i m v KURIR NOVO MESTO 3. junij 1982 Leto XI. *št. 10 časopis kolektiva industrije motornih vozil Republiško vodstvo v IMV: Sanacija IMV - bitka celotnega kolektiva V petek, 11. maja, so našo delovno organizacijo obiskali najvišji predstavniki vodstva naše republike in gospodarstva. Razgovora so se udeležili Janez Zemljarič — predsednik republiškega izvršnega sveta, Mitja Ribičič — predsednik RK SZDL, Vlado Klemenčič — podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS, Janez Bedina — predsednik republiške samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Tone Hren — tajnik sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije, drugi predstavniki republiškega sveta gospodarske zbornice, bank, družbenopolitični delavci Novega mesta, člani začasnega KPO IMV, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov naše DO. V začetku razgovora je predsednik začasnega kolektiv-nega_ poslovodnega organa Janez Šter pobliže predstavil težave, s katerimi se spopada naša DO. V prvi vrsti je omenil izredno težavno preskrbo z repromateriali, kar neprestano povzroča motnje v samem proizvodnem procesu. Odraz tega je veliko število nedokončanih proizvodov. Vendar pa je tovariš Šter dejal, da lahko v kratkem pričakujemo manjka- joče materiale, tako da bo moč dokončati nedokončana vozila in prikolice. To bo primarna naloga pri vzpostavljanju procesa proizvodnje. Zagotovljeno je bilo tudi, da bomo do konca junija poravnali vse zapadle obveznosti do kupcev, razen pri gospodarskih vozilih. Ti ukrepi sodijo v kratkoročno sanacijo naše DO, pri kateri nudi pomoč tudi francoski partner Renault. To je bila ena od tem nedavnih pogovorov s predstavniki Re- naulta v Parizu. Tako naj bi v tem letu izvozili 1000 vozil R—4 več, kot je bilo načrtovano, s tem pa bi si zagotovili manjkajoče in nadomestne dele. Prisotne je tovariš Šter obvestil, da se je naša DO aktivno vključila v maloobmejni promet z Italijo in sklenila sejemski sporazum z Avstrijo. Tovariš Šter je poudaril, da se težav IMV dolgoročno ne da j reševati v sodelovanju z Renaultom. Na pogovorih v Parizu so predstavniki Renaulta dejali, da so načeloma zainteresirani za sovlaganja, vendar z določenimi spremembami, tako ' da dogovori še niso dokončni. Do srede junija naj bi se Renault izjasnil o novem programu in odločil ali bo celotna proizvodnja R-4 potekala v Novem mestu. V čim krajšem času naj bi ' zasedli del sicer velikih kapacitet s proizvodnjo izdelkov za Zavode Crvena Zastava in druge interesente. Pred kratkim so imeli člani začasnega KPO razgovore s predstavniki Zastave o proizvodnji homokinetičnih zglobov, za proizvodnjo katerih Visoki gostje so se zanimali za sanacijska prizadevanja našega kolektiva in poudarili vlogo delavcev pri sestavi programov. je IMV potrebna le še prazna tovarniška hala in nekaj domače opreme, saj trenutno stroji, namenjeni tej proizvodnji, neizkoriščeni stojijo v zabojih. Letno bi lahko izdelali 500 tisoč zglobov, katerih večji del bi lahko prodali Crveni Zastavi, ostale pa bi porabili sami. Tovariš Šter je izrazil pripravljenost in zagnanost vseh članov začasnega kolektivnega poslovodnega organa, da razrešijo težave, ki pestijo IMV, vendar pa je poudaril, da brez enotne akcije in sodelovanja vseh poklicanih v republiki. IMV—ja ni moč ustrezno reševati. V razpravo so se vključili tudi ostali člani začasnega k olektivnega poslovodnega organa. Matija Škof je prisotne seznanil z dogovorom o kritju lanskoletne izgube, ki naj bi bila pokrita s sredstvi sklada skupnih rezerv z 1,07 milijarde, banke naj bi prispevale 125 milijonov, dolenjsko gospodarstvo pa bo, kot je zagotovil Franci Borsan. predsednik IS skupščine občine Novo mesto, 55 milijonov. Prav tako je, kot je dčjal Matija Škof, IMV potrebno bančno jamstvo za 4 milijonov dolarjev kratkoročno in jamstvo za dolgoročno poslovanje ter obratna sredstva za financiranje zalog. Prisotni so bili v nadaljevanju podrobno seznanjeni s težavami nabav materiala z načrti razvoja. Janez Šter je poudaril, daje potrebno v delovni organizaciji IMV zgraditi sistem, ne novomeški, pač pa slovenski, jugoslovanski. ki bo le kot tak lahko uspeval. Vendar pa moramo svoj delež prispevati vsi in s tem v zvezi dejansko izvajati vse začrtane akcije odgovorno in uspešno. Janez Zemljarič je izrazil zadovoljstvo, da je začasni kolektivni poslovodni organ v svoji kratki aktivnosti začel reševati ključne probleme gospodarjenja v DO IMV. Poudaril je, da začasni kolektivni poslovodni organ ne sme pozabiti na močan kapital, ki ga ima v zaposle- (Nadaljevanje na 2. str.) Opredeljujemo predvsem naloge trajnega značaja! PROGRAMSKA USMERITEV KONFERENCE OOS DO IMV NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1982-1984 Konferenca OOS IM V Novo mesto je na podlagi opredelitev v smeri nadaljnjega razvoja političnega sistema samoupravljanja in položaja delovnih ljudi v njem sprejela svojo programsko usmeritev. Ta temelji na opredelitvah 3. kongresa samoupravljalcev, na sklepih konferenc Zveze sindikatov Slovenije, ki so bile po 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, na programu dela republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, republiškega odbora sindikatov in delovnega načrta OOS. Usmeritve, ki izhajajo iz programa, so usklajene z resolucijami kongresa ZKS in so del priprav na kongres ZKJ ter na kongresu ZSS in ZSJ ter skupščino sindikalnih dejavnosti. S