občinskem svetu spremenil v škodo levice.
V zvezi z njegovo odločitvijo obstajajo najrazličnejša ugibanja. Kaj se je moralo takšnega zgoditi, da Semola zapušča stranko, v katero se je vpisal še zelo mlad in v času, ko je bil pokrajinski tajnik PSI njegov oče. Kasneje je postal tudi sam pokrajinski tajnik PSI in pokrajinski svetovalec. Nekaj časa je pripadal Nennijevi struji, nazadnje pa je postal član Mancinijeve struje. Po 15. juniju, tako vse kaže, ni bil kdo ve kako navdušen in je predvsem nasprotoval tistemu sodelovanju naprednih in levičarskih sil, ki je doseglo tako pomemben volilni uspeh in katerih posledice so vidne v prevzemanju krajevnih ustanov s strani teh sil.
Prizivni proces proti šestim obtoženim uboja treh karabinjerjev pri Petovljah 31. maja 1972 je včeraj zjutraj trajal, na tržaškem prizivnem porotnem sodišču, samo dve uri in pol. Nekateri obtoženci so namreč, preko svojih branilcev, vložili že pred nekaj dnevi na državnem pravdništvu v Veroni zahtevo po zavrnitvi predsednika sodnega zbora dr. Pietra Marsija in včeraj so v sodni dvorani to svojo zahtevo ponovili. Sodni zbor, ki mu je predsedoval dr. Pietro Marši, je eno uro in en četrt na ločeni seji razpravljal o tej zahtevi in nato je ob 11.30, potem ko so se sodniki vrnili v dvorano, obrazložil odločitev, da ni poklican, da sklepa o pristojnosti samega sebe in je. zahtevo branilcev predal višjemu kasacijske-mu sodišču v Rimu. To bo moralo odločiti, če so tržaški sodniki pristojni za nadaljevanje procesa ali ga je treba prenesti drugam. Po tako hitrem zaključku procesa, ki smo ga sicer že pričakovali, čeprav se je javni tožilec temu uprl, so branilci priredili tiskovno konferenco, na kateri so podrobno obrazložili vzroke posega, ki sledijo dogodkom, za katere so izvedeli šele pred kratkim in ki nudijo zadostni razlog, da se vsa preiskava o atentatu pri Petovljah obnovi. Skratka, branilci menijo, da je že proces prve stopnje zadostno dokazal, in takratnim izidom je treba dodati še druge, ki jih bomo omenili spodaj, da je bila vsa preiskava napravljena z enim samim namenom obsoditi ljudi, pa naj bo to kdorkoli, in da so šli preiskovalci večkrat preko in mimo obstoječih zakonskih predpisov.
Kronika sodne obravnave je kratka. Nekaj minut po deveti uri je dr. Pietro Marši prišel na čelu sodnega zbora v dvorano. V sodnem zboru, ki šteje dva sodnika in šest porotnikov, so tokrat bile štiri ženske, kar je dalo procesu popolnoma nov videz. Poleg že omenjenega predsednika so sestavljali sodni zbor še stranski sodnik Ettore Del Conte ter porotniki Renato Orlando, Bruna Podbersik por. Lancel-lotti, Giovanna Marceglia por. Cer-necca, Mariella Kraus por. Geni-ram, Giuseppe Zammitti in Donata Pazzolla por. Pecorari. Za javnega tožilca je bil dr. Umberto Balla-rini, ki je do pred nekaj leti služboval v Gorici. Med odvetniki smo opazili že znane obraze iz prvega procesa, odvetnike De Luco, Battel-
la, Bernota, Maniacea in Pedroni- ) aktov v končno odločitev o pristoj-
ja, ki se jim je tokrat pridružil še | nosti rimskemu vrhovnemu sodišču, odv. Tedesco iz Verone. Med od- ~ vetniki civilne stranke pa je bila poleg prejšnjih Kostorisa, Gomirata in Morgere še odvetnik Deana iz
Proces je vzbudil veliko zanimanje, saj so nalašč za to priložnost prišli v Trst posebni dopisniki največjih italijanskih listov, ki so o stvari pisali že lani.
Na tiskovni konferenci, ki je bila kasneje v nekem tržaškem hotelu, so branilci De Luca, Battello, Ma-niacco obrazložili časnikarjem svoj Niso pa bili v začetku razprave P°seS- «Zakaj ste zahtevo vlo-prisotni v dvorani vsi obtoženci, ki f>’1' "
Perugie, ki je v vsedržavnih krogih znan kot branilec znanega fašističnega kolovodje Nardija, ki ga sumijo, da je ubil milanskega policijskega funkcionarja Calabresija.
Prav tako so sindikalni zastopniki zahtevali, da se pokrajinski predsednik pozanima pri vseh občinah naj nemudoma imenujejo svoje zastopnike v prometni konzorcij.
niso bili tokrat; kot na prvem procesu, za rešetkami. Prisotni so le Romano Resen. Giorgio Budicin, Enzo Badin in soobtoženka Annamaria Scopazzi. Gianni Mezzorana, Maria Mezzorana in Fulvio La Rocca-so prišli v sodno dvorano pol ure kasneje.
Takoj po uvodnih besedah dr. Marsija je odv. De Luca obtaziožil-zahtevo obtoženca Romana Resena, ki jo je podpisalo 28 odvetnikov in predložilo državnemu pravdniku v Veroni, da se proces odvzame tržaškim sodnikom in prenese drugam. Oseba dr. Pietra Marsija — je dejal De Luca — je preveč prijateljsko in tudi ideološko povezana s predsednikom tržaškega sodišča Pontrellijem, katerega so obtoženci prijavili sodišču, češ da je v tem primeru zlorabljal svoj položaj skupno s polkovnikom karabinjerjev Mingarellijem, goriškim državnim pravdnikom Brunom Pasco-lijem in goriškim preiskovalnim sodnikom dr. Raoulom Cenisijem. Med njegovim posegom je prišlo do besednega spopada z javnim tožilcem Ballarinijem, nato so De Lucov predlog podprli še odvetniki Ber-not, Maniacco in Tedesco, medtem ko je Pedroni, ki brani La Rocco, zavzel drugačno stališče: «Proces je treba nadaljevati in politične argumentacije, ki jih iznašajo branilci, ki so znani levičarji, mi ne ugajajo», je dodal.
Proti odložitvi procesa sta se izrazila nato tudi odvetnika civilne stranke Dean in Kostoris, enakega mnenja je bil tudi javni tožilec dr. Ballarmi. Ta je dejal, da se opirajo branilci na točke vsebovane v fašističnem zakoniku in da pomeni zavrnitev sodnika odvzeti obtožence naravnemu krajevnemu sodišču, ki je najbolj poklicano soditi zločinom, ki so se pripetili v njegovem delokrogu.
Kot smo že omenili, so se člani sodnega zbora po uri in četrt diskusije v sejni sobi izrekli za predajo
.   MM II im   n       
5sobotne proslave 29. novembra
Bil * Cij
žili na sodišču v Veroni» je bilo vprašanje. Odgovor je bil takojšen in jasen: «Ne zaupamo več tržaškim sodnikom. Ti so vse naše prijave za časa lanskega procesa proti preiskovalcem arhivirali, zato smo se obrnili na druge sodnike. Prepričani smo, da bo naša .prijava tokrat prišla' na ustrezno* me'sfo.»
Kot izhaja iz zajetne, 70 strani de-bielft knjige z obtožbami proti dr. Pascoliju, dr. Pontrelliju, polk. Min garelliju in dr. Cenisiju, zahtevajo branilci popolno obnovitev presiko-valne faze, češ da je bila prva preiskava popolnoma nezakonita.
Branilci opirajo svoje izjave na vse, kar se je pripetilo na procesu prve stopnje lani spomladi in posebno še na izjavah, ki jih je goriški jetniški paznik Antonio Padula dal že pred nekaj tedni branilcem. Antonio Padula je to svojo izjavo, sko-ro pet strani dolgo, potrdil branilcem ponovno v nedeljo, 30. novembra in včeraj zjutraj je tri izvode svoje izjave deponiral pri treh notarjih v treh različnih mestih Italije. To je napravil, ker se boji za svoje življenje in da bi njegove izjave ostale deponirane pri neoporečnih javnih funkcionarjih.
Antonio Padula, jetniški paznik v goriškem zaporu, je lani na procesu dvakrat pričal. Povedal je, kaj so se pogovarjali obtoženci s svojimi branilci, kar je seveda obtožence še bolj obremenilo.
Letos poleti pa so ugotovili nekaj nerednosti v poslovanju blagajne v goriškem zaporu in Padula je bil obtožen ter aretiran, nato izpuščen na začasno svobodo in poslan v Bari k družini ter suspendiran iz službe. Baje so mu te dni nekateri grozili s ponovno obtožbo in tudi aretacijo.
Antonio Padula je branilcem povedal, da so nekateri preiskovalci dajali glavni obremenilni priči na lanskem procesu, Walterju Di Biag-giu, razne vsote denarja in da je on moral te operacije vpisovati v knjigo zapora kot darila Di Biaggio-vega brata. Poleg tega pa naj bi goriški državni pravdnik naročil naj priča na procesu po krivem in naj pove samemu Di Biaggiu kako mora pričati. Razni preiskovalci naj bi prišli v zapor tudi v nočnih urah na pogovore z Di Biaggiom, ne da bi bili njihovi prihodi vpisani v redno knjigo zapora. In še, on sam naj bil bil namestil v sobah za pogovore obtožencev z branilci mikrofone. Prav zaradi tega so branilci na tiskovni konferenci potrdili, da zahtevajo popolno obnovitev preiskave o atentatu pri Petovljah.
Ob jugoslovanskem državnem prazniku, 29. novembra, je Mladinski center, v sklopu katerega delujejo Mladinski krožek, Domska skupnost, taborniki RMV ter športno združenje «Dom», pripravil v soboto zvečer v prostorih Slovenskega dijaškega doma proslavo 29. novembra. Prisotnost številnega občinstva, med
katerimi je bila v veliki meri mladina, je potrdila aktualnost prosla-ve.ki ima svoj poseben pomen za nas Slovence izven matične domovine. Sobotna prireditev je hotela v prvi vrsti opozoriti na nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter v Avstriji.
Kot je podčrtal govornik sobot-
nega večera, dijak Marko Marinčič, je proslava pomenila tudi oster protest zaradi nekaterih storjenih krivic naši manjšini. Zadnja v kronološkem redu je bila odločitev deželnega odborništva za šolstvo, da ne upošteva zahtev slovenskih organizacij za u-stanovitev samostojnega slovenskega okraja.
Sindikati za javna prometna sredstva
Zastopniki pokrajinske sindikalne federacije Colleoni, Rizz in Bregant so se v soboto sestali z deželnim odbornikom za prevoze Co-ciannijem in predsednikom pokrajine Agatijem, da bi skupno preučili položaj javnih avtobusnih prevozov v goriški pokrajini. Sindikalni predstavniki so izrazili zahtevo, da je treba te prevoze publicizirati, da bi se tako izognili morebitnim protestom podjetnikov, ki bi hoteli s prekinitvijo službe izsiliti deželno podporo zase. Zahtevali so tudi, da vnese dežela denar za publiciza-cijo teh podjetij v svoj proračun za prihodnje leto. Zelo kritični so
bili sindikalni predstavniki do goriš- j Bogataja daruje mati 10.000 lir kega podjetja Ribi.	1 Mladinski krožek Gorica.
Smrtna nesreča pri Podgori
V soboto zvečer in v nedeljo so se na Goriškem pripetile številne prometne nesreče, od katerih je ena terjala smrtno žrtev. Gre za 48-let-nega delavca Alda Maura iz Mora-ra, Ul. Petrarca 23, ki se je v nedeljskih popoldanskih urah ponesrečil v Podgori. Le-ta je z avtomobilom vozil proti permskemu mostu, ko je na ovinku pred predilnico čelno trčil v fiat 128, ki ga je šofiral duhovnik, 39-letni Pietro Sambo iz Ul. Brigata Pavia. Oba so sprejeli v bolnišnico. Sambu so ugotovili laže poškodbe, medtem ko so si za Maura pridržali prognozo. Nekaj ur kasneje pa je ponesrečenec podlegel hudim notranjim poškodbam.
S pridržano prognozo so v soboto zvečer sprejeli v boln.šnico 72-letno upokojenko Marijo Sklavnč vd. Schiavini iz V Ješ. Žensko je v večernih urah na glavni vaški cesti podrl avtomobilist.
Spolzka cesta je po vsej verjetnosti botrovala prometni nesreči, ki se je v nedeljo zvečer pripetila v Manzanu pri Vidmu in pri kateri so se laže poškodovale tri osebe ki so jih sprejeli v gori'ko bolnišnico. Gre za 19-letno gospodinjo Albo Temporale por. Pecorari iz šiovrenca ob Soči, Ul. Tommaseo 36. za 26-letno delavko Mirjano Vuga por. Kuka iz šiovrenca ob Seči, Ul. Tommaseo 34 ter za njenega 4-letnega sina S'moneja.
Na Majnici, pred restavracijo «Alle Viole», sta v popoldanskih urah trčila avtomobila. V prvem vozilu so bili 40-letni Giorgio Zavan iz Fave. Ul. Goriz:a 99, njegov 6-letni sin Giorgio ter njegova 36-letna žena Anita. V drugem avtomobilu se je vozil 22-Ietni karabinjer Ignazio Murgia iz Cagliarija, ki trenutno službuje v Sovodnjah. Vsi štirje se bodo v bolnišnici zdravili nekaj dni.
Kino
Corica
VERDI 17.15—22.00 «Divina creatura». L Antonelli in M Mastroianni. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 16-15—22.00 «Amici miei». U. Tognazzi. G. Moschin. Barvni film. Mladim pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Verginità indifesa». D. Aleksič in V. Jovanovič. Barvni film.
CENTRALE 17.00—22.00 «Professione reporter». J. Nicholson, M. Schnei. der. Barvni film.
VITTORIA 17.00-21.30 «La tigre di Hong Kong. K. Peng. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Il giudice e la minorenne». Barvni film. PRINCIPE 17.30— 22.00 «L'insegnante».
A o va Corica
SOCA «Vražji agent», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Cleopatra Jones», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Emigrant», italijanski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24.
Prispevki
V počastitev spomina sina Milana
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
HUDA ZIMA
Primer milanske tovarne Ley-land - Innocenti, ki jo je britansko
matično podjetje zaprlo konec ! govorimo o podjetju na robu ste-
ber del odgovornosti za sedanji ; položaj ima vodilni kader in, ko
prejšnjega tedna in zaradi česar grozi brezposelnost 4.SCO delavcem. je morda najbolj značilen, skorajda dramatičen pokazatelj, kako trda bo letošnja zima za italijansko gospodarstvo, preden bo svetovno gospodarstvo prihodnje leto dobilo novega zagona, kot napovedujejo številni ekonomisti. Vprašanje je, do kakšne mere in v kakšni obliki bo ta nov zagon, novo povpraševanje občutiti v Italiji, gospodarstvu katere voda teče že v grlo, še bolj dramatično pa se postavlja vprašanje, kako prebroditi s čim manjšimi izgubami trdo zirno, predem bo neko! ko toplejše sorce v marcu morda naznanilo pomlad tudi za italijanski proizvodni sistem.
LA STAMPA
Turinski list LA STAMPA odgovarja na to vprašanje z dolgo analizo sedanjega gospodarskega položaja v državi in uvodoma ugotavlja, da je vsaj v tem trenutku opaziti znake gospodarskega preporoda predvsem v tujini in še to bolj v ZDA in na Japonskem kot pa v Evropi. Jasno je, da bo splošna okrepitev svetovnega gospodarstva zajela tudi Italijo, postavlja pa se vprašanje, kdaj, kako in v kakšni meri, torej če bo zagon, ki ga bodo dobila italijanska po-dje'ja, močan ali skromen in vprašanje, če bo do tega preokreta prišlo preden bodo številna podjetja prisiljena k stečaju
Ravno to je za turinski list najnujnejše vprašanje, ki ga mora rešiti država, saj bi imela eno, ali dvomesečna zakasnitev hude socialne in človeške posledice. Nujno je torej obdržati v znosnih mejah zadnje udarce krize, kar pa je zelo težko, ker se to vpra šanje prepleta tudi z osnovno pro blematiko: to je združiti konjunk turno politiko podpore povpraševa nju s strukturno politiko za preos novo proizvodnje, se pravi odpraviti vsaj nekatere od tistih nedoslednosti, zaradi katerih je italijanski gospodarski sistem, čeprav med največjimi na svetu, tako šibak.
Skorajda vsi soglašajo na teoretični ravni o ukrepih, Id naj bi služili za reševanje krize, saj ni velikih razlik med zaključki demo-kristjanskega posveta o gospodarstvu, izjavami komunističnega predstavnika Napolitana ter stališči socialistov in republikancev, vprašanje pa je seveda, kako uresničiti v praksi teoretične zaključke. Turinski list je mnenja, da mora prva poseči vlada ter nakazati, po poglobljeni razpravi s strankami in v parlamentu, glavne smernice za izhod iz krize, ter uveljaviti moralo dela in produktivnosti proti popuščanju in fatalizmu, kajti tudi v gospodarstva zmaga vojno kdor zmaga tudi zadnjo bitko.
IL. GIORNO
Tudi milanski IL GIORNO soglaša z ugotovitvijo, da je primer tovarne Leyland - Innocenti dramatičen dokaz hude krize, katere znaki pa so bili že zdavnaj vidni, saj je plazu vpisov v dopolnilno blagajno sledila povodenj odpustov. Spričo takega položaja vsi zavzemajo svoje stališče in poudarjajo, da je nedopustno zvrniti ceno krize, napak in nedoslednosti vodilnega razreda na ramena delavcev, vsi trdijo, da ni mogoče vreči ljudi na cesto, vsi so solidarni s prizadetimi. A nato?
Sprijazniti se bo najprej treba z dejstvom — nadaljuje milanski časnik — da ko gre za vsakdanji kruh se ne gre več igračkati z besedami in z abstraktimi proglasi, pač pa je treba stvarno ukrepati. Eufemizmi kot so «omejevanje zaposlitve» ne dajejo, kruha in ne spremenijo brezposelnega v zadovoljnega človeka. Treba je pogledati resnici v obraz, vendar ne da bi nato zaključili, da je vsaka pomoč zaman Res je, da v državi podjetja ne morejo poslovati v nedogled z zgubo, prav tako pa se je treba sprijazniti tudi z dejstvom. da danes v Italiji ni mogoče strogo uveljavljati zakona o profitu in o ekonomičnosti podjetij.
Vprašanje ni zgolj moralnega pač pa tudi političnega značaja: s kakšno moralno pravico lahko država obsoja nezaupanje državljanov, če ne brani gospodarsko šibkejših slojev pred konjunkturo? Kdor je brezposeln, ali komur grozijo z odpustitvijo, čemu naj bi branil svobodo in demokracijo?
Jasno je torej, da je nujer stvaren poseg, čeprav je prav tako očitno, da ne gre celotno breme naprtiti državi. Vemo tudi, da do-
Milin imiiiiiiiiiiiuiii im iiiiuiiiiii umil m in tmimii'
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Puškin, 6. Lolita, 11. Jugoslovan, 14. S. K., 16. postaven, 17. P. E., 18. top. 20. as, 21. mrk, 22. Log, 24. kros, 26. sli. 27. JEZERO, 28. islami, 29. son, 30. vsaj, 33. Edo, 34. Marta, 35. L. S., 36. aport. 38. Arno, 39, NATO, 4L ESSO, 42. tja, 43. demoni. 45. TKB, 46. RI, 47. DOBERDOB, 49. I. A., 50. Delo, 51. ANSA.
NAVPIČNO: 1. prst, 2. Š. J., 3. kup, 4. Igor, 5. nos, 6. lov, 7. oves, 8. lan. 9. in, 10. atek, 12. star, 13. laso, 15. kolesarji, 17. Primorski, 19. pozorna. 21. MLADOST, 23. Cento. 24. kov, 25. sij, 26. slepe. 31. slame. 32. Astor, 34. Marta, 37. tobak, 39. nebo, 40. onda, 43. DOL, 44. ion, 47. D. E., 48. B. S.
