rtiaiKiiiia pmtema v goiauiui. Ljubljana, sobota 10. aprUa 1920. Hnezna Številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK Štev. 81. Cona po poit!> 12 celo Uto. 8 h'-21 pol iBtB . fi »Z*— a čBtrt leta. B 2i*— almisn..B 7— la LJibljin mieii 7‘-Indolitvo ii iprra: KQpitBF]K¥B Bila tt. I Bndi tdsfii itn. D Posamezna Številka 60 vin« Davek na vojne 9, aprila. »Balkan« U davno °n ° t^av^£U za vojne bogataše je ^k, .P^el v parlamentarni finančni ^stavr,-**^ predložen narodnemu °VOm-no d°l°či a) temeljno ce- t£eren odstokkknt prodajalfC, raČUnati ie ^ odstot C ■ SVOJ zas^uze^ m ve> ^atrat; L- i le v posameznih strokah 2. q^j . dopustni zaslužek, v s.lni> ki jim je poverjeno ne, je treba, da se ki naj docela »tv, sod- v. V pr vi inxfan)1. navijanja cen itd., naj p.^iiijo vsai Pa v drugi instanci ?I1ako i n, 1_^aiiki iz strokovnih kro-g5- kakor je to pri trgovskih so-ka> '^i ki^ a uredba upravičena pri a8kegaer ^re-Za sPorna vprašanja ne-V vr»>„»Zna?aiai je tembolj upravi- ^ ISerVTSst p£a- i» > Ze? ~enarne globe in zapor, ohh’* Heknn ie stavil predlog, ki ^i: k°hko spremenjen sprejet v tej kat Ma l rega n • Sestavi posebni odsek, v hj^iftki ,a,.Se Pritegnejo trgovci - strehi ter 2aa,0P8iki trgovske obrtne zbor-Pb*e^li t konsumentov, ki naj bi lil- st doK’m rn° tvarino ter določili do-i , • Sklor, . a P** Pr°da‘i posameznega H°j ra2rti!e^a °dSeka naj deželna vla-ui ^a dolnv*S' naredbenim potom. .v 1Tdevnine se postavi po-' *ndusjr-1-,a xz zastopnikov vlade, trgov -llcev, delavcev in kmetov. * LO0Tl TIH0TApCEM. ^ Prni^e.-i'e P°ročal svetnik Kerševan Pror .-L 1 urocal svetnui /verse aPcem ter predlagal: e Proti tihotapstvu: ^‘ti^^igniii S Ig^asiti - t,0ce: pod- moralo ljudstva, . . tihotapca državi nevar- tičn Podton m 'zvaiati iz tega posledice; a oblast ,nai proti tihotapcem poli-iiljj ka?n P°^eg dohodarstvene; PraviCQVan* tihotapec naj izgubi vo- J?'V,r^u*e °hrt, naj se mu od-list ----- za dobo petih let; e mu ali koncesija za dobo JO iS0laP.ci, kateri niso pristojni v na- Se zL a' se izženejo, in ako se vrne-^io Zasačijo pri tihotapstvu, naj o Ua Prisilno delo; ^-vano radi tihotapstva kazno- vani naši državljani naj se predajo za dobo dveh let na prisilno delo; 8. z isto strogostjo naj se postopa proti sokrivcem, pomagačem; 9. društva naj izključijo vse tihotapce iz svoje srede; 10. vzdolž mej naj se ustvari 10 km širok obrambeni pas, v katerem se stavijo pod kontrolo potniki in živina; 11. sodeluje naj narod, društva, zadruge; 12. pse ob meji ne jemati na polje ali v gozd. PROTI VERIŽNIŠTVU je predlagal svetnik Kerševan daije: 1. Ustanovitev urada z& proučevanje vzrokov draginje, ki bi imel s pomočjo izvedencev odločati o primernosti cen 2. Po ostri kazni in sicer: a) ako ni pristojen verižnik ali navijalec cen v isti kraj ali je inozemec, naj se izžene, b, izgubi naj volivno pravico za dobo petih let, c) ako izvršuje obrt, naj se mu odtegne za dve leti, d) društva in zadruge naj ga izključijo iz svoje srede. 3. Centralna vlada naj se pozove in deželna vlada naj z vsem svojim vplivom deluje na to, da se naredbenim potom prepove vsaka terminska kupčija življenjskih potrebščin, posebno pa žita in moke. Delegat Jerebič iz Gor. Radgone je predlagal: 1. Trgovske agenture in komi-sijonalne trgovine se z ozirom na današje veliko pomanjkanje blaga začasno odpravijo; 2, otvori naj se v Ljubljani podružnica devizne centrale z ekspoziturami po deželi, ki naj ima edina pravico trgovati s tujimi valutami. Vse dosedanje privatne menjalnice pa naj se podržavijo, oziroma prevzamejo od ekspozitur devizne centrale. Svetnik Obereigner je poročal o preskrbi z lesom in drvmi. Njegovi predlogi so bili sprejeti. PREHRANA SLOVENIJE ZAGOTOVLJENA. Ko so še zastopniki Prekmurcev stavili svoje predloge, je na vprašanje dx, Mohoriča ravnatelj prehranjevalnega urada dr. Senekovič odgovoril; Prehrana Slovenije je zagotovljena, ako dobimo dovolj gotovine na razpolaganje, Blaga je dovolj v Banatu in Bački na razpolaganje; namreč žita, koruze in živine. Če dobimo dovolj denarja, bomo preskrbeli Slovenijo do bodoče žetve s potrebnimi živili. Cene bodo seveda visoke. Nato je predsednik ob 8. uri zvečer zaključil posvet v daljšem govoru. k; ■ U^NSK! AGENTI V ČRN1GORL lavi; '‘■'u t—* ^ 1 la ^eigrad, SI “ st 9. aprila. »Politika« v .italijanski parnik je iz- kolp51 *?tamžču Sv. Ivana Meduan- PiO KTo *S«?