Posamezna Številka 12 vinarjev.
Slev, 240.	V LfnDDanK v lorek, Uttc 30.	LetoXLY.
as Velja po pošti: =s
za oelo leto naprej.. K 30'— za c n rnesoc „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34'— za ostalo inozemstvo. „ 40-—
V	Ljubljani na dom: Za oelo ieto naprej.. K 28*— za en meseo „ .. ''' "
V	upravi prejemati meieSno „ 2*—
s Sobotna izdaja: = Za oe o leto > .... K Suša Nemčijo oeloleno. „ za ostalo inozemstvo. „ 12 —
Enostolpna petitvrsta (72 min široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po docovorn.
_Poslano: ■ ■
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan izvzemSi nedelje ln praznike, ob 3. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red,
npvv DrednlS*vo je v Kopitarjevi n!iol Stev. 6/III. Ro.opisi se ne vračajo; cefranisirana pisni' se ne s sprejemajo. — IJreduižtfM Vlefora štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
dpravnlitvo je v Kopitarjevi nllol St 6. — Račnn poštne hran'In'oe avstrljsie St. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liaro. št. 7563. — UpravnlSk«na telefona št. 188.
Cesar Karel v Gorici. — Italijani mesto Gorico večinoma uničili. — 130.000 ujetnikov, 1000 topov zaplenjenih. '— Veliki Pal naš-
— Napredovanje na italijanski ravnini. — V Vidmu.
.
Generalni polkovnik pl. Boroevič si je z žilavo vztrajnostjo vpletel lavorjevev venec v knji o svetovne povestnice slavnih vojskovodij. Kljuboval je dve leti in pol s primeroma malo šilo strašni premoči potomcev nekdanjih vladarjev sveta: Ram-Ijanov. Zdaj šejp moremo nekoliko presojati, kašne strašne nevarnosti nas je rešil junaški poveljnik soške armade, Boroevi-čeve vojne skupine. Zgodovina bo šele znala in bo tudi uvrstila Boroeviča med prve junake strašne sedanje svetovne vojske. Ko je Italijan; prelomil zvestobo tro-zveze in preskočil v tabor sporazuma, smo bili Ruse; . Nemci so kljubovali Francozom in Angležem. Iz Karpatov, kjer je pokopal Boroevič kdo ve koliko Rusov, je prišel na soško pozortšče. Njegovo ime je že takrat pomenilo qelo armado. Stanovitno se je branil; kako malo naše zemlje je popustil Italijanom, moremo šele zdaj nekoliko umeti,. ko Italijan tako strašno beži. Do 1. julija, letos j? pokopal Cadorna, ki več ne podpisuje italijanskih uradnih poročil: pnarpenje, da je š^l ali je pa bolan, na kraških čereh v naših gorah, naših branikih, 1,600.000 mož; Italijo je stala vojska dozdaj 23.0.00,'000. S ponosnim za-nosen gleda lahko Boroevič na svoje delo; Slovenci mu ostanemo hvaležni. Vemo, da je zadržal izpočito,- svežo italijansko armado, ki, če bi bila zakaj, bi jo ne bile zadržale gore in ne kraške čeri, kakor niso v najneugodnejših vremenskih neprili-kah zadržale voje osrednjih evropskih velesil,
» * *
Čez Krmin .so prišli avstrijski voji: nemški voji stoje pred Vidmom; gora sv, Mihaela vzeta; Podgora vzeta. General Krobatin, bivšji vojni minister je zrušil koroško italijansko bojno črto. Predstavljajmo si to strašno borbo. Osvojene postojanke izgledajo strašno: polja mrtvecev. Razkosana trupla v uniformah; na vsak korak mrtvec, gruče mrličev; take podobe povsod, kamor sfe oko upre ... Naši junaki dero naprej. Znajo, da nismo mi tisti, ki nočemo miru. Saj ko so dohajala poročila o slavnih ' naših zmagah minulo soboto, je avstrijski ministrski predsednik v gosposki zbornici povedal celemu svetu, da nas zmage ne vpijanijo, a da smo miroljubni, četudi smo premagali ruskega orjaka, dasi je že takrat doživela strašen polom italijanska armada. Nam gre za življenje, za obstoj. Uničiti nas hočejo; dobro: braniti.se znamo, dokler ne uklonimo ošabnih naših sovražnikov, da bodo voljni z nami skleniti mir.
* . * *
Italijanska vpjska se je umaknila na benečansko ravan. Iz Julijskih alp smo napredovali do Čedada, od tam dalje do Vidma. Čez Krmin so že prišle na benečansko ravan Boroevičeve čete. Naša ljuba Gorica je že — daleč za bojno črto. Tiste strašne baterije, ki so jih vzidali Italijani ob izlivu Soče, so naše, Angleži so še svoje topove, ki so jih imeli na ladjah, rešili, Italijani in Arigleži zdaj ne bodo več od tam proti vsfem določilom mednarodnega prava streljali na Trst, Italijanske čete tretje armade, ki so se na Krasu, najbrže zaradi teh dragocenih topov nekoliko zamudile, zdaj ob obali Jadranskega morja hitro beže. Pri izlivu Soče so jih pozdravile s kroglami naše torpedovke. General pl, Below, ki si je pridobil slavno ime na ruskih bojiščih, stoji že pri Vidmu. Ali bodo te italijanske čete ušle nastavljeni jim pasti?
• « *
Bivši naš vojni minister general Krobatin poveljuje koroškim vojem. Italijanom ie iztrgal Veliki Pal. Italijan je od tam grozil Ziljski dolini. Iz Timava vodi lepa ce->ta v Palazzo in v Toltnezzo, kjer se strne
s cesto, ki vodi od glavne ceste Pontabelj-Humin (Gemona)-Videm. Utrdbe pri Tol-! mezzo in pri Huminu bi tvorile severno krilo tisti italijanski armadi, ki bi se poizkušala morebiti braniti v dolini Tilmenta. A ker si je Krobatin odprl vrata na Pal, je že tudi črta Tilment zn. Italijane na krilu ogrožena.
AVSTF'	UHAPKTO POROČILO.
Dunaj, 29. oktobra. (Kor. ur.) Uradno: Avstr jske in nemške bojne sile so pričele 24. t. o. svoj napr-.d — general Oton P J. Below in severno kr lo generalnega polkovnika pl, Boroeviča, Včeraj, zvečer na peti dan bitke, je bilo vzeto vse ozemlje, ki ga nam je bil sovražnik odkupil s trudom vsak štirijaškt kilometer s približno 5400 mož izgub v enajstih kr"a-vih bitkah.
Na Krasu so prodrle naše čete, ki so vzele goro sv. Mihaela, do Soče. Naše čete so prekoračile naraslo reko,
Goriso smo v pouličnem boju očistili, Podgoro vzeli pozno ztjččže z naskokom« V prostoru pri O slavju, na gori Sabo-tin in na višini Koraka (severnozahodno od Ffavi, 612 m visoko) se b*jejo po priliki ze'o vroči boji, Italijani so se zaman upirali.
Sovražnika, ki se v največji zmedi umska, s-no preganjali čez Krmin in goro Kvarin (tik severno od Krmina; 274 m visoka).
Nemške in avstrijske čete stoje pred Vidmom,
• V gorah severnozahodno od Čedada hitro n?T?redyjemo.
Italijanska koroška bojna črta je v najvažnejših odsekih cmajana. Naše čete so iztrgale v snegu in v viharju sovražniku obmejne postojanke, ki jih je grai'1 jugozahodno od Trbiža, pri Pontablju, na Plockenu in na Velikem Pa!u,
Ker zavezniki hitro prodirajo in rušijo vse ovire, ni mogoča natančno poročati o številu ujetn kov in o plenu, ki se neprestano množi. Samo v navedenem odseku smo zaplenili 11.8 italijanskih topov; ena sama divizija, ki je tam napredovala, je ujela v nekaterih urah 60 častnikov, 3090 mož" in 60 topov.
Vojnega orodja smo zapleniš v dvanajsti soški bitki več, kakor v naši poletni ofenzivi v Galiciji in na Poljskem 1, 1915,
AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO, Dunaj, 29. oktobra zvečer. Uradno: Naše čete na italijanski ravani ugodno napredujejo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. oktobra'. Veliki glavni stan: Uspehi so podvojili napadalni duh nemjkih in avstrijskih divizij, armada generala pehote pl. Belovva je zrušila celo italijansko bojno črto pri Soči. Poražena druga italijanska armada se vali proti Til-mentu, tretja italijanska armada se je le malo časa ustavljala napadu na njene postojanke od reke Vipave do morja; hitro se umika ob jadranski obali. Tudi severno od široke prebite vrzeli se na Ko-! roškem do prelaza Plocken maje italijanska bojna črta. Sovražni zadnji oddelki so dozdaj zaman poizkušali zadržavati silovito napredovanje zveznih armad. Nemške in avstrijske čete stoje pred Vidmom, kjer se je dozdaj nahajal veliki italijanski glavni stan. Avstrijske divizije so vzele Krmin in se bližajo na obali deželni meji.