NA DANAŠNJI DAN PRED TRIDESETIMI LETI
Prva predstava obnovljenega gledališča z «Jernejevo pravico» v dvorani «Fenice»
Naporen boj z Zavezniško vojaško upravo za dodelitev gledališke dvorane
čaja, ne bi smeli nikoli pozabiti na krivce. Stvarno lotiti se reševanja krize pomeni tudi ugotoviti vse to. kar bi lahko naredili in kar ni bilo storjeno zaradi za-nikrnosti, slabe volje in birokratske počasnosti. Ustvariti še oolj togo proizvodno strukturo bi bilo brez dvoma škodljivo, treba pa je začeti z industrijsko preosnovo, se pravi razviti nove produktivne dejavnosti, ki naj nadomestijo padec proizvodnje na drugih področjih in naj ustvarijo nova delovna mesta.
Poleg ukrepov, ki naj usmerijo in omogočijo industrijsko preosnovo, pa je treba nujno izdelati tudi načrt za posege, ki naj nreprečijo, da bo breme krize padlo na ramena delavcev. Treba je ukrepati hitro in učinkovito, kajti dopolnilna blagajna ne zadostuje več. predvsem pa se ne gre omejiti le na «velike in širokopotezne» ukrepe, ampak se opreti tudi na bolj omejene ukrepe. V mislih imamo predvsem zadruge delavcev, ki bi jih lahko ustanovili v deželnem in v občinskem okviru in ki naj bi zajamčili javne storitve, ki jih danes ni mogoče doseči. Spričo hude krize se namreč ne gre omejevati le na tradicionalne posege, pač pa je treba pogumno iskati rešitve tudi izven konvencionalnih smeh.
Na praktične ukrepe se sklicuje v svojem nedeljskem komentarju tudi glasilo krščanske demokracije IL POPOLO, ki izhaja v svojem članku iz analize primera Leyland - Innocenti. Bistvo vprašanja je za list kako omejiti hude posledice brezposelnosii. Izhod naj bi torej bil v preosnovi sedanjih zakonov in v zajamčenju brezposelnim podpore v višino 80 odstotkov plače. S tem bi se podjetja lahko reorganizirala po zakonih strogo gospodarskega poslovanja, pridobila bi sredstva za naložbe in tako dejansko možnost za ustvarjanje novih delovnih mest.
F Unità
Komunistično glasilo pa v svojem komentarju uvodoma analizira rezultate demokrščanskega vsedržavnega sveta ter ugotavlja, da posvet ni privedel do velikih novosti, zlasti še, ker so v razpravi prezrli hudo krizo, ki pretresa državo.
Če je po eni strani hvalevreden sklep, da se prepreči predčasne politične volitve, pa je izostala razprava, ki naj bi nakazala nove smernice za reševanje najbolj žgočih problemov tudi v sedanjem političnem okviru in za učinkovitejšo akcijo vlade. Če prezremo za trenutek vprašanje odnosov med KD in PSI ter med KD in KPI, ostaja vprašanje kako upravljati državo, ki ga ni mogoče odložiti.
Po mnenju komunističnega lista obstajajo pogoji za dejanski preo-kret tudi v sedanjem položaju: gre predvsem za soočenje ob vprašanjih proizvodne preosnove, novega zagona gospodarstvu, industrializaciji Juga, preosnove RAI, preosnove finansiranja krajevnih ustanov ter zaviranja strategije napetosti in kriminala.
Rešiti ta vprašanja — zaključuje list — seveda še ne pomeni rešiti osnovno politično vprašanje države, ki je zajamčiti delovnim ljudem dejansko udeležbo pri vodenju države, pomeni pa začeti novo politiko sodelovanja in soočenja, ki bo, ko bo za to zrel čas, omogočila nastop demokratičnega vodstva, ki bo imelo tako široko podporo, da se bo lahko lotilo dejanske in korenite preobrazbe Italije
|	NOVOST NA KNJIŽNI POLICI_____________________________j
Ponatis Lermontova in Byrona
Prvo knjigo je pripravil Mile Klopčič, drugo Janez Menart
Natanko na današnji dan pred 30 leti, bila je nedelja. 2. decembra 1945. smo doživel' prvo gledališko predstavo obnovljenega Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje, kot se je takrat imenovalo. Predstava je bila popoldne v gledališču «Im Penice» na programu pa je bila Cankarjeva drama «Jernerjeva pravica» v odrski priredbi prvega upravnika in režiserja, sedaj že pokojnega Ferda Delaka Zvečer je bila v istem gledališču na sporedu že druga premiera in sicer Jurčičevega «Desetega brata» prav tako v Delakovi priredbi in rež:ji. Naslednjega dne, v ponedeljek. 3. decembra pa je bila na vrsti tretja premiera in sicer Nicodemijeva komedija «Scampo-Io», zopet seveda v Delakovi režiji.
Čeprav je od takrat poteklo že toliko let, se še dobro spominjam vzdušja neposredno pred nastopi in ob nastopih samih. Bile so to ure velikega pričakovanja zgodovinskega dogodka, ko se bo v Trstu prvič po požigu Narodnega doma ponovno z odra oglasila slovenska gledališka beseda. Obnovljeno slovensko gledališče, ki si je svoje jedro ustvarilo že med narodnoosvobodilnim bojem na Primorskem z gledališko skupino IX. korpusa, se je razen s člani tega gledališkega kolektiva, okrepilo še z nekaterimi drugimi primorskimi gledališkimi umetniki, ki so se v času fašizma morali zateči v Jugoslavijo in so se sedaj vrnili v rojstni kraj. da pomagajo k oživljanju slavne tradicije slovenskega gledališča v Trstu. Garali so od jutra do pozne noči v nemogočih prostorih in pogojih v hiši na Ul. Carducci 5. toda ni jim bilo žal truda, saj so se prav vsi zavedali kako veliko poslanstvo so si prevzeli.
Vtem ko so tekle vaje, pa je tekla tudi druga, nič manj naporna bitka, bitka za gledališko dvorano, v kateri naj bi gledališče nastopilo. Vodstvo gledališča in z njim tudi takratni organi naše ljudske oblasti s PNOO na čelu, so si že od 27. septembra dalje prizadevali, da bi dobili eno od mestnih dvoran vsaj za dva nastopa na teden. Ko so uvideli, da so vse prošnje in zahteve zaman, so zaprosili ZVU (Zavezniško vojaško upravo) naj dodeli gledališču Narodni dom pri Sv. Ivanu, katerega bi preuredili. Začele so se intervencije za pozitivno rešitev te prošnje, od majorja Erskina in poročnika Simonija preko polkovnika Streeta do komandanta in načelnika ZVU polkovnika Bowman-na, ker pa je bilo takoj očitno, da tudi to vprašanje, če bo sploh ugodno rešeno, prav gotovo ne bo rešeno do časa, ko naj bi prišlo do prvih premierskih uprizoritev, so istočasno tekla tudi prizadevanja za vsaj začasno dodelitev e-ne od razpoložljivih mestnih dvoran, s katerimi je razpolagala ZVU. Istočasno je vodstvo gledališča iskalo dvorano tudi pri privatnih lastnikih.
Končno je ZVU pristala na odstop dvorane «La Penice» za čas od 22. do 25. novembra, le nekaj dni prej pa je dvorano zopet odklonila, češ, da jo potrebuje za svoje votrebe. Začele so se ponovne intervencije in ponovna pogajanja in končno je vodstvo gledališča 21. novembra podpisalo z zavezniško oblastjo pogodbo za gledališče «Penice» za 2. in 3. december. Ta datum je potem tudi ostal.
Tiste nedelje, 2. decembra, so se ljudje mnogo pred napovedano uro začeli zgrinjati v gledališče na za-
Plakat, ki je najavljal tri prve premiere Slovenskega narodnega gledališča
četku Ul. Battisti. Vstopnice so bile razprodane že dan prej in v zadnji objavi v nedeljskem Primorskem dnevniku je bilo zapisano, da je na razpolago samo še nekaj rtojišč za popoldansko in večerno predstavo. Dejansko potem niti stojišč ni bilo več.
Pred gledališčem je bilo polno zavezniške in civilne policije, ki je postavila kordon tudi nekoliko dlje proti križišču v Ul. Car-
ducci in proti mestnemu parku. V neposredni bližini gledališča so se namreč zbirali fašistični razgrajači z očitnim namenom, da bi o-virali ljudi, ki so prihajali v dvorano in da bi motili tudi predstavo samo. Načrti so jim spodleteli, pa ne zaradi prisotnosti policije, marveč zaradi odločnosti naših ljudi, polnih borbenega navdušenja.
Ko so v dvorani, ki je lahko sprejela več kot tisoč ljudi, ugasnile luči, je zavladala grobna tišina. Trenutek je bil na moč svečan, prazničen. Predno se je odgrnil zastor je stopil na oder član gledališča in organizator vojnega gledališča IX. korpusa Danilo Turk - Joco in prečital pismo, ki ga je za to priložnost poslal gledališču pesnik Oton Župančič. Njegove vsebine se na pamet seveda ne spominjam, a jo povzemam po takratni objavi v Primorskem dnevniku. Glasila se je:
«Mnogo sreče, tovariši, ko stopate s slovensko besedo med brate, ki so jo morali tako dolgo pogrešati. Pokažite jim, da je še vedno stara, poštena in ravna beseda, ki prihajà od srca in išče poti do srca. Preprosta je, morda • i tako bleščeča, kakor je govorica srečnejših sosedov, zato pa je vsa topla in polna ljubezni in vere in upanja. Njena ljubezen m objema samo domače misli, temveč hoče zajeti tudi tujega duha, ga prenesti k nam ter ga podati z vso lepoto in globočino, velika je njena vera v pridobitve in dogajanja naprednega človeštva. Z njo pokažite, tovariši, da teko vse žive struje vseh zemlja in dob tudi skozi slovensko dušo, da pojo vse strune tudi slovenskemu ušesu. Naj vidi drugorodec, kako mi spoštujemo vse narode in z radostjo sprejemamo blagorodno miselnost, naj se je rodila kjerkoli, da pa zavračamo krive nauke, ki zanikajo človeško idejo bratstva, svobode, skupnega dela za bodočnost sveta. Bodite, tovariši, na tržaških tleh s slovensko besedo znaniki miroljubnega tekmovanja med raznorodci v borbi za iste cilje, za resnico in pravico, ki jo išče hlapec Jernej».
Navdušen aplavz je pozdravil to poslanico in če se danes oziram nazaj skozi vseh trideset sezon našega gledališča, ni težko ugotoviti, kako resno je vzelo te besede in. kako zvesto jih je iz-
polnjevalo in jih izpolnjuje tudi danes.
Predstava je potem tekla od prizora do prizora ob nenehnem ploskanju, saj je s Cankarjevo umetniško besedo skozi usta in dejanja hlapca Jerneja govorila o naši narodni zgodovini, o naši narodni usodi, o krivicah, ki so se nam dogajale Hlapec Jernej je bil v tistem trenutku poosebljenje slovenskega narodu. Delakova priredba je slonela na kolektivnih prizorih in na zbornih re-citativih, individualne vloge so bile le tri: Just Košuta kot hlapec Jernej, Jože Tiran kot študent Gostačev, Rado Nakrst pa je tolmačil gosposko v osebah gospodarja, župana, mladega sodnika, jezičnega dohtarja in župnika. V globini odra je bil velik bel zaslon, na katerega so padale projekcije diapozitivov.
Vrhunec navdušenja in aplavzov je predstava doživela ob koncu, ko je na zaslonu zagorela gospodarjeva hiša, kateri je dai ognja hlepeč Jernej z visoko dvignjeno plamenico v rokah. Dvorana je čutila, da je ta hlapec Jernej slovenski narod, ki se je s svojim bojem za svobodo maščeval so vragu.
Iz gledališča smo odhajali duhovno okrepljeni in kulturno osve ščeni v zavesti, da je po vojni vihri, ko muze umetnosti molčijo, prva spregovorila slovenska gle dališka beseda, beseda manj številnega od dveh sosedov
Ko sem v teh dneh prelistaval takratne številke Primorskega dnevnika takoj po prvih premierah gledališča, sem zaman iskal kakšno oceno ah kritiko Predstave so bile 2. in 3. decembra,
7.	decembra pa je Zavezniška vojaška uprava kazensko za 17 dni prepovedala izhajanje slovenskega dnevnika, kar je privedlo po vsej Primorski do množičnih demonstracij in do večdnevnih solidarnostnih stavk tržaškega delavstva.
Na vse načine so hoteli ovirati oživljanje slovenske gledališke u-metnosti v Trstu in utišati glas borbenega slovenskega tiska. Ni jim uspelo. Danes po tridesetih letih lahko s ponosom ugotavljamo, da je hlapec Jernej takrat dobro opravil svoje delo
Jože Koren
TOREK, 2. DECEMBRA 1975
12.30 12.55 13.25
13.30
18.35
18.45
19.20
20.00
20.40
iiiiiiiiiiiiiiiiiHiimimmiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiHiiiiniiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiniiiiniiiiiniMiiiiuiiiiiiliiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMimmiM
DOSEDANJI NAČELNIK ŠKOFOVSKE KONFERENCE MENI
Katoliška cerkev v Franciji v nevarnosti za svoj obstoj
Konec stoletja bo v deželi le 9000 duhovnikov in še ti bodo odveč
Nedolgo tega smo na kratko zabeležili nekaj podatkov, ki da za-skrbljajo vatikanske kroge, ker dokazujejo, da Cerkev izgublja «na terenu». Če velja to za vso katoliško cerkev na svetu, velja še posebej za nekatere cerkvene skupnosti, kot na primer za francosko. Po trditvah kompetentnih francoskih cerkvenih krogov bo v Franciji v prihodnjih 25 letih prišlo do pravega poloma, kajti če ne bo prišlo do kake večje spremembe, bo Francija, ki ima danes 31 tisoč katoliških duhovnikov, imela ob koncu stoletja le še 9
Pred petnajstimi leti je ob 120-let-nici smrti izšel prvi slovenski izbor stvaritev velikega ruskega pesnika in pripovednika Lermontova. Mihail Jurjevič Lermontov (1814-1841) velja za naslednika Aleksandra S. Puškina, je pa tudi doživel podobno usodo kot Puškin. Padel je v dvoboju star komaj 27 let. Kljub temu je ustvaril tako pomembna dela, da ga ruska kultura šteje med največje pesnike -klasike, ki so sloves ruske umetnosti povzdignili na svetovno raven. Slovenci smo poznali Lermontova že dolgo, nismo pa imeli zaobkro-žene izdaje njegovega izbranega dela. Temu je odpomogla knjiga izbranega dela, ki jo je ob jubileju pesnikove smrti pripravil kot prevajalec Mile Klopčič. Ta je najprej napisal obširen uvod o življenju in delu Lermontova in nato uvrstil v knjigo izbor pesmi, skupaj 56, ki jih je izbral iz zadnjih, zrelih let, pesnikovega ustvarjanja. Starejšim pesmim je dodal tudi izbor iz Lermontovih mladostnih pesmi, ki jih noben izbor poezije tega velikega pesnika ne more prezreti. Slede tri pesnitve, Mciri in Pesem o Kalašnikovu, ki ju je pesnik objavil še za svojega življenja, in pesnitev Demon, ki jo j Lermontov dokončal tik pred svojo smrtjo. Knjiga pa prinaša na koncu tudi edino dokončano Lermontova prozno delo, roman «Junak časa». Na koncu knjige so o-pombe.
Ta izdaja, ki prinaša v zaokroženi obliki najpomembnejše Lermontova delo, je doživela na slovenskem. knjižnem trgu izjemen u-speh. Zato je bila kmalu razprodana. Maj pa je ista založniška hiša, Državna založba Slovenije, pripravila drugo izdajo tega Ler-montovega izbora v slovenščini, ki je izšla v odlični opremi Nadje Furlan in ki bo omogočala seznanjanje vedno novih ljubiteljev poezije z žlahtno liriko Lermontova.
Zasluga za to izdajo je predvsem Klopčičeva. Klopčičev je izbor, njegovi so prevodi, njegova je tudi uvodna beseda. Ta nam predstavlja Lermontova, njegovo življenje m delo, in ga lepo približa slovenskemu človeku. Še bolj, seveda, govore žlahtni prevodi Lermontovih vesmi. Kot je zapisal prevajalec, je izdaja Lermontovega izbranega dela dala pobudo za izid nekaterih drugih izdaj Lermontovih umetnin. Nova izdaja izbranega dela pa naj pripomore, da bi Lermontov prišel v trajno zavest naših rrijateljev poezije kot avtor lepe in žlahtne pesniške besede. Ni nobe-. ega dvoma, da bo nova izdaja tega velikega ruskega pesnika '' uresničenju te zamisli pripomogla.
Podobna je druga knjiga rimane besede, ki je prav tako izšla pri Državni založbi Slovenije. Prinaša pa izbor pesmi in pesnitev Lorda Byrona v izboru in prevodu Janeza Menarta. Tudi ta izdaja je ponatis.
Prvikrat je knjiga izšla pred približno dvajsetimi leti ob stopetde-setletnici pesnikove smrti. Od takrat ni pri nas izšlo nič Byrona (v nasprotju z Lermontovom) zato je bilo spričo razprodane izdaje potrebno pripraviti nov natis izbora Byronove poezije v slovenščini. Pesmi so bile izbrane tako, da so se dotikale vseh pomembnejših o-seb in dogodkov iz Byronovega življenja.
Tako je izbor dovolj obširen, da daje prijatelju poezije nazorno podobo o pesnikovem ustvarjanju. Kdaj v prihodnje pa bo treba dodati še kako pesem kot je zapisal prevajalec Janez Menart na koncu knjige. Na začetku te je prevajalčev uvod, ki daje dovolj obširen prikaz pesnikovega življenja in dela. Sledi izbor pesmi in nekaterih pesnitev, med katerimi je tudi Parizina, najbolj znana Byro-nova pesnitev.
Tudi za to izdajo ima poglavitno besedo pesnik Janez Menart, ki velja za prvega slovenskega prevajalca iz angleške rimane besede (Shakespearovi soneti) in ki je novo izdajo vsebinsko nekoliko dopolnil, da bi slovenski bralec dobil še bolj zaokroženo podobno pesnika. Tudi za to knjigo je za lepo opremo poskrbela arhitektka Nadja Furlan. Tako imamo zdaj dvè lepi knjigi tuje poezije v slovenskih prevodih znova na našem knjižnem trgu. Tudi v dveh lepih knjigah.
Sl. Ru.
tisoč duhovnikov, to se pravi, da bo prišel po en duhovnik na vsake štiri župnije. Toda hkrati isti ljudje trdijo, da tedaj ne bodo potrebovali niti toliko duhovnikov, kajti nihče ne bo več obiskoval cerkve, oziroma maše.
Pa ne le posvetna duhovščina, tudi cerkveni redovi bodo doživeli podobno katastrofo. Danes je v Franciji nič manj kot 11 tisoč ženskih samostanov. Čez četrt stoletja bo 80 odst. teh samostanov «praznih že 19 let». V Franciji je 89 odst. državljanov, ki so bili krščeni. Če se bo cerkveno in versko življenje v Franciji nadaljevalo, kot kažejo zadnja leta, bo konec tega stoletja le še redek Francoz — krščen. Francijo so nekoč imenovali «biser katoliškega sveta», v kratkem bo «puščava indiferentnosti in verske mlačnosti», tako je zapisal neki versko angažiran francoski znanstvenik.
Ko je po šestih letih, po zapadlosti mandata, kardinal Francois Marty «odložil» svoje predsedniško mesto na čelu francoske škofovske konference in ohranil le mesto pariškega nadškofa, je naslovil na vernike alarmantno opozorilo. Nihče od njegovih 134 kolegov, torej 134 francoskih škofov, ki so se pred mesecem dni sestali na konferenci v Lourdesu, mu ni u-govarjal, da je preveč pesimist.
