poitl prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 . — „ . 2 . 20 . Četrt mesec V opravnlštvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt , mesec 10 1 n 70 . Za p o 6 i lj a n j e na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inurato sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitar-jeve ulice St. 2. Rokopisi ae ne rraCajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Uredniitvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 97. V Ljubljani, v torek 29. aprila 1902. Letnik XXX. 'Vabilo na naročbo. S I. majem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velj&: Vse leto 26 kron Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo »Slovenca". Demonstracija. Dunaj, 28. aprila. Politika nemških strank v avstrijskem parlamentu kaže od slučaja do slučaja, da so gospodje vse pozabili in se ničesa naučili. Pozabili so, da so ustvarili ustavo, ki priznava vsem narodom enakopravnost v šoli, uradu in javDem življenju. Parlament hočejo imeti, toda le za-se, a zastopniki drugih narodov naj so strežaji ob durih. Ako Nemci hočejo parlament ter v parlamentu res braniti prave koristi nemškega naroda, potem se morajo najprvo naučiti pravičnosti ter pozabiti na čase Bacha in Schmerlinga. Nemci imajo neko zgodovinsko pravo — pustimo jim to — da so prvi mej enakimi v državi, mej enakimi najmočnejši. Toda neomejene hegemonije jim nenemški narodi ne bodo nikdar priznali. Dvojne vrste državljanov ne pozna niti ustava, niti je mogoča vlada, ki bi Nemcem zagotovila tako hegemonijo. Ako morda izvzamemo ustavo-verno veleposestvo, pri nobeni nemški stranki ne zasledimo stalnih načel, realne politike, marveč samo izzivanja, katera naj bi vlada branila b svojo avtoriteto. S kolikim ponosom se je po zadnjih volitvah utaborila v zbornici nemška ljudska stranka. Njen sedanji voditelj, dr. pl. Derschatta, jo je spretno prijadral s tovariši v vladno vodovje. A že ob prvi oviri, ob celjski postojanki, je mogočna nemška ladija dobila zevajočo luknje, da je zajemala vodo. Umaknili so se Normani v pristanišče najstrožje opozicije, ob enem pa pri vladi beračijo za protekcijo. Se z večjim ropotom in z vihrajočo za-stavo je nastopila v zbornici vsenemška stranka. Na levo in desno je dvignila bič. Večkrat so se nemške stranke vpregle v vsenemški voz. Vsaka Btranka pa, ki prisega na skrajni radikalizem ter drvi za meglenimi utopijami, konečno omaga, ker ji poide sapa ali ker ne zna brzdati svoje megalomanije. Tako je sedaj tudi v vsenemški stranki, ki se je razdvojila v dva sovražna tabora. Najboljši prejšnji prijatelji se danes pobijajo na žive in mrtve. Resnosti tej stranki itak nismo prisojali. Tako je tudi njen zadnji junaški čin naravnost smešen in frivolen. Schonererjevi pristaši so namreč izdelali načrt zakona, b katerim naj bi se n e m-ščina proglasila kot državni jezik. Vsak uradnik mora biti zmožen nemškega jezika, ki naj je obravnavni jezik v parlamentu in v delegaciji, uradni jezik državnih uradov v notranji in vnanji službi. V vsaki občini smejo biti le nemške šole, ako to zahteva občinski zastop. Vse dosedanje nasprotne naredbe in navade se naj razveljavijo in odpravijo. Ta iz osmih paragrafov sostavljeni načrt je dr. Bareuther v imenu vsenemške stranke poslal vsem nemškim poslancem, da ga podpišejo. Gospodje pa so toliko milostni, da izvzamejo Galicijo, Bukovino in Dalmacijo. Zakon naj velja samo za krono- vine, ki so bile v zvezi z nemškimi deželami. Zato se je Schdnerer obrnil tudi na nemške »ultramontance«, katere sicer črti kot »izdajice« nemškega naroda. Celo Wolf se norčuje v svojem glasilu ter imenuje ta načrt »prazno demonstracijo«. Tudi demon- stracija — piše »Ostd. Rundschau« — ima . le tedaj svoj namen, ako more biti v gotovih razmerah malo več, nego sama demonstracija. Demonstracija je lahko tudi grožnja. Groziti moreš komu, da ga ustreliš in s tem ostrašiš. V ta namen pa je treba imeti samokres v rokah. Ako pa držiš v rokah lesenega »zajca«, b tem nikogar ne ostrašiš. Da, le zajec za sezuvanje čevljev je ta najnovejši načrt. Schonerer in tovariši hočejo pokazati, da jih K. 11. Wolf ni še ugnal v kozji rog. SchSaerer sam dobro ve, da za Bvoj predlog ne dobi niti vseh nemških glasov. In v tem slučaju dobi priliko, da jih šiba in biče kot »izdajice«, Ako pa vsi nemški poslanci podpišejo predlog — kar pa je popolnoma izključeno — potem bode kot Neron gledal s svojega prestola parlamentarno pogorišče. Danes je kodiilkaoija nemškega kot državnega jezika bolj nemogoča, nego sploh kedaj. Državni zbor ima toliko nujnega dela, da more le Schonerer predlagati, kar je zbornica že opetovano zavrgla. Dne 21. sušca 1898 bo dr. P u n k e , dr. G r o s s , dr. P e r g e 11 in tovariši, princ Liechtenstein, dr. P a 11 a i in tovariši, dr. S t e i n w e n d e r, dr. pl. II o t m a n n, K a i s e r in tovariši, Schonerer in tovariši nujno predlagali v zbornici, naj vlada takoj predloži načrt jezikovnega zakona, oziroma naj ga izdela poseben odsek, in sicer tako, da se nemičina zako nito določi kot državni jezik. Dne 23. sušca 1898 je baron D i p a u 1 i s tovariši nujno predlagal, naj poseben odsek 36 članov izdela načrt zakona, s katerim se stalno reši narodnostno in jezikovno vprašanje v Avstriji. Soc.