*0V bivšega kral)a Ni‘ i;i> sn ;;u 0 dobro oboroženi. Dva dni V ^astaiir POI^°či pripeljali v Skader v dva velika najeta kona- )ih V?StanUi ^Votn, 801 načrtu bi bili bili takoj razdeljeni v male čete in poslani v razne dele Črne gore, da bi izzivali nerede. Ko pa so prišle zelo nepovoljne vesti, da bodo te čete zadele na resen odpor, so jih začasno pridržali v Skadru. Zdi se, da Italijani resno nameravajo, iz Skadra organizirati nemire v Črni gori in v drugih krajih naše države. Vojni dobičkarji bodo plačevali. Že nad eno leto gre med delavnim ljudstvom klic: Sklenite davek na voine dobičke! Eno leto je ljudstvo to zahtevalo, pričakovalo in čakalo zaman! Ogromni ka-pitali so se med vojsko ter po vojski zbi rali v blagajnah posameznih kapitalistov. V isti meri, ko so bogateli posamniki, je padala V uboštvo in bedo množica delavnih ljudij, ki so posvetili svoje duševne in telesne sile le produktivnemu delu v korist splo-šnosti. In v isti meri ko je naraščalo obu-božanje širokih ljudskih slojev, je rasla draginja, naša denarna vrednost pa je padala. Gospodarska in socialna potreba je velevala državnikom, da čimprej uvedejo davek na vojne dobičke. Ogromne vsote denarja bi bile s tem pritekle zopet v državno blagajno, vsled česar bi bila vrednost naše valute na vsak način zdatno poskočila, Toda to se ni zgodilo. Prejšnja vlada demokratov in socialistov za te reči ni imela umevanja. Pač so pod njeno vlado in z njeno pomočjo z izvoznicami rasli takore-koč iz zemlje novi milijonarji, draginja je v isti smeri naraščala, a vlada je bila gluha za klice izmozganega ljudstva. Ni čuda! Saj so prejšnjo vlado tvorili v pivi vrsti bankirji ter zastopniki stranke, ki je v Jugoslaviji prva in edina zastopnica velekapitala. In izmed trojice zastopnikov socialističnega delavstva ni bilo niti enega, ki bi bil imel poguma, da se odkrito izjavi za davek na vojne dobičke, ker so vsi trije — čeprav zastopniki socialističnega proletarijata — spadali že davno v vrsto bogatih buržu-ajev. Danes je davek na vojne dobičke od sedanje vlade sprejet, potrjen in razglašen. Sedanja vlada je uvidela, da nas mora zadeti gospodarski polom, če se takoj ne začne izvajati ta zakon. Sedanja vlada je davek na vojne dobičke hotela i2vesti potom parlamenta. Hotela je, da začasno zastopstvo ljudstva dobi priliko, samo izdelati in sprejeti ta važni gospodarski in socialni zakon. Sedanja vlada se je v vseh rečeh hotela držati strogo demokratičnega načela, naj parlament govori. In parlament je govoril. Pa kako! Manjšina, obstoječa iz stran' ke kapitalistov in vojnih dobičkarjev, ki se pri nas nazivljejo demokrati, je obstruirala delo parlamenta ter onemogočala, da bi se bilo v parlamentu kai koristnega sklenilo za ljudstvo. Zato je vlada, da ne zamuja že dalje dragocenega časa, sklenila sama davek na vojne dobičke. Sedaj je potreba, da se ta zakon, ki je od regenta že potrjen, začne nemudoma izvajati. Mnogo je zamujenega. Vojni dobičkarji, te hijene nad delavskim ljudstvom, so znali med tem časom, ki jim ga je nudila demokratsko- socialistična zveza, poskriti že lep del svojih kapitalov. Vendar bo ob energičnem in odločnem delu še vedno dobršen del nagrabljenega kapitala lahko zasegla država. Do 80 % vojnih