Znaki, zelo izraziti znaki krize postajajo iz leta v leto bolj mračni. Mladina zapušča Cerkev, med mladino ni več skoraj nikogar, ki bi se opredelil za duhovniški poklic. Nasprotno, vedno več je duhovnikov, ki zapuščajo duhovniški poklic in odlagajo talar. V raznih laičnih cerkvenih organizacijah, kakršna je na primer katoliška akcija, se opaža že preplah ali vsaj dezorientacija. Posebno opazno je to v delavskih revirjih.
Nič boljše ni stanje med podeželskim meščanstvom, ki so ga do pred nedavnim smatrali za steber cerkvene strukture. Na podeželju tudi meščani postajajo indiferentni in se skušajo kar se da omejiti od cerkvene organizacije. Pred dobrima dvema mesecema je 48 podeželskih župnikov sestavilo seznam in ga izročilo škofom. Na seznamu so zabeleženi glavni znaki verskega popuščanja na podeželju. Značilno je pri tem tudi, kako upada število naročnin župnijskih ali škofijskih časopisov, v glavnem tednikov. Tako imenovane boljše družine pa ne vplivajo več na svoje otroke, da bi se vključili v cerkvene in verske organizacije.
Namesto kardinala Martyja, ki je odstopil po končanem manda-
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Joga za zdravje Črnobelo Vremenska slika
DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino Pantera rosa — risanka
Poljudna znanost — V PRIČAKOVANJU OTROKA Nabožna oddaja
Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK COLDITZ
Danes je na vrsti peta epizoda in smo v posebnem taborišču za tiste zavezniške častnike, ki ko skušali pobegniti iz drugih taborišč. Očitno je, da so Nemci našli med jetniki vohuna, ki jiffl sporoča vse, kar se v taborišču dogaja. Da bi odkrili vohuna, se višji častniki vseh narodnosti in sicer Poljaki, Rusi, Francozi in Angleži, sestanejo, da bi začeli s temeljito preiskavo. Ob koncu raziskave poljski general prizna, da je vohun med njegovimi častniki in da mu bo sodilo vojaško sodišče. Po končani razpravi sodišče izreče kazen : vohun bo obešen in sicer opolnoči sredi poljskega taborišča. Obsojenec pa je bil prisiljen izdajati, ker so mu nacisti zagrozili, da mu bodo uničili družino, če ne bo izdal. Angleški oficirji skušajo usmrtitev preprečiti in se zato obrnejo celo k Nemcem. Pri tem jim pomaga irski častnik — vojaški kaplan
21.45	Portret družine: rimska družina
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Poskusne oddaje za gluhoneme
18.25	Nove abecede
18.45	športni dnevnik
19.00	Arheologija: VELIKA GRČIJA
Italijanske arheološke skupine že nekaj let skupno z nemškimi odkopavajo v kraju Elea blizu Salerna zelo zanimive arheološke najdbe. Skušajo pač odkriti, kaj vse je pomenila tako imenovana Magna Grecia, to se pravi tisto kulturno, ekonomsko pa tudi državniško obdobje, ki se vleče od osmega stoletja pred Kristusom vse do uveljavitve rimskega cesarstva in ki so ga ustanovili v južni Italiji grški doseljenci. Gre za mesta kot so Cuma, Taranto, Poseidonia, pozneje slovita Paestum. Ne smemo pozabiti, da je to obdobje zelo pomembno v zgodovini Grčije, v zgodovini grške kulture na področju Sredozemlja
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	V OGLEDALU PRETEKLOSTI
Klasične predstave v olimpijskem gledališču v Vicenzi
22.00	PLURALE FEMMINILE
Glasbena prireditev, ki jo vodi Filippo Crivelli ob pomoči Donatelle Moretti.
Nocoj se začne nova glasbena prireditev, ki bo prikazovala skeče, pesmi in podobno. Ta teden bo Donatella Moretti predstavila nekaj svojih najnovejših popevk. Milly bo predstavila dve svoji pesmi in bo sodelovala v enem skeču, v katerem se bo izkazala tudi kot pisateljica
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
12.55	Nogometna tekma: 3UDUČNOST — PARTIZAN, prenos
17.10	Kokoš in piščanci — film
17.20 A. LINDGREN: ERAZEM IN POTEPUH
Starejši otroci se še spominjajo nadaljevanke o dečku, ki je pobegnil iz sirotišnice, da bi poiskal starše, saj sta imela takrat Erazem, ki ga je igral Drago Kecman in potepuh, ki ga je igral Dare Ulaga, veliko prijateljev in tudi njune pesmi so bile mnogokrat na dnevnem redu. Za njih in za tiste, ki te nadaljevanke še ne poznajo, bo ljubljanska TV zgodbo ponovila. Delo bo v nadaljevanjih na sporedu vsak torek ob 17.20
17.55	Obzornik
18.10	Znameniti živalski vrtovi: Berlinski živalski vrt 18.45 Ne prezrite: Pisatelj in scenarist
19.30	DNEVNIK
20.05 Mi med seboj: ODPRTA GLEDALIŠKA VRATA
21.15	' G. de Maupassant: MALI STRIČEK
Prvo od petih nadaljevanj angleške barvne nadaljevanke po delu znanega francoskega pisatelja. «Lepi striček» je delno avtobiografski roman in daje podobo Pariza v letu 1880 je to Pariz, gledan skozi očala mladeniča - novinarja, ki uspe v svojem poslu s pomočjo različnih spletk, prevar in dobro premišljenih to izpeljanih ljubezenskih dogodivščin.
Georges pusti vojaško službo, ker ne vidi uspehov. Sreča prija; telja Forestiera, ki je uspel kot časnikar. Forestier izkoristi svoji vpliv in spravi tudi Georgesa k časopisu. Georges spozna Forestiero Madaleine, ki je talentirana pisateljica, nato pa še Clotilde, ženo bogatega železniškega inšpektorja, ki postane njegova ljubica
22.10	DNEVNIK
22.25	Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske:
JUGOSLAVIJA - DANSKA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
12.55	Nogomet: Budučnost — Partizan
19.55	Otroški kotiček — risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	NOČ — celovečerni film
22.25 S smučmi čez vzhodno steno Matterhorna
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila:
Nekaj satire; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Program za otroke j
7.05 jutranja glasba: 11.35 Pra- 1L05 Radijska nadaljevanka; 1? 2° tika; 12.50 Revija glasbil; 13.30 Komorna, operna in simfonična Glasba po željah; 18.15 Umetnost glasba; 19.30 Luciano Berio: «Dia-in prireditve; 18 30 Komorni kon- :	;	"" ""	''"n
rio immaginario»; 20.20 Ponovno na sporedu z Ombretto ColIL 21.15 Radijska priredba: «La Pr’'
cert; 18.50 Modern Jazz Quartet;
19.10 Baročna arhitektura v Go-	„	.	___ -
rici; 19.25 Pravljice in pesmi za 013 a parlare: Mary Woll’s Sto-najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Lu- necraft».
ciano Chailly: «Sanje», operna e-nodejanka; 21.20 Sanjajte z nami.
KOPER
6.30,	7.30, 8.30.	12.30,	14.30,
tu šestih let, bo na čelu francoske škofovske konference odslej marsejski škof Roger Etchegaray, ki je star 53 let, po rodu Bask in hkrati predsednik evropskih škofovskih konferenc, torej človek, ki se je zelo visoko povzpel, da so ga izvolili leta 1971 na tako odgovorno mesto. Roger Etchegaray je znan kot zelo napreden človek, hkrati pa pripravljen za «vsak dialog z vsakomur in z vsemi».
Njegova izvolitev se pripisuje dejstvu, da je bil malo pred konferenco v Lourdesu na obisku pri papežu Pavlu VI. v Rimu, od katerega naj bi bil izposloval papežev pristanek za nekoliko večjo svobodo Cerkve v Franciji.
In v čem naj bi ta svoboda bila?
Predvsem gre za odprtje, ki sloni na sklepih vatikanskega koncila Vatikan II. Predvsem se mora uradna Cerkev ponovno približati tako imenovanim oporečniškim cerkvenim krogom, ki jih je Cerkev doslej «konfinirala». Nadalje se mora Cerkev odpreti tudi dialogu z marksisti. Po sklepu, ki se nanaša na prvo odprtje, na odprtje proti oporečniškim cerkvenim gibanjem, bo francoska škofovska konferenca odslej dalje popustila nasproti bivšim oporečnikom.
Drugi sklep pa je ta, da bo v kratkem ista francoska škofovska konferenca tudi uradno priznala vernikom pravico, da se politično in družbeno angažirajo v francoski socialistični in v francoski komunistični stranki. Novi načelnik francoske škofovske konference nadškof Etchegaray je mnenja, da mora katoliška cerkev čim-prej zapolniti prepad, ki jo je ločil od mladih Francozov, predvsem od mladih delavcev in študentov. Le tako, upa Etchegaray, se bo Cerkev vrnila spet na položaj, ki ga je v Franciji imela.
............................................................im..........................................||tllll■l",""""
račun svojega kolega. Preveč s^e samosvoji.	n 19 )
STRELEC (od 23.11. do 20.1^ Novi načrti vas bodo menili in zahtevali mnogo potrP®
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00.: 19.00 Poročila; 6.50 Na današnl' dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05
17.30	18.30 20.30 Poročila; 6.15 Radijska šola; 9.30 Glasbena šola
Glasba za dobro jutro; 7.40 Ju tranja glasba; 9.00 Folklora: 10.15 La vera Romagna; 10.35
F. Šturma; 10.15 Kdaj, kato; kako in po čem?, 10.45 Turističf» napotki; 11.03 Promenadni kop'
Sfč .fetjf&p.fhs So“s£lr
m mazurke; 16.45 Poskočne; 17.00 skladbe za mladino; 14.40 Na po“ Program za mladmo: Ka, je zate s kitaro; 15 45 «vrtiljak»; sreča?; 18.00 čarobna godala; Dr. j. Popovič. Drža otrok; 17#
peV“Tzabr"eAa'	Aktualnosti; 17.20 Obiski	naših
sbe, 19.00	Prenos	RL; 19.30	Lah-	solistov; 18.05 V torek na	svič®'
ka glasba;	20 0°	Nesmrtne	me-	nje!: 1(U5 Lahktì note; jg.40 AO'
km	sambel mmira Sepeta:	l?'5,0
NACIONALNI PROGRAM Lahko noč. otroci!; 20.00 Stov’ 7.00, 8.00,	13.00, 15.00, 19.00 zemlja v pesmi- 20.30 Mirosto
Poročila; 6.30 Jutranja glasba; Feldman- «V zaledju»; 2l-31 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz, 10 00 Zvočne kaskade: 2.20 Nova a , Posebna reportaža; 11.30 Drugi stralska glasba; 23.05 R. Southey-zvok; 12.10 četrti spored; 14.05 Življenje admirala Nelsona,
Horosko
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Za rešitev nekega zapletenega vprašanja boste morali sprejeti kompromis. Prijetno srečanje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odlični finančni uspehi, ki pa vas ne smejo zavesti v lagodnost. Prijetne ure v krogu ožjih prijateljev.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S svojimi stališči postavljate v nevarnost lastne interese. V družbi ne boste dobro sprejeti.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte izkoristiti priložnost in zagotovljen vam je poslovni uspeh. Spor z ljubljeno osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zaupajte v svoj pogum, ne da bi vas moral kdo k temu spodbujati. Veliko zadoščenje v krogu družine.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neke sitnosti v zvezi z zapletenim poslom vas bodo zmedle. Zavihati bo treba rokave.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Sledite prvemu impulzu, dogodki pa bodo potrdili pravilnost vaše odločitve. Soglasje z ljubljeno o-sebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ognite se nekaterim kritikam na
Ijivosti. Prejeli boste novico. , KOZOROG (od 21.12. do V poslovnem pogledu boste o®, gli odlične rezultate. Na neK sestanku boste deležni dokajsw simpatij	g 2.)
VODNAR (od 21.1. do Predno sprejmete kak ukrep. ^ bro premislite, kajti nekaj v redu. Srečen večer z dr osebo.	. N®
RIBI (od 20.2. do 20.3.1 spuščajte se v podvige, hi niste dorasli, s posrečeno za«1 jo boste rešili srčno zadevo.
Gg M ET.;. |
V NEDELJSKEM KOLU D LIGE V PROMOCIJSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU
Prva prvenstvena zmaga Ponziane Pomembni točki za Bor
Goričani odpravili Chi evo z 1:0
Triestina nadaljuje po svoji zmagoviti poti s štirimi točkami prednosti
Ponziana — Legnago 1:0
(0:0)
PONZIANA:	Magris, Gattonar,
Lenardon, M. Bembo (25. min. Torninovi), Del Piccolo, Gerin, Olivier, Vecchie!, Peris, Trentin, Dalle Crode.
LEGNAGO: Franceschi, Tarocco, Tomasi, Berardo, Giuliani, De Paoli, Veronese, Sbampato, Rebonato, Sciavini, Mantiero.
STRELEC: 60. min. Olivier.
SODNIK: Cerafolin iz Arezza.
Ponziana je končno, v enajstem prvenstvenem nastopu, prišla do prve zmage. Takoj pa moramo povedati, da je Ponziana s prikazano i-gro potrdila stare hibe in dobesedno razočarala.
Triestina je zmagala tudi v Portogruaru in tako ohranila štiri točke prednosti nad Adrie-sejem, ki je doma prepričljivo premagal Pordenone.
Nepričakovani poraz je doživel Audace v Coneglianu in tako zapustil skupino najboljših, kjer se je vendarle pojavila Mestrina, ki si sedaj deli tretje mesto z Dolom, ki je v Lignanu iztržil dragoceno točko.
Na četrto mesto se je vrinila homogena ekipa Montebellune, in San Donà, ki se vrača iz Bassana z neodločenim izidom v žepu. Ta izid ni zadostoval domačinom, da bi zapustili spodnji del lestvice, kjer jih je dohitela Pro Gorizia. S točko zaostanka pa sta na repu lestvice ostala Ponziana in Le-
gnago.
B. R.
V	taboru Ponziane so bili vsekakor vsi zadovoljni, vendar so vsi priznali, da se ni ekipa dobro izkazala. V nedeljo pa je Ponziana potrebovala zmago in zato so nogometaši skrbeli bolj za končni izid kot pa za igro.
Srečanje z Legnagom je bilo že od samega začetka na poprečni tehnični ravni. Ponziana se je predstavila na igrišču kot ponavadi v prenovljeni postavi. V moštvo je Sadar po dolgi odsotnosti prvič letos vključil vratarja Magrisa. Lenardo-nu je poveril vlogo branilca, Geri-nu krilca, Vecchietu zveze, Olivie-ru krila in Perisu srednjega napadalca. Skratka povedano, pravi preobrat. Da te vloge niso popolnoma odgovarjale posameznikom, je bilo takoj razvidno. Tudi sredina i-grišča je precej šepala in ker niso bili gostje mnogo boljši od domačinov, smo videli nešteto zgrešenih podaj in slabih taktičnih razporeditev.
V	tem medlem popoldnevu je tako Olivier dal z edinim golom srečanja vsaj tole zadoščenje še red kim navijačem Ponziane, ki so se tudi v nedeljo v majhnem številu (500) zbrali okrog tržaškega občinskega stadiona.
B. R.
Pro Gorizia — Chievo 1:0
(0:0)
PRO GORIZIA: Fantini, Tricarico, Furlani, Martelossi, Previato, Bianco, Ridolfi, Michelut, Valesi, Samburgaro, Barozzi (Gardenal).
CHIEVO: Maschi, Agostini, Caz-zanelli, Avesani, Guglielmi, Fasoli,
. Ciccolo, Fanini, Gregoratti, Antonini, Mašera.
SODNIK: Alessio iz Turina.
STRELEC: v 24. min. d.p. Caz-zanelli (avtogol).
Z avtogolom branilca Cazzanelli-ja si je Pro Gorizia na lastnih tleh zagotovila letošnjo drugo zmago v tem prvenstvu. Kljub obema točkama pa so Goričani še vedno zelo nizko na lestvici in vse kaže, da se bodo s precejšnjo težavo povzpeli više.
Čeprav so domačini tokrat zmagali, niso pokazali zanimive igre, ki bi navdušila maloštevilno občinstvo. Pro Gorizia je kljub zadnjim obljubam še vedno ostala ekipa, ki ne razpolaga z učinkovito napadalno črto. Ta pomanjkljivost je bila zelo izrazita v nedeljskem srečanju, saj so Goričani zelo poredkoma ogro-
žali nasprotnega vratarja. Povedati dalne akcije v upanju, da bi prišel
je treba, da gre zasluga za zmago domačinov tudi Chievu, ki je od vsega začetka zaigral obrambno v upanju, da bo proti Goričanom iztržil remi, kar bi mu tudi uspelo, če bi ne prišlo do nerodnega avtogola.
Portogruaro — Triestina 0:1
(0:0)
PORTOGRUARO: Canella, Drigo, Tronco, Dalla Venezia, Bergamo, Chiarvesio, Biasotto (28. min. Geremia), Geretto, Zanon, Baggio, Ze-nardo.
TRIESTINA: Vaisecchi, Lucchet-ta, Berti, Zanini, De Luca, Foresti, Andreis, Fontana, Goffi Marcato, Dri.
STRELEC: 57. min. Goffi
SODNIK: Vago iz Chiavari
Srečanje vsekakor ni bilo lepo. Triestina, ki je igrala brez Polit-tija in Monticela, ni prikazala vrhunskega nogometa. V prvem delu so Tržačani igrali predvsem obrambno. Polittija je zamenjal Zanini, ki po navadi igra v vlogi branilca in je svojo nalogo še kar dobro opravil, nekoliko v zadregi pa se je, vsaj v začetku, znašel Foresti v zanj nenavadni vlogi «prostega». Začetne hibe Triestine pa domačini niso izkoristili.
V 12. minuti drugega polčasa pa je prišlo do odločilnega gola. Branilec Drigo in Andreis sta se borila za žogo pred kazenskim prostorom, Tržačan je naredil prekršek, vendar je sodnik pustil, da se igra nadaljuje in tako je Andreis predložil v sredino Goffiju, ki je z neubranljivim strelom premagal vratarja Canello. Domačini so seveda ostro protestirali, vendar je sodnik gol potrdil in zaradi protestov izključil srednjega napadalca Portogruara Zanona.
Kot zanimivost naj omenimo, da si je tekmo v Portogruaru ogledal tudi znani Helenio Herrera, ki je po srečanju izjavil, da je Triestina dobra ekipa, ki si bo prav goto-
do izenačenja. To pa je logično dalo domačinom možnost, da so izkoristili protinapad, tako da je Gaietti drugič zatresel Comellijeva vrata.
CIKLOKROS
Preko osemdeset kolesarjev se je udeležilo prve letošnje dirke v ci-klokrosu, ki je bila v nedeljo na 20 km dolgi progi v Cerneglonsu v Furlaniji. Prepričljivo je zmagal specialist v teh dirkah Luigi Del Bianco, ki je progo prevozil s poldrugo minuto prednosti pred drugouvrščenim Savo, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil Zaghet iz Veneta s preko tremi minutami zaostanka.
po medli igri v Miljah
Vatovec najboljši strelec (27 točk)
Bor — CGI Milje 77:72 (36:37)
BOR: Fabjan 15, Guštin 2, Klobas 20, Lisjak 3, Vatovec 27, Sirk 2, Francia, Corbatti, Kralj 2, Kraus (k) 6.
CGI MILJE: Kaucich 12, Ricatti 12, Rossini (k) 11, Ferluga, Bibuli 4, Pece 8, Zonta, Comici 10, Carlini 2, Colli 13.
SODNIKA: Policastro in Desco iz Trsta.
PROSTI METI: Bor 5:17. CGI 2:16.