-dem. ZeUer in tovariši so 31. aušca 1898 nujno predlagali, naj poseben odsek načrta zakon, ki bode vsem narodom zagotavljal popolno ravnopravnost. Dr. Gre goreč in tovariši so 2 Ž. t. m. predložili zbornici že izdelan načrt, ki šo sedaj leži v pisarni. In kaj se je zgodilo ? Dne 27. aprila 1898 Be je pričela razprava o teh predlogih. Razprava je trajala do 8. junija, govorilo je v 12 sejah 39 govornikov. Ta dan pa je grol Thun odgodil drž. zbor in vsi predlogi bo romali v registraturo. Ker pa hoče na pr. poslanec Kaiser biti bolj nemški nego Schonerer, in dr. Gross tudi noče ostati za Lemischem, zato je verjetno, da nemška ljudska in napredna stranka podpišeti vsenemški predlog, drugih podpisov Schonerer itak ne dobi. Torej prazna, a zlobna demonstracija! Današnja seja se je pričela ob 3. uri. Zbornica je komaj sklepčna. Govorila sta Maštalka in poročevalec dr. M e n g e r skoraj izključno le o bruseljskih dogovorih glede sladkorja. Sploh se je vsa razprava o indirektnih davkih sukala le ob sladkornem vprašanju. Na vrBto pride poglavje »sol in tobak«. Poročevalca sta Barwinski in Robič. Ker je pri tej točki oglašenih le šest govornikov, zato je skoraj gotovo, da se jutri vrši glasovanje o mitnicah. V proračunskem odseku je poslanec S c h r a f 11 predlagal, da naj Be s 1. julijem t 1. državne mitnice odpravijo. Ker v odseku ta predlog ni obveljal, ga Schralfl vzdržuje kot predlog manjšine. Ker gotovo vsi zastopniki kmečkih občin glasujejo za odpravo drž. mitnic, je mogoče, da Schrafflov predlog obvelja. Fin. minister dr. pl. Bohm je v zadnjem svojem govoru dal razumeti, da odstopi, ako zbornica vsprejme bchralllov predlog. Poslanci sodijo, da se fin. minister ravno no vleče za mitnice, marveč hoče le pritiskati na zbornico, da glasuje za ob-dačenje voznih listkov. Govor posl. Žitnika. (V dri. zboru dne 15. aprila.) (Konec.) Primorsko. Izprva sem hotel obširneje govoriti o ljudskih šolah na Primorskem. Nabral Bem si ogromnega gradiva o šolah v Istri, Trstu in na Goriškem. Govoriti bi moral še dve, morda tri ure. Toda preveč bi izrabljal potrpežljivost visoke zbornico, zato si hočem gradivo prihraniti za drugo priliko, ter da- [34] LISTEK. Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič. Dalje je res vsak spomin o banduristu izginil v široki razpoki poldrugstoletne plošče . . . Nekoliko trenutkov je nastal globok molk, ki ga je motilo le šumenje listja. Pretrgan je bil z zategnjenim, pobožnim vzdihom. K gospodi je pristopil Ostap, posestnik livade in lastnik posledojega prebivališča starega hetmana, in z velikim začudenjem gledal, kako je mladenič z nepremičnimi očmi, obrnjenimi kvišku, s tipom čital črke. ki so za videče ljudi skrite po stotinah let, dežju in viharji. »Božja moč,» je rekel Ostap in pobožno gledal Petra . . . »Božja moč odkriva Blepcu, kar zdrave oči ne vidijo . . .« »Ali razumete zdaj, gospodična, zakaj sem se spomnil tega Jurka-bandurista,« je vprašal dijak, ko se je Btara kočija spet tiho pomikala po prašni poti, ki je držala proti samostanu. »Jaz in brat ava se čudila, kako je mogel slepec spremljati Karega z njegovimi hitrimi četami. Recimo, da je bil Kari takrat navaden kozaški poveljnik. Gotovo je pa, da je vedno zapovedoval kozaškim konjenikom strelcem. Banduristi so bili siromašni starci, ki so hodili od sela do Bela z bisago in pesmijo. Se le danes, ko vidim vašega Petra, je kar naenkrat v moji domišljiji vstala postava slepega Jurka, z ban-duro mesto puške na rami in jahajočega na konju . . .« »In morebiti se je udeleževal bojev . . V vojskah je bil gotovo, v nevarnostih tudi . .,« je nadaljeval mladenič zamišljeno. »Kaki časi so bili v naši Ukrajini!« »Kako je to strašno,« je vzdihnila Ana Mihajlovna. »Kako lepo je bilo to,« bo je izrazil mladenič. »Zdaj se nič več ne primeri kaj podobnega,« je rezko rekel Peter, ki jo tudi prijezdil. Vzdignil je obrvi in pozorno poslušal topot sosednih konj, ter pognal svojega konja, da je šel vštric kočijo. Njegov obraz je bil bledejši kakor po navadi, na njem se je kazala notranja razburjenost . . , »Zdaj je vse to izginilo,« je ponovil. »Kar je moralo izginiti, je izginilo,« je rekel Maksim nekako hladno. »Oni so živeli po svoje, vi pa iščite svojega . . .« »Vi lahko govorite,« je odvrnil dijak; >vi ste življenju vzeli svoj del . . .« »No, pa tudi življenje mi je vzelo mojega,« so je nasmehnil stari garibaldinec in se ozrl na bergle. Potem je malo pomolčal in pristavil: »Tudi jaz sem nekdaj vzdihoval o ko-zaštvu, o njega burni poeziji in prostosti. . Bil Bem celo pri Sadiku na Turškem.*) »Kako jo pa bilo ?« bo živahno vprašali mladeniči. »Ozdravel sem, ko sem videl vaše „pro sto" kozaštvo v službi turškega despotizma. Zgodovinska maškerada in pustolovstvo ! . .. Razumel sem, da je zgodovina to staro cu njo spravila v ozadje in da ni glavno v teh lepih oblikah, ampak v ciljih . . . Potem sem pa odšel v Italijo. Dasi še jezika teh ljudi niBem umel, vendar sem bil pripravljen umreti za njih vzore.« Maksim je govoril resno in z neko odkrito odločnostjo. Burnih prepirov, ki jih je imel oče atavručenko b sinovi, so ni udeleževal in se samo posmehoval in se dobrosrčno nasmehal, ko se jo mladež obračala *) Čajkovski, Ukrajinee-romantik, znan pod imenom Sadika-paSe, si je domišljal organizirati kozažtvo kot samostojno politično moč v Turčiji. — Opomba pisateljeva. do njega in ga štela za svojega zaveznika. Zdaj pa je bil ginjen od odmevov te gin-ljive drame, ki je tako nenadoma vsem oživela ob z mahom poraščenem kamnu in čutil je tudi, da je ta odlomek iz preteklosti tako čudno dotikal Petra, ki je stal pred njimi . . . Zdaj mladi ljudje niso odgovarjali — morebiti je pod vplivom živega čuvstva, ki so ga pred nekoliko minutami preživeli na Ostapovi livadi, gomilna plošča tako jasno govorila o smrti preteklosti, — ali morebiti pod vplivom imponirajoče odkritosrčnosti starega veterana . . . »Kaj nam torej ostane?« je vprašal dijak po trenutnem molku. »Ista večna borba.« »Kje? Na kak način?« »Iščite,« je odvrnil Maksim kratko. Zdaj je Maksim opustil svoj lahek na-smešljiv ton in bil vidno razpoložen za resen pogovor. Ali za resen pogovor o tej stvari zdaj ni bilo več časa . . . Kočija se je pripeljala do samostanskih vrat in dijak jo sklonjen prijel Petrovega konja za uzdo; na Petrovem obrazu ae jo kakor v odprti knjigi bralo globoko razburjenje. (Dalje prih.) nes Ie kratko opozarjati naučno upravo na ialostne Šolske razmere v teh pokrajinah. V Idtri je nad 17.000 za Solo godnih slovanskih otrok, ki šole ne obiskujejo, ker jn nimajo. In kdo je kriv? Ne toliko italijanski poslanci, marveč naučna uprava, deželni šolski svet v Trstu! Ta bi moral skrbeti, da tudi slovanski otroci, katerih stariši plačujejo za šolstvo, dobe potrebne šole. Poslanec Spinčič n. pr. je vložil že nebroj interpelacij v tem oziru, a zgodilo se ni nič. Že leta 1893 sta proračunski odsek in tudi zbornica vsprejela resolucijo, ki se glasi: »C. kr. vlada se poživlja, da vso svojo pozornost obrača na ljudske šole vPrimorju ter poskrbi, da vsi za šolo godni otroci dobivajo pouk v ljudski šoli v svojem mater-nem jeziku.