Krdela voz italijanskih armad beže v neredu in pokrivajo s pobeglimi prebivalci vse ceste. Ujetniki in plen se trajno mno-že. Silovita nevihta in dež sta divjala včeraj nad velikanskimi bojnimi poljanami 12. soške bitke,
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 29. oktobra zvečer: Veliki glavni stan:
Na italijanski ravani dobro napredujemo.
Naše napredovanje.
Postojna, 28. oktobra. (K. u.) Cesar se je peljal danes na Fajtl hrib. Dasi se je utrgal oblak, je casar sledil zveznim četam, ki so neprestano prodirale. Po vseh potih čez Kras, hite polki v italijansko deželo; v nasprotni smeri pa korakajo vrste tisočerih ujetnikov. Vsako poročilo, ki ga je sprejel cesar, ponuja zmago. Krdela .ujetnikov zdaj preštevajo. Bo j'h 100,000, morebiti 130,000. V tej uri je že 900 topov zaplenjenih.
Pri izlivu Soče, kier so stale Sdobba-baterife, stoje avstrijske čete, ladje z angleškimi topovi so pač odpeljali, vzidani velikanslti topovi so zapadli nam.
Ker je več ur lil dež, derejo po potih hudourniki. Cesarjev avto se je vedno udiral in so ga morali vleči vun. Popolnoma premočen se je vrn'1 cesar zvečer v svoje bivališče v okolišču armad, ki operirajo.
Dunaj, 29. oktobra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se je opoldne poročalo:
Naše čete so včeraj prodrle na Krasu čez gpro sv. Mihaela.
Vzeli so naši tudi višino pri Podpori.
V Brdih (griči, ki se razprostirajo v severiiozahodni smeri proti Čedadu) in pri Čedadu uspešno prodiramo.
Naše čete ugodno napredujejo v gorah sevemozahodno od Čedada.
Na Karnijskem pobočju so v snežnem
metežu naši vzeli z naskokom Veliki Pa!, * * *
Italijansko uradno poročilo,
28,	oktobra. Besnost napada in nezadostna odporna sila nekaterih oddelkov 2. armade sta povzročili, da so avstrijske in nemške sile predrle naše levo krilo v Julijskih alpah. Hrabrim odporom drugih čet se ni posrečilo, da bi bile sovražniku za-branile vdreti na sveta tla naše domovine. Skladišča in zaloge v izpraznjenih pokrajinah smo uničili. Hrabrost, ki so jo naši vojaki dokazali v tolikih številnih in znamenitih bitkah v dveh in pol letih, zagotavlja vrhovno poveljstvo, da bo armada, kateri sta poverjeni čast in blagobit domovine tudi zdaj izpolnila svojo dolžnost,
29,	oktobra popoldne. Premikanja, ki jih je zapovedano višje poveljstvo, so se normalno izvedla. Čete, katerim je bilo zapovedano, naj nastopijo proti sovražniku, so izpolnile svojo nalo;jo in so sunek sovražnika v ravnino zavlekle.
* * *
Cesar Karel v Gorici. — Gorico Italijani večinoma uničili. — Italijani prebivalce odvedli seboj.
Gorica, 92. oktobra. (K. u.) Njegovo Veličanstvo cesar je prišel danes v zopet osvobodeno Gorico. Sovražnik je mesto večinoma uničil, oplenil in prebivalce od-vedel seboj.
★ * *
Kako smo vkorakali v Gorico.
Vojni poročevalci nemških listov po-
Včeraj zvečer je po Vipavski dolini še odmeval hrup silne artiljerijske bitke. Ponoči so vkorakale v Gorico prve c. in kr. patrulje, Strahotno lep prizor se je odigraval pred osvojitvijo mesta: Na temnem nočnem nebu je žarel požar mostov, skladišč, železniških voz, skladišč, ki so jih bili Italijani pred svojim odhodom zažgali. Brez odmora so treskale italijanske raz-strelbe, most za mostom, municijsko skladišče za skladiščem je zletelo v zrak. Toda zasledovalci so bili sovražniku mestoma tako blizu za petami, da ni mogel porušiti vseh prehodov čez Sočo: tako je ostal ohranjen most pri Oslavju; pri Maj-nici je dospel do mostu lovski bataljon pod vodstvom majorja Moscaryja v tre-notku, ko je švignil iz njega plamen. Brez obotavljanja so vdrli vrli lovci čez gorečo brv, ki se je za njimi s treskom zrušila; toda kmalu se jc posrečilo ogenj pogasiti in upostaviti prehud. Lovci so nato nemudoma nadaljevali zasledovanje sovražnika in danes ob 10. uri naskočili eno najmočnejših italijanskih branišč: hrib Forlin, Pri
Gorici je sovražnik ob tej uri še streljal s Podgore čez reko s strojnimi puškami.
Kmalu po polnoči so vkorakale v mesto čete divizije Zeidler, ki je svoj čas do zadnjega trenutka branil Gorico. Takoj nato je na Gradu zaplapolala avstro-ogr-ska zastava. Mesto je precej trpelo; vsekakor izvira večina poškodb po šrapnelih izza časa italijanske zasedbe, tako da razdejanje ni mnogo večje nego pred avgustom 1916. Tudi grad je dobil en strel. Veliki železniški most je porušen, ravnotako cestni most, vendar je preko le-tega že položena zasilna brv. Tehnične čete morajo zmagovati ogromno delo, ker lije dež kakor iz škafa. Cesta po Rožni dolini v Gorico je tik pred italijanskimi postojankami razdrta., nasprotno je pa poljska železnica, ki vodi od vile Coronini pri Št. Petru skozi Gorico v Rožno dolino, nepoškodovana. Vozovi leže na osamelem Glavnem trgu v Gorici. Sploh napravlja mesto v tem trenotku še vtis, kakor bi ga bilo civilno prebivalstvo popolnoma zapustilo; zdi se pa, da so se prestrašeni prebivalci samo poskrili. Okolica kolodvora je eno samo veliko pogorišče, ker so zgorela tu ogromna skladišča.
Nasprotno pa so v mestu znatne in dragocene zaloge slanine, prepečenca in telefonskega materiala. Šipe po hišah so seveda vse zdrobljene. Italijani so se bili pripravi'i na pocestne boje: Cesta v Rožno doliro je zaprta z betonsko barikado, obzidja krog šol itd. so izpremerijena v utrdbe. Pol v Gorico je postita s popušče-no municijo, telefonski kabli leže neraz-drti, ravno tako telefonski drogovi. V bji* žini cerkve pri Sv. Petru se jasno vidijo vzidane postojanke minometalcev. Na-splošno se dobi v Gorici vtis, da se je vršilo italijansko umikanje s slepo naglico.
Avstrijsko zastavo na goriškem gradu je razvila hrvatska pehota.
V Gorico je dospel namestnik baron pl. Fries-Skene, da uvede pomožno akcijo in upostavi delovanje politične uprave.
» * .
Cesar svojim zmagovitim četam.
Cesar je izdal na jugozapadu se boju-jočim četam naslednje armadno povelje:
Naše čete združene s hrabrimi zavez-n ki so v trdih bojih v malo dneh priborile sijajne uspehe. Prešinjen veselja izražam za v teh težkih bojih izkazano zavestno in junaško zadržanje vsem, pa prav vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Vsem voditeljem, poveljnikom in četam izražam svoje popolno priznanje. ,
Z božjo pomočjo naprej!
Karel 1. r.
* * * *
Cesar in Boroevič.
Dunaj, 29. oktobra. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Po padcu Gorice je poslal generalni polkovnik Boroevič cesarju sledeče poročilo: »Gorica je vzeta. Srečen, da morem položiti pred noge Vašemu Veličanstvu v imenu soške armade domovini za večne čase zopet pridobljeni biser ob Soči; pristavljam k temu, da bodemo zastavili zadnjega moža in konja, da srečno dokončamo pod modrim vodstvom Vašega Veličanstva započeto delo. Boroevič.« — Cesar jc odgovoril: »Gorica, biser ob Soči, ki ste mi jo vzeli, tvori sijajni dragulj v vencu fdave Vaših zmag. Ginjen se Vam zahvaljujem, ljubi generalni polkovnik pl. Boroevič, božji blagoslov naj Vas spremlja naprej, Karel,«
Italijanska soška armada razbita.
Bojišče, 28. oktobra 1917.
Naš napad na Primorskem jc dozorel do uničujočega udarca proti drugi in tretji italijanski armadi. Od morja do koroške meje se sovražnik umika. Hrvatska pehota je na gradu v Gorici razvila našo zastavo. Prodirajoč skozi mesto na levi breg Soče so naše čete zopet osvojile Kalvs-rijo in Fortin, ki se stnno dviga nasproti Sv. Mihaela in obvladuje vso nižino do Krmina.
Tudi na kraški planoti do morja set naše čete prešle k napadu. Vdrle so v Tržič in vzele znane delavnice Adria. Na planoti sami so prodirale čez Dol nroti
Sv, Mihaelu. Sovražnik se umika na celi fronti. Njegove prvovrstno utrjene postojanke ob spodnji Soči so vsled dogodkov v goriškem odseku in vsled prodiranja zaveznikov čez Čedad že od severa sem obkoljene. Naše čete so povsod dosegle nižino in nadaljujejo zasledovanje. Umik sovražnika se vrši mestoma pod vsemi znaki panike. Plen na bojnem materijalu je nepregleden.