Borovci so v nedeljo odigrali eno svojih slabših tekem tèga prvenstva. Verjetno so igrali slabo zaradi podcenjevanja nasprotnika in so v
prvih minutah igrali zelo zmedeno v nanadu medtem ko so bili neučin- SKUPno s r aojanom in iviouas kovhi v obramb™ Miljčam so tako I boljši strelec' tudi ZraagalL z lahkoto prešli v vodstvo in «plavi»
so bili skozi ves prvi polčas prisiljeni na zasledovanje.
V drugem delu je Borova peterka zaigrala nekoliko bolje in kmalu prešla tudi v vodstvo. V polovici polčasa so «plavi» vodili s prednostjo desetih točk, vendar se jim je nato nekaj zataknilo in nasprotniki so se spet nevarno približali.
Sodnika pa sta prav tedaj zagrešila nekaj napak tako na eni kot na drugi strani, zaradi česar je prišlo med nekaterimi igralci tudi do trenja, medtem ko je bil trener Miljčanov izključen iz telovadnice.
Borovci pa so ohranili mirne živce in z odličnim Vatovcem, ki je bil skupno s Fabjanom in Klobasom naj-
^ 1 t X * " 4- -, i .—n 1 i—. 4- , 1 ,-l 1	/"< oli
V ORGANIZACIJI PROSVETNEGA DRUŠTVA TABOR
Množična udeležba na nedeljskem orientacijskem pohodu na Opčinah
Nastopilo je 110 mladincev in mladink, razdeljenih v N	14 ekip starejše kategorije in 11 ekip osnovnošolcev
Množičnost in izenačenost sta bili bistvu obdržal svojo pozicijo in za-glavni značilnosti orientacijskega I sedel drugo mesto, točni pa so po-pohoda, ki ga je v nedeljo na Opči- j stali predvsem Banovci, ki so pri nah z velikim uspehom priredilo zbijanju čutar (najboljši s 6 zadet-PD Tabor ob proslavi Bazoviške I ki na 10 možnih) prešli v vodstvo
EKR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....iiiiiimiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmii»iiiiiiiiiniiiiuiiiii
Goffi — avtor nedeljskega zmagovitega zadetka Triestine
vo zagotovila prestop v višjo ligo. Če je to izjavil «don Helenio», ki je bil svoj čas «čarovnik» nogometa, potem tržaški navijači lahko spijo sladke sanje, seveda če verjamejo v čarovnike.
B. R.
Montebelluna — Monfalcone
2:0 (1:0)
MONTEBELLUNA: Prandini, Calzamatta, Brun, Durinelli, Zavarise, Tesser, Scheda, Calliman (Baseg-gio), Visentin, Lupo, Gaietti.
MONFALCONE: Comelli, Pugliese (Turari), Rocco, Kuk, Zelesnich, Sgubin, Mussin, Bartuzzi, Chelleri, Feresin, Zulic.
SODNIK: Boschetti iz Lodi ja.
STRELEC: Gaietti v 23. min. p.p. ter v 13. min. d.p.
Z dvema goloma najboljšega strelca tega prvenstva, levega krilca Gaiottija, se je Montebelluna zagotovila zmago proti tržiški ekipi, ki je kljub porazu pokazala dobro in zanimivo igro. Srečanje se je začelo zelo dobro, saj sta si bili ekipi e-nakovredni, poleg tega sta predvajali lep nogomet, ki je navdušil ob
KOŠARKA
V ITALIJANSKI A-2 LIGI
Po izdatnem vodstvu so Tržačani podlegli Canonu
Flebus pokopal Duco iz Mester
Canon — Pali. TS 84:75 (32:45)
CANON: Carraro 11, Gorghetto 18, Barbazza 14, Dordei 2, Spillare 12, Stahl 6, Pierič 21, Medeot, Rigo, Tavasani.
FALL. TRIESTE: Zovatto 1, Bub-nich, Ceccotti 10, Jacuzzo 7, Millo 18, Oeser 10, Taylor 19, Meneghel 10, Pozzecco, Bacchelli.
SODNIKA: Filacanapa in Campanella iz Livorna.
PROSTI METI: Canon 14:24, Pali. TS 7:11.
Tržačani tokrat niso ponovili podviga, ki so ga opravili pred tednom dni v Pesaru proti ekipi Scavolini. Vendar pa so Tržačani s svojo igro zadovoljili, saj so za nasprotnika i-meli Canon, ki je že praktično kvalificiran v skupino, ki se bo borila za naslov italijanskega prvaka. Naj omenimo le, da ima ta ekipa kar tri državne reprezentante: Gorghet-ta, Pieriča in Carrara. Poleg vsega je tržaška ekipa nastopila brez o-beh standardnih	«play maker jev»
Bassiia in- Forze.— - -	-
Tržačani so vodili vse do 13. min. d.p. Njihova prednost je znašala 13 točk ob„polčasu. V drugem delu igre pa so Benečani začeli počasi izpodjedati to prednost in končno le zmagali. Dobro so se izkazali Gorghetto, Pierič in Barbazza, medtem ko zasluži pri Pali. Trieste posebno pohvalo Millo, ki je bil med najboljšimi na igrišču.	Marko
REZULTATI A-2 LIGE
Scavolini — Alco	77:74
Pintinox — Juve	72:70
Canon — Pali. TS	84:75
Patriarca — Duco	86:78
Lazio — Brindisi	86:72
F AG — Ausonia	85:83
LESTVICA: Canon 26, Alco 24, Patriarca 18, Duco, Fag in Pintinox 16, Lazio 14, Juve, Scavolini in Pali. TS 12, Ausonia 8, Brindisi 6.
PRIHODNJEKOLO : Canon - Alco, Pintinox — Pali. TS, Patriarca
—	Brindisi, Ausonia — Duco, Juve
—	Fag, Lazio — Scavolini.
Duco — Patriarca 78:86 (39:45)
DUCO: Bertini 18, Dalla Costa 12, Corradini, Palumbo, Borghetto 2, Villalta 20, Facce 8, Bozzavo 4, Carretta, Cartwrigt 14.
PATRIARCA: Savio 4, Furlan 9, Marušič, Garrett 21, Soro 14, Gre-gorat. Ardessi 2, Flebus 32, Cortine vis, Bruni.
SODNIKA: Vitolo in Duranti iz Pise.
PROSTI METI: Duco 6:8, Patriar-
činstvo. Domačini pa so v nadalje- ca 12;14. vanju nekoliko ostreje pritisnili in j y Mestrah je Patriarca premaga-v 23. minuti prišli do gola z odlič-: ]a Duco, pravzaprav:	Flebus je
nim Gaiottijem.	! premagal Duco. Goriški igralec je
V začetku drugega polčasa je namreč v nedeljskem srečanju odi-
stva in bil boljši od samega Carretta. Flebus je namreč v tem srečanju, ki ni bilo na kdove kako visoki tehnični ravni, zaigral izredno v obrambi in napadu, kjer je dosegel 32 košev.
V začetku je kazalo, da si bosta ekipi enakovredni in da bodo zadnje minute odločale o končni zmagi. Proti koncu polčasa pa je razigrani Flebus zaporedoma dosegel več košev, tako da so morali Benečani kloniti gostom, ki so še posebno v drugem polčasu potrdili svojo premoč.
KOLESARSTVO
V	NEDELJO NA KATIN ARI
Nagrajeni veterani
V	nedeljo je bilo v gostilni na Katinan nagrajevanje najboljših kolesarjev veteranov, ki so nastopali na letošnjih desetih meddruštvenih dirkah na Tržaškem. Nagrajevanja sta se med drugimi udeležila tudi tržaški občinski odbornik za šport prof. Lanza in predsednik deželne kolesarske zveze Rosset. Vseh deset zmagovalcev je prejelo lepe pokale, medtem ko so bih s pokali, plaketami in kolajnami nagrajeni vsi udeleženci letošnjih tekmovanj.
Med kolesarji lonjerskega kluba Adria sta Vižintin in Macarol prejela pokala za prvi dve etapni zmagi, medtem ko je Maver prejel nagrado za prvo mesto v B kategoriji. Vseh pet društev, ki je organiziralo letošnje dirke, pa je prejelo spominsko diplomo.
R. Pečar
brigade in ruskega bataljona.
V	Prosvetnem domu se je zjutraj zbralo kar 110 otrok, razdeljenih v 14 ekip starejše kategorije dijakov srednjih šol in 11 ekip osnovnošolcev.
Mlajši so se takoj odpravili na startno mesto, ki je bilo oddaljeno slabe pol ure hoda, med novo in staro železniško postajo, na kraju, kjer so bili takoj po vojni pokopani padli borci ruskega bataljona. Starejši so medtem začeli s starti iz Prosvetnega doma. Pot jih je vodila navzgor po Narodni ulici do kraja, kjer so med vojno Nemci obesili talko, nato mimo tramvajske postaje na pokopališče in naprej do policijskega komisariata. Pozanimati so se morali, kdaj je začel obratovati openski tramvaj. Nesreča iz prejšnjih dni je prispevala, da je večina ekip z lahkoto zvedela za leto 1902. Med potjo so morali tudi iskati črke, ki so dale ime komandanta Franca Nemgarja. Za begunskim naseljem so šli udeleženci pohoda mimo dolinice, kjer so Nemci ustrelili pet mladih partizanskih kurirk. Tekmovalci so morali odgovarjati na razna vprašanja iz izkazalo se je, da ni nobena e-kipa najprej prebrala celotnega tekmovalnega lista (kot je priporočil organizator) in komaj nato začela s pohodom.
Po prvem delu proge sta z istim številom točk vodili ekipi šole «S. Kosovel» št. 5 in 8 pred Poletom «4» in Poletom «11». Razlika je bila za samo dve točki. Z zamudo nadaljnjih dveh točk sta hodili ekipi Repen «2» in Kosovel «9», kasnejši zmagovalci iz Banov pa so bili komaj 10. z osmimi točkami zamude za vodečimi.
V	drugem delu je Kosovel «8» v
OB REDNEM OBČNEM ZBORU ŠD ADRIA V LONJERJU
Športniki naj se uveljavljajo na raznih družbenih področjih
Lonjerci so letos izpolnili vse svoje načrte - Dobri organizatorji - Kolesarstvo in atletika glavna športa
Športno društvo Adria iz Lonjer-ja se pripravlja na vstop v peto leto svojega obstoja. V sredo bodo namreč lonjerski športni delavci i-meli svoj redni občni zbor, na katerem bodo obnovili vodstvo društva in pripravili program za prihodnjo sezono, ki se predstavlja v bolj jasni sliki kot letošnja, vsaj kar se tiče programov. V letošnjem letu so lonjerski športniki svoji ustanovni panogi, kolesarstvu, dodali še atletiko. Pojmi glede te discipline niso bili v tem letu vsem še popolnoma jasni, v zadnjih mesecih pa se je položaj razjasnil in celotno delovanje lonjerskega športnega društva je dobilo jasno sliko: na kolesarskem področju gojenje in podpiranje agonizma, v atletiki pa predvsem zbiranje mladih okrog domačega društva, čeprav ne manjka niti tu agonistična plat.
Lahko mirne duše rečemo, da je ŠD Adria v letu 1975 izpolnilo vse svoje načrte, razen finančnih, ki pa niso zaradi požrtvovalnosti članov in tekmovalcev preveč vplivali na redno delovanje. Domači športni delaci so se izkazali kot dobri organizatorji, saj so priredili tri kolesarske dirke ter tekmovanje v teku čez drn in strn za dijake slovenskih nižjih srednjih šol. Na dirkah, ki jih je organizirala Adria, je nastopilo 112 kolesarjev: 23 na dirki ob 30-letnici osvoboditve v Lonjerju, 65 na dirki za 9. pokal Lonjerja, 24
Monfalcone opravil številne napa- gral gotovo najlepšo tekmo prven-1 na dirki za 3. pokal Adrie. Na krosu
je nastopilo 170 tekmovalcev, katerim je treba prišteti še pet atletov, ki so tekmovali izven konkurence in dosegli tudi dobre čase. Poleg tega so lonjerski športni delavci priredili tudi kros v okviru 14. SŠI, ki pa ni uspel, kot so se člani Adrie nadejali, verjetno v glavnem zaradi slabega vremena.
Barve lonjerskega društva je letos branilo pet kolesarjev veteranov, trije amaterji ter en mladinec. V atletskem sektorju je nastopalo pet tekmovalcev, ki so bili uradno registrirani medtem ko lahko sedaj Adria računa na 15 atletov, ki bodo nastopali v prihodnji sezoni.
Največje zadoščenje med kolesarji je bilo prav gotovo to, da so lahko nastopili v Sloveniji. «Modro-beli» biciklisti so dvakrat tekmovali v Kranju, kjer so dosegli res odlične uspehe, ki pa niso važni le zaradi rezultatov, pač pa (in predvsem) zaradi vzpostavitve stikov z nekim klubom iz matične domovine. Ta uspeh pa bo še toliko večji, če bodo na letošnji jubilejni dirki za 10. pokal Lonjerja, lahko nastopili tudi kolesarji iz Jugoslavije.
Najbolje so se tudi letos obnesli veterani, ki so največkrat nastopali: skoraj vsako nedeljo od začetka aprila do konca oktobra. Poleg nastopov v Jugoslaviji so tekmovali še v meddruštvenih dirkah za «Pokal veterana» v Trstu, kjer so bili dalj časa na vodilnih mestih, nato na vseh velikih tekmovanjih v naši deželi ter na nekaterih dir-
kah izven dežele. Med amaterji druge kategorije so nastopili le v začetku sezone, med tretjekategor-niki pa skozi do oktobra. Končna bilanca ni niti tako slaba, saj je šla preko vseh predvidevanj.
Atletska sekcija je bila novost za Lonjer, pa čeprav se je že prej u-dejstvovalo po raznih klubih nekaj lonjerskih atletov. Začelo se je z malim, vrsta poškodb pa je tekmovalcem preprečila aktivno udejstvovanje za več mesecev, tako da so začeli prihajati v zadovoljivo formo komaj ob zaključku sezone. Praktično so se atleti letos pripravljali za sezono 1976.
Kakšni pa so načrti za prihodnje leto?
Ostali bodo veterani in amaterji med kolesarji, čeprav bodo nekateri tekmovalci zapustili društvo. V atletiki pa se bodo poleg članov udejstvovali najmlajši, ki se ne bi brez ustanovitve atletskega odseka v vasi nikdar posvetili športnemu udejstvovanju. Na eni strani bo torej Adria skušala s kolesarji nadaljevati po že začrtani poti aktivnega boja za osvojitev najboljših mest, na drugi strani pa bo skušala z a-tletiko in z uvedbo še novih športnih disciplin privabiti čimveč mladine v vrste športnikov, vendar jim bo istočasno dala tudi možnost, da se uveliavijo na drugih družbenih področjih, da bo šport dopolnilo ustvarjanja slovenskega mladinca in ne le golo izživljanje.
Radivoj Pečar
in ga obdržali do konca.
Med potjo po gmajni se je izkazalo, da so ekipe v glavnem znale, kateri praznik so dan prej praznovali v Jugoslaviji, kljub blestečemu uspehu v Livignu pa so le malokateri vedeli, da je Bojan Križaj smučar. Razmeroma slabo so bili obveščeni tudi o prihodnjih poletnih olimpijskih igrah, iskanje skritih imen domačih športnih društev (Sokol - Kras - Vesna - Polet - Zarja) v priložnostni zgodbici pa se je izkazalo odločno za pretežko. Uganko je pravilno rešila le četverica postav.
Mlajši, ki so se z velikim pogumom podali na krajšo pot, so dosegli zelo dobre rezultate: v iskanju črk po gmajni celo boljše od starejših kolegov. Dobro so znali datum, ko se v šoli proslavlja Prešerna in poznali so tudi zadostno število iglavcev. Odlični so bili tudi v zbiranju čutar. Najboljši (A. Gradnik «Č») so jih pogodili 5. U-ganko sta zmogli le dve ekipi. Pravilen odgovor je bil oreh.
Uganka je vsekakor prinesla zmaga ekipi RMV, zamude ostalih pa so bile majhne.
Vse ekipe so morale na cilj prinesti tudi po 1 kg zemlje iz kraja kjer so bili prvotno pokopani sovjetski partizani. Pri spomeniku padlih v NOB na Opčinah so tekmovalci v to zemljo vsadili 3 mlade hrastiče in se idealno privezali na ta kraj.
VRSTNI RED:
DIJAKI NIŽJIH SREDNJIH ŠOL
1.	Bani (Kovačič Robert, Tavčar Franko, Husu Marko, Kovačič Kristina, Krevatin Aleš) 121 točk
2.	S. Kosovel «8» (Benčina Damjana, Gulič Andra, Malalan Melita, Štor Mira, Milič Makri) 120 točk
3.	Polet «11» (Gulič Aleksej, Malalan Peter, Leniša Franko, Ravbar Dario, Pečar Enzo) 119 točk
4.	S. Kosovel «12» (Sosič Mariza, Sosič Tatjana, Vremec Veronika, Malalan Tatjana, Sosič Monika) 117 točk
5.	S. Kosovel «9» (Slapnik Danjela, Škabar Suzana, Škabar Ines, Purič Patricija, Černuta Julijana) 117 točk
6.	Polet «4» (Sosič Stojan, Bratož Albert, Kalc Pavel, Benčina David, Malalan Dejan) 115 točk
7.	Ciril - Metod (Batič Diego, Gla-vina Ivo, Maver Livij, Čok Marija, Mirasole Nicoletta) 113 točk
8.	S. Kosovel «5» (Milkovič Franko, Hrovatin Branko, Milkovič Igor, Gregori Edvin, Brišček Edi) 112 točk
9.	S. Kosovel «6» (Faraglia Marino, Sosič David, Guštin Franko, Ko-lerig Livij) 101 točka
10.	Repen «2» (Guštin Loredana, Škabar Vesna, Milič Irena, Škabar Patricija, Bizjak Nadja) 99 točk
11.	S. Kosovel «14» (Unussi Silvija, Calzi Pavel, Vidali Valentina) 93 točk
12.	Repen «1» (škerlavaj Cinzia, Purič Anica, Purič Majda, Guštin Sandro) 82 točk
13.	S. Kosovel «7» (Carli Tiziana, Ferluga Nerea, Malalan Katja, Kralj Mirjana, Čuk Erika) 79 točk
14.	Repen «3» (Malalan Moreno, Purič Pavel, Tavčar Renco, Križ-mančič Igor, Križman David) 79 točk
OSNOVNE ŠOLE
1.	RMV «D» (Jerič Alenka, Vremec Katarina, Hrovatin Mira) 103 točke
2.	Polet «G» (Malalan Martina, Sosič Adrijana, Malalan Adrijan, Ban Barbara, Škabar Erika) 98 točk
3.	Opčine «E» (Furlan Andrej, Vidali Robert, Husu Maksi, Košuta Devan, Purič Erika) 96 točk
4.	A. Gradnik «Č» (Škrk Boris, Škabar Igor, Purič Drago, Vodopivec Danijela) 92 točk
5.	A. Gradnik «A» (Purič Igor, Purič Klavdij, Škabar Valentina) 89 točk
6.	Trebče «J» (Škerlavaj Edi, Te-coni Dario, Kralj Tanja) 84 točk
7.	RMV «I» (Sosič Sergij, Smotlak Vesna, Persi Živka) 83 točk
8.	Opčine «C» (Šteka Andrej, Feri Marko, Sosič Dunja. Filipovič Sandra, Fabčič David) 71 točk
9.	Trebče «B» (Milkovič Rado, Milkovič Barbara, Čuk Liza, Kralj Aleksij) 61 točk
10.	Orli - Opčine (Jerič Ivo, Renar Mauro, Kralj Tea, Sosič Tatjana, Bandelj Maks) 61 točk
11.	Šempolaj (Legiša Majda, Kante Aleksander, Milič Pavel) 23 točk
k. b.