temi usmeritvami konferenca ne opredeljuje vseh nalog, ampak predvsem tiste, ki so trajnega značaja in zahtevajo stalno organizirano aktivnost konference in OOS sindikata v IMV. Zato se program tekoče dopolnjuje z vsemi aktualnimi nalogami, ki se pojavljajo v vsakodnevni praksi. Samoupravna organiziranost, planiranje, pridobivanje dohodka, delitev dohodka in spremljanje rezultatov gospodarjenja Skladno s sprejetimi programi dela bo konferenca sindikata skupaj s predsedstvom OO ZK IMV ocenjevala stanje samoupravne organiziranosti in s tem tudi uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v skladu s sprejeto zakonodajo. Konferenca more usklajevati dejavnost OOS pri novi samoupravni reorganiziranosti delovne organizaci-. je, predvsem pa sodelovati pri izde- (Nadaljevanje s 1. str.) nih v IMV in da mora točno in pravočasno obveščati člane kolektiva o svoji aktivnosti in poteku razreševanja težav. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije ne smejo stati ob strani, pač pa naj se tudi le-ti vključujejo v vsa prizadevanja. Sanacija IMV mora biti bitka 6000 delavcev IMV. Poudaril je. da IMV išče izhod tudi v širokem povezovanju, kar je gotovo pozitivno. Tovariš Zemljarič je poudaril, da mora IMV vsak svoj nadaljnji korak usklajevati z ostalimi avtomobilskimi proizvajalci v Sloveniji in v bližnji prihodnosti tudi v Jugoslaviji. Ne smemo dovoliti, da bi vsak proizvajalec vlekel na svoj konec, zato naj bodo vsi novi posegi investicije usklajeni na poslovni skupnosti. Tovariš Zemljarič je izrazil podporo in pohvalil začeto delo začasnega kolektivnega poslovodnega organa in zaželel, da bi bili kmalu vidni tudi sadovi tega dela. lavi novih samoupravnih aktov in kadrovanju. Sindikat se bo vključeval v sporazumevanje in povezovanje v SAI ter hkrati tudi sodeloval pri vključevanju planiranja tako v svoji sredini kot v povezavi z drugimi poslovnimi partnerji. Aktivnost sindikata bo v ocenjevanju in spodbujanju izvajanja ukrepov za sanacijo delovne organizacije kot tudi posameznih tozdov. Sindikat naj bo aktiven udeleženec pri odpravi slabosti v gospodarjenju, pridobivanju dohodka in delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter se zavzema za realnejšo ter tudi pravičnejšo normativno urejanje nagrajevanja po delu. Posebno skrb bo treba posvetiti razreševanju likvidnostne situacije v kolektivu, s tem pa tudi uspešni uresničitvi sanacijskega programa. Sproti je treba ocenjevati rezultate gospodarjenja in na tej podlagi zastaviti potrebne aktivnosti. Planiranje na vseh ravneh naj postane sestavni del aktivnosti in gospodarjenja, ugotovljene slabosti pa naj bodo osnova za sprejemanje ukrepov kontinuiranega planiranja. Sindikat bo spodbujal in ocenjeval aktivnost samoupravne delavske kontrole. Posebno skrb je potrebno posvetiti informiranju in obveščanju delavcev na vseh področjih ter jim zagotavljati možnosti aktivnega delovanja na tem področju. Svobodna menjava, delegatska razmerja, zaposlovanje, inventivna dejavnost Skrb za iskanje pozitivnejših rešitev na področju svobodne menjave dela med tozdi, DSSS, tozdi skupnega pomena in v sisih je ena od nalog sindikata, hkrati pa tudi usklajevanje aktivnosti med OOS v vseh tozdih. Sindikat bo aktivnejše spremljal m sodeloval pri delu posameznih delegacij v sklopu delovne organizacije in tudi navzven. Gre za ustvarjanje takih pogojev, v katerih delegacije ne bodo prepuščene same sebi, ampak bodo povezane z delegatsko bazo in imele podporo pri družbenopolitičnih organizacijah. Stalno bo spremljal planiranje zaposlovanja s tem tudi fluktuacijo. Sodeloval in spodbujal bo inventivno dejavnost in skrb, da bo z normativno ureditvijo potrebnih aktov dobila svoje mesto v vsakodnevnem delu. Družbeni standard, zdravstveno varstvo, ljudska obramba in družbena samozaščita Sindikat bo skupaj s strokovnimi službami v okviru danih možnosti skrbel za izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev (prehrana med delom, delovno okolje, kulturna in športno rekreacijska dejavnost, letni oddih, stanovanjska problematika). Gre tudi za spodbujevanje organiziranega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva, s tem pa tudi boljšo svobodno menjavo dela na tem področju. Sodeloval bo v organizacijski zasnovi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. ©KURIR Dopisujte v naše skupno glasilo — to je boljše od jeze, češ da o vaši TOZD nič ne berete! Organiziranost, kadrovska politika, izobraževanje Razvijanje stališč in poglabljanje odnosov v demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti na vseh področjih (političnih, samoupravnih, poslovodnih). Zato je potrebno razvijati potrebne oblike dela in metode. Skrbeti moramo za ustrezno organiziranost sindikata in samouprave. Hkrati je treba stalno sodelovati ter usklajevati aktivnost z zvezo komunistov in zvezo socialistične mladine. Konferenca sindikata IMV bo u sklajevala in koordinirala izobraževanje članov sindikata ter vodila skrb za kadrovsko evidenco in kadrovanje na vseh nivojih. Posebno skrb bo v letu 1982 posvetila pripravam na kongrese ZKS, ZKJ, ZSS in ZSJ ter oživila ustrezne aktivnosti. Podrobnejši programi za posamezne aktivnosti bodo izdelani sprotno v OOS ali opredeljeni preko konference OOS DO IMV po rokih kot tudi odgovornih nosilcih. Ogled sodobne gasilske opreme V tem mesecu sta občinska gasilska zveza in samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Novo