dobičkov zapade državi. To bo lepa vsota in bo brez dvoma ljudstvu v korist in državi v odrešitev. Davek na voine dobičke je v prvi vrsti socialen davek, ki bo pa tudi mnogo pripomogel k ozdravljenju gospodarskih razmer. Ljudstvo pa bo vedelo, kdo je ta davek hotel preprečiti in kdo ga je izpeljal. Sodbo o tem bo izreklo delovno ljudstvo pri volitvah I GENERALNI ŠTRAJK V ITALIJI. (Izvirno poročilo.) Dne 7. t, m, se je vršil v Mode:ii protestni shod radi krvavih dogodkov v De-cimi. Med razburjeno množico in karabinjerji je prišlo do hudih spopadov, pri katerih je bilo ranjenih trideset oseb, med temi 27 težko. Od teh sta dve podlegli ranam. Generalni štrajk se nadaljuje. V 7. . : proti dogodkom v Decimi s-_ nadaljuje' generalni štrajk v Bologni. Campagnolijev pogreb, katerega se udeleže vse organizacije cele province Emilije, se bo vršil desetega tega meseca. Odbori delavske zbornice v Livornu, P& in Florenci so jgrogkaili gscau&lni štrajk. Vsled udeležbe železničarjev je Že, lezniški promet ustavljen. Tudi v Turinu se pripravlja generalni štrajk. V seji delavske zbornice so pred* lagali nekateri govomiik generalni štrajk. Sklenilo se je počakati nadaljnih navodil strankinega vodstva. STAVKE V ANGLUL LDU London, 8. aprila. (DunKU —* Brezžično.) V srednjem angleškem premogovnem ozemlju je 13.000 delavcev prenehalo t delom. PROTI KARLU HABSBURŠKEMU. LDU Budimpešta, 8. aprila. (ČTU.J Bivši konservativni poslanec Urmanczy nastopa v listu »Pesti Hirlap« proti tei-.' njam, da bi na Mažarskem zopet zakra^ ljeval Karel Habsburški. Njegov povratek bi pomenil vzpostavitev stare monarhije, Mažari si bodo osvojili iztrgane jim dežele sami in sami zase, ne pa za Habsburžane^ IZGREDI V BELOVARU. LDU Zagreb, 8. aprila. Povodom naredbe o določitvi maksimalnih cen živilom je v mestu Belovaru in okolici prišlo da nezadovoljnosti in protiakciji, ki se je ii, ražala v tem, da so kmetje sklenili, da ne bodo več nosili živeža na trg v Bel o v ar. V to srvrho so pred mestom postavili atra-! že, ki so odvzemale živila onim, ki so g* nesli v mesto. Toda zadovoljevali se samo s tem. marveč so na železniških postajah čakali na prihod vlakov ter potnikom odvzemali živila, Ker so vsi poizkusi uprav-nih oblasti, opozoriti kmete na nezakonitost njihovega početja, ostali brezuspešni, so oblasti poslale orožnike, da zagotovijo nemoten promet vlakov. Dne 7. t. m, ae ja na mostu pri železniški postaji Trojstvo zbralo več skupjn kmetov, ki so ustaviti vlak. Poveljnik orožniškega oddal* ka, kapetan Panič, jc prihitel z desetimi orožniki na lice mesta. Množica ga je obkolila in nekdo ga je napadel z nožem. Ix množice je padlo tudi nekaj strelov iz aa» mokresov, vsled česar je bil en orožnik ranjen. Orožniki so nato začeli streljati. En izgrednik ,e bil na mestu mrtev, (Mem IT1 jih je bilo težk:> . eden kasneje v bolnici umrl. Ostali utegnejo okrevati. Oblasti so prijele kolovodjo) upora in ga izročili sodišču. Mir in red ja zopet vzpostavljen. Polltiine novic«. + Skrb za reveže ie socialistom Iscn rupcija, »Kaij pa je to?« Pod tem nadovaot prinaša »Naprej* v štev, 81 notico sledeča vsebine: »Poverjeništvo za socialno skrbstvo je nakazalo iz sklada za prehrano JSZ (Jugoslovanski Strokovni Zvezi — to je klerikalcem) 6000 K, da jih razdeli med uradniške vdove in sirote. Kako pride povetja-ništvo za socialno skrbstvo do tega, da daje take svote klerikalnim organizacijam? Ali ni to korupcija?! Kedaj se je to popral godilo.