« In od leta 1893 vlada ni nič storila. (Poslanec s>pinčč: Prav nič!) V Trstu že od leta 1884 Slovenci prosijo, naj bi se jim ustanovila v mestu slovenska ljudska šola. Mnogo se je o tem že govorilo v tej zbornici, pa brez vspeha. Da vsaj nekaj slovenskih otrok v Trstu dobiva šolski pouk v slovenskem jeziku, je družba sv. Cirila in Me toda ustanovila štirirazredno deško in štiri-razredno dekliško šolo. Torej blovenci morajo plačevati za nemške in italijanske šole, poleg tega pa še za zasebne slovenske šole! Vprašam Vas: Ali je to mogoče v Avstriji začetkom 20. stoletja? Da, v Avstriji je vse mogoče, to dokazujejo dejstva. In to mora ogorčiti vaacega zavednega Slovenca, da ne pomagajo vse pritožbe in prošnje. Ali smo Slovenci res »tlačani« v državi? Pravičnost, kje si? Hočem končati. Ako zasledujemo zgodovino naše države od 1. 1848, oziroma od 1. 1860, opažamo, da je narodno vprašanje čimbolj pereče in narodni boj vsak dan strastnejši. V bodočnost sicer ne moremo zreti, vendar pa še vedno upam, da je neopravičen oni pesimizem, češ da nikakor ne morejo mirno Bkupaj živeti vsi narodi avstrijski v okviru države. Nikakor še ne smemo obupati, da bi ne mogli rešiti narodnega vprašanja. Priznam, da je to vprašanje jako zamotano in nima primere v nobeni drugi državi. Toda to vprašanje bode mogoče rediti, ako se nemške stranke enkrat sprijaznijo z dejstvom, da je Avstrija narodnostna država in da je danes vse drugo državno telo, nego je bilo do leta 1866. Do tega mejnika v zgodovinskem razvoju Avstrije tudi ni bilo toliko nagibov za narodne Btranke in boje Ko pa je Avstrija dobila svojo ustavo, tedaj so se poostrila narodna nasprotja. Narodna in politična načela so močnejša, nego vse gospodarske koristi, posebno pa sedaj v dobi, ko živimo in dihamo v nacionalizmu. Vsak, tudi najmanjši narod porabi vBako priliko, da se kulturno razvija. Pa tudi gospodarski razvoj je v ljudskem jeziku hitrejši in gotovejši, nego po ovinku tujega jezika. Vsa čast onim, ki so ustvarili ustavo, osobito ono iz 1. 1861 ; toda dejstva govore glasno in jasno, da ima ustava mnogo vrzelij in da ravno ustava sankcionuje narodnostni boj. Kako lepo se čita § 19. državnega zak., o katerem se je že toliko govorilo in pisalo, da se že mnogi ustrašijo, ako ga slišijo imenovati. Ta »slavni« paragraf sicer priznava vsem narodom enake pravice, toda teh pravic nikjer ne določi. To prepušča narodom, da se prepirajo, koliko pravic ima vsakteri. Ta splošna določba v ustavi že »a pri-ori« določa le koncesije slovanskim narodom, priznava le v načelu ravnopravnost. toda država te ravnopravnosti ne izvršuje. In ravno zato se taka ustava ne more vzdržati, ki že sama po Bebi poraja in pospešuje narodnostni boj. Za Avstrijo absolutno ne zadoščajo one šablonske naprave, kakor v drugih državah. Zato pa so vsled narodnostnega boja razmere postale neznosne. Jedro tega boja pa so šole. Toda visoka naučna uprava še vedno prezira dejstvo. Naučno ministerstvo se vedno sklicuje na 6. drž. zakona za ljudske šole, ter sklepa, a je samo višja instanca za pritožbe. Toda naučno ministerstvo je tudi najvišja nadzo-rovalna oblast in bi moralo skrbeti, da s odpravijo na šolskem polju razni nedostatki in popravijo krivice. Naučno ministerstvo ima kot sredstvo v rokah § 11. dri. temeljnega zakona glede izvršujoče oblasti, pa tudi § 75 ljudsko-Solskega zakona. Ravno te dni se je naučno ministerstvo v nekem slučaju zopet sklieavalo na § 6. drž. zakona za ljudske šole, Če9, da ima prvo besedo dež. šolski svet. Jaz v istini ne vem, ali imajo dež. in okr. šolski nadzorniki že večjo oblast, ali naučni minister? Narodnostni boj bi se gotovo hitreje polegel, ko bi vsak narod imel vsaj ljudske šole v svojem jeziku. A še tega Slovenci ne dobimo. Toda slovenski poslanci ne smejo nikdar prezreti, kaj nam je dolžna država. Naše zahteve so pač skromne in izvršljive. Zato, gospoda moja, odločno in jasno izjavim : Dokler bode le en slovenski poslaneo v tej zbornici imel svoje mesto in glas, bode vedno moral tolmačiti zahteve in želje svojega naroda, ako hoče sploh poznati in izvrševati svojo poslansko dolžnost. In s tem končam. (Živahno odobravanje. Govorniku čestitajo.) Nagodbena pogttf anja. Dogovori glede obnovitve avstro ogrske nagodbe, v katero se pa mora na vsak način vpoštevati tudi kvota, Be še nadalje vrše mej obestranskimi ministri. Tekom včerajšnjega dne je bival na Dunaju ministerski predsednik Szell, ki je sicer prišel radi imenovanja novega trgovinskega ministra, a vendar nad dve uri konleriral s Korberjem. Zanimivo je, da je ravno tem povodom znani poloficiozni organ »Montags-Revue« objavil sledečo, bržkone po KSrberju inspi-rirano izjavo: »V sedanjem slučaju se ne gre za novo nagodbo, marveč le za modifikacijo obstoječe nagodbe v prav malo točkah. Seveda ne smemo smatrati za avtentično, da je avstrijski ministerski predsednik v kvotni deputaciji izrazil določno nado, da bodo imela pogajanja povoljen vspeh. Naš ministerski predsednik je najmanj optimi-stišk napram takim dogodkom. Umestna in resnična je doslej samo druga izjava, da si bo vlada vse prizadela, da ae pogajanja čim prej završe, ali pa vsaj pojasni položaj. V minulih dneh se je opetovano čula beseda umrlega ministra barona Lasserja, ki je trdil, da nagodba stane eno vlado. Toda tudi v tem oziru so se razmere premenile. Če se namreč ne doseže sporazumljenje, posledice ne bodo obstojale samo v tem, da pade ta ali oni kabinet, marveč vse razmerje mej obema državnima polovicama stopi v ospredje in se premeni.