mesto organizirali ogled sodobne gasilske opreme na mednarodnem sejmu v Avstrijskem mestu Ried. Tega sejma so se udeležili tudi predstavniki naše delovne organizacije, člani Industrijskega gasilskega društva IMV Novo mesto. Po več urni vožnji po živo pisanih pokrajinah Avstrije smo prišli v mesto Ried in si z velikim zanimanjem ogledali sodobno gasilsko opremo. Na razstavišču so razstavljali gasilsko opremo vsi večji proizvajalci takšne opreme v Evropi in sicer: ROSENBAUER. ZIEG-LER. FORD in tako dalje. Posebej so bili razstavljeni tudi različni avtomobili s kompletno gasilsko opremo in različna oprema za reševanje. Na nas so naredili močan vtis avtomobili različnih firm (Steyr, Mercedes, itd.), opremljeni v svetovno znani tovarni Rosenbauer iz Avstrije. Po ogledu opreme smo bili kar malo razočarani, saj takšne sodobne opreme na našem trgu ni. Sejem smo zapustili z željo, da bi lahko tudi naša gasilska vozila lahko opremili tako dovršeno. Pot v Ried vsekakor ni bila zaman in ogled tega sejma bo gotovo pripomogel pri posodabljanju naše gasilske opreme v IMV Novo mesto. M.HORVAT DSSS Kvaliteta - Leta 1978 smo pričeli s programom izvoza YU—F vozil. Kvalitetna raven naših vozil je bila več kot zaskrbljujoča. Francoska kontrola je pri ocenjevanju naših vozil ugotovila povprečje 115 točk na vozilo, kar po zahodnem kriteriju kvalitete vozil pomeni nekvalitetno vozilo. Pred nami je bila težka tehnika in organizacijska naloga doseči in ohraniti kvaliteto naših vozil. Vodstva TA se je z polno odgovornostjo zavedalo te situacije in dalo polno podporo akcijskemu programu. Zavedali smo se, da bomo samo s kvaliteto ohranili izvozni program in dobili zaupanje domačega kupca, kajti avtomobil je tako-rekoč čez noč postal za veliko večino kupcev težko dosegljiv. Ne moremo tudi mimo dejstva, da je bilo vodstvo TA nemalokrat v dilemi ali zaradi manjkajočega materiafa ustaviti proizvodni proces ali delati za nedovršeno proizvodnjo. V takšnem primeru vozila naknadno kompletiramo z velikimi dodatnimi stroški, izpadom plana, dodatno porabo materiala, poškodbami, izgubo časa itd. Vse te težave so negativno vplivale na delovno moralo delavcev in porušile tehnološko in delovno disciplino. Ze- vstopnica na mednarodno tržišče lo pogosto pomanjkanje materiala iz uvoza ali iz domače kooperacije nas je sililo v iskanje trenutnih ali začasnih rešitev v proizvodnji, kar je negativno vplivalo na kvaliteto vozil, posebej tistih, ki so dalj časa stala nekompletna. Kljub vsem tem težavam nismo omagali. Nadaljevala se je bitka za kvaliteto. Intenzivno smo delali na tehnoloških izboljšavah, uravnali kriterije kvalitete v celotnem proizvodnem procesu, ustanovili delovno skupino za izboljšanje in ohranitev kvalitete, opremili in organizirali laboratorij za prostore meritve, izvajali analizo reklamacij v eksploataciji, izvajali periodične sestanke ocenjevanja kvalitete vozil, dosegli tehnično zelo zahtevano homologacijo domačih prem, uvedli tablice za kontrolirano vožnjo novih avtomobilov znotraj in zunaj tovarne, montirali pralnico na železniški postaji za YU—F vozila ter številne druge ukrepe. Rezultat vseh teh naših prizadevanj ni izostal. 5. novembra 1981 smo imeli obisk vodstva službe kvalitete Renault v IMV. Vozila R 4 mod. 82 so bila ocenjena z 78 točkami (zaželje-ni cilj za ta model je bil od 59 Manjkajoči material in nedovršena proizvodnja resno ogrožata kvaliteto vozil. do 99 točk), kar po kriteriju Renault predstavlja odlično vozilo. Veliko truda in prizadevanja vseh je rodilo odlično vozilo. Uspeh, ki smo ga dosegli je vplival za razveljavitev adjustaže vozila Yu-F v Flinsu. Pošiljamo jih direktno v prodajne centre, pričenši z modelom 1983. Prihranek je zelo pomemben za DO. Ohranitev tega nivoja zahteva polno angažiranost in odgo- vornost vseh služb, vseh subjektivnih sil, posebej nas komunistov in slehernega delavca v naši DO. Zavedamo se težke situacije v kateri se nahaja DO. Prispevati moramo naš delež, ob polni odgovornosti za uresničevanje ukrepov za odpravljanje vzrokov izgube in izvajanje sanacijskega programa. AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA Na občinskih konferencah delegatov — zavarovancev in na zborih delegatov temeljnih rizičnih skupnosti so zavarovanci sklenili, oziroma predlagali, da se v vseh glasilih, kijih izdajajo organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti, ki imajo sklenjena zavarovanja pri ZS Triglav Dolenjski območni skupnosti Novo mesto, objavljajo članki s katerimi se delavce postopoma seznanja s posameznimi zavarovalnimi vrstami, pogoji in koristmi zavarovanja. V___________________________________J Udeleženci prometne nezgode se pogosto sprašujejo, kako so vozila pravzaprav zavarovana, kdo ima pravico do odškodnine in kolikšne. Veliko lastnikov avtomobilov oziroma voznikov namreč ne pozna avtomobilskega zavarovanja, ali pa ga pozna premalo. Vozniki še najbolj poznajo zavarovanje avtomobilske odgovornosti ali, kot mu pravijo, obvezno zavarovanje, ki ga plačujemo ob registraciji vozila oziroma ob vsakoletnem podaljševanju registracije. Veliko voznikov zmotno misli, da je s tem zavarovanjem krita tudi škoda na njihovem avtomobilu. S tem zavarovanjem ne zavarujemo vozila ampak odgovornost za škodo, ki smo jo s svojim vozilom povzročili drugim. Oškodovanec, kateremu smo mi povzročili škodo, bo prejel odškodnino iz naše zavarovalne police (izročimo mu kupon). V primeru, ko smo sami oškodovani in nismo krivi za nezgodo, pa bomo prejeli odškodnino iz zavarovanja tistega vozila, ki je zakrivilo nezgodo (dobimo kupon). Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pa ne krije samo škode na vozilu in drugih stvareh, torej materialne škode, pač pa tudi škodo zaradi telesnih poškodb in smrti. Minimalni zneski, za katere se moramo zavarovati (zavarovalna vsota), so za registrirana vozila določeni z zakonom in znašajo za osebne avtomobile 2.500.000 din, za tovorna vozila pa 5.000.000 din. Če zakrivimo prometno nezgodo, pri kateri bo škoda višja od zavarovalne vsote, bo zavarovalna skupnost izplačala odškodnino v višini zavarovalne vsote, za del škode, ki presega zavarovalno vsoto, pa smo odgovorni sami. Ob prometni nezgodi, ki smo jo sami zakrivili, iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti ne moremo dobiti odškodnine ne za svoj avto, ne za lastne telesne poškodbe, ne za telesne poškodbe svojcev (zakonec, otrok). Za lastne telesne poškodbe in za telesne poškodbe svojcev se lahko zavarujemo, če sklenemo avtomobilsko nezgodno zavarovanje ali pa zavarovanje AO—plus. Pri nezgodnem zavarovanju se zavarujemo za določene zavarovalne vsote, na primer 50.000 din za primer smrti, 100.000 din za primer trajne invalidsnoti. Z avtomobilskim nezgodnim zavarovanjem so zavarovani tudi drugi potniki, ki niso svojci, z zavarovanjem AO plus pa so zavarovani imetnik, oziroma lastnik vozila in njegovi svojci, torej tiste osebe, ki nimajo kritja iz zavarova- nja avtomobilske odgovornosti. Zavarovalna vsota je pri zavarovanju AO plus enaka kot pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti (pri osebnih avtomobilih 2.500.000 din). Vozniki, ki niso eno ali več zaporednih let povzročili s svojim vozilom škode, imajo pri plačilu premije za zavarovanje avtomobilske odgovornosti na naslednje zavarovalno leto popust (bonus) in sicer: za eno leto 10, za dve leti 20, za tri leta 30, za štiri in več let pa 40 odstotkov. Da zavarovanec ni povzročil škode oziroma zavarovalnega primera se ugotavlja po tem, da ima vse kupone. Pri prodaji vozila se pravica bonusa ne more prenašati na novega lastnika. Voznik, ki je v preteklem zavarovalnem letu povzročil en škodni primer, mora plačati osnovno premijo, voznik, ki je povzročil oziroma zakrivil s svojim vozilom dva ali več škodnih primerov, pa mora plačati doplačilo (malus) na osnovno premijo in sicer za dva škodna primera 20, za tri 40 in za štiri 70 odstotkov. (Nadaljevanje na 6. str.) KOVINARJI SO TEKMOVALI V pripravah na 6. proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije, ki bo od 11. do 23. junija 1982 v Krškem, Črnomlju in Novem mestu, smo letos prvič organizirali tovrstno srečanje kovinaijev v novomeški občini. Občinskega prvenstva kovinarjev, ki je bilo 22. 5. 1982, seje udeležilo 25 delavcev, kar je za začetek kar spodbudno. Udeleženci so tekmovali v devetih poklicih, nekateri pa so opravili tekmovanje v sklopu prireditve v črnomalj- ski občini, kije bila teden dni prej Orodjarji so merili svoje moči v Iskri Hipot v Šentjerneju, strugarji, rezkalci in avtogeni varilci pa v IMV. Tekmovanje je potekalo v teoretičnem delu. v praktičnem delu in v produktivnosti dela. kjer je bilo možno zbrati skupno 1000 točk. Naj povemo, da je dva naslova občinskega prvaka osvojil varilec Žura Alojz iz Krkinega tozda Tehnoservis, ki je zmagal v disciplini plamenskega varjenje in disciplini varenja TIG. Najprijetnejše presenečenje pa go- tovo pomeni delavka — kovinar-ka Hermina Pungeršič, ki je zaposlena v proizvodnji II mehanska obdelava TOZD TA. Ta je v tekmovalnem delu ugnala vse moške sovrstnike, zmagala med strugarji in v skupnem seštevku osvojila tudi največ možnih točk od vseh nastopajočih. Prvo plasirani tega tekmovanja so se plasirali na republiško tekmovanje, ki bo od 11. do 13. junija 1982. Rezultati občinskega tekmovanja: I. Strugarji 1. Hermina Pungeršič IMV, TOZD TA, 888 točk. 2. Ivan Fink Krka tovarna zdravil, TOZD Tehnoservis, 856 točk, 3. Marjan Ambrožič IMV TOZD Tehnoservis, 847 točk, 4. Drago Sumina IMV TOZD TA, 834 točk. 5. Franc Pisek IMV TOZD Tehnoservis, 826 točk. II. Rezkalci 1. Anton Longar IMV. TOZD Tehnoservis 610točk 2. Jože Jamnik Iskra TOZD Hipot Šentjernej, 576 točk 3. III. Orodjarji 1. Jože Luzar Iskra TOZD Hipot Šentjernej, 876 točk. 2. Jože Vide Iskra TOZD Hipot Šnetjernej, 717 točk, 3. Janez. Medic IMV TOZD TA, 548 točk, 4. Jože Ambrožič IMV TOZD Tehnoservis, 480 točk, 5. Alojz. Kcrmc IMV TOZD Tehnoservis, 372 točk. IV. Strojni ključavničarji 1. Janez Mervar IMV TOZD Tehnoservis, 734 točk. V. Avtomehaniki Diesel 1. Franc Klančar KZ Krka TOZD Agroservis, 736 točk, 2. Jože Scničar KZ Krka TOZD Agroservis. 