« — Nismo si misJili, da je g, fcri* stan tako pozabljiv. Povejmo mu en slu&ft Bilo je meseca januarja 1919, ko je poverjeništvo za socialno skrbstvo dalo zastopnikom socialistične organizacije iz Mežiške doline otroško obleko, katera je pa baja šla iz Oblačilnice za Sdovenijo, To obleko so potem razdelili med rudarje v Mežici, Črni in Lešah v svrho agitacije. Kai je bilo pa to? Seveda, to ni bila korupcija, ker ja bilo poverjeništvo za socialno skrbstvo tedaj v rokah Kristanovih socialistov. Kakor poročamo na drugem mestu, te podpore poverjeništvo za socialno skrbstvo ni dalo, ampak odsek za prehrano. Pa če bi bilo tudi dalo, bi prašali kakšna razlika je med tema dvema prispevkoma, Ako je to korupcija, potem je tudi drugo. Toda mi menimo, da skrb za uboge vdove ni še korupcija. Saj bodo reve itak dobile le malenkostno vsoto. Ako želi g. Kristan, ali mogoče kdo od cenjenega uredništva »Napre-ja«, vedeti kako se razdeli ta denar za uboge vdove in v kakšen namen, »e naj potrudi prihodnji teden v pisarno Jugoslovan* 9ke Strokovne Zveze, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje, kjer se lahko prepriča. Na razpolago mu bo natančen zapisnik. Vsem okrog »Naepnua* pa pnjpocočama. da Struj 2 »Večerni list«, Hne 10. aprila 192(5/ glcv*. SjL. si pri pisanju notic te vrste pokličejo v spomin mecec januar leta 1919 ter »socialistične« čevlje v Mežiški dolini. -f Regent obolel. »Pravda« javlja: Nj. kr. Vis. regent Aleksander se ne počuti zdravega in ne prepušča nikogar k sebi. -f S sporazumom ne bo nič. »Politika« piše pod naslovom »Zastanek v pogajanjih«: Prestolonaslednik Aleksander se ne počuti najbolje ter je za nekaj časa prekinil vabila politikov na dvorna posvetovanja. Pa tudi s strani zastopnikov političnih skupin se niso storili nobeni koraki, ki bi dovedli do sporazumljenja. Demokrati stoje na svojem starem stališču, da je 'najboljši izhod iz sedanje situacije nevtralen kabinet, vendar pa se v zadnjem času opaža pri gotovem številu demokratskih poslancev neka izprememba v razpoloženju ter bi pristali na koalicijsko vlado, kateri bi predsedoval dr. Milenko Vesnič, pri parlamentarni zajednici pa se opaža vedno večje nerazpoloženje proti sporazumu. Članek pravi: Naj odloči krona, kateri skupini bo dala pravico, da iz-viii volitve za konstituanto, in tako naj bo. -f- Socializacija na Angleškem. Znana dunajska socialistinja Emmy Freundlich se je pred kratkim mudila v Londonu; svoje vtise in izkušnje opisuje v »Arbeiter-zeitung«, kjer piše med drugim: V nobeni deželi na svetu se ne govori toliko o nacionalizaciji kakor na Angleškem. To vprašanje v Angliji ne izgine več ž dnevnega reda, dokler ne bo rešeno. Vsak Anglež pravi: V tem vprašanju moramo skleniti kompromis. In nikakor se nečejo proti tef misli boriti s strojnimi puškami, ampak skušajo resno in ž mnogimi zanimivimi predlogi vprašanje praktično in trezno rešiti Morda se bodo angleški rudniki preje socializirali nego vsa druga posestva na •Vetu, kajti na Angleškem uvidevajo potrebo, da se to stori in celo, zelo konservativni krogi proučujejo vprašanje temeljito in stvarno.« -J- V Pariza zapirajo komuniste. »Ar-fteiterztg.« poroča iz Pariza, da so tamkaj zaprli ravnatelja komunističnega glasila Emila Giraud, ki je tudi blagajnik komunistične zveze, kakor tudi generalnega tajnika komunistične stranke Hanota. Obtožena sta hujskanja na moritev in plenitev ter zapeljevanja vojaških oseb v nepokorščino. -f Francozi ▼ Frankfurtu. Vesti nem-ikih in nevtralnih agentov, da so Francozi pod pritiskom Amerike že začeli zapuščati Frankfurt, so se izkazale kot neresnične. Imele so pa v mestu samem krvave posledice, ker je prebivalstvo pod njihovim vtikom vprizorilo proti francoskim vojakom izgrede, v katerih je bilo 6 oseb ubitih in 35 ranjenih. Francoska vojaška oblast je razglasila, da ostane zasedba Frankfurta v veljavi in ukrenila ostre odredbe za ohranitev javnega miru. -|- Nova notranjepolitična kriza v Nemčiji. Z Dunaja poročajo, da stoji Nemčija pred novo težko notranjepolitično kri-ib, 'spričo katere stopajo v ozadje celo dogodki v ruhrskem ozemlju in Frankfurtu. Krizo povzročajo zahteve strokovnih