Čez Sočo.
Na Banjški planoti, 27. oktobra.
C. in kr. druga soška armada odločno koraka naprej in z vsakim korakom zopet osvoji dragocen kos izgubljenega primorskega obmejnega ozemlja. Vojaki, od katerih se zahtevajo najhujši telesni in mora-lični napori, najdejo povsod znamenja velike zmage, posebno jih navduši, če srečajo kakih 5000 laških ujetnikov, katere straži celih pet vrlih črnovojnikov. Ta armada, ki sedaj tako krepko napreduje, je imela prvi dan bitke nalogo, da pritegne nase glavno silo sovražnika. Cadorna je mislil, da bo glavni sunek zaveznikov izšel iz Tirolske; obenem pa da se bo na Banjški planoti napravil poskus zopet osvojiti pred kratkim izgubljene postojanke. Generala Cadorna in Capello sta se pustila cel dan slepiti, ker je druga soška armada prva napadla svojega premočnega sovražnika in ga večkrat celo za nekaj ur vrgla nazaj; če se je pa potem pred premočjo zopet ustavila, je Cadorna najbrže mislil, da se je že ubranil ofenzive. Šele pozno je spoznal svojo napako in je šele sedaj skušal svoje močne rezerve kolikor mogoče brez izgub umakniti z Banjške planote in sedaj je prišel veliki trenutek za drugo soško armado.
Dne 26. oktobra je osvojila celo Banjško planoto. Na dve točkah so se ustavile italijanske elitne čete, da bi krile umik glavne sile in trena čez Sočo. Gorske čete iz vseh delov monarhije so morale v najhujšem sovražnem ognju preiti globoko zarezano sotesko pri Avčah; dalje južno pred Plavmi so berzaljeri močno zasedli Jelenik in Slemo in so se trdovratno branili proti navalu galiških in ogrskih polkov, dokler proti večeru niso bili vrženi.
Med tem so pa še dalje proti jugu honvedi in bukovinski strelci pričeli napad na Sv. Goro in Sv. Gabrijela, prve utrdbe pred Gorico. Še isti dan so naše zmagovite čete vdrle čez Sočo, Sovražnik se je ustavil šele onstran reke, na višini Koradi, nasproti Plavem, ki so jo hitro utrdili. Med tem se je italijanskemu generalu princu Gonzagu, ki je znan kot zelo odločen, ko« nečno posrečilo, da je spravil skupaj tri do štiri brigade in jih na tovornih avtomobilih poslal proti severu, da s protisunkom krije prostor pri Vidmu in železniško progo v Pontabelj, ki edina preskrbuje ob koroški meji stoječo italijansko armado.
Zvečer 27. oktobra smo izvedeli, da je dosežena črta, katero bi po načrtu morali zasesti šele v dveh dneh. S. Gora, Kuk in Sv. Gabrijel v naših rokah. Na Banjški planoti je nakopičen ogromen plen: bolnišnice, zaloge perila, hrana, 80.000 granat na enem samem prostoru. Gorica je ležala pusta in brez ljudi pod našimi letalci in od Gorice do morja se Italijani povsod umikajo. Gradež je izpraznjen in znane baterije
pb izlivu Soče so izginile.
* * #
Vojni poročevalci nemškah listov poročajo:
V krajih Kobarid, ldrsko, Libušnje in Kamno je slovensko prebivalstvo z navdušenjem pozdravljalo došle avstrijske čete. Čeprav so ležali ti kraji od prvega dne vojske v italijanskem vojnem ozemlju, in do prebitja italijanske bojne črte .niso nič trpeli, vendar ljudstvo sovraži Italijane. Po zanesljivih poročilih niso le Italijani odpeljali na Sardinijo vse za orožje sposobne moške, ampak so dali odpeljati vse njim nevšečne družine. Pri odvozu so mimoidoči alpini zlostavljali ujetnike in več njih brez zaslišanja pobili. Prebivalci Idrskega so bili po prekem sodu decimirani.
Številni pri Volčah v prvem napadu ujeti častniki pravijo, da je krivo prebitja bojne črte pri Tolminu popolnoma napačno vodstvo in čisto zgrešena zgradba jarkov. Pri nekem padlem častniku so našli načrte, zraven pa'je imel napisano: »Zastonj žrtvujemo morje krvi. Kedaj se bo nehala ta norost?!« In neki narednik je rekel ves zadovoljen: »Tako, sedaj naj pa nadaljujejo vojni hujskači v zaledju sami vojsko.« Če je razpoloženje v deželi le malo podobno razpoloženju v bojni črti, potem bo Italija zelo drago plačala svoje izdajstvo. Tudi ljudi nima Italija ravno preveč, saj se že cenijo njene skupne izgube nad milijon mož. Med starejšimi ujetniki je veliko takih, ki so delali v tvornicah za smodnik, katere so pozneje nadomestili s črnci ali pa ki so stražili železnice in so jih nadomestili z mladoletnimi skavti.
Naši letalci poročajo o velikih transportih čet na progah Trevisa.
Naši so ujeli na raznih krajih 15 laških generalov in številno častnikov laškega generalnega štaba. Na naši strani je otvorilo ofenzivo nad 1000 topov, Avstrijsko in nemško topništvo je delovalo s po-
polno tehniško popolnostjo, ki si jo je pridobilo v bojih na zahodu.
Uničene baterije pri izlivu Soče.
Dunaj, 29. oktobra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Z nečuveno silo Izvedeni sunek zaveznikov iz prostora Bovec—Tolmin jc že rodil svoje naravne posledice. Na levem krilu koroške armade (generalni polkovnik baron pl. Krobatin) so naši osvojili južnozahodno od Rajbla na koncu Jezerske doline ležeče sedlo Nevea sever-nozahodno od doline Seisera, kjer so se v minulih letih bili večkrat krvavi boji; vzhodno od ceste Plocken in južno od Mute v Ziljski dolini smo vzeli Mali Pal, za katerega so se bili prejšnja leta vroči boji. Le Piz de Timan južno od Velikega Pala še zapira pot proti Paluzzi, od katere vodi cesta dalje v Tolmezzo, oziroma v Humin (Gemona). .Medtem ko že stoje nemške in avstrijske divizije generala pehota Otona pl. Belowa pr?d Vidmom, so osvojile avstrijske če:e tudi že nadvladujočo višino Kvartin, ki leži neposredno severno od Krmina, ki leži neposredno severno od nozphodro od Gorice in ki nadvladujejo ravani, so torrj naši.
V prostoru južno od tam sc poražena tretja a-iro.d- hPro umika ob jadranski obali.	.
Skupina avstrijskih torpedovk, ki je na 3500 metrov d?leč k strani "streljala na Sdobho-bnterije, jih je prisilila, da so morale popolnom? utihniti, izgub niso naše torpedovke imele. Pribcreni uspehi so tim večje vrednosti, ker smo jih priborili v megli, mestoma, ko je močno lilo, na vrhih je pa snežilo. Vsled neugodnega vremena so tudi vse; vode zelo narasle, vsled česar tvorijo hudovnrki že velike ovire.
Vc'?k nlen.
Dunaj, 29. oktobra. Po vseh semkaj došlih poročilih se jc vršil beg Italijanov pred zmagovito prodirajočimi četami zaveznikov v strašnem neredu. Preganjalec mu je tesno za petami. O plenu se še ne morejo podati niti približne številke. Gorica, ki smo jo presenetljivo napadli in po vročih pocestnih bojih osvojili, je bila najvažnejše oskrbovalno in dovozno središče sovražne kraške armade. V Gorici smo zaplenili med drugim tudi 120 težkih tovornih avtomobilov, ki so bili do vrha naloženi z izvrstno jedilno mastjo. Pri Kobaridu je bil že pripravljen italijanski divizijski poveljniški vlak za odhod, ko so udrle nemške čete presenetljivo iz gozdk, strojevodjo napravile neškodljivim in ujele cel štab z zelo važnimi načrti. Neizmerna množina plena je celo; povzročila potrebo, kljub temu da je bilo v tem oziru že poprej preskrbljeno, da so ustanovili nova povelj-ništva plena.	>
Posledic« zmage pri Soči.
Berlin, 79. oktobra. Wolff: Velika zmaga pri oči je vedno silovitejša. Nemške in avstrijske čete stoje že pred važnim železniškim križiščem Vidmom; avstrijske divizije so osvojile Krmin in se ob morski obali bližajo deželni meji. Pod tem silnim pritiskom se. je zmajala tudi italijanska bojna črta na Koroškem. Bahava zmagoslavna zavest v govoru italijanskega vojnega ministra: »Naj pridejo, ne bojimo se jih!« je rekel, in izzval gromovito pritrjevanje, je bila kmalu osramočena. Italijanski listi poizkušajo varati svet in lasten narod o silovitih dogodkih. »Absurdno bi bilo,« tako pišejo, »če bi napadu pripisovali večjo važnost, ker so postojanke, ki so jih vzeli zavezniki, tvorile le prednjo črto italijansko vojno vodstvo pa postopa v obrambi po nemški taktiki. Umika se da čuva italijanske množice.