699 točk. VI. Varilci plamensko varenje 1. Alojz. Žura Krka TOZD Tehnoservis 683 točk, 2. Branko Gazvoda IMV TOZD TA 632 točk. VII. Varilci obločno varenje 1. Martin Medle IMV TOZD TA 709 točk, 2. Rado Zidarič IMV TOZD TA 668 točk, 3. Janez. Lobe IMV TOZD TA 593 točk. Vlil. Varilci MAG (C02) 1. Franc Kekič 826 točk. 2. Pavel Čerček 803 točk, 3. Janez Zaletel 764 točk, 4. Anton Starič 762 točk (vsi IMV TOZD TA) IX. Varilci TIG Posebno zahvalo so zaslužili organizacijski odbor ter izvajalci praktičnega dela v Iskri in predvsem v IMV tako odbor kot posamezni ocenjevalci in spremljevalci v komisijah. Srečanja kovinarjev vsako leto dobivajo večji razmah, saj o tem govorijo tudi podatki. Pred šestimi leti je v Šloveniji tekmovalo le 158 tekmovalcev, letos naj bi jih nastopalo preko 8.000 v več kot 45 slovenskih občinah in v trinajstih kovinarskih poklicih. Pomembno je tudi to, da vsakoletna republiška prireditev dobiva vse širše razmere, saj ne gre več zgolj 7,a-ozek tekmovalni pomen. Taka srečanja prispevajo tudi k zbli- ževanju naših delavcev - kovinarjev. Utrjujejo medsebojne vezi in imajo namen izmenjave mišljenj o vsakodnevnih problemih pri delu in življenju. Glavni nosilec letošnjega 6. slovenskega srečanja kovinarjev je občinski svet ZS Krško, prvič pa bo to tekmovanje organizirano v treh občinah. V Novem mestu v IMV bodo tekmovali brusilci, v Črnomlju livarji in kovači (Belt) in v Semiču rezkalci (Iskra). Praktični del tekmovanja v IMV bo 11. junija popoldne in 12. junija ves dan v prostorih tozda TA v mehanski obdelavi. O tem vas bomo podrobneje obvestili v našem informatorju. " * Rezkalec Anton Longar Ženska prva med strugarji Na tekmovanju kovinarjev je bila naša delavka HERMINA PUNGELŠIČ enina ženska, ki se je udeležila tekmovanja, in dosegla tudi izreden uspeh 1. mesto med strugarji. Hermina Pungelšič je že kot osnovnošolka želela sebi in drugim dokazati, da tudi ženska lahko dobro in vestno opravlja „moško1 delo. Prav zato se je vpisala v kovinarsko poklicno šolo v Novem mestu. Vsako jutro se je vozila z Bučke in prijatelji ter sošolci so jo imeli radi. Bila je edino dekle v razredu in ena redkih v šoli. Vse letnike in maturo je končala z odličnim uspehom. Leta 1978 se je kot štipendistka naše DO zaposlila v mehanski obdelavi Tovarne avtomobilov, kjer dela na stružnici. Z delom je zadovoljna, saj si je izbrala poklic, ki ji je všeč. Ko smo jo povprašali po njenih željah in načrtih, seje nasmehnila in dejala: , Vedno sem potihem upala, da bom lahko nadaljevala študij na strojni fakulteti, vendar ne gre. Vsakodnevna vožnja z Bučke na predavanja bi bila naporna. Sedaj pa je tu še družina in druge obveznosti, tako da bo ta moj študij ostal le želja.11 * IV. V. VI. VII. * IX. Hermina Pungelčič je zmagala med strugarji na občinskem tekmovanju v Novem mestu. Vsi so bili presenečeni in kot grom je šla po tekmovanju od ust do ust novica: „Med strugarji je zmagala ženska!11 In prav je tako. Hermina je s svojim znanjem in delom to zaslužila. Tudi mi se pridružujemo čestitkam in želimo Hermini veliko uspeha v nadaljnjem tekmovanju in seveda pri vsakodnevnem delu v mehanski obdelavi. 1. Alojz Žura Krka TOZD Tehnoservis 734 točk. Tekmovalci med delom v mehanski obdelavi TA Varilec med tekmovanjem Organizatorji tekmovanja — Republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, — Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, — Splošno združenje kovinske industrije Slovenije, — Splošno združenje elektro industrije Slovenije, — Splošno združenje črne in barvaste metalurgije Slove- \ nije, — Izobraževalna skupnost za metalurško in kovinsko usmeritev v SRS, — Izobraževalna skupnost za elektrotehniško in računalniško usmeritev v SR Sloveniji, — Občinski svet ZSS Krško, — Občinski svet ZSS Črnomelj in — Občinski svet ZSS Novo mesto. PROGRAM 6. proizvodno-delovnega tekmovanja kovinaijev Slovenije v občinah Krško, Črnomelj in Novo mesto od 11. do 13. junija ČETRTEK, 10. junija 1982: ob 16,00 — okrogla miza o inovacijah, od 18,00 do 21,00 — prihod udeležencev (po predhodnem dogovoru), PETEK, 11. junija 1982: Od 6,00 do 8,00 - sprejem udeležencev tekmovanja, od 8,00 do 8,30 — razgovor z vodji ekip in člani strokovnih komisij, od 9,00 do 10,30 — teoretični del tekmovanja, od 10,30 do 12,00 — namestitev udeležencev tekmovanja, ob 13,30 — odhod tekmovalcev v organizacije združenega dela in ogled delovnih mest, od 15,00 do 17,30— praktični del tekmovanja, ob 18,00 — seja organizacijskega odbora, ob 18,00 — odhod tekmovalcev iz Črnomlja in Novega mesta v Krško, ob 20,00 — slavnostna otvoritev tekmovanja; SOBOTA, 12, junija 1982: ob 5.00 — odhod tekmovalcev v Novo mesto in Črnomelj, od 6,00 do 18,00 — praktični del tekmovanja, ob 16,00— nastop literatov ob 20,00 — sprejem pri predsednikih SO Krškega. Črnomlja in Novega mesta; NEDELJA, 13. junija 1982: ob 10,00 — organiziran ogled zanimivosti Krškega in okolice, ob 12,00— razstava tekmovalnih izdelkov, ob 13,00 — razglasitev rezultatov in zaključek tekmovanja. JOŽE TURK SPREMENITI SISTEMIZACIJO V Črnomlju so se na zadnji 22. redni seji delegati odločili storiti korak naprej in spremeniti obstoječo sistemizacijo delovnih mest, za katero menijo, da ni ustrezna. S tem namenom je bila imenovana 7-član-ska strokovna komisija, ki bo pri svojem delu sodelovala z vodji posameznih oddelkov in služb in s strokovnjaki s tega področja in DPO. IZVOLILI DELEGATA Delavci tozda Commerce so na 20. redni seji delavskega sveta imenovali delegata v PIS kovinsko predelovalno industrijo. Izvoljen je bil Mirko Dra-gičevič. Obenem so izvolili Vlada Udovča za delegata v Zavarovalno skupnost Triglav — za rizično skupnost in rizično skupnost osebnih zavarovanj. (Nadaljevanje s 3. str.) Če hočemo vedno imeti zavarovalno kritje tudi za svoj avto, bomo sklenili kasko zavarovanje. Iz kaska bomo zahtevali odškodnino v primeru, ko smo zakrivili prometno nezgodo z drugim vozilom, in zato nimamo kritja iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, pa tudi takrat, ko smo imeli prometno nezgodo brez