« — S tem je bržkone Korber hotel zapretiti avstrijskim politikom, da ne vztrajajo do skrajnosti pri svojih zahtevah. Wolf. Shod vsenemških zaupnikov, katerega je Wolf sklical v Brno, je imel zanj ugoden vspeh. Dobil je zaupnico. Schonerer je bil obsojen. V nedeljo je govoril Wolf v Iglavi. Na shodu je bilo 1000 oseb. Tudi tu je bil Wolf proglašen za častnega moža. Pozival je navzoče, naj se osnuje nova velika vsenemška stranka. »Egerer Nachrichten« pravijo, da je upravnik »Ostd. Rundschau« Guttmann zato vzel nase vso krivdo, da reši Wolfa, in pišejo: »Sicer bomo pa tekom časa govorili še o drugih dogodkih s pavšalijami in o še drugem denarju, ki se je plačal za molčanje«. Volitve na Francoskem. Prvi veliki volivni boj je bil v Franciji v nedeljo završen. Za 591 mandatov, kolikor jih bo štela nova irancoska zbornica, je bilo priglašenih 2450 kandidatov najraz ličnejših strank in je odpadlo torej povprečno na vsak mandat po četvero kandidatov. Po konečnem uradnem zapisku, kakor ga objavlja »Agence Havas«, je bilo pri tej prvi volitvi izvoljenih 248 ministerielnib ter 163 protivladnih kandidatov, potrebnih pa je še 177 ožjih volitev, ki se vrSe šele 11. maja. Pripomniti pa treba, da se pri teh navedenih številkah pokaže razlika za tri mandate. Izvoljene poslance razdeli vlada takole: 88 je radikalcev, 81 protivladnih, 81 vladnih republikancev, 49 radikalnih socialistov, 42 nacionalistov in 24 socialistov. Tudi pri tej ® sostavi se pokaže razlika za 1 mandat. Po tem izkazu so ministerielni republikanci ohranili dosedanjo moč, istotako konservativci in radikalni socialisti, radikalci so iz gubili 13 in dobili 12 mandatov, soc alisti i/gube 4, dobe 2, proti vladni republikanci izgube 23 in dobe 19. Najbolje so se pa držali nacionalisti, ki so pridobili 14, izgubili pa le 7 mandatov. Pariz sam se je držal izborno. Ojvo jili so si ga protiviadinovei. Izmej doslej izvoljenih 18 poslancev je namreč 16 protivladnih, od 22 mandatov, ki se odločijo v ožji volitvi, jih pa po dosedanjem računu pripade 12 proti vlad. in le 10 ali pa Ao ne toliko viadnim strankam. Prvi bodo torej imeli vsaj 28 poslancev, drugi pa le 12. Po dosedanjih vspehh se torej še ne more z gotovostjo trditi, si bo li mogla vladi obraniti dosedanjo, od 40—60 glasov broječo večino ali no, ker je vse odvisno od izida 177 ožjih volitev. Vlada sioer računa, da bodo pri ožji volitvi dobili vladi-novci brezdvomno več nego dve tretjini mandatov, toda ta njen račun se nikakor ne bo obnescl. Ce šteje take mandate za za nesljivo svoje, kot je M i I 1 e r a n d o v , ki je dobil v Parizu 4935, nacionalistiški protikandidat Pechin pa 4185, in je poleg tega še blizu 2400 glasov bilo oddanih proti vladnim kandidatom, smemo upati, da se bo vlada grozno uračunata. Sicer je izključeno, da bi dobile opozicionalne stranke dne 11. maja v«eh 133 mandatov, kolikor jih jim manjka do absolutne večine, ravno tako se pa sme trditi z ozirom na častne manjšine protivladnih kandidatov, da si bo vlida silno težko priborila še 108 mandatov ter s tem dosegla večino, kakoršno je imtla v dosedanji zbornici. O sijajni zmagi židovsko-framasonske klike torej ne more biti govora. To se tudi vidi na prvi hip iz raznih židovskih glasil. Grozno jih boli silni poraz v Parizu, pred vsem pa nepopisna blamaža, ki so jo doživeli židje s svojicn B r i s s o -n o m. Ta najboli zagrizeni sovražnik jezuitov in m strpen framason pride sicer v ožjo volitev z nacionalistom Tournade - jem, toda ker je dobil drugi Brissonov protikandidat, ki je tudi nacionalist, veliko število glasov, bodo židovski framasoni podlegli z najmanj 2000 glasovi. — Ker je v Algiru, koder se lahko delajo volitve po znanem receptu, zmagal vladinovec proti antisemitu Drumondu, se sedaj židje norčujejo iz Pariza, češ, da je še bolj nazadnjašk, nego »divja« Afrika. To je pa tudi edina »tolažba«, ki jo imajo židovski šornalisti po prvi glavni bitki. Dr. Leyds o mirovnih pogajanjih. Na neko vprašanje, kaj sodi o sedanjih mirovnih pogajanjih v Južni Afriki, je dal burBki zastopnik dr. Leyds v Bruslju nekako naslednji odgovor: Mirovna pogajanja so se izjalovila. Mej Angleži in Buri so se namreč pojavila prevelika nasprotja. Mej tem ko zahtevajo Buri popolno neodvisnost in amnestijo za se in za vse upornike, nočejo Angleži ničesar slišati o teh dveh zahtevah. Dokler se Angleži ne udajo v teh dveh točkah, Buri ne morejo odložiti orožja, ker bi to imelo zanje najslabše posledice. Z rodbinami v kapski koloniji in sploh v celem južnem delu so Buri v tako ozki zvezi, da bi brezdvomno navstal notranji razpor, če bi tudi zanje ne izposlovali popolne amnestije. Afrikandi ne marajo miru brez neodvisnosti in amnestije in bi se borili tudi proti Burom, če bi hoteli paktirati preko njih z Angleži. Angleški tfieiozi kajpada sedaj nočejo z barvo na dan, ker se boje velike krize, ki preti v tem slučaju afrikanskim papirjem in pa splošnemu finančnemu položaju, ki se je ravno vsled ugodnih vesti z bojišča zdatno izboljšal. Najboljši dokaz, da ni govora o miru, so najnovejša poročila o novih bojih na južnoafriškem bojišču. Iz brzojavk. Pri drž. zborski volitvi v češkem mestnem okraju Pizek Volin je zmagal Mladočeh dr. L. Dvorak. — Iz Karlovih v a r o v se poroča, da bo dr. Engel jeBeni sprejel mandat. — Iz Petrograda se poroča, da se car bavi s svoječasno od Loris Melikowa izdelanim konstitucijskim načrtom. — 2 5-Ietnica rusko-turške vojne. V petek je minolo 25 let, odkar je Rusija Turčiji napovedala vojno. V proslavo tega dne bo se slovanska društva Rusije pripravljala na svečanost, ali ker so bili sedaj pravoslavni velikonočni prazniki, sa je proslava odložila na 80. dan t. m.