BQKS
Italijansko prvenstvo v Trstu
Carbi prvak peresne kategorije
Tržačan Nevio Carbi si je v soboto zvečer zagotovil v tržaški športni palači naslov italijanskega prvaka peresne kategorije, potem ko je po točkah premagal v dvanajstih krogih Sergia Emilija, dosedanjega prvaka. 35-letni Tržačan, ki je bil izzivalec, je zmagal popolnoma zasluženo, čeprav je v tretjem krogu zgledalo, da ga bo deset let mlajši Emili premagal, potem ko ga je dvakrat prisilil na kolena. Vendar pa je znal izzivalec odločno reagirati in vse do konca ostro odbelo-val Emilija, ki ni bil sposoben več braniti svojega naslova.
Ciani Cupe tekmujejo
V	Križu je bilo ribarjenje do pred nekaj desetletji glavni vir dohodka in prehrane. Pred sto leti je gotovo vsaka domačija imela lastni čoln, s katerim je ribarila in tako preživljala družino. Višek ulova so žene ribičev nosile v Trst ali pa v okoliške vasi, da so si s tem nekaj prislužile.
Naravno je torej, da imamo prav v Križu precej ljudi, ki jim je morje ostalo v krvi. Poleg Križanov, ki lovijo, da zadostijo lastnemu «konjičku» imamo tudi strastne jadralce. Naj omenimo brata Košuta, Bezina in Bogatea. Zadnja dva sta tudi člana SPK Čupa ter sta letos v društveni regati tesno ogrožala zmagovalca. Ker nima Čupa še vpisa v federacijo FIV (upamo, da bo ta problem rešen v kratkem času) tekmujeta Bezin in Bogateč za jadralni klub Barkovlje - Grljan. Bo-gatcu je manjkala «stazza» (to je uradna izmeritev čolna in jader) in je tako tekmoval na Bezinovi jadrnici «Rdeči baron».
V	društveni regati barkovljanske-ga kluba sta enkrat osvojila 1. mesto v njihovem 4. razredu (večje jadrnice tipa IOR tekmujejo v razredih, ki gredo od 1. do 4. in sicer podolžini čolna) drugič pa sta dosegla drugo mesto v svojem razredu.
V	zadnji regati za «Jesenski pokal», pa sta od 114 čolnov dosegla 50. mesto na skupni lestvici, ter 8. v svojem razredu. Posebno sta se dobro odrezala pri startu, ter sta bila na prvi boji prva v svojem razredu. Potem sta pa zgubila nekaj pozicij, saj je bil njun čoln med najmanjšimi, kar je pa posebno pri močnem vetru (burja s sunki do 78 km) bistvene važnosti, saj je hitrost čolna odvisna prav od dolžine.
Tudi v tem letnem času stalno jadrata in neprestano sanjata o večjem in hitrejšem čolnu. Želimo jima, da bi se jima želja č'mprej izpolnila, in bi tako dosegla še boljše uspehe.

I	i
II II
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA »

Kljub temu, da ni cerkev kazala nikakršnih znamenj, da bi bila zgrajena v našem času, so mi pojasnili, da je natančna kopija starocerkvene gruzinske arhitekture in sicer Samtaviske cerkve, ki so jo zgradili v enajstem stoletju šestdeset kilometrov severozahodno od Tbilisija Občudoval sem torej lahko samo njen zunanji, natančn kamniti ornament, nisem pa obiskal groba uglednega gru zinskega pesnika Grigola Orbelianija, ki je v tej cerkv pokopan.
Ob desetih smo že spet sedli v avtomobile in se od peljali na ogled ene največjih tovarn električnih lokomo tiv v Sovjetski zvezi. Morda bi kdo začudeno vprašal, ka ko to, da so takšno tovarno zgradili prav v Tbilisiju, toda tudi odgovor na to je takoj na dlani. Sama narava Gru zije je to zahtevala, saj je v glavnem gorata in planinska, visoki vzponi pa terjajo električno vleko na železniških progah in zato ni nič čudnega, če so prav v Gruziji vse železnice elektrificirane in so z elektrifikacijo prog zaceli razmeroma zgodaj.
Tbilisijska tovarna električnih lokomotiv Lenin je vsekakor eno naj večjih industrijskih podjetij v Tbilisiju in
Gruziji. Celoten tovarniški kompleks je zares ogromen in ko smo hodili iz tovarniške hale v halo nas je nenehno obdajal silovit trušč in imeli smo priložnost videti tudi kako nastajajo ogromne električne lokomotive, od njihovega zasnutka, ko obdelujejo samo karoserijo pa tja do lokomotive, ki je bila že popolnoma izgotovljena in so jo barvali zeleno-rdeče ter je bila pripravljena vsak čas odpeljati iz tovarne na dolge gorske proge.
Inžinir, ki nas je spremljal in nam tolmačil delovni
Takšne električne lokomotive izdelujejo v Tbilisiju
proces, nam je pojasnil, da njihova tovarna izdeluje letno približno tretjino vseh električnih lokomotiv, ki jih izdelajo v Sovjetski zvezi. Zelo znane, tudi po svetu, so njihove industrijske lokomotive EK-13, ki jih izvažajo v Indijo, Romunijo in na Poljsko.
Toda njihov glavni izdelek je vsekakor velika osemosna električna lokomotiva VL-10, ki vozi po vseh progah Sovjetske zveze. Pokazali pa so nam tudi nov, še večji tip električne lokomotive VL-22M, ki je namenjena težki vleki. Sicer pa izdelajo v tovarni od osemdeset do sto takšnih gigantov letno, kar vsekakor ni majhno število in tako tbilisijska tovarna elektrčinih lokomotiv vsekakor igra pomembno vlogo v sovjetskem transportu.
Poleg lokomotiv pa so v tovarni začeli izdelovati tudi univerzalne viličarje, ki so s posebno hidravliko zato zelo okretni in prilagodljivi in je z njimi moč zelo spretno in hitro nakladati ali pa razkladati najrazličnejše tovore.
Iz tovarne električnih lokomotiv smo se potem odpeljali v novo tbilisijsko četrt, tako imenovani prvomajski rajon, kjer naj bi bil kar se da slavnostni miting ob poimenovanju ulice v tem rajonu po bratskem mestu Ljubljani.
Ko smo prispeli v tako imenovani Digomski kvart prvomajskega rajona, je bilo na bodoči Ljubljanski ulici, ki je v bistvu široka aleja, zasajena s topoli, že zbranih več tisoč prebivalcev tega rajona. Ozvočenje je bilo tudi že na mestu in manjkalo ni niti zastav niti transparentov. V majski opoldan je odmevala iz zvočnikov vesela pesem, zares slavnostno in prisrčno vzdušje. Ko smo prispeli, so nas številni udeleženci pozdravili s ploskanjem.
Potem pa se je začel slavnostni miting. Miting je začel prvi sekretar prvomajskega rajonskega komiteja KP Gruzije B. Maharašvili, ki je uvodoma dejal, da druži dolgoletno prijateljstvo sovjetsko in jugoslovansko ljudstvo.
«Naše bratstvo, skovano s krvjo v veliki domovinski vojni, se razvija naprej, iz dneva v dan,» je dejal med drugim.
Za njim so podobno spregovorili še vodja brigade komunističnega dela juvelime tovarne O. Abuladze, vodja oddelka hidrometeorološkega inštituta docent L Herhe-ulidze, z recitacijama pa sta nastopila učenka 35. srednje šole L. Muzašvili in narodni umetnik ZSSR S. Dolidze.
Potem je stopil na tribuno vodja naše delegacije ing. Slavko Korbar. Prve stavke svojega nagovora je spregovoril v slovenščini. Dejal je;
«Ko te dni svobodoljubni narodi vsega sveta slavimo svoj veliki praznik tridesete obletnice zmage nad fašizmom, mi dovolite, da izrazim naše veliko zadovoljstvo, da nam je bila dana priložnost, da ta jubilej proslavimo na tleh Sovjetske zveze, ki je največ prispevala k tej zmagi, in še posebej v prijateljskem mestu Tbilisiju v 'socialistični republiki Gruziji.
Dovolite mi, da vsem udeležencem te simbolične manifestacije, ki je tudi manifestacija prijateljstva med obema mestoma, vam vsem, prebivalcem pobratenega mesta Tbilisija prenesem pozdrave delovnih ljudi in občanov mesta heroja Ljubljane, glavnega mesta socialistične republike Slovenije.» Potem pa sem povzel besedo za njim jaz in nadaljevanje govora prebral v ruščini. Tole smo potem povedali našim gostiteljem in prebivalcem Tbilisija, oziroma njegovega prvomajskega rajona v ruščini:
«Trideseta obletnica zmage nad fašizmom je najbolj veren dokaz, da prijateljsko sodelovanje med jugoslovanskimi in sovjetskimi narodi, kamor sodi tudi naše medmestno sodelovanje, ne izhaja od včeraj in da ni nastalo v državniških pisarnah, ampak se je rodilo v krvi in trpljenju najboljših sinov naših narodov v boju proti skupnemu sovražniku — nacifašizmu.
(Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT

1. ITALIJANSKA LIGA
VELIKO PRESENEČENJE V TURINU: CESENA REMIZIRALA Z JUVENTUSOM
Le bora točka med liderjem in Napolijem - Cagliari obtičal na dnu lestvice
Kazalo je, da bosta osrednji srečanji 7. kola prve italijanske nogometne lige v Neaplju in Rimu, kjer sta bili na sporedu srečanji; Napoli - Milan in Roma - Torino.
Skope vesti po radiu (skope zaradi časnikarjev): v Turinu je Cesena po prvem polčasu vodila z 2:0! Italijanski navijači so tako pozabili na Neapelj in Rim ter so postali pozorni na razplete v Turinu. Državni prvak je zgubljal na lastnem igrišču. Bilo je to največje presenečenje ne samo tega kola, a vsega dosedanjega prvenstva. Tu-rinčani so nato v zadnjih minutah igre le popravili stanje na igrišču in iztržili neodločen izid 3:3 s Ce-seno, ki je doslej zaradi svoje modeme in praktične igre presenetila.
Delni Juventusov spodrsljaj je tako izkoristil Napoli, ki je doma premagal Milan s tesnim 1:0 in tako zmanjšal svoj zaostanek za državnim prvakom. Trenutno loči obe ekipi le bora točka.
V Rimu se je končalo po predvidevanju, to je z neodločenim izidom. Radiče, trener Torina, je letos o-dlično pripravil svoje nogometaše, tako da bodo prav Turinčani v tem prvenstvu še marsikomu prekrižali račune.
Kot smo dejali, je Milan izgubil v Neaplju. Milančani so morda, po zanesljivi zmagi v pokalu UEFA proti sovjetski ekipi Spartak (4:0), preveč zaupali v svojo moč, kar jih je tudi drago stalo v Neaplju, kjer so izgubili in so tako. .. «pripomogli» svojim tradicionalnim tek-
Ascoli — Lazio	1
Bologna —	Como	X
Cagliari —	Perugia	X
Inter — Fiorentina	1
Juventus — Cesena	X
Napoli — Milan	1
Roma — Torino	X
Verona — Sampdoria	1
Palermo — Reggiana	1
Spai — Varese	1
Ternana — Foggia	X
Vigevano —	Mantova	X
Siracusa —	Reggina	1
KVOTE
13 — 8.458.100 lir 12 — 418.100 Ur
mečem — nogometašem Inter ja, da so jih prehiteli na lestvici.
Inter je namreč doma odpravil Fiorentino z 1:0. Mlada in neizkušena Fiorentina je tako obtičala na spodnjem delu lestvice. Slabo je zaigral tudi Lazio, ki ga je premagal Ascoli. Rimsko moštvo je tako spet zašlo v hujšo krizo. Trenutno ima le pet točk in je na spodnjem delu lestvice.
Krize ni prebolel niti Cagliari, ki se je moral na lastnih tleh zadovoljiti z belim izidom s Perugio. Cagliari je še vedno zadnji na lestvici in domači navijači se tako spet sprašujejo, če morda ne bi bilo bo-
lje, da bi pred leti prodali Rivo za dve milijardi in tako končno obnovili moštvo, ki je sedaj le senca tiste ekipe, ki je pred nekaj sezonami celo osvojila naslov državnega prvaka.
Prava toča golov je padla v Veroni, kjer so domačini s 4:1 premagali Sampdorio in tako osvojili dragoceni par točk v borbi za obstanek v ligi.
To kolo je torej pokazalo, da se «provincialna moštva» vedno bolj u-veljavljajo. V borbi za izpad pa se bodo potegovale ekipe, ki so lani igrale vodilno vlogo: mislimo na Cagliari, Fiorentino in Lazio.
SMUČANJE
VELESLALOM V LIVIGNU
I. Stenmark-G. Thòni 1:0 Neureuther diskvalificiran
Na drugo mesto se je uvrstil Avstrijec Hinterseer - Gros le tretji
LIVIGNO, 1. — Po kofičanem veleslalomu v tem smučarskem središču so časopisi napisali, da se je končal neposredni prvi letošnji obračun med Thdnijem in Stenmarkom brez zmagovalca, ker sta bila oba odlična smučarja brez uvrstitve.
Kaj takega pa ne moremo reči po včerajšnjem slalomu, saj je odličen Šved zmagal, Thòni pa se je moral zadovoljiti s četrtim mestom.
V prvi vožnji je bil najboljši Nemec Neureuther, katerega so kasneje diskvalificirali. Pri tej izločitvi odličnega nemškega smučarja je prišlo do velikih polemik, saj je bil najprej diskvalificiran, potem so
uiiiiiiliiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitu«i
AVTOMOBILIZEM
TRAGEDIJA PRI LONDONU
Formula 1 brez Grahama Hilla
Poleg Hilla umrli tudi perspektivni pilot Brise in štirje mehaniki
LONDON, 1. - Kot pri Supergi, ko je v težki nesreči izgubila življenje celotna ekipa Torina, tako je v soboto huda nesreča zahtevala tudi smrt celotne angleške ekipe avtomobilske formule 1, ki ji je načeloval znani bivši pilot in dvakrat svetovni prvak Anglež Graham Hill, pravi «gentleman» avtomobilskih dirk in navdušen športnik.
V soboto, ob 22.20 je Graham Hill s svojim privatnim letalom hotel pristati na londonsko letališče. Zaradi goste megle pa je zgrešil smer in letalo je tako trčilo na igrišče golfa v Arkleyu, to je tri km pred letališčem.
Zaradi goste megle in dežja je bilo tudi prizadevanje rešilnih enot dokaj težko. Sicer pa so vsi člani posadke že ob trčenju umrli, saj se je letalo raztreščilo in zgorelo.
Šele nekaj ur kasneje je oddelek Scoti and Yarda ugotovil, da so bili člani posadke Graham Hill, mladi pilot (23 let) Tony Brise, tehnični direktor avtomobilske hiše «Embassy Hill» Ray Brimble in trije mehaniki Tony Alcock, Andy Sallman ter Tarry Richards.
Sijajna kariera
Graham Hill, star 46 let, se je udeležil 176 Velikih avtomobilskih nagrad. Zmagal je 14 VN. Dvanajstkrat je bil drugi, sedemkrat pa tretji.

Nastase (Romunija) nastopa na velikem turnirju v Stockholmu, je izbrana svetovna teniška elita
Svojo kariero je začel leta 1954, prve VN pa se je udeležil štiri leta kasneje. Prvo VN je osvojil leta 1962 na Nizozemskem na avtomobilu znamke brm.
Dvakrat je bil svetovni prvak: leta 1962 (brm) in leta 1968 (lotus).
Tony Brise
Mladi in perspektivni Brise je imel 23 let.
Prve VN se je udeležil letos aprila na avtomobilu znamke embassy loia bill v Španiji, kjer se je uvrstil na sedmo mesto.
Boljši je bil na VN Avstrije, kjer je osvojil točko, s tem da se je uvrstil na šesto mesto.
Osvojil je prvo mesto na formuli «atlantic» in je dvakrat dobil nagrado za najbolj perspektivnega britanskega pilota.
ODBOJKA
Tržaška Novalinea spet poražena
Italijansko prvenstvo
Tako v italijanski kot tudi jugoslovanski prvi moški odbojkarski ligi je bilo odigrano drugo kolo. Tržaški prvoligaš je po pričakovanjih v Turinu prepustil izkupiček domačemu tekmecu Klippan. Ostali favoriti za visoko uvrstitev pa so bili tudi u-spešni.
IZIDI
SKUPINA A
Ariccia - Cus Siena	3:0
Parma - Denicotin	3:2
LESTVICA: Ariccia 4, Denicotin in Ipe Parma 2, Cus Siena brez točk.
SKUPINA B
Klippan -	Novalinea	3:0
Lubiam -	Greslux	3:0
LESTVICA: Klippan 4, Lubiam in Greslux 2, Novalinea 0.
SKUPINA C
Aversa - Paoletti	0:3
Panini - Spem	preložena
LESTVICA: Paoletti 4, Panini 2, Spem in Aversa 0.
SKUPINA D
Cus Piza	- Gorena	3:0
Genova -	Giaiotti	0:3
LESTVICA: Giaiotti in Cus Piza 4, Genova in Gorena 0.
	
1 f »1	|1 i M
1. -
2. -
3. -
4. —
6. —
1.	Chiaro
2.	Tibidabo
1.	Islamita
2.	Fremar
1.	Marchesx
2.	Don Gennaro
1.	Boncellino
2.	Universo
1.	Cabaret
2.	Giuseppe
1.	Dalton
2.	Cambiaso
2
2
1
X
1
2
1
1
X
X
2
2
Jugoslovansko prvenstvo
Za jugoslovansko člansko prvenstvo pa velja poudariti, da je bil lanski prvak Spartak iz Subotice v dveh nastopih dvakrat poražen. V Beogradu je bil Spartak premagan po štirih setih igre od odličnih zastopnikov Crvene zvezde, ki so v tem derbiju zaigrali res odlično. Po dveh nastopih so še štiri šesterke neporažene.
IZIDI 2. KOLA
Crvena zvezda - Spartak 3:1 Mladost - Vardar	3:2
Ribnica - Bosna	1:3
Jedinstvo (BR) - GIK Banat 3:1 Ri jeka - Partizan	1:3
Jedinstvo - VGSK	2:3
Vojvodina - Karlovac 3:0 LESTVICA
Crvena zvezda, Bosna, Mladost in Partizan 4; Jedinstvo (SP), Vardar, Vojvodina, Rijeka, Jedinstvo (BR) in VGSK 2; Spartak, GIK Banat, Ribnica in Karlovac brez točk.
MOTOCIKLIZEM
Kar 465.000 obiskovalcev
MILAN, 1. — V nedeljo se je v Milanu zaključil letošnji «motocikli* stični sejem», ki je vzbudil med gledalci veliko zanimanje.
Kar 465.000 ljudi si je ogledalo razne motorje, to pomeni, da je zanimanje za «motociklizem» še vedno dokajšnje.
mu dovolili tudi drugi spust, kar je proti vsem pravilom. Končno pa je bil veljaven sklep mednarodne žirije in Neureuther je bil nekoliko nepričakovano ob prvo mesto.
Po izredno dobri drugi vožnji se je prerinil v ospredje Stenmark, ki je prehitel včerajšnjega zmagovalca v veleslalomu Avstrijca Hinterseerja. Najhitrejši v drugem spustu pa je bil Italijan Gros, kar mu je prineslo tudi odlično tretje mesto na končni
Ingemar Stenmark, zmagovalec v Livignu
lestvici. Peti je bil Francoz Perrot, za njim pa tretji smučar «azzurrov» Amplatz. Samo tekmovanje je bilo izredno zahtevno, saj je pomerilo moči 147 smučarjev, od teh pa jih je uspešno končalo samo sedemindvajset. Medtem ko je bil prvi dan mladi Tržičan Bojan Križaj odličen sedmi, je ostal včeraj brez uvrstitve.