udeležbe drugega vozila (prevrnitev, trčenje v drevo, zid in podobno). Iz zavarovanja avtomobilskega kaska bomo dobili odškodnino tudi v primeru, ko smo utrpeli škodo brez prometne nezgode, ki lahko nastane kot posledica požara, padca kakega predmeta, tatvine in drugih nevarnosti. Svoje vozilo lahko zavarujemo za polni kasko, ki krije škode zaradi prometne nezgode, požara, strele, eksplozije, viharja, toče, tatvine, ropa in še nekaterih drugih nevarnosti, ali pa za delni kasko, ki krije samo nekatere izmed teh nevarnosti, seveda z ustrezno nižjo premijo. Pri polnem kasku imamo na izbiro zavarovanje brez odbitne franšize ali zavarovanje s franšizo. Odbitna fanšiza je tisti dogovorjeni znesek, ki ga ob škodi trpi zavarovanec sam. Čimvišjo franšizo si bo zavarovanec zbral, tem nižjo premijo bo plačal in obratno. Osnova za določitev premije je nova nabavna vrednost vozila, ki se zavaruje. Premija glede na izbiro franšize je za nekatera vozila naslednja: FRANŠIZA 10.000 6.000 PREMIJA 4.000 ZASTAVA 750 SE 1.233 1.709 ZASTAVA 101/M 110 1.551 2.215 3.076 IMV R 4 (Katra) 1.551 2.215 3.076 WOLKSWAGEN GOLF 2.953 3.938 5.182 Tudi pri zavarovanju avtomobilskega kaska imajo zavarovanci enak popust kot pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti, v kolikor niso povzročili škodnega dogodka. V primeru, daje zavarovanec član AMD, pa ima še 10 odst. popust na osnovno premijo. Prav tako morajo zavarovanci plačati malus, če so povzročili dva ali več škodnih primerov, ki je enak kot pri avtomobilski odgovornosti. Vse vrste avtomobilskih zavarovanj lahko sklepate: - na sedežu Dolenjske območne skupnosti, - na predstavništvih: Črnomelj, Kočevje, Metlika in Trebnje, in pri naših terenskih delavcih zastopnikih. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO P. S. V naslednji številki boste lahko prebrali nekaj o koristnosti osebnih zavarovanj. GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS Svečano otvorene treće sportske igre radnika i omladine TSO B. Manastir 5. 5. 1982 započele su treće tradicionalne sportske igre radnika i omladine naše OOUR-a, povodom obilježavanja Dana Mladosti. Sportske igre je na svečani način otvorio sekretar 00 SK prigodnim izlaganjem. Istog dana započelo je takmičenje u odbojci, za koju se prijavilo ukupno 11 ekipa iz svih odelenja OOUR-a. Poslije odigravanja odbojkaških utakmica nastavit će se takmičenje u malom nogometu, stonom tenisu, streljaštvu i vučenju konopa. Za sve discipline prijavio se veliki broj ekipa, tako da se igre izmedju ostalog ističu svečanim, masovnim i radnim karakterom. Finali sportskih igara odigrat će se na svečanoj proslavi 25. maja Dana Mladosti, koju će organizirati kao i sportske igre, 00 SSO našeg OOUR-a. Vrijedno je još napomenuti učešće DPO i poslovodnih organa našeg OOUR-a koje su imali u toku priprema i organiziranja sportskih igara. Orgmizacioni odbor sportskih igara GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS ( ! —\ Izvoljeno novo predsedstvo Na 8. redni seji koordinacijskega sveta smo na podlagi volitev v 00 ZSMS, potrdili nove člane predsedstva KS ZSMS in nadzornega odbora. Predsednik: Franc Nemanič (TOZD TA), podpredsednik Ostoja Kudelič (TOZD TP), sekretar Jasna Šinkovec (DSSS). Člani so: Danica Žagar (TOZD Commerce), Danica Ivanušič (TOZD TO Črnomelj) in Jože Derganc (DSSS). Člani novega nadzornega odbora so: Miro Jeriček (TOZD TA), Tone Tomažin (TOZD Podgorje), Vida Rifelj (DSSS). V_________________________________________) Brigadirji na pohodu Brigadirji SMDPB IMV smo se 22. in 23. maja udeležili pohoda — preživljanje v naravi in obujanje tradicij NOB, ki ga je organizirala 00 ZRVS Otočec. Skupaj z mladimi iz KS in OŠ Otočec, člani ZRVS, mladimi iz zdravstvene šole in pripadniki JLA, smo se podali na pot iz Otočca preko Čreš-njic, kjer smo obiskali tov. Medveda, borca Gubčeve brigade. Pot nas je vodila naprej na Trško goro. Tam smo si ogledali cerkev, ki so jo leta 1921 zgradili stiški opatje. Tov. Tovšaic nas je seznanil z načini orientacije v naravi, domačini pa so nam povedali, kako so leta 1942 potekali boji proti belogardistom, ki so se naselili v cerkvi. Pešačenje smo nadaljevali preko Karlovcev do Srednjega Grčevja. Spremljalo nas je sonce, pesem in veselo razpoloženje. Kljub strmini ni nihče omagal. Vsi smo s pesmijo premagovali napore in si brisali znojna čela. Med potjo nam je tov. Plevnik, ki si je za hobi izbral spoznavanje domačih zdravil, pokazal več zdravilnih zelišč. Mokri od potu in ožgani od sonca smo prispeli v Gornje Grčevje. Takoj smo se razdelili na skupine in pričeli pripravljati tabor, kajti nebo so prekrili Za nekaj časa so platnene strehe na obronku gozda postale drugi dom za udeležence pohoda GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH Spet na trasi Nasmejani in veseli, da smo zopet skupaj, smo se zbrali pred tovarno avtomobilov. Trdno smo bili prepričani, da bomo pripravili traso za po sejanj e trave v drevoredu 88 dreves. Razdelili smo se v dve delovni skupini. Prva je ravnala zemljo izven ograje ob 88 drevesih. Delovna vnema je bila velika in brigadirje je spremljala pesem. Razveselilo nas je tudi to, da smo med udeleženci videli nove obraze. Upamo, da bo teh na vsaki akciji več. Naše akcije bi bile lahko velik prispevek k medsebojnemu spoznavanju, tovarištvu in pomoči. Mladi bi se med sabo bolj poznali in si laže pomagali. Prav bi bilo, da bi se vsaj dvakrat