— Vlado v Durih u so dobili v roke združeni radikalci in soc. dem. — Za splošno volivno pravico je včeraj demonstriralo v btock-holmu v Svediji nad 30.000 oseb. - De-misijo laškega vojnega ministra di San Martino je laški kralj sprejel. — Volitve trg. pomočnikov na Dunaju je sedaj namestništvo potrdilo in zavrnilo mv-gistratovo razveljavljenje. Izvoljen je torej Pick s svojimi soc. dem. sodrugi, ki takoj nastopi vlado — Španski prostozidarji so imeli v Parizu sestanek s francoskimi prostozidarji. Dogovor je bil o boju proti kraljevemu prestolu na Španskem. Dopisi. Iz Spodnje Idrije, 29. aprila. Ločeni smo od sveta, živeč mirno brez vsake važne pre-membe. Rudarji hodijo na »šiht« in zopet domov k svojim dragim, vso drugo pa je kakor drugje. Govori se pa, da nas hočejo vendar le združiti po železnici s Sv. Lucijo na Goriškem. Bog daj, željno pričakujemo tega trenutka. Naj nas zvežejo tudi z Bosarabijo, da bi le vriskal mimo nas črni konj. Seveda bi bilo mnogo bolje za nas, da bi imela Idrija direktno zvezo z Ljubljano. Pomagaj si, če si moreš! Čujemo, da dobimo tudi novo š o 1 -sko poslopje. C kr. okr. šolski svet logaški je v tej zadevi že zboroval ter tukajšnjemu krajnemu šolskemu svetu naroČil, da Be prične s predpripravami. Kaj potrebni smo ognjegasnega društva! Res je Idrija blizu, a v a kraj-nej nevarnosti hi nam ne moglo idrijsko ognjegasno društvo pravočasno prihiteli na pomoč. Pri nas je veliko moči, ki bi se dale prav dobro uporabiti v tem društvus Le dobre volje je treba. O tej za našo občino zares veievažni akciji treba bo še marši-kako izprtgovoriti. To so bo lahko dalo, vsaj je ljudstvo v obče previdno in dobro. Kakor vsako leto, tako je tudi letos sl. okrajna posojilnica v Idriji podarila našej šoli kakor tudi kmetijski podružnici po 40 kron podpore. Za ta velikodušni dar se jej izreka tem potom najiskre-nejša hvala. Iz Srednjega na Goriškem, 28. aprila. (»Pošta v f a r o v ž u«). Pod tem naslovom je prinesla jedna zadnjih številk »Soče« dopis iz Srednjega. Za »Sočo« je seveda pricapljal tudi »Primorec« in njih duševen brat »Slov. Narod«. Resnici na ljubo moramo omeniti, da se na Srednjem ne ustanovi nobena »pošta«, in to vsled tega, ker že deluje od 15. febr. t. 1. oela »pošta«, vsled katere obliva mrzel pot naše napred-neže, obstoji v — poštni nabiralnici, ki ima 3kratno tedensko zvezo z Ročinjem ! S to pošto, katere odpraviteljica je vikarjeva sestra, je zadovoljna večina in ji tudi zaupa razen 2—3 »inteligentnežev«, ki so dali duška svojemu razburjenemu srcu v omenjenem »Sočinem« dopisu. Radovedni smo pa, če bi večina bila zadovoljna, ako bi imeli nabiralnico tisti, ki ji sedaj nasprotujejo. Da se v farovžu stika za naprednimi dopisniki, je popolnoma neutemeljeno in predrzno sumničenje, v katarem se najbolje zrcali duševno naziranje dopisnikovo, ki ne potrebuje komentarja. Da bi bila pošta v župnišču, zato se ni v župnišču nobeden potegoval. Res je pa, da je c. kr. komisar Svečeny po ogledu sam ponudil vikarjevi sestri poštno nabiralnico, ki jo jo sprejela in še isti dan pred njim podpisala dotično izjavo. Radovedni smo, če bodo napredni listi smatrali kot dolžnost, svojim čitateljem popraviti dotično vest. A vsakdanje izkušnje uče, da mi s tem od njih preveč zahtevamo. Vederemo. Dnevne novice. V Ljubljani, 29 aprila. Volitve v okrajno bolniško blagajno ljubljansko. »Narod« se veseli, da so pri nedeljski volitvi v dvornem okraju soc. dem. s tujimi delavci nad domačimi dosegli par glasov večine. To veselje je čudno. »Narod« naj bi pač vedel, da bi bila zanj in njegove soc.-dem. večina v bolniški blagajni nevarnejša, kakor kršč. socijalna, ki nikdar ni izrabljala s v o j e ve -čine v strankarske namene. Za omajanje liberalne trdnjave v Ljubljani bi bilo par soc.-dem. uradnikov v bolniški blagajni kakor nalašč. Zato le ne preveč veselja! oicer pa se nikakor ni gotovo, da bodo sou.-dem. imeli tako večino. Kar se tiče nadaljnjega »Narodovega« poročila, da { bi kdo komu onemogočal agitacijo, je to zapisal v »Narod« skoro gotovo »Narodov« socialni demokrat Linhart. Ce je hodilo za nekom neko človeče, znano po smešnoBti svojega nastopa, se je pač malo utrudilo, druzega vspeha pa ni imtlo. Saj je s efektno loterijo ? »Narod« je včeraj zabeležil vest, da Be je »Druitvo za zgradbo zavetišča in vzgoje vališča« razšlo, kar se je pa zgodilo ie 20. marca t. 1. kakor smo zabeležili takrat v »Slovencu«. »Narod« seve zamolči, da se je društvo razšlo radi tega, ker je doseglo svoj namen in ustanovilo zavetišče v graščini Rakovnik, pač pa prihaja na dan z naslednjo zahtevo: »Ker se jo društvo razšlo, prosimo novič pojasnila, kaj je z efektno loterijo?« Tako vprašanje je mogoče samo pri »Narodu«, čegar uredniki Bproti pozabljajo, kaj se okolu njih godi. »Slovenec« je že pred meseci priobčil vzdignjene številke efektne loterije. Ako je »Narod« to prezrl, ne moremo pomagati. Žrebanje se je vršilo 30. decembra v pričo notarja g. dr. Voks. Ako je »Narodov« urednik imel kako srečko in bi si želel zadeti morda kake srebrne žlice, naj nas zopet počasti z vprašanjem. »Slovenija« na Dunaju. »Elinost« pravi, da marsikoga, ki je zasledoval polemiko o zadnji dijaški akciji v celjskem vprašanju, bodo zanimale volitve »Sloveni-janskega« odbora za letni tečaj. »Elinost« pravi, da »Slovenija«, prej liberalna in živeča ob medli hrani liberalno politike, je s?daj narodno-radikalna z jur. Ferjančičem na čelu. — Ali ni bilo to nekako glasovanje o tem, kako dunajsko napredno dijaštvo ceni častno članstvo dr. Tavčarjevo ? In dr. Tavčar se bo še ponašal, da je »častni član« Slovenije! Osebne vesti. Postnim kontrolorjem v Celovcu je imenovan g. Jer S t r e i t. — Orožniškim nadporočnikom je imenovan orožniški poročnik g. Rudolf pl. D e t e 1 a v Celovcu. Tridesetletnica sdravnika gosp. JTinza. Okrožni zdravnik gosp. Fran Finz praznoval ho dne 10. maja t. 1. tridesetletnico svojega sodelovanja kot član ljub ljanskega prostovoljnega gasilnega društva. G. Fmz ima dokaj neprecenljivih zaslug za gasilno društvo ljubljansko in društvo — kakor čujemo — mu namerava o tej priliki prirediti primerno ovacijo. G. Finz po vsi pravici zasluži za svoje dolgoletno človeko ljubno delovanje vsega priznanja. Št Jakobsko-trnovski volivci se uljudno vabijo, da se udeleže prijateljskega sestanka jutri v sredo ob 8. uri v gostilni pri Kamničanu. Občinske volitve v Celovcu so se včeraj vršile v III. razredu. Kakor je bilo pričakovati, bo zmagali kandidatje dosedanjih mogotcev: Eckhard, Tchebull, Neuner. Do bili so 367 oz. 361 glasov. Neuner je dobil izmed imenovanih najmanj glasov. Soc.