Zelo znaten del teh množic so pa ujeli Nemci in Avstrijci. Tudi italijansko, vrhovno vojno vodstvo poizkuša polom cele soške fronte prikriti lastnemu narodu, svojim zaveznikom in nevtralcem. Italijanski vrhovni poveljnik Cadorna je zaprl dnevno italijansko vojno poročilo, ki ga angleški in francoski listi ne smejo prevajati. Brzojavka z 28. oktobra ob 4. uri 40 minut popoldne zvrača po zgledu Kerjenskega krivdo na strašnem porazu bojazljivosti njegove druge armade, ki je bila nekoliko pred napadom v javnem ministrskem govoru nad vso mero pohvaljena.
Na italianskih tleh.
Dunaj, 29. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se je zvečer poročalo:
Napad zveznih avstrijskih in nemških sil je tudi podnevi neprestano napredoval; boj se je prenesel od prehoda na Plockenu južno od Mute do morja večinoma na italijansko zemljo; prebivalstvo naših koroških in kranjskih obmejnih okrajev je popolnoma rešeno od začasnih učinkov daleč vplivajočega italijanskega orožja. Italijanska armada se umika deloma skozi gore brez cesta; plen in ujetniki sc vedno množe.
Zgornja Italija ogrožena.
Curih, 29. oktobra. Italijansko vojno vodstvo je razglasilo vzhodno zgornjo Italijo za ogroženo ozemlje; Treviso in Benetke sta priklopljeni. Prvi begunci iz Fur-laniie so prišli že v četrtek in v petek v
Videm. Pripovedujejo, da so dogodki oblasti popolnoma presenetili.
Cadorna padel?
Berlin, 28. oktobra. (K. u.) »Ziiricher Morgenzeitung« je pisala: Dejstvo, ker italijanskih vojnih poročil Cadorna več ne podpisuje, je povzročilo^ da beležimo govorice, po katerih se je ali se bo italijansko vrhovno vodstvo izpremenilo.
Italijani objupavajo.
Luzern, 29. oktobra, »Secolo« piše: Avstrijske in nemške divizije vsako uro besnejše napadajo. Strašna sovražna sila nas razdrobuje. Jasno je, da zasleduje ofenziva smoter zasesti sveta tla Italije, Vsak odpor je nemogoč. Zbrati moramo vse svoje sile, ker sovražnik napada naše postojanke z demonsko silo. Italijani vojske ne bodo mogli nadaljevati.
Haag, 29. oktobra. Londonski dopisnik »Secola« poroča: Italija ne bo mogla nadaljevati vojske, če se Avstrijcem in Nemcem posreči, da bodo prodirali dalje.
Strah v Italiji. — Francozi obetajo, da bodo pomagali in .tolažijo.
Begunci pripovedujejo, kakor curiški listi javljajo, da so dogodki italijanske oblasti popolnoma presenetili in da so pre-jpozno spoznale nevarnosti. »Az Est« javlja, da se v celi Italiji širijo pustolovske govorice. »Corriere della sera« pravi: Banjške planote bi ne bili prisiljeni tako hitro popustiti, č« bi ne bile okolnosti ta-nesrečne. »Messagero« poziva zaveznike na pomoč in piše, da je položaj resen. Iz Genfa poroča »Az Est«, da je odsek za narodno obrambo sklenil poslati pehoto in topove na italijansko bojišče. »Teps« pravi: Usoda Italije je tudi naša in zaveznikov. »Echo de Pariš« pričakuje, da se bo ofenziva pri Vidmu ustavila. »Matin« je poročal: Potem, ko so Italijani popustili ključ do Sv. Lucije, se italijanske čete pod močnim sovražnim pritiskom umikajo proti zahodu. Francosko časopisje zsleduje pozorno in napeto dogodke na italijanskem bojišču. »Petit Journal« piše: Dogodki se tam strašno hitro razvijajo. Jasne slike si ne moremo ustvariti, a vse kaže, da je Furlanija v nevarnosti. Ker pa mo- j ramo računati, da nas presenetijo tudi na Krasu in na južnem Tirolskem, Cadorna tam ne more odtegniti čet. Upajmo, da zadoščajo njegove soške čete, da vzdrže siloviti naval avstrijskih in nemških čet, (Na Krasu ga ni. Op. uredn.)
Proti kralju.
Curih, 28. oktobra. V Švici pričakujejo, da bo žrtev italijanske armade kralj. Protidinastični krogi čakajo le še na znamenje. Poročila o nemirih v zgornji Italiji še niso potrjeni, a strašno vpliva, ker se italijanska armada umika.
Pomoč Francozov.
Pariz, 28. oktobra. (K. u.) »Agence Havas«: Pod Poincarejevim predsedstvom je zboroval zvečer ministrski svet. Razpravljali so o vojaškem položaju in o se-delovanju zaveznikov na italijanskem .bojišču.
švicarsko-irancoska meja zaprta.
Bern, 29, oktobra. (K. u.) Danes opolnoči se zapre švicarsko-irancoska meja, * * •
Hindenburg o ofenzivi proti Italiji.
Dunaj, 29. oktobra. »Fremdenblatt« piše: Hindenburg je nedavno rekel: Ofenziva proti Italiji bo najskrbnejše pripravljena in največja operacija sedanje svetovne vojske. Kar je generalni vojskovodja napovedal, se izpolnuje. Zelo hitro se osve-čujemo nad nekdanjim nezvestim zaveznikom. Italija je sedaj izvedela, kakor svoj-čas Rumunija, kako malo se more zanašati na obljube zaveznikov, Rusija je pustila na cedilu Rumunijo; Angleži in Francija pa Italijo. Francija meji z Italijo, a z Anglijo vred ni zadržala njenega propada. K izdaji so znali nahujskati Italijo in Rumunijo, »Vae solis« so rekli predniki sedanjih Rimljanov. Italijani zdaj čutijo, kako slabo so si prebrali, ker so svoje stare zaveznike izdali. Dobili so, kar so zaslužili.
*. • *
Kako so naši začeli oienzivo.
S soškega bojišča poročajo z dovoljenjem voj. tisk. stana: k •
General Capello je nedvomno pričakoval naš napad, samo ne v tolikem obsegu in ne na tem mestu. Italijani so računali le s protinapadi na njihove nedavno osvojene postojanke na Krasu in Banjški planoti ter v odseku Kal-Lom. Tolminsko predmostje so smatrali za premajhno, da bi se mogle ondi zbrati za veliko operacio potrebne čete. Še nedavno je pisal »Corriere della sera«, da je večji napad iz Tolmina neizvedljiv. Zato je imel sovražnik ta odsek slabo zaseden. Najvažnejšo brambno črto na slemenu Kolovrata sta imeli zasedeno brigadi Spezia in Taro, Močna je bila fronta in velike rezerve na Banjški planoti, kjer je general Capello izpopolnjeval svoj zadnji uspeh in se pripravljal na nov uuarec proti Idrijski dolini, da bi prišel Tolminu za hrbet.
? Stev, 2497
——+mmm——JL|	,
34, oktpbra ob 2.} uri zjutraj je v viharnem in deževaem yremenu buknil kratek, močan bobnajoči ogenj, takoj nato do 4. ure velikanski napad s plinom in potem do 8. ure zopet bobnajoči ogenj.
Da se premagajo ^močne ovire krnske grmade in Kolovrata, sto zavezniki manevrirali v skupinah. Avstroogrska skupina je prodrla iz skrajnega konca zgornje soške doline, nemška kolona je prodirala iz Tolmina proti Kobaridu, istočasno je tretja skupina bavarskih,' pruskih in avstro-cgrskih čet frontalno iprodria na slemenu Kolovrata. Presenetljiva in genialna je bila pri tej operaciji uporaba starega, izkušenega Napoleonovega sistema, da se izvede napad v dolini iii se sovražne sile na levi in desni brez ožita na gore hitro potiskajo preko naprej, tako'se je posrečilo, da so zavezniki s presenetljivim prodiranjem odrezali celo kifrisfco grmado, predno so se Italijani zavedli, kaj s svojim drznim, nenadnim gibanjem nameravamo. Istočasno so Bavarci porazili obe italijanski brigadi na slemenu Kolovrata,
Ta sijajna operacija je.mogla uspeti Ie zato ker je druga soška armada, ki smo jo imeli n Banjški planotji, sovražnika vezala in z ogorčenimi npaa^i preprečila premikanje rezerv, ki bi bile mogle napasti v soškj dolini orodirajooe kelone. Ker je general Caoello pričakoval našega napada na črti Kal-Lom, je poslal vse rezerve, ki so čkale nakupičene pri Kanalu-Avčah, proti Banjški planots-Lonm. Tu se mu je tudi posrečilo trenottn zadržati naš napad, vendar ni imel "c* ne moči ne časa, da bi bil operiral proti Kolovratovemu slemenu in zgornji soški Jdolirii.
Opoldne 24 oktobra, so bili Bavarci že na slemenu KolovHta, do večera so bile brigade Genova, Aetna, Caltanisetta, Alessandria, deli furlanske in drugi ber-saglierski oolk z vsemi baterijami na Krnu ujete. Na Banjški planoti so se borile sed-mograške sikulske čejte in afriški polki z brigadami belluno, P^scara, Sele, Raven-na, Benetke; tudi aljiini so prišli na pomoč. 25. oktobra zjutraj §e je začel sovražnik tudi tu umikati.