organizacij, ki so tako dalekosežne in usodne, da bo sedanja vlada najbrže morala odstopiti. V Bitterfeldu so radikalni komunisti proglasili sovjetsko republiko. V Berlinu so se zastopniki strokovnih organizacij in obeh socialističnih strank na vladi pritožili proti postopanju oddelkov voja-Ikih čet, ki nastopajo sovražno proti delavstvu. Vlada je zagotovila, da se ti oddelki takoj odpokličejo in deloma razoro-i«. + O Portugalski piše »Augsburger Postzeitung«, da je zopet zadivjal kulturni boj, kakor ga od začetna republike ni bilo. Kajhujže odredbe prostozidarjev so zopet v veljavi. Dnevna novice. — Podpora uradniškim vdovam. Na posredovanje Jugosl. Strokovne Zveze je deželna vlada (oddelek za prehrano) nakazala uradniškim vdovam, za katere je prosila JSZ, 6000 K podpore. To vsoto bo v •smislu prošnje in nakazila razdelila JSZ med one vdove, ki so JSZ naprosile za posredovanje. Treba bo tudi za ostale od Strani vlade kake podpore. Pri tej priliki popravljamo poročilo v četrtkovi številki »Večernega lista«, kjer je rečeno, da je podporo nakazalo poverjeništvo za socialno skrbstvo. Zato odpade tudi povod napadom, ki jih je »Naprej« naperil na poverjeništvo za socialno skrbstvo. — Poletni Čas —-nepridiprav. Poletni čas je Evropi začasa vojne vsilila ententa in Nemčija je bila prva, kit je to novotarijo sprejela. Namen te naredbe je, da se prihrani zvečer nekaj luči; ljudje naj vstajajo uro prej-in gredo zato uro prej k počitku. Namen je torej dober, vprašanje je samo, če se v resnici tudi dosega. Zjutraj morajo vsekakor vsi ljudje, ki imajo delo ali službo, eno uro preje vstati, a da gredo zato tudi vsi eno uro preje spat, bi si komaj upali trditi. Na vsak način pa to prestavljanje časa za uro nazaj prav neprijet- no zadene ravno tiste, ki so itak vajeni vstajati s prvim svitom dneva. To so predvsem kmetski ljudje in delavci obojega spola. Ti morajo vsled uvedbe poletnega časa vstajati v temi, ako hoče n, pr, kmet pravočasno odati mleko in spraviti na trg pridelke ali če hoče delavec, ki stanuje daleč od podjetja, kjer je zaposlen, priti pravočasno na delo. Občutno je prizadeta tudi šolska mladina, ki ima daleč v šolo. V mestu pa čutijo poletni čas posebno težko pridne delavke, postrežnice in druge žene, ki so vajene hoditi dnevno k rani jutranji sv. maši. Te bodo morale leto in dan stajati in se oblačiti ter hoditi v cerkev v temi — luči večinoma itak nimajo. Vsi ti so veliki sovražniki »novega časa« in je le sreča, da ni kaka oseba, na katere glavo bi šle vse kletvine in črne želje, ki jih poraja pri ljudeh poletni čas. Kakor pa ima vsaka medalja dve plati, jih ima tudi ta in je po mestih mnogo ljudi, katerim ura dneva, ki jo pridobe zjutraj, zvečer jako prav hodi, ko morejo po dnevu uro dalje delati — ročno ali duševno, čitati, iti na izprehod. Tudi so zadovoljni sami s seboj, da ne zaspe najlepšh jutranjh ur, kar bi brez prisilnega časa gotovo ne storili Seveda pa ti lenuhi ne bodo smeli odločevati, kadar bo prišlo v pretres vprašanje o poletnem času. Danes o tem posamezne države in še mani dežele ne morejo odločati, ker bi vsekakor nastale posebno na železnicah zmede, ako bi čas na vsej evropski celini fle bil enoten. — Državna posredovalnica za d-lo. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za de^o« (v LiuMiani, Maribnm in Ptuju) je iskalo v preteklem tc^rn od 23. marca do 3. aprila 1920 dela 208 moških in 59 ženskih delavnih moči. Delrvlaialci Da so iskali 151 moških in 56 ženskih delavcih moči. Posredovanj se ie izvršilo 1Ar). — Promet od 1. januarja do 3. akrila 1920. izkazuje 8132 strank in sicer 30^6 delodajalcev in 5066 delojemalcev. Posedovanj se ie izvršilo v tem času 195S. — Dela iščejo: dninarji in dninarice f155), trgovski sotnidniki in sotrudnice f 1341... pisarniške moči f 129). čipkarice (1201, peki, mlinarji, mesarji (113), rudarji (102), služkinje, kuharice, slamnikarii in slamnikarice, pre-dilci in predice, ekonomi in oskrbniki itd. — V delo se sprejmejo: gozdni delavci (239), kuharice, služkinje, drvarji, hlapci, dekle, vajenci raznih strok, mizarji, pisarniški uradniki, poliski delavci in delavke, pletarji, stolarji itd. — Ljuheznjiv soprog. Organi g Ker-ševana so že marsikaj poskusili, toda kaj takega se jim še ni zgodilo, kar se iim je te dni. V Škofji Loki so neki tihotapki zaplenili 448 ovitkov tobaka. Kar dobi osrednji urad pismo, katero je pisal soprog prej omenjene, v katerem opozarja oblast, da naj na njegovo ženo dobro pazi, ker še vedno veriži in prihajajo veriž-niki v- njegovo hišo ... — Našel se je 9. t. m. v mešancu od Pragarskega do Zidanega mosta majhen, težak zavoj. Lastnik ga dobi na policiji, Bleiweisova cesta. — Gospodarska obnovitev Evrope od Urala do Gibraltarja bi stala, kakor so izračunali Angleži, gorostasno svoto 700 milijard funtov šterlingov (1 funt je 620 K). Te svote danes ves svet ne premore, i*. česar sledi, da si bo mogla Evropa le počasi, stopnjema odpomoČi. — Varnost v litijskem okrajn, V našem okra:u se neprestano rnno*e tatvine. Kmetje so naravnost preplašeni, ker se tatvine vedno ponavljajo. Tako je bilo v Štangrslah Poljanah vlomljeno Ani Avsec, kateri so tatovi odnesli krompirja in masti v vrednosti 1125 kron. — Vlomljeno je bilo v noči na 30. t. m. pri posestniku Francu Simončiču, Tatovi so odnesli suhega mesa in žganja v vrednosti 2000 kron. — Velik vlom v Litiji, Vlomili so neznani storilci v Litiji v topilnico in odnesli svinca v vrednosti 30.000 kron, — V Zagorju ukradeno strelivo. Dne 31. marca so neznani storilci ukradli iz rudniškega skladišča 200 kapselnov, 56 zaži-galnih vžigalic in 7 kg dinamona v vrednosti 856 K 50 vin. — Nazadovanje prebivalstva v Avstriji, Po letošnjem ljudskem štetju znaša prebivalstvo Avstrije brez Zapadne Ogrske in onega dela Koroške, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje, 6,071.978 duš, do-čim jih je bilo 1. 1910, na istem ozemlju 6,295.189, a 1. 1914. pred izbruhom vojne 6,528.210 duš. Nazadovanje znaša torej 3-55 oziroma 6 09 odstotkov. — Gradnja motornih čolnov v Osjeku. Tehnično podjetje motornih plugov v Os-jeku, katero vodi Miroslav Ecinger, je zgradilo letošnjo zimo nov motorni čoln lastnega sestava, ki more po sodbi strokovnjakov vspešno tekmovati z anglo-ameriško hidroavtomobili. Podjetje namerava zgraditi še večje število takih čolnov, ki bodo služili javnemu prometu na naših rekah. —- Turinskj delavci za dunajske otroke, 120.000 strokovno organiziranih delavcev v Turinu je sklenilo, da bodo mesec za mesecem delali eno popoldne za dunajske otroke, da more’o na okrepitev v Italijo. Nato se je prostovoljno pridružilo še 30.000 neorganiziranih delavcev. Tako pridobljena svota za dunajske otroke je znašala 6, marca 750.000 lir, Italijani dunajskih otrok ne oskrbujejo samo s hrano in stanovanjem, ampak tudi z obleko in obutvijo. UubUanske novice. Ij Opozarjamo vse prijatelje Orlovske organizacije na prireditev šentpeterskih Orlov in Orlic, ki bo na belo nedeljo ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Spored je nov in mnogovrsten; med drugim simbolične vaje članov in članic, vaje z »lučkami«, Finžgarjeva burka »Vse naše« in spevoigra »Kovačev študent«. Vstopnice se dobe v predprodaji v »Jugoslovanski knjigarni« in pred prireditvijo pri blagajni. Vabimo k mnogobrojnemu posetul Ij Dobrodelna prireditev Vincencijevih in Elizabctnih konferenc v Ljubljani se bo vršila v nedeljo 18. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Priporočamo se cenjenemu občinstvu za dobitke ali denarne prispevke, ki jih pobirajo v to pooblaščene članice, (k) Ij Pevska zveza »Ljubljana« vabi k zabavnemu večeru, ki ga priredi svojim članom in prijateljem dne 10. aprila 1920 ob pol 20. uri v veliki dvorani in stranskih pfostorih Ljudskega doma. Spored: 1. Ju-vanec: Pastir, Moški zbor s tenorskim in baritonskim samospevom. 2. O. Dev: a) Čej so tiste stazice? Koroška narodna, b) Pvaninska. Koroška narodna. Poje društveni moški zbor. 3. Pozdravni govor društvenega predsednika. 4. Bajuk: a) Meglica, Slov, narodna, b) Moj očka imajo konjča dva. Slov. narodna. Poje društveni mešani zbor. 5. Parma: Večerna pesem. Iz Amaconk. Triglasni ženski zbor, 6. Ign. Hladnik: Vesele pevke. Dvoglasni ženski zbor s klavirjem. Poje cruštvni ženski zbor, 7. Kupleti: a) Trije kamniški knaj-povci. b) Pri fotografu, c) Cunjar. — Šaljiva pošta, bogat srečo’ov. V stranskih prostorih: f'■stilna z mrzlim prigrizkom, slaščičarna, turška kavarna, tobakarna. V vseh prostorih pa vesela zabava. — Vstopnina za člane (izkaznice!) po 3 K, za nečlane po 6 K za osebo, — Odbor. Ij Vidiranj-j potnih listov. V Ljubljani se nahaja v bavarskem dvorcu italijanska delegacija, ki vidira potne lir-te onim potnikom, ki potujejo v zasedeno ozemlje. Ne mislimo napadati delegacije, a zapisali bi radi samo dejstvo, da se je g, delegat odpeljal danes- zjutraj v zasedeno ozemlje, ne da bi pusti] svojega namertnika ali nabil uradno na vrata vsaj naznanilo.da je odpotoval in kdaj se vrne. Ljudje, ki bi se radi že danes odpeljali dale, bodo morali baje čakati do torka. Potem ni čuda, da hoče ta ali oni spričo takih sitnosti, če tudi izvzamemo sitnoet, ki jo ima, da dobi potni list od naših oblasti, kratkomalo brez vsakega papirja čez mejo in s tem riskira, da ga smatrajo za tihotapca in verižnika in ga vlačijo par dni po ječah ter ga potem kaznjujejo. Niti ne vemo, kdaj in kako se vrši uradno poslovanje pri delegacii, tako da mora ta ali oni izgubiti precej časa, da to izve, ker niso uradne ure in način uradnega poslovanja nikjer nabiti. Tega — bodi še enkrat povedano — ni treba smatrati za napad, ampak za dobrohotno opombo: vsaj obveščeni naj bodo ljudje v bodoče, da ne bodo izgubljali časa s tem, da čakajo, da izvedo definitivno, ali se bo uradovalo ali ne. Ij Stavka v gledišču. Ko ie snoči nastopil operni zbor v operi »Faust«, je mimo obstal na odru in molčal. Tajnik društva gled. igralcev je naznanil, da se opera ne bo nadaljevala radi razmer, ki vladajo v gledišču. Člani zbora so namreč zahtevali plače 1500. K mesečno. Uprava gledališča pa je na to skrajno žaljivo odgovorila in zagrozila, da bodo — če se ne udajo — v prihodnji sezoni vsi pevci zbora odpuščeni. Občinstvo je nastop zbora odobravalo. Naj bi vendar naše gledišče ne bilo še/dalje torišče takih in podobnih razmer. Danes predstava opere »Faust« zopet odpade in se bo denar za že plačane vstopnice vrnil. Kako dolgo bo to še trajalo? Smo radovedni, če kdo izmed gospodov pri upravi izhaja s 480 ali 700 K mesečno, lj Utopljenca so včeraj popoldne potegnili iz Ljubljanice pri izlivu Gradaščice. Utopljenec je narednik Jeglič, ki so ga pogrešali že od velike sobote. Sodijo, da se je zgodil zločin. lj Poletni čas meša ljudem glave. Nekdo se je pritoževal, da bodo ljudje morali preje vstajati, da bodo bolj sitni, da bodo več pojedli, Toda to še ni največje hudo. Ta poletni čas presneti je delal danes v resnici temu ali onemu tako zgago in vzbujal tako nezadovoljstvo, da je bilo že od sile zabavno. Prigovori, vse zabavljice sc letele na to napravo, ki so jo smatrali mirni državljani s končano vojno za odpravljeno, »Kaj pa delaš?« — »Čakam. Ne vem, če odpro ob 7. ali ob 8. uri,« — »To ob 8. ali ob 9, uri, —- »Po noVem?« — »To 9. uri. Tudi jaz grem pogledat, če se začne ob 8. ali ob 9, uri.«i,— Po novem?« — »Seveda; po novem!