-dem «o dobili 73 glasov. Radovedni smo, če ostane Neuner mož-beseda in odkloni izvo litev. Bržkone bo pozabil na svojo izjavo in sprejel mandat v III. razredu. Kap je zadela v Mariboru lekarnarja Vaclava Koniga. V Kropi je bil v nedeljo slovesno pri pet zaslužni križcc orožniškemu postajevodji gospodu Jos. D e b e v c u. 0 tej slavnosti bomo več poročali jutri. Sneg so dobile koroške gore do 1000 metrov morske višine. Tudi na kamniških planinah je zapal več cm visok sneg. Tudi v Ljubljani smo zapazili danes zjutraj nekaj snežink. Kamnoseki v Trstu V Trstu je bil dne 27. t. m. kamnoseški shod, na katerem so sklenili sledečo resolucijo: Kamnoseki zahtevajo pri plači do 1 80 gld. na dan po 15%, in pri višjih 10% zvišanja. Orodje in njega popravljanja bodi dolžnost mojstrov. Deveturni delavnik se naj strogo izvršuje. V knjižico mora mojster zapisati dela, ki jih je delavec izvrševal, in plačo, ki jo je zato dobil. V razsodišče so bili izvoljeni: Anton Cermol, Janez Melok, Anton Slokar in Anton Sedmak. Velik vihar so imeli včeraj ponoči v Trstu. »Domenioo Rossetti«, novo laško politično društvo v Trstu, se je konstituiralo. Načeluje društvu bivši tržaški župan Dompieri. Lepaki na tržaških vogalih na znanjajo, da bo društvo izvrševalo strogo lontrnlo nad občinsko upravo, štrajk v Karpanju. Iz Pazina se poroča: Zahtevo štrajkujočih rudarjev so odklonjene, štrajk traja radi tega dalje. Mir ae ni kalil. Obilen lov sardel. Ribiči iz Gradeža so nalovili minole dni ogromno množ no sar-del. V noči med ponedeljkom in torkom minolega tedna so izročili trem tovarnam za konserviranje rib 600 000 komadov sardel in jih nalove vsaki dan od 100—300 tisoč. Suša. 11 raznih krajev posebno iz za padne Istre prihajajo glasovi o hudi eu3i, ki preti zadušiti v kalu novo setev in je nevarna zgodnjemu krompirju, zolenjavi in so-šivju. Tuli na Goriškem postaja že suho in bi bilo jako želeti, da jim B g pošlje mirnega dežja. Ljubljanske novice. Društvena godba v Ljubljani. Občni zbor ljubljansko društvene godbo bo 3 maja ob 8 zvečer v steklenem salonu gostilne »Avstrijski cesar«. Godba priredi jutri zvečer mirozov, 1. maja ZjUtraj b u d n i c o , po njej pa brezplačen koncert v Švicariji. — Dva nova »sodna pristava«. V soboto je prišel k gospej Dolenčevi Ivan Štruc ter se ji je predstavil za Bodnijskega pristava, češ, ako mu č& 40 K, preskrbel bo, da se znana preiskava proti njenemu možu ustavi. Poklican je bil g. Verčič, ki pozna \ se osebe na sodniji od prvega svetnika do zadnjega pisarja. G. Verčič je hitro spoznal, da ima opraviti b sleparjem, a Štruc je ves čas mrmral, da bo gospej žal, ako mu ne d& 40 K. »Vi ate navaden slepar«, dejal je g. V. »sodnemu pristavu«, g. »sodni pristav« je pa hitro zagrabil za kljuko in zbežal. G. Verčič je hitel za njim in prijel sleparja. Na policiji je »sodni pristav« povedal, da ga je za tak nastop nagovoril bivši narednik in »Fechtmeister« Ivan Knific. Tudi Kni-floa so pri|eli. Knific in Štruc sta sedaj v službi na Žabjaku. Koliko plačila bodeta dobila, bomo poročali. — »Majland« na bojišču. »Majland« nazivajo v Ljubljani voz za arestante. Včeraj se je na Dunajski cesti bteplo pet uslužbencev južne železnice. Posebno hud je bil Jožef Roje. Policija je posredovala, a aretovanje je bilo težavno, ker so bili razgrajači nekoliko preveč napiti žganja. Razgrajače ni bilo mogoče prej spraviti v zapor, da so pripeljali na bojišče »Majland«, v katerega bo jih pobasali. — Razbijanje v cerkvi. Po klopeh je zbijal včeraj v cerkvi sv. Nikolaja slaboumni Ivan P i r n a t, tako, da so ženske kar iz cerkve bežale. Poklicati so morali stražnika, ki je preskrbel Pirnatu čez noč stanovanje na rotovžu. Bi li ne bilo umestno, da bi se ta revež, ki vedno postaja okoli in nadleguje ljudi, spravil v hiralnico? — Poli c i j o preslepil je Ivan Lavtižar. Nap;l se je tako, da jo obležal na ulici. Polic iju, ki ga je našel in zbudil, simuliral je bolezen in zahteval, naj Be ga odda v bolnico, kar se je zgodilo. Zdravnik v bolnici je pa spoznal, da je Lavtižar pač radi pre-obilo vžite pijačo malo »švah v nogah«, da pa ni bolan. Lavtižar jo hočeš nočeš pijanost moral prespati v zaporu. — S 1. majni-k o m nameravajo estaviti delo vsi ljubljanski tesarji. — IzMarijanišča ušla sta 10'etni učenec Evstahij Bragetto in 81etni Franc Bahar. sla sta menda proti Trstu. — Nove hiše. »Narodna tiskarna« ne zgradi svoje hiše ob vogalu Dunajske ceste in Sodne ulice, ampak v Knaflovi ulici. Prvotno stavbišče je zamenjala s fotografa Lan-dauova vrtom v Knaflovih ulicah. Na prvo imenovanem prostoru bode »K m e t i š k a posojilnica za ljubljansko okolico« zgradila novo poslopje. — Zgubil je Franc S i r c e 1 j erebrno uro. — Ljubljanski soc. dem. prirede 1. maja dopoludne shod v kazini, zvečer pa veselico. — Belgijci iz Trsta. Prvi bataljon pešpolka štv. 27. pride prve dni meseca maja nazaj v Ljubljano. Nemški Schulverein je dobil izplačanih 51.000 K kot zapuščino v Gradcu 1. 