Tu je general Caoello spoznal položaj in dal povelje za umikanje. A bilo je prepozno, everne zavezniške čete so bile blizu, artiljerija se■!ni. dala več rešiti. Vse se je zmešalo v brezglavem begu. Prihitele rezerve, med njimi ferrargka brigada so nazaj zgrinjajoče se množice potegnile s seboj. Težke baterije, ki so v skupinah stale na Banjški planoti, so popustili. Naš zasledovalni ogenj jih je pognal v divji beg. Pri Plaveh so se množice s trenoin in arti-ljerijo oopolnoma zmešale in zajezile. Tako tudi po drugih potih. Naši letalci so zmetali na te žive kopice pri Kanalu, Vrhu in Plaveh 6400 kg bomb.
Kako so se boji razvijali. .
28, oktobra ztfečjer. Vojni poročevalci j'avljajo z dovoljenjein vojnega' tiskovnega stana: Ko so naši vzeli Banjško planoto in nato Sveto Goro, so sledili besni boji pri Gorici, ki so se razširili včeraj tudi na Kras. V pivapski doljni, na Fajti hribu in na Grmadi so naši š iprvim navalom Laha vrgli. Sovražnik se je na Krasu trdovratno branil, a povsod je moral odnehati. V nekaterih urah je moral vse popustiti, kar je v enajstih bitkah dobil. Topovi na Grmadi so gromeli, naši bataljoni so napadli v najjužnejšem odseku. Iztisnili so t sovražnika iz Tržiča. Italijani' so bežali proti Soči, naši topovi so streljali na prehode. Sovražnik se je hitrO umikal z Dobrdobske planote. Velikih topov ni mogel vzeti se-* boj. Velikih zalog na postaji Foljan Italijan ni več rešil. Operacije izvajajo naše navdušene čete po riačrtu, a mnogo hitrejše, kakor se je računalo,
* ' *
Videm.
Videm (laškd Udine), glavno mesto vi-demske pokrajine in okrožja, ki leži v beneški ravnini, je najvažnejše železniško križišče na Beneškem, Od tu vodi železnica, ki prihaja pri Krminu čez državno me-, jo preko mejnega potoka Idrijo, v Benetke, Proti severu vodi proga v Pontebo in dve lokalni železnici proge Červinjan-Me-stre: ena v Čedad (27 km), druga južno v San Giorgio, Mesto šteje nad 50,000 prebivalcev in ima veliko zgodovinskih zgradb in spomenikov. Tu je sedež pokrajinske prefekture in nadškofije, dalje trgovske in obrtne zbornice. Izmed spomenikov bodi omenjen spomenik Viktorja Emanuela II,» ki so ga postavili 1. 1866,, in spomenik boginje miru.
Mesto je razdeljeno v dva dela: v notranje in zunanje mesto, ki ju ločijo jarki in zidovje. Ceste so večinoma ozke in krive, izjemo delajo le maloštevilne ceste it novejšega časa. Pač pa ima Videm nekaj jako zanimivih trgov in drevoredov. Najznamenitejša zgradba je municipij in na strmem griču sredi mesta sezidani grad z orjaškim stolpom, s katerega je krasen razgled na vse strani: proti severu na al-pe, proti zapadu na beneško ravan in proti vzhodu in jugu na vinorodno ozemlje itali' janske Furlanije. Znamenita je romanska stolnica z dragocenimi slikami in freska"1'
ter šesterovogeljnim zvonikom. Kot največja zanimivost Vidma pa slovi njegovo pokopališče, ki velja za eno najlepših v Evropi in prekaša s svojimi starinskimi umetninami celo milansko pokopališče.
Omenimo naj še nadškofijsko palačo z znamenito zbirko slik, med njimi Tiepolo-ve in Grassijeve, Dalje hrani nadškofijska palača slike vseh oglejskih patriarhov; Zgrajena je v slogu doževe palače v Benetkah. L. 1876. je velik del palače uničil požar; nanovo jo je pozidal nato milanski arhitekt Scala. Mestni muzej hrani bogate zbirke starin iz i^mske dobe. V Vidmu je tudi sedež akademije, tehnike, bogoslov-nice in dveh gimnazij; zelo živahna je v mestu trgovina, posebno z lanom in konopljo in nič manj svilo, ki je glavna panoga italijanske industrije.
Zgodovinsko znamenit je postal Videm šele 1. 1238,, ko ga je oglejski patriarh povzdignil v glavno mesto Furlanije, Leta 1420. je prišel Videm pod Benečijo, Leta 1750. se je ustanovila videmska nadškofija, Tekom francoske vlade je bil Videm sedež prefekta in glavno mesto pokrajine Passa-riano. L. 1814. je prišel Videm pod Avstrijo. L. 1848. je v beneškem uporu kot prvo italijansko mesto odpadel od Avstrije. Dne 23. marca 1848. so ga zapustile avstrijske čete. Točno mesec pozneje je avstrijska vojska zopet vkorakala vanj. L. 1866. je .Videm z Benečijo pripadel Italiji.
V novejšem času je bil Videm za Avstrijo zato važen, ker so se ondi shajali milanski in drugi iredentistični krogi Italije z onimi iz Trsta in Tridenta — pod plaščem športnih priredb. Iz Vidma je bil prišel tudi glasoviti Oberdank, ki je nameraval izvršiti atentat na cesarja Frana Jožefa I., a se mu zločin ni posrečil.
Beseda Videm pomeni patrijarhovo, cerkveno posest. To je pravilen slovenski izraz, ki tudi ?ivi v slovenskem ljudstvu že od nekdaj ža mesto Udine. Tako n. pr, pravijo ljudje v Hrenovicah, ko gredo v cerkev k službi božji »grem na videm« t, j. na cerkveno posest. Takih primerov imamo veliko na Slovenskem. Vidmarji pa so se imenovali tisti, ki so imeli v najemu
cerkveno posest; odtod priimek Vidmar, * * *
Generalni polkovnik pl. Below
se je proslavil posebno v pozimski bitki v Mazurih; kot armadni poveljnik vojskovodje Hindenburga je tedaj začetkom februarja 1915 z generalom pl. Eichhornom obkolil rusko armado generala Sieversa in jo popolnoma uničil. V priznanje je prejel Oton pl. Below, ki je bil od 4, novembra 1914 poveljnik 8, armade in je bil že odlikovan z železnim križcem 1, in 2, razreda, red Potu- le Merite. Enako odlikovanje sta si bila pridobila njegov oče, leta 1905. umrli generalni poročnik pl. Below, leta 1866. in njegov stari oče po materi, generalni poročnik pl. Lupinski leta 1813. V nadaljnem poteku vojne se je odlikoval Below v operacijah proti trdnjavam ob Bobru in Narewu po zmagi pri Gorlicah in pa v velikopoteznem obkoljevalnem gibanju pri Smorgonu in Lidiji zapadno od Minska.
Ko so armade «pl. Gallwitza in pl. Ko-vessa podjarmile Srbijo in Črnogoro ter je poslala ententa v Solun Sarraila, da bi s svojo armado padel zmagovitim Bolgarom, Nemcem in Avstrijcem v krilo, je prevzel general pl. Below poveljstvo nad nemškimi in avstrijskimi četami v Macedoniji. Ondi se je odlikoval v brambi, kakor prej v Mazurih in ob Bobru v napadu. V bitki za Bitolj je vodil generalni polkovnik pl. Below nemški polk ob Bjelasnici osebno k naskoku in je bil težko ranjen. Poslej se
Belowo ime ni bilo več omenjalo.
* * *
Orlando novi mož v Italiji.
Curih, (K. u.) Sestava vlade je poverjena Orlandu.
Nemiri v Milanu in v Benetkah.
Berlin, 29, oktobra. »Berliner Morgen-post« javlja iz Bazlja: Švicarski listi poročajo, da so izbruhnili nemiri v Milanu in v Benetkah, ker ni dovolj živil. Ni verojetno, da bi' Italija v takih okolnostih vojsko nadaljevala.
Italiji grozi usoda Rusije.
Kodanj, 28. oktobra. »National Tiden-de«: Osrednji velesili ste zopet prehiteli sporazum in napadli Italijo. Sporazum bo moral vse storiti, da ne zadene Italije usoda Rusije.
Francozi in Italijani.
Curih, 28. oktobra. Potrjuje se poročilo »Ziiricher Morgenzetitung«, da vozijo Francozi v Italijo vojake.
opoldne, nakar se je oddaljil v zahodno smer. Pred izlivom Salisa sta se okoli 10. ure predpoldne pojavili dve sovražni kri-žarki in več malih ladij. Ob 10. uri 30 minut so poročali še o enem dreadnoughtu in 10 torpedovkah. Ob 10. uri 50 minut je sovražno brodovje pričelo obstreljevati in je streljalo dq opoldne, nakaf se je del vojnih ladij oddaljil proti severu. (Op. ur. Tu je bil telefonski razgovor vsled drugih nujnih pogovorov prekinjen.)
Obramba Petrograda.