na leto na skupni akciji zbrali mladi iz vseh naših tozdov in med nami ne bi več vladala odtujenost temveč prijateljstvo. Nebo so prekrili temni oblaki in grozila je nevihta. Vsi smo s podvojenimi močmi zgrabili za lopate in grablje, vendar zaman. Po dveh urah dela sta nas dež in toča pregnala z delovišča. Umaknili smo se v tovarno, kjer smo se na sestanku zbora brigadirjev pogovorili o pohodu (preživljanje v naravi), ki smo ga tokrat še načrtovali. liunr! VIDA RIFELJ DSSS Greste z nami na izlet? V poletnih mesecih je že kar običajno, da razne aktivnosti pod vplivom vročine nekoliko zamro. Prav zaradi tega smo se na eni zadnjih sej koordinacijskega sveta odločili, da bomo v juniju pripravili izlet za člane naše mladinske organizacije. Kam bi šli? Odločili smo se za Kragujevac. Kdaj? 18. junija (petek) zvečer, vrnili pa bi se v nedeljo. Cena? 1.700,00 din. Plačali bi v dveh zaporednih obrokih: prvega 16. junija in drugega 16. julija. In program? Naj ga na kratko opišemo. Iz Novega mesta bomo odšli 18. junija zvečer in v soboto 19. junija prispeli v Kragujevac. Najprej si bomo ogledali mesto, nato pa se bomo seznanili z načinom proizvodnje vozil v Zavodih „Crvena Zastava". Tu bomo imeli tudi krajši razgovor s tamkajšnjimi mladinci. Ogledali si bomo Narodni muzej Kragujevca s stalno razstavo „Stare kulture na ozemlju centralne Srbije' in „Kragujevac v XIX. stoletju". Obiskali bomo Spomen park in muzej 21. oktober v Šuma vicah, kije posvečen oktobrskim žrtvam iz Naj naša aktivnost poleti ne zamre Na 3. redni seji predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS DO IMV smo sprejeli okvirni program za mesece junij, julij, avgust. Kljub temu, da so pred nami vroči poletni meseci in prijetno poležavanje ob moiju, naša aktivnost ne sme popolnoma zastati. Poglejmo kakšni so predlogi, ki naj bi jih 00 ZSMS sprejele in po potrebi dopolnile. JUNIJ: obravnava predkongresnih dokumentov po 00 ZSMS in zaključna razprava na nivoju KS ZSMS DO IMV, evidentiranje kandidatov v predsedstvo OK ZSMS Novo mesto (po 00 ZSMS), izlet v Kragujevac, vključevanje osnovnih organizacij v evidentiranje za samoupravne organe, tvorno vključevanje in pomoč mladim na počitniški praksi. JULIJ: sodelovanje pri organiziranju srečanja delavcev IMV (vključiti tudi štipendiste), evidentirati kandidate za Mladinsko poletno politično šolo v Mariboru. AVGUST: aktivno delo 00 ZSMS za boljše organiziranje in večjo aktivnost članstva, priprava programov za naslednje mesece. Dela ni veliko, je pa pomembno za našo nadaljnjo aktivnost. V predsedstvu upamo, da bodo vse 00 ZSMS k nalogam pristopile resno in jih tudi pravočasno izvedle. Predsedstvo KS ZSMS DO IMV leta 1941. Tu je še zanimiv muzej Svetozara Markoviča. Večer bomo preživeli v vzdušju, značilnem za ta del Srbije, ob narodni glasbi seveda. V nedeljo si bomo pred odhodom domov ogledali Mavzolej na Oplencu (grobnica Karađorđevičev), muzej NOB in Oplenske vinske kleti. Kot vidite je program izredno zanimiv. V ceno aranžmaja so vključeni tudi pre- voz in bivanje v hotelu (kosilo, večerja, zajtrk). Pričakuj_emo, da bo zanimanje veliko. Če želite iti na izlet, se do 10. junija prijavite svojemu predsedniku 00 ZSMS ali pa v Informativni center (int. 16). Pohitite s prijavami. Če bo veliko prijav (lahko se prijavijo tudi tisti, ki „uradno' niso več mladinci), bosta odpeljala v Kragujevac dva avtobusa. oblaki in bližala se je nevihta. Brigadirji smo si hitro postavili šotor in si pripravili prijeten „domek' . Kmalu se je v taboru dvignila naša zastava in tabor je zaživel. Kuharji so pripravljali večerjo, vsi ostali udeleženci pohoda pa so pripravili drva za taborni ogenj. Ko je bilo vse nared so se pričela športna tekmovanja v vožnji samokolnic, skoku v daljino, metu kamna in vlečenju vrvi. Naša ekipa je povsod zmagovala. Najlepše pa je bilo zvečer ob tabornem ognju. Pesmi in smeha ni manjkalo. Dolgo v noč se je razlegalo veselo razpoloženje mladih, ki so se potrudili in se nam pridružili. Prav tu so se danes sklenile nove prijateljske vezi, ne samo med nami Slovenci, tudi med tovariši iz drugih republik naše domovine, ki so tu na odsluženju vojaškega roka. Zjutraj je naš tabor ponovno zaživel s pozdravom zastavi. Kar nič prijetno ni bilo slišati besedi „zbor' in „odhod' . Vsi bi želeli ostati še dan, dva, več. Vračali smo se preko Sv. Jurija in si ogledali stavbo v Srednjem Grčevju, kjer je bila od 1. t946 - 1960 šola. Na Paki smo imeli analizo našega dvodnevnega dela. Ugotovili smo, da smo zastavljeno nalogo dobro opravili, kljub temu, da nas je bilo mnogo manj kot smo predvidevali. Vračali smo se prijatelji, nič več tujci, ampak znanci, obogateni z novim znanjem in novimi izkušnjami. Pesem je bila vse glasnejša, vse bolj spodbujajoča. In ko smo si na Otočcu podali roke v slovo, smo si dejali: Še se bomo srečali na takšnih pohodih. Še, vendar še bolj pripravljeni, bolj organizirani. S sabo pa bomo pripeljali tudi svoje prijatelje." VOLITVE Brežice 4. 5. 1981; 31. seja delavskega sveta tozda Tovarne avtomobilskih prikolic. Delegati so sprejeli sklep, da DS razpiše volitve v delavski svet temeljne organizacije. Določili so tudi ključ, po katerem bo sestavljen delavski svet. Volitve so bile 24. maja. MENTORJI Da bi bolje strokovno usposobili delavce — mentorje, ki delajo s pripravniki ter organizirali delo na področju pripravništva, ie delavski svet tozda Tovarne prikolic imenoval naslednje mentorje: Ivan Jaklič, Tončka Hrastar, Rudi Sever, Tomo VVindischer, Jože Zadel in Albert Zorko. SESTANEK PREDSEDSTVA OOS DO IMV, 11. 