« — Drugi je zamudil vlak in daje duška svoji jezi s tem, da zabavlja čez najnedolžnejšo stvar na svetu, čez uro in ne pomisli, da bo odšel prihodnji ^ eno uro prej. Profesor je opravil svo; ^ na enem zavodu, drugi zavod pa or) po starem, za to mora eno uro čakati, gemu pa se je zgodilo ravno ob eni in isti uri bi moral biti na dven stih. Tretji je pritekel že ob 9, uri na . in spoznal, da ima komaj ob 10. un ^ uro. Najenostavnejše pa sta r^vLug!s; kočljivo vprašanje dva šolarčka s • na hrbtih, ki sta merila počasi in T ^ pogovor zamišljena ulico: »Najbolj« . lo, da bi prišli v šolo po stari uri, P®. ■ naj bi nas pa izpustili,« Kratko, pa , lj Hnda ženska je Marija njena preteklost je zelo burna: *}*, sedela v Lankovcu. Dne 3, t m. )0 j. ^ tiral državni varnostni stražnik. ^ j, Havptman, ker je obstojala °eyarfl<^V se zaradi nje stepo francoski in D® ^ ^ jaki. Stražnika je surovo ozmerjala .. branila iti z njim na policijsko raV J{ff stvo. »14 litrov vina in nekaj PjV , p spila v družbi treh vojakov,« PfjLftjr pauškova. Na policiji so jo radi nja obsodili na 10 dni zapora; k»*?n . m nat ljubljanske deželne sodnije J° obsodil v 1 mesec strogega zaPor .Ijjji ^ lj »Nobenega policijskega straž takrat, kadar bi moral priti!« mestnik g, nadsvetnik Žebre P !• okoliškemu nadzorniku Minkušu, prišel precej pozno k razpravi ‘{"mO zaslišan v zadevi Karla Notarja, »a ^ ukradel pelerino orožniškemu stra* ^ Vovku, Sodišče je obsodilo Vovka 04 reče težke ječe. M lj Ker Je kradel premog, ie okrajni sodnik Avsec Maksa Kar&e» urni zapor. A Opozarjamo cenjeno občinstvo pno dobrodelno prireditev Vince®5"^f Elizabetne družbe v Ljubljani, ki ^ šila 18. t, m, ob 8. uri zvečer v vett*0^ rani »Uniona«, Razne novica* Seda®)* r Prehrana na Francoskem. flaStir francoska vlada je takoj ob sVO'elBojetii * pu odpravila vse omejitve v PT°. yelilt* živili. Ker pa mora Francija uvažati ^ množine živil, raste draginja v??vjja t* više. Delavstvo zahteva, da se zJ ^ koj zopet racionirajo in da se uve go nadzorstvo nad cenami, , r0t$ r Dobri filmi. Nemški listi P® ^ da si je Leonova filmska družba pravico, da izda v filmih romane nite pisateljice Handel-Mazzetti. y r Najmanjši aeroplan na sve**!' v Id I* polju so preiskusili te dni zrakop1 brezdvomno najmanjši na men samo tn m pol metra, dolž M. tre ter tehta z letalcem vred *e, ^ ] Ta aeroplanček je preletel v e®1 km dolgo zračno pot, ^ AprovizacU* a Izprememba prodaje sladkor)*-^' sklepa navedenih gospodarskih cij bodo v nadalje za svoje člane le sladkor sledeče gospodarske in sicer,- Samopomoč, Vojna ?vcZi^v^ Nakupovalna zadruga, južna i® železnica, Splošna gospodarska mestna aprovizacija. Trgovci b< jali sladkor le za tiste stranke, jaf#" ni nobene gori navedenih Ž°,SP :^r organizacij, Vsled tega se bodo . Mj pri prihodnji razdelitvi dve vrst®, nih izkaznic, in sicer: 1, modr« ijop izkaznice za člane Samopom0^' zveze, ozir. Nakupovalne zad^ in državne železnice, Splošne zadruge in mestne aprovizacije» za tiste, ki so pri teh gospodar® ^ nizacijah dobivali cenejšo moko, sladkorne izkaznice za vse drutfe ki niso nikjer dobivale cenejS* j jrfvj tudi niso včlanjene pri nobeni deni^ gospodarski zadrugi. -7" uslužbenci morajo priti tudi P« pfi j sladkorne izkaznice, ker sicer h5 ^ tj leznici ne bodo dobili več sla1^ej,o) ' p izkaznic. Prinesti pa morajo s nabavne knjižice železnice, iz razvidno njih sedanje bivali^®, hišna številka), da se morejo ''P1. ^ 5e no polo, — Kdaj, kje in P°, se bodo izdajale sladkorne ^ pravočasno objavi v listih. tt ^ rujave sladkorne izkaznice pa s~ -*oS Ije veljavne, dokler se njih nev« 1 objavi v listih. Narodno gled&ie' Drama, ^ 10. aprila sobota; »Salo016 ment izven. I 11. aprila nedelja pop°ld e*. čica«. Abonement Izven. „S*‘° 11. aprila nedelja *ve5er< Abonement izven. vpitS* Odgovorni urednik Jo*g lil1**'^ Izdajatelj konzorcij ^ jjut Tiaka »Jugoslovanska tisk**®** i