Petrograd, 29. oktobra. (Kor. ur.) Vrhovni poveljnik severne fronte je povabil k sebi odposlance petrograjske garnizije, da jim razloži posebne pogoje obrambe Petrograda, ki zahtevajo, da garn!zija zapusti glavno mesto.	,
Petrograd, 29. oktobra. (Kor. ur.) Ministrski predsednik Kerenskij je odpotoval na fronto. Dodatno poročajo listi, da se bo odstranitev garnizije iz Petrograda izvršila na ponovne prošnje operacijske armade.
Ruske čete zahtevajo premirje.
Sf^khobn, 29, oktobra. Zastopniki na Finskem se nahajajočih čet so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo premirje na vseh frontah in uvedbo mirovnih pogajanj.
Ruski zastopnik na pariški konferenci.
Petrograd, 29. oktobra. (K, u.) Ker general Aleksejev noče iti na pariško konferenco, bo vlada odposlala profesorja vojaške akademije generala Golovina.
Ruski pr-idprrlament,
Stockholm, 29. oktobra. (K. u.) V seji ruskega predparlament?. dne 25. t. m., v kateri se je govorilo o obrambi dežele, je govornik levice, narodni revolucijonar Steinberg-Karolin izjavil, da se more boje-vitost armade le tedaj povišati, če bosta armada in ljudstvo vedela, zakaj da se borita. Prvi pogoj za to je. da se pooolnoma preobrne znnanja politika, V predlogu na vse vojujoče se države za takojšnje premirje ne vidim ničesar, kar bi škodilo časti in dostojanstvu Rusije,
Miijs pii Nemčiji,
Rio de Janciro, 29. oktobra. (Kor. ur.) Vlada je sklenila v svrho ojačitve vojaške organizacije odredbe proti nemški špijo-naži; zatrla bo vse K^t? v nemškem jeziku in internirala posadke bivših nemških li-dij. Izdala je tudi odredbe glede izvoza zlata in drugih kovin.
Boji no zaMu.
Boli l MSI.
Rusko uradno poročilo.
27. oktobra. Dne 26. oktobra proti 9. uri predpoldne smo opazili pri Hainašu ob severovzhodni obali Riškega zaliva sovražno, iz 10 ladij in torpedovk sestavlje-no brodovje. Ob 10. uri je sovražnik pričel obstreljevati odsek Hainaš. Streljal jc do
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 29. oktobra zvečer: Veliki glavni stan:
V posameznih odsekih flanderskega pozorišča in na Chemin des Dames živahen topovski boj.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29, oktobra. Veliki glavni stan;
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Na Flanderskem je megla omejevala bojevanje kljub temu je bil ogenj ob Yseri živahen. Posebno pri Dixmuidenu je ponoči dosegel veliko silovitost. Sunki sovražnih oddelkov severno od mesta so se izjalovili. Med gozdom Houtholst in Lyso je sovražnik obstreljeval našo bojno črto. Angleška pehota je napadla severno od železnice Bossinghe-Staden. Ob našem obrambnem učinkovanju so se napadaltli valovi zrušili.
Voina skupina nemškega cesarjeviča.
Ob Chemin des Dames so močne francoske čete po ljuti artiljerijski pripravi dvakrat naskočile pri Braye. Sovražnik se je moral umakniti. Imel je težke izgube in je pustil ujetnike v naših rokah.
Pri ostalih armadah so se le mestoma bojevali.
* * •
Od 22. oktobra je sovražnik v zračnem boju in obrambnem ognju izgubil 48 letal, od teh tri na domačem ozemlju. Poročnik Miiller je sestrelil svojega 30. in 31. sovražnika, poročnik v. Biilow pa svojega 22. in 23. sovražnega letalca.
NO IllBU.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. oktobra. Veliki glavni stan:
V Bitoljski kotlini, v ovinku Črne in od Vardarja do Dojranskega jezera se ar-tiljerije živahno obstreljujejo.
Notranja politiko.
Skupna ministrska konferenca.
Budimpešta, 29. oktobra, (Kor. ur.) V palači mnistrskega predsedstva se je danes dopoldne vršilo skupno posvetovanje avstrijskih in ogrskih resortnih ministrov.
Predmet posvetovanja je bilo bančno vprašanje, vprašanje dogovora glede denarja, vprašanje davka na sladkor kakor tudi druga davčna vprašanja. Tega posvetovanja se tu navzoči skupni ministri niso udeležili.
Akcija za ustanovitev nemško-češke province.
Iz Reichenberga poročajo: Župan dr. Bayer je v nagovoru na mestne svetovalce tožil o zapostavljanju Nemcev v državi in izjavil, da tako ne sme več biti. Za to poklicana društva nemškega naroda morajo tedaj dvigniti svoj glas in zahtevati, da njih zastopniki zastavijo vse sile, da dobi nemško ljudstvo v tej državi mesto, ki mu pri-stoja, Na Češkem si mora v varstvo bodočnosti nemškega naroda ustanoviti lastna nemško-češka provinca. Mi hočemo proč od Čehov, imeti hočemo v nemških okrajih lastno upravo. — Mestni svetovalci so to izjavo navdušeno vzeli na znanje.
Dnevne novice.
'+ V spomin f dr, Kreku je »Katol. tiskovno društvo« v Ljubljani v seji 29. oktobra dovolilo 500 K za »Pripravniški dom« v Ljubljani (ker je bil pokojni učiteljev sin), 500 K pa za spomenik,
— Narodno-zavedne občine na Gorenjskem, Občinski odbori v Radovljici, Lancovem, Predtrgu, Mošnjah. Lešah, Lescah, Breznici, Ovšiše-Podnartu, Ratečah, Bohinjski Bistrici in Koroški Beli so v svojih sejah dne.21. oktobra sprejeli soglasno sledeče resolucije: 1. Odobrujemo in pozdravljamo združitev vseh slovenskih in hrvatskih poslancev v »Jugoslovanskem klubu« na Dunaju. 2. Pridružujemo so klu-bovi deklaraciji z dne 30. maja 1917 z odločno zahtevo samostojne države jugoslovanskega naroda pod viado Habsburžanov. 3, Veseli pritrjujemo ljubljanski izjavi zastopnikov vseh naših političnih strank, ki so se pod vodstvom presvetlega knezoško-fa dr. Jegliča dne 15. septembra izrekli za skupno delo na podlagi narodnega programa in mirovnih stremljenj papeža Benedikta XV. 4, »Jugoslovanskemu klubu izražamo svoje najgloblje sožalje ob prezgodnji smrti največjega Slovenca dr. Kreka! V njegovem duhu naprej do zmage! Zadevni sklepi se odpošljejo »Jugoslovanskemu klubu« in prevzv. knezoškofu. Ostale občine radovljiškega okraja slede.
4- Sladke nade. Te so upenie na ljubi mir, ki ga skušata pospešiti naša najvišja Gospoda na Dunaju in v Rimu, in želja po združenju jugoslovanskih bratov pod milimi Habsburžani, Kakor vsi slovenski občinski odbori, tako je tudi mošenjski v svoji redni seji dne 21. oktobra slavil vse včlike može, ki se trudijo za uresničbo sladkih nad.
+ Junaški 17-ti. Odlikovani so bili pri 11, soški ofenzivi, od 17, pp. stot. stroj-n'h pušk naslednji; S srebrno svetinjo 1. razreda: Četovodji Srakar Jožko, Kranj in Geste Matija, Špitalič pri Suhinju. — S srebrno svetinjo 2, razreda: Četovodja Oselnik Peter, Ježica pri Ljub.; desetnik Markelj Alojzij, Ljubno, Gor.; pešca: Pavlin Alojzij, Naklo nad Kranjem in Kern Aleš, Potok pri Komendi. — Z bronasto svetinjo: pešci Horvat Marko, Ljubljana; Mrak Franc, Kranj; Gale Franc in Beden-čič Alojzij, Grosuplje; Bertoncelj Ignacij, Kamna gorica; Peterč Valentin, Smlednik; Lanišek Anton, Laniše pri Kamniku; Kan-vadl Ludvik, Trst in Valenčič Ivo, Jelšanc Istra.
—	Za vojnega kurata pri 26. strel, p. je imenovan kaplan v Škofji Loki Anton Anžič. — Kaplan v Srednji vasi Jalen Ivan za vojnega kurata pri rez, bolnici št. 2 v Gradcu. — Salezijanec dr. Feliks Zamjen v Osvviecimu za vojnega kurata pri rez. bolnici št. 4 v Gradcu.
—	Odlikovanja, Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila tii. narednik 97. pp. Franc Kem-perle in tit. narednik 8. lov. baona Franc Košir. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: nadporočnik 5. strel. p. Milan Zemljič, poročnik 1. gor, strel, p. Gvido Iglar in nadporočnik 2. p. ces, strel. Rudolf Jenko. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik c. kr. 203. rez, polj. top. p. Franc Vidmar. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik-avditor dr. jur. Metod Dolenc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil narednik 27. črnovoj. pp. Kotar Matija. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja Kovač Simon, desetnika Novak Josip in Kuret Boštjan, poddesetnik Pleš Ivan, pešci Pader Franc, Gabro-šek Anton, Masle Andrej in Starešinič Nikolaj, vsi pri 27. črnovoj. pešpolku.