VRSTNI RED
1. Stenmark (Šv.)	101'51
2. Hinterseer (Av.)	10170
3. Gros (It.)	102’02
4. Thòni (It.)	103’13
5. Perrot (Fr.)	10374
6. Amplatz (It.)	103’69
7. Ichimura (Jap.)	105’22
8. Sochor (ČSSR)	105’65
Eberhardu prvi smuk
LIENZ, 1. — V tem kraju je bil prvi letošnji smuk, katerega so se udeležili smučarji štirih držav. Vsekakor pa velja omeniti, da so manjkali najboljši specialisti kot Klam-
mer, Collombin, Plank, Russi in drugi. Prvo mesto je izbojeval Avstrijec Klaus Eberhard za 44 stotink pred Italijanom Rolandom Thònijem. Zmagovalec je prevozil 3.200 metrov dolgo progo s poprečno hitrostjo 110 km na uro.
Edinstveni rekord Lugana
LUGANO, 1. — Po končanem prvem delu švicarskega nogometnega prvenstva je Lugano v 13 tekmah dal le 4 gole. To moštvo pa zadnjih 1000 minut (kar je pravi nogometni rekord) ni dalo nobenega gola.
Pierino Gros se je moral v Livignu zadovoljiti s tretjim mestom. Gros pa je bil vseeno najboljši Italijan v tem tekmovanju
.....................................................................................................................................................llilliinn
KOŠARKA	1
/. ITALIJANSKA LICA
Snaideru ni uspelo zaustaviti prvakov
Cinzano obtičal na zadnjem mestu lestvice
Mobilgirgi je, kljub odsotnosti A-meričana Morseja, zmagal v Vidmu in tako ohranil s Forstom prvo mesto na lestvici.
Tekma v Vidmu je bila izredno i-zenačena, zanimiva in tehnično na veliki ravni. Fleischer (26) in Me-neghin (27) sta bila junaka tega srečanja, v katerem so gostje zmagali predvsem zaradi boljše skupne igre.
Milanski Mobilquattro je igral v Bologni izredno važno tekmo za vrh lestvice. Sinudyne pa je spet dokazal, da je trenutno v izredni formi in da je upravičeno na tretjem mestu lestvice. Sinudyne ima kar dva Američana: Driscolla in Bertolottija (32), ki je sicer domačin, a igra kot nekateri boljši ameriški košarkarji. V milanskih vrstah je bil spet odličen Jura (38 točk). Američan Mo-bilquattra pa je bil preosamljen, da bi lahko moštvo upalo na zmago v tem dokaj važnem srečanju.
Cinzano iz Milana je v izredno slabih vodah. V nedeljo je spet izgubil in to kar sredi Milana. Nekdaj vodilno italijansko moštvo je trenutno na zadnjem mestu lestvice, v sredo pa bo na sporedu derbi z Mobilquat-trom in res ne vidimo, kako bi lah-
•lllllllIlllllllllIllIIlIIlIllIlllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlnillllllllHIllUJIlllllllllllllllIllllIHIIHIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlUllllllllllllllllllllII
NA PRVEM NOGOMETNIM TURNIRJU ZA DAN REPUBLIKE
Presenetljiva vrsta Kosova zasluženo osvojila 1. mesto
Nogometaši Kosova so v finalni tekmi premagali reprezentanco Makedonije
KVOTE
11 — 1.437.453 lir 10 —	78.600 lir
PRIŠTINA, 1. — Nogometaši Kosova so v polfinalu in kasneje v finalu prvega turnirja republik in pokrajin odigranega na «Dan republike» pripravili veliko prijetno presenečenje.
Najprej so zastopniki izbrane vrste Kosova v polfinalu premagali Slovenijo z 2:0. V Skopju pa je domača reprezentanca visoko premagala črno goro s 4:1. Za sklepno srečanje pa je prevladovalo mnenje, da enajsterica Kosova, katero so sestavljali samo nogometaši treh drugoligaških ekip v sklepnem srečanju s prekaljenimi igralci prve lige Makedonije ne bodo imeli kaj iskati. To se v resnici ni dogodilo, ker je izbrana vrsta Kosova slavila zasluženo, pa čeprav minimalno zmago z 1:0.
Srečanje samo ni bilo posebej lepo ker je bilo igrišče izredno mokro in spolzko. Zmaga nogometašev Kosova je povsem zaslužena, ker so bili veliko bolj nevarni in so stalno imeli pobudo. V prvem polčasu so zapravili nekaj dokaj zrelih priložnosti in zmagoviti gol
..................................................................................................................IIIIIIIIII....................................................
A LIGA
IZIDI 7. KOLA
Ascoli — Lazio	2:1
Bologna — Como	1:1
Cagliari — Perugia	0:0
Inter — Fiorentina	1:0
Juventus — Cesena	3:3
Napoli — Milan	1:0
Roma — Torino	1:1
Verona — Sampdoria	4:1
LESTVICA
Juventus 12; Napoli 11; Torino 9; Cesena, Bologna in Inter 8; Milan, Roma in Ascoli 7, Perugia, Sampdoria in Verona 6; Como in Lazio 5; Fiorentina 4; Cagliari 3.
PRIHODNJE KOLO (7.12.) Cesena — Bologna, Como — Ascoli, Fiorentina — Roma, Lazio — Napoli, Milan — Inter, Perugia — Verona, Sampdoria — Cagliari, Torino — Juventus.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 7 zadetkov: Pulici (Torino) in Sa-voldi (Napoli)
4 zadetke: Boninsegna (Inter) Cau-sio (Juventus), Frustalupi (Cesena) in Luppi (Verona).
B LIGA
IZIDI 10. KOLA Brescia	—	Piacenza	2:1
Brindisi	—	L.R. Vicenza 3:1
Genoa — Sambenedettese	4:0
Modena	—	Avellino	1:0
Novara	—	Catanzaro	0:0
Palermo —	Reggiana	2:0
Pescara —	Atalanta	0:0
Spai — Varese	2:0
Taranto —	Catania	1:0
Ternana —	Foggia	1:1
LESTVICA
Genoa in Catanzaro 14; Modena 13; Foggia 12; Novara, Brescia in Taranto 11; Spai, Reggiana, Varese in Pescara 10; Avellino, Catania, Atalanta in Lanerossi Vicenza 9; Brindisi, Palermo in Sambenedettese 8; Piacenza in Ternana 7.
PRIHODNJE KOLO (7.12.) Atalanta — Foggia, Avellino — Palermo, Catania — Ternana, Catanzaro — Modena, L.R. Vicenza — Pescara, Piacenza — Spai, Reggiana — Novara, Samtenedett^se — Brescia, Taranto — Genoa, Varese — Brindisi.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 12. KOLA
Cremonese — Lecco	3:0
Junior Casale — Belluno	3:0
Monza — Treviso	1:0
Padova — Pro Patria	1:1
Prò Vercelli — Alessandria	0:0
S.A. Lodigiano — Bolzano	2:0
Trento — Clodiasott.	1:1
Udinese — Seregno	2:1
Venezia — Albese	1:0
Vigevano — Mantova	1:1
LESTVICA
Monza 20; Padova in Udinese 16; Junior Casale 15; Cremonese, Lecco, Alessandria, Seregno, S.A. Lodigiano in Bolzano 13; Mantova, Treviso, Pro Patria in Venezia 12; Clo-diasottomarina 11; Vigevano 10; Trento 9; Pro Vercelli 8; Albese 6; Belluno 3.
PRIHODNJE KOLO (7.12.) Albese — Cremonese, Belluno — Trento; Bolzano — Alessandria, Junior Casale — Padova, Lecco — Udinese, Mantova — Monza, Pro Patria — Pro Vercelli, Seregno — Treviso, Venezia — S. A. Lodigiano.
D LIGA
C SKUPINA
IZIDI 11. KOLA Adriese — Pordenone	3:1
Bassano — San Donà	0:0
Conegliano — Audace	3:1
Lignano — Dolo	0:0
Montebelluna — Monfalcone 2:0 Ponziana — Legnago	1:0
Portogruaro — Triestina	0:1
Pro Gorizia — Chievo	1:0
Mestrina — Sampietrese	1:0
LESTVICA
Triestina 20; Adriese 16; Dolo in Mestrina 14; Montebelluna in S. Donà 13; Audace 12; Monfalcone in Sampietrese 11; Chievo, Conegliano, Pordenone in Lignano 10; Portogruaro 8; Bassano in Pro Gorizia 7; Legnago in Ponziana 6.
PRIHODNJE KOLO (7.12.) Audace — Sampietrese, Chievo — Conegliano, Dolo — Pro Gorizia, Legnago — Adriese, Monfalcone — Ponziana. Montebelluna — Portogruaro, Pordenone — Lignano, San Donà — Mestrina, Triestina — Bassano.
je padel šele devet minut pred koncem. Po končanem srečanju so nogometaši Kosova dobili pokal iz rok predsednika NZJ, ki je obenem poudaril, da bodo postali taki turnirji tradicionalni.
REFERENDUM V SFRJ
Nenad Stekic športnik leta
Kot je pač običaj se ob koncu vsakega leta v raznih državah izbira najboljši športnik in ekipa. U-gledni beograjski dnevnik je ob priliki dneva republike v svoji posebni številki že izbral deset najboljših jugoslovanskih športnikov in e-kip. Za najboljšega športnika je bil izbran evropski rekorder v skoku v daljavo Nenad Stekič, ekipa pa je po verziji «Politike» košarkarska reprezentanca, ki je, kot je znano, evropski prvak. Deseterica najboljših posameznikov je naslednja:
1. Nenad Stekič — atletika; 2. Anton Stipančič — namizni tenis; 3. Dragan Kičanovič — košarka; 4. Ivica Frgič — rokoborba; 5. Dra-gutin Šurbek — namizni tenis; 6. Miodrag Gvozdenovič — odbojka; 7. Fate Ljubek — kanu; 8. Bratislav Ristič — boks; 9. Dragoslav Božovič — karate; 10. Srečko Pejovič — streljanje.
DESET NAJBOLJŠIH EKIP
1. Košarkarska reprezentanca Jugoslavije; 2. Vaterpolo ekipa Partizana; 3. Namiznoteniška reprezentanca Jugoslavije; 4. Odbojkarska reprezentanca Jugoslavije; 5. Kegljaška ekipa Medveščaka; 6. Strelska reprezentanca Jugoslavije; 7. Nogometna ekipa Hajduka; 8. Rokometna ekipa Borca; 9. Vaterpolo ekipa Mladosti; 10. Namiznoteniška ekipa Vjesnika.
TURNIR AVNOJ
Presenetljiva zmaga Bosne in Hercegovine
BANJALUKA, 1. — Prvi rokometni turnir v Banjaluki in Prijedo-ru za prehodni pokal AVNOJ se I je končal z zasluženo zmago domačih igralcev.
Sam turnir je bil izredno kakovosten, saj so igrali v izbranih e-kipah pokrajin in republik vsi reprezentanti.
V prvi izločilni skupmi, ki je i-grala v Banjaluki, je bila odločilna tekma med BiH in Hi vatsko. Samo
srečanje je bilo izredno izenačeno, saj se je končalo z zmago BiH z golom razlike.
V drugi izločilni skupini je bila uspešna Srbija, ki je odpravila vse tri tekmece, med katerimi tudi Slovenijo. Slovenski rokometaši so premagali samo Črno goro. Na končni lestvici pa so slovenski rokometaši obtičali na petem mestu.
SKLEPNA SREČANJA BiH - Srbija	23:20 ( 9:11)
Vojvodina - Hrvatska 37:27 (16:16) Slovenija - Makedonija 30:27 (14:15) Črna gora - Kosovo 31:27 (16:15)
KONČNI VRSTNI RED 1. BiH, 2. Srbija, 3. Vojvodina, 4. Hrvatska, 5. Slovenija, 6. Makedonija, 7, Črna gora, 8. Kosovo.
ko Cinzano zmagal. Skratka, porazen nastop Cinzana, ki je obtičal na dnu lestvice.
Borba za osvojitev prvih šest mest se obeta izredno zanimiva. Forst, Mobilgirgi, Sinudyne in IBP so praktično že kvalificirani. Za ostali dve razpoložljivi mesti pa se bodo potegovali Mobilquattro, Jolly, Brili, Sapori in Chinamartini.
V tej borbi torej ni videmskega Snaidera, ki je na predzadnjem mestu z desetimi točkami.
IZIDI 15. KOLA Forst - Brili	108:91
Mobilgirgi - Snaidero	93:91
Sinudyne - Mobilquattro	102:78
Jolly - Brina	83:78
Chinamartini - Cinzano	84:81
IBP - Sapori	80:68
LESTVICA
Forst in Mobilgirgi 26; Sinudyne 20; IBP 18; Mobilquattro in Jolly 14; Brili, Sapori in Chinamartini 12; Snaidero 10; Brina in Cinzano 8.
Bill Campion bo končno nastopil za vrste Mobilgirgija. Ameriški as bo namreč ojačil vrste iz Va-reseja v pokalu prvakov
PRIHODNJE KOLO (3. 12.) Sinudyne - Forst; Brili - Jolly; Cinzano - Mobilquattro; Brina - IBP; Mobilgirgi - Sapori; Chinamartini -Snaidero.
NAJBOLJŠI STRELCI Jura (Mobilquattro) 564, poprečno na tekmo 37,6; Sutter (Brili) 483; Sorenson (IBP) 418; Lauriski (Brina) 391; Bertolotti (Sinudyne) 371; Marzorati (Forst) 364; Laing (Chinamartini) 348; Bariviera (Jolly) 338.
Bayern spet poražen
MONCHEN, 1. — V prvi nemški nogometni ligi je evropski pokalni prvak Bayern iz Munchna spet razočaral:	Beckenbauer in tovariši
so namreč doma izgubili s Kòlnom (1:2)
V 7. kolu prve italijanske lige v rugby ju so dosegli te izide:
Aquila - Šanson 12:7; Wuhrer - A-matori 15:8; Petrarca - Fiamme Oro 18:9; Algida - Gasparello 18:3; Metalcrom - Frascati 35:0; Parma -Ambrosetti 20:6.
LESTVICA: Wuhrer Brescia in Petrarca Padova 12; Aquila 11 itd.
KOŠARKA-,. ;	.
ŽREB V MtfNCHNU
Ž« v 1. kolu Forst - Real
MttNCHEN, 1. — V tem mestu so izžrebali pare raznih evropskih pokalnih prvenstev v košarki. Zanimivo je, da se bosta v pokalu prvakov že v 1. kolu spoprijela Forst iz Cantuja in Real Madrid, dva kandidata za osvojitev evropskega naslova.
Pokal prvakov
SKUPINA A
MOBILGIRGI VARESE (Italija), Villeurbanne (Francija), Malines (Belgija), ZADAR (Jugoslavija), A-kademik Sofija (Bolgarija), Turun Turku (Finska).
SKUPINA B
Real Madrid (Španija), Maccabi (Izrael), FORST CANTO’ (Italija), TranSol Rotterdam (Nizozemska), Lugano (Švica).
Pokal prvakinj
SKUPINA A
Spartak Praga (ČSSR), Akademik Sofija (Bolgarija), VOŽDO-VAC BEOGRAD (Jugoslavija) VVis-la Krakow (Poljska).
SKUPINA B
GEAS SESTO SAN GIOVANNI (I-talija), Clermont (Francija), Barcelona (Španija), Logis Bruselj (Belgija).
Pokal pokalnih prvakov
SKUPINA A
Tours (Francija), Olympiakos (Grčija), CSKA Sofija (Bolgarija), RA-BOTNIČKI SKOPJE (Jugoslavija).
SKUPINA B
Hagen (ZRN), Estudiantes Madrid (Španija), Sutton (Anglija), CINZANO MILAN (Italija).
Pokal Korač
SKUPINA A
Le Mans (Francija), BRINA RIETI (Italija), Juventud Badalona (Španija), Monceau (Belgija).
SKUPINA B
MOBILQUATTRO MILAN (Italija). JUGOPLASTIKA SPLIT (Jugoslavija), Berck (Francija).
SKUPINA C
Leverkiissen (ZRN), Akademik Varna (Bolgarija), SINUDYNE BOLOGNA (Italija), PARTIZAN BEOGRAD (Jugoslavija).
SKUPINA D
Barcelona (Španija), CHINAMARTINI TURIN (Italija), Tel Aviv (Izrael), Antibes (Francija).
HOKEJ NA LEDU
Cortina že sama
CORTINA D’AMPEZZO, 1. - V 4. kolu prve italijanske lige v hokeju na ledu so dosegli te izide: Bolzano - Gardena 4:3; Cortina - Au-ronzo 8:2; Alleghe - Asiago 8:4; Merano - Brunico 5:1.
LESTVICA: Cortina 8; Gardena 6; Bolzano in Merano 5; Alleghe 4 itd. MILAN, 1. — V nedeljo se je v
Gay — Norton?
PONTIAC, 1. — Cassius Clay, ali Muhammad Ali, svetovni prvak težke boksarske kategorije se bo verjetno čez tri mesece spoprijel z izzivalcem Nortonom, slavnim junakom filma Mandingo.
Organizator tega srečanja bo Ha-rold Cousins, ki je začel že zbirati prva ekonomska sredstva za to srečanje, ki bo stalo organizatorja približno 11 milijonov dolarjev.
niiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiinniujniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimin
BOKS
ROKOMET
26. DECEMBRA
Parlov - Grando
REGGIO EMILIA, 1. — Jugoslovanski boksar Mate Parlov, ki je tako uspešno začel poklicno kariero, bo spet na ringu 26. decembra, ko se bo v Reggio Emilii pomeril z italijanskim boksarjem srednje kategorije Oneliom Grandom.
Boksarja se bosta spoprijela v desetih krogih.
Spet smrt na ringu
LAS VEGAS, 1. - 23-letni ameriški boksar welter kategorije Ray Holloway je zaradi hudih poškodb umrl po dvoboju z rojakom Mikeom Mayonom.
To srečanje je bilo prejšnjo sredo. Mayon je s k.o. spravil iz ringa svojega tekmeca, ki je pri tem z glavo trčil ob rob časnikarske mize. Holloway je spet stopil na ring, kaj kmalu je zaradi hudih bolečin v glavi prenehal z boksanjem. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je po večdnevni komi podlegel poškodbam.
Jugoslavija odpotovala v SZ
BEOGRAD, 1.—Najboljši jugoslovanski rokometaši so odpotovali na veliki mednarodni turnir v Tbilis. Poleg dveh izbranih reprezentanc SZ in Gruzije bosta igrali še Romunija in Poljska.
Barve jugoslovanske reprezentance bodo na tem turnirju branili naslednji rokometaši:	Arslanagič,
Nimš, Zorko, Pokrajac, Pribanič, Bojovič, Horvat, Karalič, Miljak, Lekič, Pavičevič, Radženovič, Tim-ko, Lakič, Fejzula in Sredarusié. V SZ nista odpotovala Nebojsa Popovič in igralec ljubljanskega Slovana Radivoje Krivokapič. Prvi zaradi službenih obveznosti, drugi pa ima zlomnjeno roko.
Švedi premočili za Italijane
NEAPELJ, 1. — V prvi kvalifikacijski tekmi za nastop na olimpijskih igrah je rokometna reprezentanca švedske visoko premagala Italijo sredi Neaplja z 28:14 (17:13).
GIMNASTIKA
PREDOLIMPIJSKI TURNIR
Poljska pred Italijo
MODENA, 1. — Na predolimpijskem turnirju v gimnastiki v Modelli je prvo mesto osvojila poljska reprezentanca pred italijansko vrsto.
V medsebojnem spopadu so namreč Poljaki odpravili Italijane s 548,55:548,30.
Poljak Szayna je osvojil prvo mesta med posamezniki s 112,70 točke pred Italijanom Milanettom (110,90).
HOKEJ NA KOTALKAH
BARCELONA, 1. — V tem mestu so izžrebali pare za klubski pokal prvakov. V tem pokalu bo sodelovalo devet ekip. Italijanski prvak Novara se bo v prvem kolu srečal z nevarno Barcelono.
LOSANNE, 1. — Fritz Chevret, uradni izzivalec za evropski naslov v mušji kategoriji Italijana Franca Udelle, je v tem mestu zanesljivo odpravil s k.o. v 4. krogu Američana Joseja Louisa Rica.
Udella bo tako pred težko nalogo s svojim prihodnjim švicarskim izzivalcem.