5. 1982 Konec maja bo v Gorici skupščina sindikatov kovinsko predelovalne industrije, v kateri ima IMV 2 delegatski mesti. Tako se bosta skupščine udeležila kot delegata DO IMV Janez Peterlin TOZD Commerce in Anton Longar Tozd Tehno-servis. Pri sindikalni konferenci OOS DO IMV pa je bil formiran tudi odbor, ki bo skrbel za sindikalno prodajo in omogočil nakup raznega blaga delavcem naše DO. Člani odbora so: Jože Pust, Anton Kralj, Damjan Kos in Milka Jakše. Na rallyju Saturnus 82 naša posadka druga Relly Saturnus, ki velja za pokal Alpe—Adria, je za nami. Na njem je sodelovalo 74 posadk, na cilj pa jih je srečno prispelo 43. Med sodelujočimi na rellyju so bili znani tekmovalci iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije in Jugoslavije. Na nadvse zanimivi tekmi, katero je spremljalo okrog 25.000 gledalcev (najvnetejši pristaši avtomobilskega športa so ob progi vztrajali tudi čez noč) je zmagal Avstrijec Ger-hard Kolnay z avtomobilom ascona 4000. Odlična druga sta bila naša Kuzmič in Šali (sovoznik in naš sodelavec) z renault 5 alpina, tretji pa Skurič, Jugoslavija z vozilom opel kadet. Kuzmič in Šali, ki tekmujeta z renaultom 5 alpina in sta včlanjena v klub Kompas Hertz, sta bila tako med jugoslovanskimi udeleženci tekme prva, kar pomeni, da sta bila prva v uvrstitvi za državno prvenstvo in prva v uvrstitvi za republiško prvenstvo in to v skupni uvrstitvi kot tudi v razredu nad 1150 ccm. Številni pokali, ki sta jih ob zaključku prireditve prejela, so Renaultova ekipa z odličji najlepša nagrada tema res odličnima tekmovalcema. Borbeno sta se „zagrizla4 v tekmovanje, kjer sta se morala spopasti z močno mednarodno konkurenco in kljub temu uspeh ni izostal. Še posebej moramo pohvaliti Rudija Šalija in naše mehanike, ki so v izredno kratkem roku avtomobil, ki se je na prehodnem tekmovanju v Avstriji pokvaril, usposobili za to zahtevno tekmo. Da je bilo to delo res zahtev- pohvala našim mehanikom, ki jo je po telexu poslal vodja službe za šport iz Renaulta v Franciji. Le-ta je v svoji čestitki tekmovalcema dal posebno priznanje naši ekipi, ki je avtomobil renault 5 alpine pripravila za dirko. Tudi mi, ostali delavci, smo veseli pohval in lepih rezultatov in čestitamo Kuzmiču in Šaliju za njun uspeh. Želimo, da bi tudi v bodoče dosegala dobre rezultate in da bi bila tudi na naslednjih dirkah prav tako uspešna. Srečno na naslednjem štartu. Zdravo imevejevci! Ponovno se vam oglaša „Stari obrat' Brežice. V eni številki smo se predstavili, v drugi smo malo kritizirali, danes pa bi radi napisali še nekaj o življenju v našem oddelku. V Kurirju beremo o OO ZSMS po naših tozdih in oddelkih. Tudi v našem oddelku imamo OOZSMS in naši mladinci so kar delovni. Naj naštejem nekaj njihovih aktivnosti: temeljito so očistili naše dvorišče, razvrstili odpadni material, očistili okna po delavnicah in sodelovali na kvizu „Tito, revolucija, mir' , kar je še posebej pohvalno, saj sta se iz združenega dela tekmovanja udeležili le dve ekipi. Mladinec našega obrata je bil tudi spremljevalec zvezne štafete. O mladincih dovolj. Na vrsti so krvodajalci. V Brežic ah je bila spomladanska krvodajalska akcija. Od 51 zaposlenih seje te humane akcije udeležilo trinajst naših delavcev. Stane Erlah je daroval kri že 27-krat, Jože Zorko 22-krat, Božo Škofca in Marjan Poček 18-krat, Vlado Piltaver 16-krat, Boris Vlaški in Jože Gramc 10-krat, Anton Travnikar 9-krat, Stanko Rožman 8-krat, Jože Šetinc 6-krat, Marjan Oštir in Đuro Davidovič 3-krat in Darko Planinc 2-krat. Kot vidite, dragi bralci Kurirja, imamo v našem obratu res prave krvodajalce. Naj potrkam na vest vas vseh, ki bi kri lahko darovali, pa je niste, ker vas je morda strah!. Odločite se in na naslednji krvodajalski akciji se vidimo! Ali ne? (Oprostite, ker agitiram, sem namreč član Rdečega križa.) Še nekaj o naših delovnih pogojih. Vam je morda na delovnih mestih v novih tovarnah vroče, nimate zraka? Pridite k nam. Beton na tleh nam prijetno hladi noge, sploh ni važno, če to ni zdravo. Na stežaj odprta vrata (po delavnicah imamo ogromna vrata) pa povzročajo „prijetno' pihljanje in prepih. Iz delavnice v delavnico in v skladišče hodimo po zemlji, in tako so vsi, ki morajo hoditi po dvorišču v sončnih dneh, prašni do kolen, v deževnih dneh pa se kopljejo v blatu. Vi hodite po vročem asfaltu? Nam zavidate , dobre" delovne pogoje? Za vsak slučaj danes nasvidenje in . . dober dan v eni naslednjih številk. no, opravljeno pa strokovno in hitro, potrjuje tudi čestitka in Im V. KERIN TOZD COMMERCE V Beogradu na zaključni prireditvi 25. maja je bila v Beogradu zaključna prireditev v počastitev dneva mladosti. Iz naše delovne organizacije so odšli na zaključek naslednji mladinci: Jerneja Kobe, Silva Slak, Nada Rataj, Janez Lobe, Branko Vukobrat in Brane Granda. ^IKURIR bonr M. Ž. Obrat Brežice V Dopisujte v naše skupno | glasilo — to je boljše od jeze, j češ da o vaši TOZD nič berete! ^XXXXXXXXXXXXXX^-^NXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\ 2 ne 2 I IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto - Izhaja vsakih 14 dni v 5000 izvodih — Ureja uredniški odbor: Artur Galič, Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel - Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.