1899 umrlega dr. Jožefa Krista. Ruski turisti na Avstrijskem. Avstrijsko ministerstvo se je zavzelo za to, da se radi privabljenja ruskih turistov v Avstrijo izda „Putevoditelj" v ruskem jeziku. Umrl je na Dunaju v 51. letu svoje dobe okrajni nadkomisar pri o. kr. nižje-avstrijskem namestništvu gosp. Pavel vitez Lu s c h i n Ebengreuth, sin bivši ga deželno-sodnega predsednika v Ljubljani. Prvo druitvo hrvaikih uradnih slug v Zagrebu blagoslovi letos svojo društveno zastavo. Nova tiikarna na hrvaikem jugu. „Crvena Hrvatska" t Dubrovniku je dobila koncesijo za lastno tiskarno. Z mesecem julijem bede »Crvena Hrvatska« pričela izhajati trikrat na teden. Is Zadra se poroča, da j9 stavka LU.y-dovih delavcev v Zadru končana. Dobili so povišano plačo. Dvoboji v Zagrebu. Radi pretepa v kavarni Bauer v Zagrebu mej dijaki in častniki se je \čeraj vršil dvoboj mej iuri-»stopo Hafnerjem in nadporočnikom To m i č e m, ki je bil na rami težko ranjen. Potem je sledil dvoboj mej Hafnerjem in poročnikom G e o r g i e v i č e m, ki je bil ranjen na glavi in roki. Hafner ni bil nič ranjen. Nadaljni dvoboji slede. Koncesijo podelila je visoka deželna vlada kranjska firmi »Hamburg Amerika Li-nie« za otvoritev agenture v Ljubljani za odpravo potnikov in odpošiljatev v preko-morske dežele. Ta družba, katera je že pred leti imela tu tudi svoje zastopništvo, velja kot največje in najstarejše parobrodništvo sveta, imaje največje ter najvarneje velikanske parobrode, ter oskrbuje vožnjo zvezo na vso dele sveta, csobito pa na Severno Ameriko (New York) ter velja na tej progi kot najhitreje vozeča. Več pove današnji in serat Morilec hotelirja Wolfa v Pragi — sioveneo. Poročali smo, da so v nekem jarku ob praških Hradčanih dobili umorjenega hotelirja VVoifa izFrancovih va-rov. Wolf je popival z vojaki, zato bo sumili, da je njegov morilec vojak. Preiskava je dognala, da je morilec vojak pri trainu Franc Toutzka iz Št Jakoba pri Mariboru. Dogovoril je b svoiima tovarišema Tellekom in Etzowskim z Wolfom sestanek na Hradčanih. Ta trojica jo sklenila Wolfa umoriti. Ko je Woif prišel v jarek, ga je Toutzka omamil s kamenjem in ga potem ubil. Ko so vojaki oropali svojo žrtev, so zbežali. Nagrado, ki je bila razpisana za onega, ki naznani morilca, dobi neka deklica, s katero je Toutzka veliko oropanega denarja zapravil. Vsi trije storilci so bili že dolgo časa pri vojakih in so že vsi predkaznovani. Pri Toutzki so dobili hotelirju Wolfu oropane Btvari. Najnovejie od rasnih strani. 126 jedi je bilo pri obedu, katerega je priredil te dni kitajski veliki tajnik Jung Lu poslanikom v Pekinu. Priznati se mora, da se mož resno trudi, osladiti poslanikom bivanje v Pekinu. — 20 kmečkih v s t a -šev obešenih jo bilo na Ruskem v okraju Pokava. — Trust za goveje meso so snovali ameriški mesarji. Vlada ameriških združenih držav je ta trust prepovedala. — Hrvaški minister Cseh si je zlomil roko. — Velik potres so imeli v Šemahi včeraj zvečer. — Slana je nastopila po raznih krajih v naši državi in naredila muogo škode, posebno na sadežih. Obsojeni jetniški pazniki V pravdi proti paznikom blaznice v Krakovem so bili trije pazniki obsojeni od 4—6 mesecev teške ječe. Eden je bil oproščen. Pazniki so nekega blaznega mučili na tak način, da je vsled tega umrl. — Potres v Dalmaciji. Dae 26. t. m. ob 9 uri 36 minut dopoludne so imeli v Sinju in Kn nu močan potre?, ki je trajal pet sekund. — Sleparija kiparja. Kipar Zala jo ogrsko vlado oškodoval za 60.000 K s tem, da jo nagovoril tovarno, ki je naročeni kip utrl3, da je zahtevala 60 000 K več, nego njen budim-peštanski zastopnik. — Nova uredba na državnih železnicah. Na drž. želez nicah na Tirolskem se na kolodvorih dobe košarice z mrzlimi jedili, steklenico vina, kisle vode itd. Košarica ostane last konsu-menta. — Samomor stoletnega starca. V Parizu se je obesil 1001« tni Martin Cosnard, ker je bila njegova 78letna hči tako sitno, da jo ni mogel več prenašati. — b v. oče se jo izrazil o južnoafriški vojni: To je moja zadnja velika žalost«. — Žrtve defravdantaKeckemettyja so uradniki davčnega urada, ki morajo pokriti njegovo poneverjeno svoto in ro prišli v disciplinarno preiskavo. Nekaj uradnikov bo odstavljenih. — Oče ga je ustrelil. V Neudoifiu na Litvi je 651etni hišni posestnik Ignacij Kernht fer ustrelil svoj* ga sina. Oče je bil jezen na sina, ker je nepošteno živel. Sin je bil takoj mrtev. — Odpovedana poroka. V petek bi se morala vršiti v Pragi poroka grofice Henrike Chntek s princem Stanislavom Radsi-willom. Nekaj ur pred poroko je bila zaroka razrušena, ker ima ženin nad 1 milijon dolgov in ker ta dolg rodbina neveste ni hotela prevzeti. — Samomor držav-negaviijega pravdnik a. V Satoralju Ujhely se je ustrelil drž. višji pravdnik Jo*. Hlavatky radi dolgov. Franoosi, ki so ravnokar slavili stoletnico Viktorja Hugona, se pripravljajo, da praznujejo slovesno tudi stoletnico Aleks. D u m a s a starejšega. Društva. (Čitalnica na Vrhniki) priredi svojim udom in vabljenim gostom v nedeljo 4. maja 1902 v društveni sobani zabaven večera petjem. prosto zabavo in plesom. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina za ude in njih rodbino prosta, za neudo po 60 vin. — K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. (Slovensko katol. a k a d e -mič n o društvo »Danic a«) na Dunaju priredi v četrtek dne 1. maja 1.1. svoj VII. redni občni zbor s sledečim vspore-dom: I. Citanje zapisnika. 2. Poročilo od-borovo. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti Lokal: »Bayerische Bierhalle«, I., ReichsrathsstraBBO 15. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Darovi. Za revno šolsko mladino je darovala »Kmetaka posojilnica za okolico ljubljansko« šoli na J e ž i c i in v Ž e 1 i m 1 j a h po 30 K za kateri dar se županstvi toplo zahvaljujeti. Telefonska In brzojavna poročila. Za pogoreloe v Zdenski vasi. Dunaj, 29. aprila. Dr. šusteršič in tovariši so danes v državnem zboru uložili nujni predlog za podporo pogo-relcem v Zdenski vasi. Dunaj, 29. aprila. (C. B.) Poslanska zbornica je vsprejela danes poglavji „tobak" in „sol*' ter poglavje o „kolekih", „taksah in pristojbinah", ia p ieela razpravo o »mitnicah". Finančni minister je izjavil, da bo vlada odpravila mitnice s l.jan. 190 3, ako bo ugoden finančni položaj. Dunaj, 29. aprila. (C. B.) Zbornica je pri glasovanju po imenih s 133 proti 113 glasovom odobrila postavko o mitnicah v smislu odsekovega predloga. Nato so bila sprejeta tudi ostala poglavja proračuna finančnega mini-sterstva ter se je pričela razprava o proračunu za trgovinsko ministerstvo. Dunaj, 29. aprila. Danes se je iz-vojevala bitka o mitnicah z zmago vlade in fin. ministra. Vsled predloga češkega agrarca liataja se je glasovalo po imenih. Predlog odsekov, da mitnice še ostinejo, je bil sprejet s J 33 glasovi proti 113, torej z večino 20 glasov. Za ohranjenje mitnic so glasovali Poljaki, češki veleposestniki, nemška ljudska stranka, nemški veleposestniki in slovenski liberalni poslanec Plan-tan. »Slovanski centrum" in „Hrvatsko-slovenski klub" sta glasovala za odpravo mitnic. Petrograd, 29. aprila. Iz dobro-poučenih krogov se čuje, da bo car v kratkem dal Rusiji novo ustavo. Amsterdam, 29. aprila. Burskim vodjem je došlo iz Južno Afruce poročilo, da je večina burskih poveljstev angleške mirovne pogoje zavrgla. Dunajska borza dn6 2 i. aprila. Skupni državni dolg v uotah.....101'55 Skupni državni dolg ▼ srebru.....101-40 Avstrijska zlata renta 4%.......120-40 Avstrijska kronska reuta 4 %.....S9-60 Ogeraka zla*.a renta 41.......119 85 Ogerska kronska renta 4%......97'7o Avstro-ogerske banane delnice, 600 gld. . 1697- — Kreditne delnice, 160 gld..............684 — London vista............*«>-10 Nemški drl. baukovci »a 100 m. neiu drf.velj. 117-17'/« 20 mark............ 20 frankov (napoleondor).......... Italijanski bankovci . . . '.....93U> ' C. kr. cekini...........H'28 Žitne cene dni 26. april« 1908. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 60 kilogramov. Plenica u pomlad......K 9 20 do 9-25 ■ » maj . . •••■n n , , jesen....... 9 00 , 9 01 Rl za pomlad........ 7 43 , 7 48 . „ maj.......... 7-20 „ 7- » m»j ......... , , oktober........ Oves za april......... » »maj........» „ „ okttber........ Koruza za maj........ » julij........ „ „ oktober........ (Efekti?.) Dunajski trg. Plenica banalka............K južno žel........ R* ......... Ječmen ......... „ ob Tisi........ Koruza ogerska, stara...... , , nova...... Cinkvant , stara . ... „ , , nova . . . . , Oves srednji........„ Filol .......... 6 56 679 5-86 4-84 5-00 9-15 9-30 7-50 7-20 6-85 6-76 5-20 6 35 7-02 7-75 6-57 6 80 6-87 4 85 6 01 do 10-70 . 10-70 . 7-77 „ 830 rt 7-75 n 6 65 » 5-30 ' 6-70 . 7-25 . 10-76 Meteorologi6no porodilo. '•lira nad morjem 3(6 i m, gradnji zračni tlak 736-0 ati* a Cm op»- Hiujl Skuj. baro-m.tr. r mm. T.m perm tur. P» (Mitja V«r.»i Nebo iti P' CW 28 9 zveč. 736-0 3-0 p. m.jvjh. 3ež 29 7. zjutr. 2. popol. ■;32 4 730 5 2'5 64 sl. svzb. p. m.vzjvz. oblač del. jasno 37 Srednja včerajšnja temperatura 3 7 V hribih daleč navzdol leži sneg. norma!«: 117 = Tiščenje pri želodcu = izhaja mnogokrat iz motenega prebavljanja in odstranja rogaška kisla voda, ako gorko piješ na tešč želodec, navadno to bolečino. 420 1—1 Zahvala. 512 ^ Vsem, ki so ranjko gospo Jerico Hribar mokarico v njeni dolgotrajni bolezni obiskovali in tolažili ter jo spremili k zadnjemu počitku, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 29. aprila 1902. Žalujoči ostali. 543 1-1 Marija Horvat in rodbine: Horvatov«, Korenčan-ova in MandelJ-nova naznanjajo pretužno vest, da je iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče in tast, gospod Matija Horvat čevljarski mojster in meSčan po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 12. uri opoldne, 69 let star, mirno t Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika pojde v sredo, dnd 30. aprila t. 1., ob 4. uri popoldne iz hige žalosti, Sv. Petra cesta St. 32, un pokopališče k sv. Krištofu, kjer bodo položeni zemeljski ostanki k začasnemu počitku. Dragega pokojnika priporočamo t pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dnč 28. aprila 1902. VABILO na II. občni zbor „ Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani" kateri se bode vršil tariema gg. Gogoli in Schon-\vettru, toraj nifi Jeden nlfi drugI ni prevzel nobf no slednje navedenih notarskih pisarn. Dr. Ruperf Bežek, f. 40 5-1 c. kr. notar. OOOOOOQOOOOOOQOOOOQQOOOQOOOOOOOO QO®OQOQQOOQOOOOQOQQO®Q®OQgQQQQQM ooo® oooo Otvoritev notarske pisarne. Podpisani si usoja vljudno javiti, da je pričel uradovati s 24. aprilom f. I. v pritličju hiše štev. 5 na Valvazorjevem trgu v Ljubljani v stari, pisarni zamrlega —= notarja gospoda Ivana Gogole.-— Dp. Kari Schmidinget* OOO® 626 6~3 GQ®®®®®®®®®< ooooooooooot e. ki». notaf. tOOOOOOOOO1 >000000000 io Spretni zastopniki se povsod sprejm6! »■S « a <33 on <=> Svetovnoznani !! I Nad 300.000 v rabi. Nad 500 prvih odlik. ! !! Alfa-Laval-Separator-j i so najboljši posnemavci smefane. le dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnamejo od 40—2000 litrov v eni uro. Popolne oprave za dobivanje sirotko za roko in za par, pa tudi vse druge struje za mlekarstvo izde uje in pošilja Akcijska dnižha A S ta - S epa na tur, Dunaj. Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26 Podružnice: Budimpešta. Praga. 135 52-14 Ceniki, podučue brožure, proračuni iu načrti za mlekarne na razpolago. Sv6t se daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj so naš strokovni list »Alfa-Mittlieilungen« brezplačno. ►-o ® on ce <=r C3 o> CO n « o , » o. AT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitka. — Fromeie z* vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarična delniška družba 9IEBCU I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strnbelgasse 2. PoJaanUa v vseh gospodarskih in flnan6nlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vst h ipekalaoljaklh vrodnoatnlh papirjev in vostnl nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 42 Izdajatelj; Hr. EvgM Laapa Odgovorni vrednik i Ivm Raktveo. Tisk .Katoliška Tiskarne v Ljubljani.