SPORT SPORT SPORT
2. decembra 197S
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
VELIKA IZENAČENOST MED ENAJSTERICAMI GLA VNA ZNAČILNOST PRETEKLEGA KOLA
Med našimi moštvi je zmagala samo Zarja, ki je zdaj sama na drugem mestu lestvice
Zarja — Campanelle 2:1 (1:0)
ZARJA: Puzzer, Gotti, Marc (Metlika), Samese, S. Križmančič, V.
Križmančič, Grgič, Bon, Žagar, Bi-dussi, Grahonja (Babuder in Colja: rezerve).
CAMPANELLE: Ferluga, Velner,
Bergamasco, Fonda, Facchin, Moro,
Babuder, Sain, Brandolin, Raguso,
Familiolo.
STRELCI: v 20. min. p.p. Gotti, v 25. min. d.p. Žagar, v 40. min.
Familiolo, v 31. min. sodnik izključi Ragusa (Campanelle) zaradi ugovarjanja.
SODNIK: Spigarelli (Videm).
Težko nam je opisati potek tega srečanja, še težje pa zapisati rezultat, kajti iz slednjega je razvidno, da je Zarja igrala proti močnemu in izenačenemu nasprotniku, ki je vračal domačinom vsak prejeti udarec, vendar ni bilo tako. Bazoviško moštvo je v samem začetku imelo pobudo v svojih rokah in je praktično igralo vedno na nasprotnikovi polovici igrišča. Le v treh primerih so napadalci ogrožali bazoviška vrata. Dvakrat je vratar Puzzer lepo ubranil nevarna strela, v tretjem primeru pa je prišlo do zadetka.
Zarja je v tem srečanju zaigrala borbeno in s trdnim namenom, da osvoji obe točki, saj je bilo predvideno, da bo prvi na lestvici Isonzo premagal šibko S. Anno. Bazovci so res zmagali samo z enim golom razlike, vendar so imeli še mnogo drugih priložnosti za dosego gola, ki pa jih niso znali izrabiti. Vsekakor 184. min. De Bernardi.
tiste koncentracije, ki je potrebna pri vsaki tekmi, četudi je nasprotnik pod poprečjem. V drugi vrsti pa moramo grajati napadalno vrsto, ki je kljub tolikim priložnostim znala izkoristiti le dve. Tretjič, opaža se, da ko igra nasprotnik podrejeno vlogo, se avtomatično lepa kolektivna igra spremeni v individualne akcije posameznikov, ki pa ne prinesejo zaželenih sadov. Nekaj glavnih akcij: bazoviško moštvo igra pretežno na nasprotnikovi polovici igrišča in v 20. min. pride do zadetka po zaslugi Gottija. Presing se nadaljuje in prvič Marc in nato še enkrat Gotti zgrešita gol. Dva hitra protinapada igralcev Campanell, toda Puzzer reši svoja vrata. V drugem polčasu enaka slika, vendar je videti lepši nogomet in tudi priložnosti je mnogo. Žagar v 20. min. po zaslugi Grgiča poviša rezultat na 2:0. Isti igralec zastrelja v prečko lep predložek Grahonje; v 40. min. hladna prha za Bazovce, ki po nepotrebnem prejmejo gol.
ž.
Libertas — Primorje 1:1 (0:1)
LIBERTAS: Pipolo ( 73. Ulcigrai), Vidoni, Dagri (62. Lupetin), D’Aiolà, Delise, Cadelli, Russo, De Bernardi, Coslovich, Križman, Mottica.
PRIMORJE: Štoka (85. Kapun), Husu, Cimolino, Trampuš, Race, To-mizza, Barnaba, Guštin (78 .Blaži-na), Marassi, Vascotto, Rustja. STRELCA: v 22. min. Guštin, v
KOTI: 6:4 za Rosandro.	i šuta vnesel tudi v ta del ekipe red
GLEDALCEV : 150.	| in odločnost, ki ju že imata obram-
SODNIK: Sclauzero iz Senegliana1 ba in sredina igrišča.
je Zarja (posebno v drugem polčasu) pokazala skupen in tehnično do-
Tudi deveto kolo prvenstva 2. AL je potekalo v znamenju popolne izenačenosti, brez presenetljivih izidov.
Z zmago proti S. Anni je Isonzo ohranil vodstvo na lestvici, Zarja pa je po uspehu nad Campanellami ostala sama na častnem drugem mestu.
Nekoliko bolj zapleten pa je položaj na srednjem delu lestvice, kjer imamo v razdalji dveh točk kar osem ekip, med katerimi sta tudi Primorje in Vesna, ki sta v nedeljo remizirala proti Libertasu, oziroma Rosandri.
Brez gola se je končal dvoboj med ekipo Edile Adriatica in Sagradom, ki nadaljuje z zbiranjem remijev (osem v tem prvenstvu). Z remijem sta se (vsaka z dvema goloma) razšla tudi De Macori in Flaminio, 11-metrovka pa je odločila rezultat med Costalungo in Aurisino. Derbi med Villesse-jem in Foglianom se je končal s pičlo zmago domačinov.
IZIDI 9. KOLA Edile Adriatica - Sagrado 0:0 De Macori - Flaminio	2:2
Costalunga - Aurisina	1:0
Vesna - Rosandra	1:1
Libertas - Primorje	1:1
Viilesse - Fogliano	1:0
Zarja - Campanelle	2:1
Isonzo - S. Anna	2:0
LESTVICA
Isonzo 13, Zarja 12, Libertas in Costalunga 11, Primorje, Vil-lesse, Sagrado in Vesna 10, Rosandra in Edile Adriatica 9, Flaminio 8, De Macori, S. Anna in Fogliano 7, Aurisina 6, Campanelle 4.
PRIHODNJE KOLO (7.12.1975) Primorje - Villesse Aurisina - Vesna Sagrado - Isonzo Rosandra - Costalunga S. Anna - Edile Adriatica Fogliano - Libertas Flaminio - Zarja Campanelle - De Macori
ber nogomet, ker je nasprotnika dobesedno zmedla s hitrimi in točnimi Pedajami ter lepimi predložki v kazenski prostor, kjer je imela obramba Campanell mnogo težkega dela. Ce hočemo biti nekoliko kritični pa PMramo vedeti, da v obrambi Bahovcev ni šlo vse v najboljšem re-P.U' Razlog za to hibo je treba iska-rl v šibkem nasprotniku, ki ni zahteval od nasprotne obrambne vrste
SODNIK: Zorat iz Ogleja.
Končni rezultat prav gotovo ne odraža stanja na igrišču. Enajsterica Primorja je bila Zdaleč boljša od Tržačanov, ki so sicer igrali precej dobro, vendar so jih Prosečani nadigrali, še enkrat pa so bile za Primorje odločilne zadnje minute igre (tretjič v tem prvenstvu). Si' cer je razlogov za zgubljeno točko precej. V prvi vrsti naj omenimo zgrešeno 11-metrovko Guština pri stanju 1:0 za Primorje, klasično napako vratarja Štoke, ki je botrovala h golu Libertasa, izredni dozi smole, predvsem pa je izidu precej pripomogel tudi sodnik, ki je s čudnimi posegi oškodoval Prosečane.
S prikazano igro bi si Primorje zaslužilo mnogo več od skromnega remija. Razlika med ekipama je bila tako očitna, da bi moral biti izid popolnoma drugačen. . Primorje je igralo izredno lepo. Obramba je bila zanesljiva in je odbijala vsak napad domačinov. Sredina igrišča je bila vedno pod nadzorstvom Primorja, ki je popustilo le v zadnjem' delu tekmé. V napadu se je dobro odrezal mladi Guštin, ki je bil pravi protagonist tega dvoboja, škoda je le, da je fant zastreljal 11-metrovko.
Ekipi Primorja za nedeljski nastop prav res ne moremo nič očitati. S tako igro kot jo je pokazala lahko upravičeno računa na visoko uvrstitev, saj je moštvo razigrano in dobro pripravljeno. Za to imata nedvomno veliko zaslugo trener Verginella in prof. Ivan Peterlin (ki skrbi za atletsko pripravo moštva) Kronika tekme je bila precej pestra. Primorje je prevzelo pobudo že od samega začetka in je nadigralo nasprotnika, ki se je s težavo rešil pritiska gostov. Višek so Prosečani dosegli proti koncu prvega polčasa in v začetku drugega dela igre. Očitno premoč pa je poplačal le lep gol mladega Guština, ki j° z glavo preusmeril v mrežo predložek Vascotta iz prostega strela. Primorje je imelo še nekaj sijajnih priložnosti. Najlepšo je imel Guštin v 56. min. igre ko je zastreljal 11 metrovko (zaradi očitne roke Deli-seja). V finalnem delu pa so «rdeče-rumeni» nekoliko popustili, kar so gostje takoj izkoristili in zaradi napake vratarja Štoke nezasluženo remizirali.
B. R.
Vesna — Rosandra	1:1
VESNA: Bogateč, Visintin, Sulič, Pribac, S. Tence, Skrem, Botti, Car-meli, Kelemenič, Bortolotti, Biagi, 12 Carmeli, 13 B. Tence, 14 Tretjak.
ROSANDRA: Rosetti, Gulič, Hlača, Marzari, Legovich, Taddeo, Per-angeli, Zancope, Puriani, Sodoma-co, Kirkmayer, 12 Moresani.
STRELCI: v 29. min. p.p Zancope in v 36. min. p.p. Bortolotti.
(Videm).
Vesna in Rosandra sta po lepi in borbeni tekmi remizirali, čeprav so gostje zaigrali nekoliko odločneje od domačinov, v vrstah katerih je (poleg Germanija in Ceglie) manjkal še poškodovani branilec Perisutti in u-poštevajoč, da Boris Tence zaradi poškodbe že nekaj nedelj sedi na rezervni klopi. Rosandra se je predstavila kot homogeno moštvo, ki lahko realno upa na vstop v višjo ligo, medtem ko se «plavi» (iz tehničnega vidika) niso tako izkazali kot v prejšnjem kolu. Ne moremo pa reči, da je Vesna «ukradla» točko, ampak je z borbenostjo in požrtvovalnostjo nadoknadila tehnično premoč gostov.
Tekma se je začela z enakovredno igro, a kmalu je Rosandra prevzela vajeti igre v svoje roke in je tako tudi zasluženo povedla. Domačini so se kmalu zopet zbrali in nekaj minut kasneje tudi zasluženo remizirali z Bortolotti jem, ki je izkoristil zmedo pred nasprotnikovimi vrati.
Drugi del tekme ni bil lep tako kot prvi, vseeno sta ekipi imeli nekaj lepih priložnosti, predvsem napadalci Rosandre so zapravili nekaj lepih žog, ali pa so se znašli vedno pred tokrat izrednim Bogatcem, ki je bil pravi junak tekme, saj je nekajkrat ubranil res nemogoče strele. Slabo je tokrat v kriških vrstah zaigral napad, kjer sta bila Botti in Biagi vedno prepočasna. Vendar pa smo prepričani, da bo trener Ko-
Sandor
MLADINSKI NOGOMET
MLADINCI
Primorje — Breg
NARAŠČAJNIKI Union — Rozzol B
ZAČETNIKI Primorje — Sistiana
1:1
1:1
Prijateljski nogomet
Na turnirju 30-letnice osvoboditve v Izoli je v soboto nogometna garnizijska enajsterica JLA iz Pulja premagala Kras z 9:0.
HOKEJ NA LEDU.
Na mednarodnem hokejskem turnirju v Ljubljani je zmagalo vzhodnonemško moštvo Dinamo Weiss-wasser. V zadnji tekmi je sicer z Olimpijo remiziralo (2:2), 1. mesto pa je zasedlo zaradi boljše razlike v golih.
SABLJANJE'	,
Počastitev Comuzzija
V tržaškem časnikarskem krožku bodo danes počastili Ervina Comuzzija, ki je včeraj dopolnil 90 let. Comuzzi je bil v mladosti priznan sabljaški prvak, v kasnejših letih pa se je posvetil tudi časnikarstvu.
Ob njegovem življenjskem jubileju mu bodo izročili spominsko plaketo.
V NEDELJSKEM KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA 3. AMATERSKE LIGE
Derbi med Mladostjo in Sovodnjami se je za Kraševce zaključil porazno
Sedma zmaga Juventine - Hud poraz Podlonjercev - Gaja in Primorec sta le remizirala (brez golov)
Mladost —Sovodnjo 1:4 (1:1) i Tabaj), Marvin, Gomišček.
MLADOST: Boscarol (M. Ferle-tič), Vižintin, Jarc, Dužman, Gergo-let, Don Covio, K. Ferfolja, Mariz-za, E. Ferfolja, A. Ferletič, Pahor.
SOVODNJE: Provitenti, Batistič, Biasiol (Butkovič), Gruden, Ferfolja, Petejan, Pozz, S. Florenin, C. Marson, B. Marson, P. Florenin.
STRELCI: v 5. min. p.p. K. Ferfolja, v 30. min. B. Marson, v 3. min. d.p. B. Marson, v 12. min. P. Florenin, v 18. min. Jarc (avtogol). SODNIK: Marši iz Tržiča. GLEDALCEV: 150.
Slovenski derbi med Mladostjo in Sovodnjami se je zaključil porazno za kraške igralce. Ti so po začetnem vodstvu klonili razigranim So-vodenjcem, ki so imeli v Brunu Mar-sonu svojega najboljšega predstavnika.
Srečanje se je pričelo dokaj dobro za domačine, ki so že v 5. min. igre prišli v vodstvo. V nadaljevanju srečanja so se Doberdobcem ponudile še nekatere zares odlične priložnosti za gol, ki jih kraški napadalci niso znali izkoristiti. Gostje so proti koncu polčasa uredili svoje vrste ter z odličnim Brunom Mar-sonom izenačili.
Drugi polčas je potrdil sovodenj-sko terensko premoč, tako da so gostje že v tretji minuti prišli v vodstvo, ki so ga v 12. in 18. min. še povečali.
F. G.
Juventina - Borgo Fasulli 1:0
JUVENTINA: Plesničar, M. Tabaj, Mikluš, Tomažič, Nanut, Lo-renzon, Uras, Russo, Montico (E.
BORGO FASULLI:	Schincariol,
Devinar, Marangotto, Laroia, Tram-pus, Medesani, Battiston, lansig (Piolino), Marcovi, Plesničar, Buz-zinelli.
STRELEC: Gomišček v 11. min.
p.p.
Kljub slabi igri, ki sta jo predvajali obe enajsterici, je štandrež-ka Juventina spet, tokrat sedmič, zmagala in obdržala prvo mesto na lestvici. Strelec edinega gola je bil tudi tokrat Gomišček, ki je znal izkoristiti dober soigralčev predložek ter je potisnil žogo v mrežo. To je bila ena izmed redkih lepih akcij, ki smo jih videli na nedeljskem srečanju, kjer je Juventina pokazala dokaj slabo igro, še posebno če pomislimo, da gre za vodilno ekipo tega prvenstva. Če izključimo obrambo, ki je zaigrala na običajni ravni, moramo ugotoviti, da se je na sredini igrišča izkazal le Marvin, ki pa ni naletel na sodelovanje z Russom, Lorenzonom in Monti-com, ki je igral pretežno kot vezni igralec. Napad pa je tokrat izrazito slab, saj nista znala ne Gomišček, ne Uras izkoristiti nekaj zares zrelih priložnosti za gol. Brez dvoma bo moral trener Borghes polagati odslej več pozornosti napadalni vrsti, saj v trenutku, ko se bo Gomiščku nekaj zataknilo pri streljanju proti vratom (doslej je levo krilo doseglo že 6 golov), bo Juventina naletela na precejšnje težave pri streljanju golov.
Maloštevilno občinstvo, ki se je u-deležilo srečanja, je že od vsega začetka čakalo, da bodo domačini

KOŠARKA
V PRVENSTVU «POMLAD»
KONTOVEL PREKRIŽAL RAČUNE SERVOLAN! BOR OSVOJIL TRETJO ZAPOREDNO ZMAGO
Visok poraz Doma - Poletovi peterki obakrat neuspešni
Kontovel — Servolana (31:24)
KONTOVEL: Ivo Starc 22, Čuk 8, Perini 8, Nabergoj 2, Ban 12, I-•vančič, Kosovel, Klavdij Starc 23.
SODNIKA: Valentini in Puopolo.
PROSTI METI: 9:24
Škedenjci so prišli na Kontovel trdno prepričani, da se bodo vrnili domov kot zmagovalci. Kontovelci pa so jim prekrižali račune in so dokazali (če je sploh bilo treba), da so za Pallacanestrom Trieste najmočnejši. Sedaj je postala kvalifikacija za Kontovelce lahka stvar, saj morajo v ostalih treh tekmah doseči vsaj eno zmago. Zato mislimo, da je osvojitev drugega mesta vse prej kot nemogoča, kajti slovenski fantje so trenutno v odlični formi.
Dvoboj med Servolano in Konto-velom se je začel s počasno, zaspano igro, ki se je le kdaj pa kdaj razživela. Vsekakor je bilo srečanje precej izenačeno, kajti domačini se niso mogli oddaljiti od trdoživih nasprotnikov. Vseeno pa so na koncu prvega polčasa vodili Kontovelci, vendar je bila njihova prednost minimalna.
V drugem polčasu pa se je stanje na igrišču povsem spremenilo, saj so bili gledalci priča izredni igri domačinov. Kontovelci so verjetno predvajali najboljšo igro v letošnjem prvenstvu in so tako pregazili Škedenjce. V prvih sedmih minutah drugega polčasa so domačini s presingom zmedli nasprotnike, ki niso imeli v svojih vrstah pravega playmakerja. V teh sedmih minutah je kontovelska peterka dala dvaindvajset košev, prejela pa samo dva. Tu je bila tekma že odločena in zato je postala tekma manj zanimiva, čeprav so domačini še kdaj pa kdaj pokazali lepo akcijo.
Italsider
Srečanje 2. amat. nogometne lige Vesna - Rosandra je ostalo brez golov
Bor 35:70 (14:41
ITALSIDER: Furlan S. 4, Tandoi, Massarotto, Cannella, Rebula 9, Bertolotti 4, Patriarca 9, Cis 9.
BOR: Furlan B. 18, Udovič 14, Race 14, Trevisan 10, Mesesnel 4, Pegan A. 4, Farnetti 4, Andlovič 2, Pegan Š.
SODNIKA: Tamaro in Festini.
PROSTI METI: Italsider 2:6 in Bor 6:16.
PET OSEB. NAPAK: Furlan S. (Italsider).
V soboto je Bor žel svojo tretjo zaporedno zmago nad skromno ekipo Italsidra, ki se ni mogla upirati «plavim». Ti pa niso zaigrali najbolje, čeprav so se pogumno borili. Zgrešili so mnogo prostih metov, izgubili preveč žog ter zapravili mnogo ugodnih priložnosti.
Prvi polčas se je začel z zelo e-nakovrednim bojem in taka igra je trajala štiri minute. Takrat pa so se «plavi» potrudili in z uspešnimi protinapadi povečali prednost. Tako se je prva polovica končala kar s 27 pikami v korist Bora.
_ V drugem delu tekme je trener Štokelj poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. Ti so se borili z vsemi močmi, a višjemu nasprotniku niso bili kos. Vseeno pa je bil končni rezultat 70:35 v korist Bora.
Najboljši strelec je bil pri Boi;u spet kapetan Furlan, ki je dokazal, da je v odlični formi.
Meko
Patriarca — Dom 112:73 (56:33)
DOM: Dornik U. 13, Tomažič, Brešan 4, Devetak, Fajt, Dornik M. 11, Maligoj, Semolič 35, Prinčič 10.