—	Generalni major Ivan Burja (spod-nještajerski Slovenec) je povzdignjen v plemeniti stan,
—	Odlikovanja pri južni železnici. Cesar je podelil: Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z meči višjemu revidentu Ignaciju Potzhuber v Ljubljani; zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje višjemu revidentu Alojziju P r e g e 1 i v Liubliani in Jo-
žefu Medved v Prevaljah; zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje asistentoma Alojziju Č r n a č in Martinu Križan v Zgornjem Dravogradu; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje pisarniškemu ekspedijentu Luki Lončar v Beljaku, strojevodjem Jožefu Kenda, Antonu M i h a 1 in Kristijanu Pole v Beljaku.
—	Odlikovanje. Nj. Veličanstvo je blagovolilo najmilostljiveje podeliti praporščaku pri gor. strel. p. št. 2 Antonu Avsecu srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebno vestnega in zvestega službovanja pred sovražnikom.
—	Stopetdesetletnict rojstva slovenskega slikarja M. Langusa. Dne 9. septembra t, 1. je preteklo 150 let, kar se je rodil znameniti slovenski slikar in Prešernov prijatelj Matevž Langus,
—	Odslej se vrše sestanki dunajskih Slovencev mesečno vsako prvo in drugo soboto v rotovški kleti. Osebna povabila se ne razpošiljajo več.
Iz italijanskega ujetništva pozdravlja vse sorodnike in znance praporščak Andrej Žele iz Hrastja pri Št. Petru n. K. Ndovja se v Genovi. Ujet je bil 24. 8, 1917.
—	Za provizorično učiteljico na Dobrovi pri Ljubljani je imenovana gdč. Marija Špan.
—• Ujnrl je pri Sv, Lovrencu nad Mariborom c, kr. rač, podčastnik Karel Bre-zočnik.
—	Skrajšanje shranitvenega roka za nevročljive zavitke, Vsled nakupičenja nevračljivih zavitkov pri poštnih skladiščnih uradih je nastala potreba, skrajšati za nevročljive zavitke določeni enoletni rok. — Dokler ne nastopijo redne razmere, se skrajša torej ta rok na šest mesecev, kar velja tudi za zavitke, ki leže že sdaj kot nevročljivi pri poštnih skladiščnih uradih.
—	Najden denar. Dne 28. septembra t. 1. našla se je večja vsota denarja na poti od Lazov do Zaloga. Kdor je izgubil, naj se oglasi pri občinskem tajniku Ig. Mrcina v D. M. v Polju.
Ljubljanske novice.
lj Vojno-grobni dan. Da bi se grobovi naših vojakov popravili in ostali v stanju, ki odgovarja naši pijeteti nasproti padlim • junakom, želi govoto vsakdo, ki je v tej vojski izgubil koga izmed svojih dragih. Ker je vsakemu posameznemu nemogoče skrbeti za posamezen grob, ki leži morebiti daleč od doma, mogoče celo zunaj v tuji zemlji, je skrb za vojaške grobove prevzela vojaška uprava na Dunaju. S centralizacijo se je ustanovilo mesto, ki bo moglo dostojno skrbeti za grobove, ker ne razpolaga le z zadostnimi denarnimi sredstvi, marveč tudi s potrebnimi delavskimi močmi. Zato je v interesu vsakega, ki žaluje za kakim junakom, da po svojih močeh prispeva k temu načrtu. Jutri bodo mlade dame po cestah in trgih prodajale čedne znake po 20 v., razglednice z vojaškimi pokopališči po isti ceni, dalje oprostilne igle za ovratnice po 2 K. Srednješolci bodo pri posamznih strankah oddeli nabiralne pole, v katere lahko vsakdo vpiše primeren znesek. Po pole in denar bodo v nekaj dneh nato prišli dijaki.
lj Generalni major Kleinschrodt imenovan za etapnega štacijskega poveljnika v Gorici, Etapni štacijski poveljnik v Ljubljani g. generalni major Avgust Kleinschrodt pl. Frankheimb je danes zapustil naše. mesto, da nastopi kot tak v ravnokar osvobojeni Gorici poverjeno mu novo mesto. Odhod g. generalnega majorja bo v Ljubljani vsakdo odkrito obžaloval, kajti pl, Kleinschrodt si je tekom svojega nad dveletnega delovanja kot štacijski poveljnik pridobil vsestransko spoštovanje.
lj Premoga nima mestna občina nobenega več. Doslej običajna delitev vsako sredo torej odpade.
lj Cesarska maša na ljudskih šolah. Vsled ustnega naročila c. kr. deželnega šolskega sveta je odrejeno, da se god Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Karla I., to je 4. novembra t. 1., na vseh ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah praznuje z nedeljsko službo božjo, ki naj bo obenem slavnostna cesarska maša s primerno cerkveno propovedjo. Po maši se odpoje zahvalna in cesarska pesem. Na to odredbo se opozarjajo starši in mladina vseh šol zlasti onih, ki so sedaj brez pouka.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Jeršin, vdova železniškega čuvaja, 73 let, — Marija Ladiha, ključavničarjeva hči, 8 dni. —• Apolonija Kačar, posestnikova žena, 51 let. — Neža Škarjevec, zidarjeva vdova, 87 let. — Ivana Žalohar, prodajalka, 18 let. — Friderika Cilenšek, zasebn.ca, 66 let. — Karel Petrič, sin postajnega mojstra, 10 dni, — Makso Rožanec, sin želez-niškga pristava, 6 let in pol. — Marija Puš, dekla, hiralka, 77 let. — Fran Mam, bivši premogar, hiralec, 20 let. — Imre Soradi, pešec. — Robert Žmdaršič, rejenec, 3 mesece. — Adolfina Schwarzmiiller, hiralka, 61 let. — Viktor Pertot, rejenec, 1 mesec.
—	Ivan Koprivnikar, orožnik v p., 41 let.
—	Fran Rogač sin železn. skladiščnika, i mesec.
lj C. kr, ravnateljstvo državnih železnic Trst potrebuje v Ljubljani stanovanja za urade. Ponudbe naj se pošlje c. kr. ravnateljstvu državnih železnic Trst, ekspozitura Ljubljana, Resljeva cesta 10. Navesti je lego, najemnino in morebitne postranske pogoje.
lj Oddaja cenejšega mesa v Mostah. Mestna aprovizacija ljubljanska bo delila v sredo, dne 31. oktobra, popoldne v mesnici g. Karla Štruklja na Zaloški cesti št. 14 občanom	na rumene izkaznice B in
C meso po Liažanih cenah. Od 2 do pol 3. pridejo na vrsto stranke z rumenimi izkaznicami B št. 1—100, od pol 3. do 3. štev. 100—200, od 3. do pol 4. štev. 201 do konca. Od pol 4. do 4. dobe meso stranke z rumenimi izkaznicami s črko C št. 1—100, od 4. do pol 5. štev. 101—200, od pol 5. do 5. štev. 201—300, od 5. do pol 6. štev. 301—400, od pol 6. do 6. štev. 401 do konca. 1 kg stane 2 K. 1 oseba dobi :,/i kg, 2 osebi V> kg, 3 in 4 osebe % kg, 5 in 6 oseb 1 kg", 7 in 8 oseb 1 % kg, več oseb
1V2 kg.
lj Oddaja cenejšega mesa na Viču.
Občina Viča, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B in C, dobe	v
sredo, dne 31. oktobra, popoldni mesnici g. Škrlja na Viču, onstran železniškega tira. Na vrsto pridejo od 2. do pol 3. stranke z izkaznicami B štev. 1—100, od pol 3. do 3. štev. 101—200, od 3. do pol 4. štev. 201 do konca. Stranke z izkaznicami C prejmejo meso od pol 4. do 4. št. 1—100, od 4. do pol 5. štev. 101—200, od pol 5. do 5. štev. 201—300, od 5. do pol 6. štev. 301_400, od pol 6. do 6. štev. 401 do konca. 1 oseba dobi % kg, 2 osebi V2 kg, 3 in 4 osebe % kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb I14 kg, več oseb l1/- kg. — 1 kg stane 2 K. Priprvaite drobiž!
lj Meso na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija bo oddajala v sredo, 31. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso na rumene izkaznice B. Določen jc tale red: od pol 2. do 2. ure št. 1 do 200, od 2. do pol 3. ure št. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure št. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure št. 601 do 800, od pol 4. do 4. ure št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. ure št. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. ure št. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. ure št. 1401 do konca. — 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 kroni.
Popisovanje živine. V smislu naročila c. kr. deželne vlade se bo dna 31. oktobra in 1. novembra t. 1. popisovala v Ljubljani goveja živina, konji, prešiči, koze in ovce in sicer oba oba dneva od 8. do 12. ure dopoldne. Komisija za pravo mesto posluje v mestnem popisovalnem uradu na magistratu, na Barju in v Spodnji Šiški pa se bo popisovalo od hiše do hiše. Lastniki prej omenjene živine se torej poživljajo, da jo pridejo navedena dneva popisat na označeno mesto. Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal, oziroma živino prepozno popisal ali popis sploh opustil, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan.