Po prikazani igri obeh moštev moramo reči, da je poraz vsekakor prehud. Na zmago sicer ni nihče računal, saj sodi Patriarca v tisti krog moštev, ki se na prvenstvih vseh vrst predstavijo z zelo homogenimi ekipami. V soboto pa smo imeli občutek, da taktično in tehnično ni med peterkama velikih razlik. Največja razlika je le v načinu doseganja košev. Domovci so večino košev dosegli v prodorih, medtem ko so se igralci Patriarce predstavili kot odlični strelci iz srednje in daljše razdalje. Pri tem sta se predvsem odlikovala igralca Lizzeri in Malavia, ki sta za Domovo peterko nerešljiv problem, saj sta sama dosegla več kot polovico košev. Ko pa je sredi drugega polčasa eden od njiju moral zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak, je slovenska peterka prevzela vajeti igre v svoje roke in skušala nadoknaditi zamujeno. Na žalost pa je to trajalo le za kratek čas. Tedaj je namreč prišla utrujenost na dan in domovci so nenadoma popustili, da jih ni bilo mogoče prepoznati. To jasno kaže rezultat zadnjih petih minut tekme. Medtem ko je italijansko moštvo doseglo več kot dvajset točk, so naši fantje bili uspešni dvakrat.
Prihodnjo tekmo igrajo domovci na lastnem igrišču proti ekipi Arte B. Tekma bo v soboto, 6. decembra, ob 15. uri.
Willy Prinčič
MLADINCI
Bor — Juventus	79:56
(47:35)
BOR: Vatovec 14, Mazzucca 4, Furlan 2, Ražem 24, Volk 2, Klobas 14, Sancin 10, Perko 2, Marassi 1, Lukša 6.
SODNIKA: Fegac in Gorjan (Trst) PROSTI METI: 13:26
V	predzadnjem kolu prvega dela prvenstva so borovci sorazmerno brej težav premagali ekipo Juventus.
Izid’ je bil v dvomu le v začetku tekme, ko so gostje s točnimi meti od daleč bili enakovreden na' sprotnik borovcem.
V	drugem polčasu so «plavi» s hitrejšo igro onemogočili nasprotnika in tako zanesljivo zmagali. Borov trener Lakovič je tako lahko poslal na igrišče vse razpoložljive i-gralce, ki so na splošno dobre o-pravili svojo nalogo.
Med posamezniki se je v Borovih vrstah še posebno izkazal Karel Ražem, ki se je požrtvovalno boril pod košema in je tudi dosegel 24 točk.
edko
Sabi. Openci so tekmo dokaj slabo začeli in to jih je po vsej verjetnosti stalo dragoceno zmago. Sredi prvega polčasa je bil namreč rezultat 18:5 v korist domačinov in so se morali Openci pošteno potruditi, da so lahko ob koncu prvega polčasa dohiteli nasprotnika.
V drugem polčasu je bile stanje izenačeno po dveh minutah pred koncem. Zaradi nekaterih nepazljivosti v obrambi pa je nato Parigi dosegel nekaj važnih košev, ki so v finalu prinesli zmago domačinom.
Poletovci v tej tekmi na splošno niso igrali slabo, razen nekaterih naivnosti v obrambi. Pripomniti pa je treba tudi, da je bila tekma v splošnem grda, saj je med celim potekom srečanja deževalo in je bilo zaradi tega igrišče spolzko.
Lota
Saba — Polet 65:57 (27:26)
SABA: Checchi 4, Mechi 5, Parigi 23, Pindozzi, Pisetta 3, Pittai 16,
Svara (kap.) 14, Marcuzzi, Bottan.
POLET: Malalan, Danev 7, Vitez 8, Kalin, Taučer 7, Sosič 22, Tavčar (kap.) 2, Škabar 11, Piccini.
PM: Saba 9:20: Polet 7:14 SODNIKA: Allegretto in Pittana PON: Tavčar (v 14. min. d.p.),
Vitez (v 19. min.)
V gosteh So poletovci doživeli še i in uspešno igro. en poraz, tokrat proti enakovredni >
NARAŠČAJNIKI Ricreatori — Kontovel 66:61 (33:25)
KONTOVEL: Majovski, Prašelj 8, Zuppin 4, Ukmar, Bukavec 37, Ban 12, Micheli.
SODNIKA: Rizzi in Millo.
PROSTI METI: 5:10.
PET OSEBNIH NAPAK: Majov-sfc 159:65) in Ban (61:65).
Kontoveiski naraščajniki so se s tekme proti Ricreatoriju vrnili poraženi. če bi zmagali bi lahko še naprej upali na uvrstitev v finale, tako pa postaja zadeva še bolj težavna. Kontovelci morajo sedaj premagati Inter 1904 in Ferroviario, seveda pa je to skoraj nemogoče.
Proti Ricreatoriju je kontovelska peterka nastopila brez Klavdija Starca. Tako so slovenski fantje igrali brez režiserja in so več žog zgubili že na svoji polovici igrišča. Kljub temu pa so bili stalno za petami svojim nasprotnikom. Drugi polčas je tudi bil zelo izenačen, več časa sta se ekini menjavali v vod-, stvu, nekaj banalnih napak pa je \ bilo že dovolj, da se je Ricreatori dokončno oddaljil.
I. S.
Libertas TS — Bor 45:60 (22:24)
BOR: Canciani 2, Koren 18, Mazzucca (k) 10, Dovgan 10, Slobec 10, Jančar 2, Gombač 8.
LIBERTAS TS: Maj er (k) 1, Noc-ehiut 9, Kyprianou 5, Stoch 8, Ganzi 9, Stefani 11, Terracino, De Filippi 2, Fasano, Evangelisti.
PROSTI METI: Bor 4:20; Libertas TS 5:18.
PET OSEBNIH NAPAK: nihče.
SODNIKA: Desco iz Zgonika ta Polh iz Trsta.
Dvoboj med Borom in Libertasom je bil najslabša Borova prvenstvena tekma ta to beremo že iz rezultata prvega dela igre. Naši fantje so bili preveč popustljivi v obrambi in to se jim je tudi maščevalo. V napadu pa so zagrešili celo vrsto podaj in meto" iz srednje razdalje. Na odbitih žogah so bili zelo borni v sorazmerju s prejšnjo tekmo proti Flaminiu.
Najboljši mož na igrišču je bil Koren, ki je letos zelo pozitiven i-gralec in obenem (z 68 točkami) najboljši strelec tržaškega moštva. Dobro se je odrezal David Slobec, pivot borovcev, ki je dosegel lep izkupiček točk in odbitih žog.
Cancia
ODBOJKA
V prijateljskem odbojkarskem srečanju v Izoli je domača Izola premagala Kras s 3:0.
zadah gostom celo kopico golov, še posebno ker so štandrežci prišli v vodstvo že po 11 minutah igre. čeprav so v prvem polčasu imeli vedno domačini terensko premoč, se jim niso ponudile tolikšne priložnosti za gol, kot je marsikdo pričakoval. Naj povemo, da bi Juventina lahko podvojila le zaradi skorajšnjega avtogola branilca ekipe Borgo Fasulli.
Srečanje pa je zadobilo drugi pečat v drugem delu tekme, ko so se gostje opogumih in vzeli vajeti i-gre v svoje roke. Štandrežci pa so tokrat imeli srečo, da tudi gostujoča ekipa ni razpolagala z dobrim napadom, zaradi česar so se številne akcije razblinile pred Plesničar-jevim kazenskim prostorom.
P. R.
GMT — Union 5:1 (4:1)
GMT: Micor, Zoffoli, Pribac, Pos-sega, Malinari, Piccione, Zudini, Cristofaro, Rocco, Sandrin, Serpic, (12. Batic), 13. Nardin).
UNION: Tessaris, Morabito, Apollonio, Bencich, Nadlišek, Vicini, Dodič, Muiesan, Paludetto, Attini, Cla-botti, (12 Vedana).
V	nedeljo je Union doživel hud poraz proti solidni ekipi tovarne Gram di Motori, že od začetka je kazalo, da bo moral kloniti, kljub požrtvovalnosti igralcev. Edini zadetek za Podlonjercc je dosegel Nadlišek. V prvem polčasu so bili igralci tovarne Grandi Motori stalno v napadu in so realizirali kar štirikrat. U-nionovi igralci res niso v nedeljo pokazali dobre igre.
V	drugem polčasu se stanje na i-grišču ni spremenilo, videli smo vsekakor nekaj potez Uniona v na padu, saj so domačini bili povsem zadovoljni z rezultatom. Zadnji za detek so dosegli domačini malo pred koncem tekme v hitrem protinapadu. Ta zadetek je prejel vratar Vedana, ki je sredi drugega polčasa zamenjal stalnega vratarja Tes-sarisa in to prav v svoji stoti tekmi. Vsekakor lahko rečemo, da je rezultat pravičen, saj so domačini pokazali lepo igro, medtem ko je U-nion popustil.
Mauro
S. Andrea — Primorec 0:0
S. ANDREA:	Giugovaz, Conti,
Giadrossi, Čelan, Luglio, Martinuz-ai. Divo, Longo, Reparati, Rosati in Pistan (12. Sepuca).
PRIMOREC: Maglica, Papatico, Sosič, Masuto, Perič, Fortezza, T. Možina, Čuk, Boris Kralj, Križmančič, Pavel Kralj (12 Bat, 13 Maurc Kralj II).
SODNIK: Rojac.
GLEDALCEV : okrog 250.
Primorec je tokrat stopil na igrišče s precej okrnjeno postavo saj sta manjkala dva standardna igralca in to Valdi Možina ter Maura Kralj I. Ekipa S. Andrea je pokazala precej dopadljiv nogomet, saj v njenih vrstah nastopa precej starih in izkušenih igralcev. Tekma je bila precej izenačena, saj so se napadi vrstili sedaj na eni, sedaj na drugi strani igrišča. V 20. min. bi Primorec skoraj povedel, a Boris Kralj je streljal žogo vratarju naravnost v roke.
V drugem delu pa je igra postala živahnejša. Primorec je bolj napadal in imel je tudi precej priložnosti za zadetek. Že v 5. min. je Čuk lepo streljal, toda vratar je z akrobatskim posegom lepo rešil svoja vrata. V 18. min. je Boris Kralj spet zgrešil cilj. V 25. min. pa je sodnik spregledal 11-metrovko v korist Primorca, ko je tržaški branilec v kazenskem prostoru zrušil na tla Pavla Kralja. V nadaljevanju je Primorec stalno napadal, toda do konca tekme se rezultat ni več spremenil.
Kralj - Cibic
Gaja — Ginnastica
0:0
GAJA: Kalc, Egon Grgič. Milkovič, Križmančič, Savarin, Rismon-do, .Jtan' Kalc, Iztok Grgič, Zužič, Gabrielli (Stranščak) in Branko Grgič.
Čeprav z belim izidom so nogometaši Gaje na domačem igrišču po borbenem derbiju s Primorcem (kjer so bili izključeni trije igralci) popolnoma zadovoljili svoje navijače. Prikazali so dobro igro in to zlasti v drugem polčasu ter onemogočili tržaško ekipo Ginnastico. Gaja je tokrat nastopila z obnovljeno postavo: v vratih je zaigral novinec Kalc, sredino igrišča je prevzela trojica Rismondo, L Grgič in žužič, v napad se je vrnil lanskoletni strelec Gabrielli, ki tokrat ni imel sreče.
Začetni udarci so (kot vedno) pripadali gostom iz Trsta, ki so si ustvarili par zrelih priložnosti za gol, toda vratar Kalc je mojstrsko zaustavil žogo pred gotovim zadetkom. Nato so odločno prevzeli pobudo v svoje roke domačini, ki so jo obdržali praktično do sodnikovega žvižga.
Tudi po odmoru so «zeleno - rumeni» dobesedno oblegali tržaška vrata, toda napadalci niso Lili dovolj učinkoviti a tudi sreča je stala ob strani gostov, ki so tako obdržali neodločen rezultat.
Med domačini je bil spet najboljši Rado Križmančič, zaradi grobe igre pa je sodnik moral spet pokazati domačinom Kalcu, Milkoviču in Ris-mondu rumeni karton.
D. G.
Večina slovenskih moštev pobira za ogled svojih nastopov vstopnino. Dogaja pa se, da mnogi navijači gostujočih moštev te vstopnine nočejo plačati. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo na tekmi Gaja — Ginnastica na Padričah. Ko so domača dekleta (blagajničarke) ponudile navijačem gostujočega moštva vstopnice, so jih ti grobo zavrnili ter celo zahtevali, da morajo dekleta govoriti italijansko, češ da je tu italijanska zemlja. Vodstvo domačega moštva je moralo poklicati na pomoč celo policijo, da je uveljavilo svojo pravico, kar je dokaj žalostno spričevalo za nekatere obiskovalce naših nogometnih tekem, kot tudi stališče, po katerem naj bi morala na «italijanski* zemlji v Padričah naša dekleta govoriti v italijanščini.
D. G.
TENIS
STOCKHOLM, 1. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Stockholmu je prišlo do nenavadnega incidenta. Romun Nastase je v tekmi z Ame-rikancem Ashem predčasno serviral in ker servisa ni hotel ponoviti je Ashe zapustil igrišče. Sodnik je prvotno oba diskvalificiral, posebna žirija pa je kasneje zmago priznala Ashu. Arthur Ashe je v nadaljevanju turnirja premagal Italijana Panatto s 7:6 in 6:3.
KOLESARSTVO
NICA, 1. — Organizatorji tradicionalne kolesarske dirke Genova — Nica so sporočili, da tega tekmovanja v letu 1976 ne bodo priredili. To tekmovanje pade namreč prav na dan, ko bo na sporedu tudi dirka Pariz — Nica.
Ferroviario — Polet 73:51 (28:23)
POLET: Vitez 19, Gabrijelčič 2, Volpi, Berdon 3, Sosič (k) 6, Piccini 15, Grgič 6.
SODNIK: Tamaro.
PROSTI METI: 9:22.
PET OSEBNIH NAPAK: Vitez (v 10. min. d.p.), Sosič (v 15.), Grgič (v 20.).
Poletovci so doma proti prvemu z lestvice spet pokazali, da so trenutno v dobri formi. Čeprav tega končni izid ne dokazuje je treba takoj povedati, da sta sodnika z mnogimi zgrešenimi potezami dokaj o-škodovala Opence, saj sta ob koncu prvega polčasa imela Vitez ta Sosič vsak po štiri osebne napake.
Razlika samih petih točk, ki so si jo Openci priborih v tem času, seveda ni mogla dolgo trajati. Čeprav se je v drugem polčasu razigral Piccini, so v nasprotrem taboru gostje lahko dosegah koše, ne da bi jim mogel kdo to preprečiti (zaradi velikega števila osebnih napak v Po-letovih vrstah).
Vseeno pa je treba podčrtati nastop poletovcev (predvsem Viteza in 1 Piccinija), ki so pokazali borbeno
Lota
ŠD ADRIA IZ LONJERJA sklicuje jutri, 3. decembra, ob 20.30 v društvenih prostorih
REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Poročila
3.	Razprava
4.	Razrešnica staremu odboru
5.	Volitve novega odbora
6.	Razno
2^4 uAednUUxu
V	zvezi s poročilom o nogometni tekmi Primorec — Gaja z dne 23. t. m. nam je poslala skupina navijačev Gaje pismo, v katerem kritično ocenjuje naš članek o tem srečanju. Ker je pismo dokaj polemično v odnosu do nasprotnega moštva in po našem mnenju njegova objava ne bi prispevala k izboljšanju ozračja, ki je nastalo po tej tekmi med pristaši obeh moštev, želimo iz njega povzeti le tiste misli, s katerimi se strinjamo in menimo, da so konstruktivne.
V	pismu je pravilno poudarjena želja, naj bi «vodstvi obeh moštev pravočasno poskrbel, za miren potek nogometnih, kot tudi drugih srečanj. Prav bi bilo, da bi tudi psihična priprava prebivalcev ne šla v pretiran fanatizem.»
Z željo, da bi se ti nasveti res čimprej uresničili zaključujemo polemiko o tej tekmi za katero želimo, da bi bila poslednja v seriji tistih derbijev, ki smo jih v zadnjem času videli na naših igriščih.
Uredništvo
Karlo Ražem (Bor) pod svojim košem (med tekmn § CGI Milje)

m^fl¥!OBgr
NEVNI
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monieschi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	2. decembra 1975
Za SPI«	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT« - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno-
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
ZTT - Trst
i
i
(
t
]
i
I
i
i
1

Sprejem ob državnem prazniku SFR Jugoslavije
Ob dnevu SFR Jugoslavije je generalni konzul v Trstu Ivan Renko priredil tradicionalni sprejem v hotelu Jolly. Udeležili so se ga najvidnejši predstavniki deželnega in tržaškega političnega, kulturnega, gospodarskega življenja, predstavniki vojske in cerkve. Slika zgoraj: župan Spaccini čestita k prazniku gen. konzulu Renku in njegovi soprogi. Slika spodaj: vladni komisar prefekt De Lorenzo se pozdravlja z gen. konzulom in soprogo
Partizanski pevski zbor v Miljah
V petek zvečer so v Miljah priredili proslavo 30-lefnice osvoboditve, na kateri je nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Izvajal je znano «Partizansko balado» in požel velik uspeh občinstva, ki je
napolnilo občinsko telovadnico
KONCERT «TRIA LORENZ» V KULTURNEM DOMU
Preteklo sredo je bil v Kulturnem domu tretji abonmajski koncert sezone Glasbene matice. Nastopil je sloviti Trio Lorenz iz Ljubljane. Ob tej priložnosti je Glasbena matica počastila skladatelja Ubalda
Vrabca ob njegovi 70-letnici (na sliki)
Proslava bazoviške brigade na Opčinah
V nedeljo so na Opčinah v priredbi Zveze borcev ANPI in društva «Tabor» počastili 30-letnico osvoboditve z glavnim poudarkom na boju Bazoviške brigade in vanjo vključenega ruskega bataljona za o-svoboditev Opčin. Slika zgoraj: nastop šolskega zbora šoie «Srečko Kosovel». Slika spodaj: pogled na del
občinstva v dvorani Prosvetnega doma
Sestanek za prosvetni dom v Mačkoljah
Pretekli četrtek je bil v Mačkoljah sestanek vaščanov, ki ga je sklicala občinska uprava. Razgovor je tekel o . razširitvi srenjske hiše, ki bi služila za vso vaško dejavnost vključno za kulturne prireditve.
Sestanek je bil dobro obiskan
Likof po odkritju spomenika v Gročani
Pri gradnji spomenika NOB v Gročani so sodelovali vaščani s prostovoljnim delom. V soboto zvečer so priredili «likof» za vse prostovoljne delavce, predsednik domače zveze borcev Anton Petaros je podal--obračun, prisotne pa |s pozdravil tudi župan Edvin Švab
ZDRUŽENJE STARŠEV «I. CANKAR»
ZA SLOVENSKI SOLSKI OKRAJ
Na nižji srednji šoli «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu so starši in šolniki odločno zavrnili deželni predlog o razdelitvi šolskih okrajev in zahtevali ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja
Gregorčičeva proslava srednje šole v Dolini
Na nižji srednji šoli «Simon Gregorčič» je bila v torek Gregorčičeva proslava, na kateri so poleg domačih dijakov sodelovali tudi goienei-4ole Glasbene matice iz Trsta
Sestanek Sindikata slovenske šole
V Gregorčičevi dvorani so se v ponedeljek sestali člani slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih šolskih svetov. Razpravljali so o pooblaščenih odlokih in o sodelovanju slovenskih zavodskih svetov. Govorila sta predstavnika Sindikata slovenske šole prof. Kriščak in prof. Škerl (na sliki)
Revija cerkvenih pevskih zborov
V nedeljo je bila v nabito polnem Kulturnem domu tradicionalna revija Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Nastopili so tudi po en zbor iz Beneške Slovenije (Rečan iz Ljes), iz Gorice (Lojze Bratuž) in iz Stranj pri Kamniku (Kamniktifi). Vsega je nastopilo 16 zborov vključno s skupinskim nastopom vseh zborov, ki so izvajali Vrabčevo «Slovensko pesem» pod vodstvom samega skladatelja. U. Vrabcu je Zveza za njegovo 70-letnico podelila posebno priznanje. Skoraj vsi zbori so med tremi izvajanim'
pesmimi imeli tudi po eno Vrabčevo