+ Brezplačna oddaja goveje juhe in drobovja- Deželno mesto za vnovčevanje živine bo oddajalo revnim slojem brezplačno govejo juho in drobovje živine ter prašičev, kakor pljuča, jetra, vampe, glave, obisti, parklje i. dr. Razdeljevalo se bo vsak torek, sredo, četrtek in soboto od 2-do 5. ure popoldne v lastni mesnici na Jurčičevem trgu 1. Prosilci, kateri bi bili radi deležni te odaje, naj se oglasijo pri svojem župnem uradu v Ljubljani, begunci pa pri posredovalnici goriških beguncev, kjer bodo dobili izkaznice. Pričetek v sredo dne 31. t. m. — Škandal je, da nam ta notica ni bila dostavljena!
lj Dvojnat Wertheim-kl;učck je bil pretečem teden najden v Hrenovi ulici. Iz-gubitelj naj se oglasi pri g. Prosencu v "Hrenovi ulici št. 13.
Groi Heriiino — Med Kancler.
Berlin, 29. oktobra. (K. u.) »Berliner Zeitung« poroča: Cesar Viljem je včeraj popoldne sprejel bavarskega ministrskega predsednika grofa Hertlinga in mu ponudil masto državnega kanclerja. Grof Hertling si je izprosil čas za premislek. Pred pre-vzetjem urada bo imel vrsto razgovorov. Prošnja državnega kanclerja dr. Mihaelisa za odstop je Že dovoljena.
Berlin, 29. oktobra. (K. u.) Zvečer se je v političnih krogih čulo, da grof Hertling ne bo prevzel mesta državnega kanclerja, ker noče privoliti v ločitev mesta pruskega ministrskega predsednika. Če bo grof Hertling končnoveljavno odklonil, ima knez Biilov največ upanja, da postane državni kancler.
Trst se zahvaljuje Bogu. Povodom zopetnega zavzetja Gorice se je vršila včeraj ob 10. uri dopoldne v tržaški stolni cerkvi pri Sv. Justu zahvalna služba bo-s »Te Deum«-om. Tudi v nekaterih
mestih so se
zia
Uiuglll U.I3V, tjonu,
vršile zahvalne službe božje.
6 _
Zahvaljujem se g.Karolu Lavren-
čiču, vratarju c. kr. tobačne tovarne, da mi je odpustil v nekem na tobačno ravnateljstvo naslovljenem pismu izrečene neresnične obdolžitve.
Ivan Spel ko.
Drva
Kupi vsako množino. (Tudi v zamenjo blaga.) Če v bližini Ljubljanske okolice, dostavi eventuelno kupec vozove. Ponudbe na upr. H "tele „Sion" v Ljubljani. Istotam se proda večja množina razne velikosti likerjevlli praznih steklenic.
pleskarski in likarski mojster
Jožef Jug
Ljubljana, llsimka cesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim tirhežem
Prazne vreče
vsake vrste, suhe gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
2C89
tudi lisičke, parkelce, mavrohe, brezovke in druge užitne gobe kupi v vsaki množini
(io) Sever & Urbanič 2621
Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
I.a britev iz 3rebro-jekta K 3 50, 4, 5; var-nos i ni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Periekt« s 6 rezili K 16, 20; dvo ez. res.rezila tucat K 5, 0. la lasestrižni ana*-rati K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. liONRAD, izvozna tvrdka, Brux št. 1755, Češko, lil
mmmm
zmožen slovenskega in nemškega jezika, ki je dovršil vi-norsko šolo in je izboren vi-nagradnik - neakademik. Biti mora Slovenec z večletnimi odličnimi spričevali, zelo pošten, neoženjen ali oženjen brez otrok. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:
„Tiieli!ig L na Hleare.cl
priden, spreten, trezen in izkušen
S Sac&sirssse 6. ' _
mmmmmMM&mmm ©©©©©©00©©©©©©©©
<9	0
Do 1. listopada ali takoj (Q
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 (Q
ftulnigar.)
Biti mora ne pod 32 letne starosti in oženjen, ter zmožen zraven svojpga dela nadzorovati tudi druge vinograde. Daljša spričevala se naj pošiljajo na upravništvo:
»Tiichtig L. 1301« na Kien-
reichovo „Anzeigenvermit-tlung" Gradee, Sackstrasse 6.
000©00©00©0©0©00
Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih
olupkov
Iirušek In fabolk
vsako posebej, po 2 K in dobro posušene
prešenlne hrnšelt In jabolft
po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani.
ki ima srednješolsko izobrazbo,
želi puessiiti slesžbo.
Možnost službe tudi za ženo bi bila zelo dobrodošla. Pisma na upravo lista pod naslovom; „vodJa." 27D0
na stalni vodi, B parov kamnov z vsemi gospodarskimi poslopij zidanimi in pokritimi z opeko, 6 oralov šume ovočnjakaintravnika se proda za ceno 60000 kron
Graščina Krupa, p. Gradac
Bela Kranjska.
bi izokolodvora Gradac v parcelah od 5-10 50 oralov
se proda
po 1-00 kron zaka-tns'ralni orni (1600□ sežnjev).
SrašSi^a Sfrnpa, poifa Gradac,
Bela Krajina.
^i!ltllill!llllllllllllli:illli!IIIIIIIIIIHIIIIIlllll(ililllll!UI!llllllllllllilllllllllllltl!llilllllll(lllllllll. IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIII.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItn
5
. ...........................................................................................I.....Milili..................
| . ' §
1	ŠTEFAN MENCINGER	1
|	TRGOVEC	|
1	T\N1CR MENCINGER roj. OBLRK	j
|	POROČENA	1
|	LJUBLJRMfl, 30. OKTOBRfl 1917.	1
£	•	S
1 1 ".'■''•	I
iiii!iinniiiiniiHi!iniinii!iitniiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiniiii!ii»iiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiHnin š
=	S
=	3
=	S
i	i
=	s
= I
iiii)HiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiHii!iHHiitiiiiiiiiiMitiMiiiiiiiiHiiiiiiiiii '!!iiiiii.Hiii»!iii!iiiiiiiHiiiiHiHi:::ii:!i.:ii]irii:nin!iiiiiiii!iiiiiiiiiih...iiiiiiiiiiiiiliilifPiiiiii...
Prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da so mi umrli ljubljeni
včeraj zvečer ob 10. uri v Cerkljah po kratki bolezni pre-
videni s sv. zakramenti.
Spominjajte se jih v molitvah.
Selca, dne 27. oktobra 1917.
Janez Kepec
župnik.
V:;vf v .. • .
ZHHVHLH.
Dne 4. tm. smo položili k večnemu počitku telesne ostanke našega nepozabnega, dobrega in skrbnega očeta, oziroma soproga, tasta in zeta
Hnfniia TsirsišgMa
Veličastni pogreb nam je bil dokaz, kako spoštovan je bil blagi pokojnik. V naši tugi in žalosti nam je bilo to v tolažbo. Radi bi se zahvalili vsakemu posamezno, a ker to ni mogoče, izrekamo tem potom zahvalo častiti duhovščini z gospodom dekanom na čelu za veličastno cerkveno opravilo, gospodom pevcem za ginljivo petje, vsem darovalcem krasnih vencev, gospodoma Iv^inu Hribarju, sedaj ravnatelju v Mozirju, in Rudolf Maistru c. kr. major v Mariboru, ki sta mesto venca podarita večjo vsoto v blagi namen in vsem onim, ki so od blizu in daleč prišli izkazat pokoiniku zadnjo čast, zlasti gospodu voditelju politične izpostave v Mozirju, gasilnim društvom, raznim korporacijam ter odposlanstvom iz okolice, Celja, Maribora, cele Savinjske doline ter Spodnje štajerske.
Marija Nazarje, dne 24. vinotoka 1917.
RodtoSna Tnrnšehoua.
/i;;
Vedno z najboljšim vspehom obratovani, nasproti kolodvoru Bohinjska Bistrica na Gorenjskem ležeči HOTEL »BODICA«, last gospoda Otona Dokto-riča, se proda dne 5. novembra t. 1. ob pol 11. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici, soba št. 26, s popolno opravo in več polja.
Hotel z opravo je sodno cenjen na 81 822 58 K in najmanjši ponudek znaša 54.548 K. Potrebni vadij znaša 8200 K. V skupni cenilni vrednosti vpošteti inventar tega hotela je cenjen na 5991 64 K. Interesentje si morajo pravočasno preskrbeti potrebne listine za vstop na Kranjsko!
St. 15.072.
V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 10. oktobra 1917, št. 30.1.0?*, se bo dne 31. oktobra in 1. novembra 1917 popisovala v Ljubljani goveja živina, konji, prašiči, koze in ovce, in sicer oba dneva od 8. do 12. ure dopoldne.
Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestnem uradu, na Barju in v Spodnji Šiški pa se bo pop sovalo od h.še do hiše.
Lastniki zgoraj omenjene živine se torej poživljajo, da jo pridejo navedena dneva popisat na označeno mesto.
Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal, oziroma prepozno živino popisal, bo v zmislu obstoječih predpisov kaznovan.
mestni magistrat ljubljanski,
dne 29. oktobra 1917.
Katoliška tiskarna v Liubliani.
Izdaja kon?orr.u »Slovenca«/
'Jdtžovorni urednik Mihael MofiU»rc.